\$£Kaž& v vj&aKju* l*haja Tiak četrtek • Posamezna Številka stane Din 1*50 ^ Izdaja; Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čujei Celoletna naročnina Din 35'— • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790 l II J Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč) Ljubljana, 22. decembra 1938 Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čujei Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč) Leto V — Številka 13 Božji pastirci Besede naših škofov Prišli so dnevi, ko ves krščanski svet kaznuje spomin na rojstvo Kristusa Kralja človeka. Nobena sila, nobena stiska in n°bena iznajdba teh praznikov ne more °dpraviti. Pred Jaslicami so gorele trske, °linate svetilke, leščerbe in petrolejke, da-l,e* Jih pa osvetljujejo žarnice in neonske *Vetilke — jaslice so vse dobe zgodovine ^eiivele In so še vedno ilve, vsako leto 19 vračajo z vedno isto močjo. Odkar so ^•»tlrci tekli k svojemu hlevu gledat, kaj Je zgodilo s tistima dvema tujcema, ki , blažena noč«. Toda ali ne bodo te ""»olice, ki sedaj tako same po sebi pra-Nejo božične praznike, v precejšnji meri Osnovale tudi Silvestrovo, ali ne bodo U(N predpustnemu času dajale svoj pečat 11 *e drugim praznovanjem tekom leta? Ali ** m bati, da bi postava Deteta božjega .,la na Silvestrovo brez kesanja poteptana, 9 *»| se tekom leta množice v cerkvah spet 'Redčile. Res je tudi zunanje praznovanje božič- ih Plaznikov utrjevanje krščanskega jav- ..Straži v viharju 99 Kakor »Mlade borce«, tako z velikim zanimanjem prebiram »Stražo v viharju«. Oba lista sta namenjena učeči se mladini, prvi predvsem srednješolcem,, drugi akademskim krogom. »Straža v 'viharju« izpolnjuje važno poslanstvo s tem, da zavrača sodobne zmote, ter v poučnih in praktičnih člankih osvetljuje probleme časa z lučjo krščanskih in katoliških načel. Uredništvu in bralcem čestitam k apostolskemu delu in prosim božje Dete, naj to delo nadalje bogato blagoslavlja. V Mariboru, 18. decembra 1938. Vse kaže, da bo letos božično voščilo: »Mir ljudem na zemlji« ostalo brez učinka. Odbilo se bo ob tankih, kanonih in bombnikih, s katerimi so se razne države pripravile na praznike božjega miru med človeštvom. Prav malo tolažljiva slika, dasi morda laže razumljiva ob vojni navdušenosti nekaterih v današnjem svetu. Pa vendar nočemo biti pesimisti. Tudi oboroževanje in pripravljenost na event. oboroženi napad more služiti miru. Močnega si ne upa zlepa kdo napasti. Bog daj, da bi končno vse orožje služilo le miru. Na duhovnem bojnem polju je treba pravtako pazljive pripravljenosti in orožja, najmodernejšega in najprimernejšega. Med orožjem, s katerim moramo biti pripravljeni na duhovni boj, je v prvi vrsti resnica in milost božja. Jasna resnica v vsej lepoti in popolnosti mora svetiti v naših dušah, da z ostrimi očmi od daleč zapazimo maskiranega sovražnika, ki nas hoče premotiti in nepripravljene napasti. Odkritega in poštenega boja se boji in se mu, kjer le more, odmika. To jasno in svetlo resnico naj širi »Straža v viharju«! Budno naj gleda okrog, odkod bi mogla priti in nas zagrniti megla nejasnosti, zmede in zmote. In pota naj od daleč že kaže, po katerih moramo krepko in vztrajno stopati v milosti, t. j. z božjim življenjem v sebi, ki nam daje radost in moč. Tako bo »Straža v viharju« pripravljala trajni in pravi božji mir človeškim srcem in odnosom. V L j u b 1 j a n i, 19. decembra 1938. j mnenja in obenem tudi njega sad. |)#t*9 Kristus Kralj Je prišel na svet, da usta-l°y* svoJe trajno kraljestvo, katerega oblast »noč In postava ne mine nikoli več, ne * Silvestrovo, ne za veselje drugih prilik. °J*tvo Sina božjega naj bo prerojenje a- da vsi ljudje postanejo otroci božji, *yet I °r resnično je Bog postal človeški otrok človeka pred vsemi ljudmi klical: »oče« in »mati«. Božič je Bog med nami — Emanuel — in vsaka družba, ki ga ne sprejme k praznovanju božiča, je kakor Betlehem, ki zanj ni imel toplega kotička. Praznujmo rojstvo Gospodovo! Prvi božič so obhajali samo pastirci, preprosti in neuki, vsem drugim Je ostal še prikrit. Cesar Avgust je pričakoval poročil o Izidu ljudskega štetja, ki ga je odredil za »ves svet«. Betlehem se je razživel od silnih množic Davidovega rodu, ki so se z vseh strani zgrinjale v njem, da so napolnile vsa prenočišča; Herod, »kralj Judeje«, se je bolestno bal za senco oblasti, ki mu jo je dopuščal latinski gospodar; povprečni Izraelci so hrepeneli po nekem političnem voditelju, ki jim bo obnovil slavo Davidovega kraljestva in jih rešil tuje roke; poganski narodi so »hrumeli in si Izmišljali prazne reči«. (Dalje na 2. strani.) »Straža izpolnjuje važno poslanstvo« mmmm »iv: »Po/a naj od. daleč že Raže« Božič in naša Alma Mater »Vstani od tal, razrešene so tvoje vezi, Jeruzalem«. Danes je prišel pravi mir z nebes... Danes je zasijal dan novega odrešenja... Koga ste videli, pastirji? • Gospod je razodel svoje odrešenje, vsi predeli zemlje zrejo odrešenje našega Boga«. To je božično sporočilo Cerkve, to hočemo tudi mi k o t akademiki slišati in doživljati... Naši skromni domovi tam po hribih in dolinah bodo imeli res krščanski božič, tam božje Dete še vlada; toda kako doživlja božič naš duhovni dom, naša znanost, naša Alma mater! Ali je Kristus tudi tu pravi Emanuel: Bog z nami? * / Narodi Evrope so imeli pretekla stoletja krščansko dušo: bil je Kristus duša njihove civilizacije! Danes je Evropa zmehani-zirana in laicizirana, Kristus Evropi ni več duša. Kaj še danes druži vse krščanske narode? Italija proti Franciji, Francija proti Nemčiji, Nemčija proti Poljski in Rusiji, Rusija proti vsem zahodnim državam itd., itd. Tako je v politiki. Isto je v družbenem in gospodarskem življenju; isto v leposlovju: nešteto različnih interesov in mnenj in subjektivnih vidikov. V čem ismo si ljudje edini? V ničemer! Krščanstvo, ki nam je bilo enotno življenjsko počelo, životari takorekoč v privatnih kotičkih, a iz osrčja modernega življenja, iz parlamentov, vladnih poslopij, sodišč, univerz so Kristusa pregnali. Zato evropska družba kot celota ne pozna več božiča. Posamezniki in družine imajo svoj božič, a države in javne naprave ga nimajo. Ali ga ima naša univerza kot celota? Ali da naša univerza slovenski mladini enotno dušo svetovnonazorne izobrazbe? Ali ima Kristus pristop v kirurgijo, v »medicinsko indikacijo«? Ali sme zdravnikom jasno povedati, naj ne pozabijo, ko preiskujejo človeško telo do zadnjih vlakenc, da je duša tista, ki je misterij življenja? Ali sme uveljaviti svoja načela neminljive morale? Ali vprašajo naši »medicinci«, kaj je moralno dovoljeno ali ne? Ali se jim ne zdi smešno, brigati se za take stvari? Ali sme Kristus pogledati tja, kjer se igovori o estetiki, o lepoti, o leposlovju? Ali se brigajo naši literati za načela, ki so vrhovna in višja od vseh načel estetike? Ali so dobili navodilo, kako naj pozneje kot profesorji vodijo mladino varno po livadah leposlovne literature, da ne bo uživala medu in strupa brez razlike? Ali sme Kristus stopiti tudi v naravoslovni kabinet in povedati, da je embrio človeka vendar le nekaj drugega kot embrio živali? Ali sme uveljaviti v biologiji načelo, da ni fizikalno-kemičnega prehoda od anorganskega do organskega sveta, da samoplodnje ni? Ali sme Kristus zagovarjati svoje življenjsko delo: da je umrl z a duše, ki so duhovne in od Boga in da te ne izvlirajo iz živalstva, tudi ne v teku dolgih tisočletij? Ali bi mogel fizikom povedati, da veljajo zakoni o določeni količini energije in snovi samo za fizikalni red, da pa stoji nad fizikalnim -redom Bog, ki se lahko suvereno giblje izven fizikalnih zakonov in dela tudi čudeže? Ali bi Kristus tam, kjer se pravo razlaga, kdaj slišal, da obstoja tudi neminljivo pravo, ki ne izvira ne iz običajev, ne iz svobodne volje človeka, ampak • od Boga in da končno vse pravo izhaja iz Boga? Božič je in mi čutimo, da nimamo več enotne duše, naša veda je zgubila Kristusa, je zgolj človeška, hoče biti objektivna, a pri najboljši volji se razikraja v subjektivna mnenja posameznikov! Kdo je temu kriv? Stoletni sistem evropskih univerz, ki so stale pod vplivom svobodomiselstva in protestantizma je dal pečat tudi naši univerzi. 0 božiču se nam poraja ena sama, vroča, velika želja: Kristus pridi in zavladaj znanosti in univerzi! Če iso naše želje res vroče in čt se nam res vzbuja domotožje po duši naše civilizacije, po Kristusu, potem bomo vedeli, za kaj naj molimo ob jaslih in v sveti noči! Toda Kristus zahteva tudi delo in napore! Za krščanski preporod naše Alma mater je treba aktivnega sodelovanja akademikov samih! Ne samo dela posameznikov, ampak organiziranega dela in napora akademikov. V te skrbi in pehanje ni prodrl angelov poziv: »Ne bojte se, zakaj glejte, oznanjam vam veliko veselje. •.« Pastirci, ki Jim skrbi za črede niso zamorile skrbi za boije kraljestvo v srcih, pa so ga sliiali in so ročno odšli k prvi polnočnici: »Pojdimo torej in poglejmo to, kar se Je zgodilo.« To so začetniki pravega božičnega praznovanja, ki so »Boga slavili In hvalili za vse to. kar so sliiali in videli.« Lepo Je zunanje slavje In sija) boilčnlh praznikov. Večjega sijaja In iepie pesmi pač še ni bilo v nobeni katedrali, v nobenem salonu, kakor na prvo sveto noč na betlehemskih poljanah, kjer Je bilo »dete, v plenice povito In v Jasli položeno.« To Je sam Bog pripravil pastircem, da so laije verovali. Tudi nai sijaj na) bo le čutna opora duhu, da se bomo laije poglobili v neizmernost božje ljubezni in tako uspešneje sodelovali v utrjevanju tistega večnega, neminljivega kraljestva, ki »ni od tega sveta«, pa Je na tem svetu, na katerem Je bilo rojeno božje Dete. Božični prazniki z vso svojo zunanjo lepoto bodo minuli. Od praznovanja se bo treba vrniti k vsakdanjemu delu — kakor Danes se naša znanost Kristusovega imena sramuje. Nešteto imen znanstvenikov, malih in velikih, posebno nemških, slišimo! Ime tistega, ki je izvor prava in moralnega reda, ki je dal vsem zdravilom čudežno zdravilno moč, ki je kot stavbenik sveta izvor vse harmonije in vseh dimenzij, ki je kot vladar vsega reda, vzporejal vse zakone narave, ime Boga in Kristusa se ne sliši! Kdaj se bo rodil Kristus za našo znanost, kdaj bo prišel božič univerze? Pa nimamo katoliških društev, ki naj to vrzel nadomestijo? Ta društva tej veliki nalogi niso kos in se je komaj zavedajo. Globolki verski in nravni preporod aka* demikov, ki je prvi pogoj za »pokristanjeoj® univerze«, se bo vršil izven teh društev. Stoletna »laicizacija« .in • »mehanizacij* vse znanosti se ne da s takimi zunanjimi apa' rati odpraviti. Treba je apostolov, treba )e organiziranega apostolata, treba je požrtvo' valnega pridobivanja, treba je z eno besedo Katoliške akcije. Da! Dušo bo Evropi in tudi naši univer# vrnila edino le Katoliška akcija. Nadvse r želeti, da bi tu sodelovali profesorji in aia' demiki... pastirci od prve polnočnice. Da pa se ta sveti božič v krogotoku časa ponovno more vrniti In nam spet vliti novega veselja za božje otroštvo, je pred 2000 leti učlovečeni Bog dal svojemu človeštvu družbo, ki ob trajnem njegovem varstvu varuje sleherno njegovo besedo — Cerkev, božje kraljestvo na tem svetu, pa ne od tega sveta. Po osebnem prerojenju moremo postati kakor pastirci, ki čujejo na svojih stražah, da bo to kraljestvo vedno trdnejše v našem narodu In v fvetu. Nam mladim, ki ljubimo temeljitost, božič ne bo samo zunanje praznovanje, ampak najprej spomin na rojstvo Gospodovo, v katerem se bomo prerodili, da se duh svetega večera ne porazgubi ne Iz src *ne iz naše okolice. Da pod nobeno pretvezo, ob nobenem »veselju« ne bo žaljeno ime božjega Deteta — skozi vse leto ne, skozi ves rod ne. Krščanske množice, ki se tako same po sebi zbirajo In zgrinjajo ob zvonenju svetonočnih zvonov, morajo ostati strnjene do vsakega posameznika ob teh praznikih do prihodnjih, da bo vse leto — sveti dan in sveta noč in nad vsem veselje otrok božjih. Medicinska znanost potrjuje z zdravstvenega vidika katolik nauk o nedopustnosti splava Ker se o priliki in nepriliki tudi med akademiki širijo blodne in zmotne ideje o dopustnosti umetno povzročenega splava, ki ga katoliška morala obsoja, smo prosili strokovnja-ka-zdravnika, da nam pojasni ta problem iz medicinskega vidika. Vprašanje nasilne odstranitve telesnega plodu še vedno ni splošno razčiščena zadeva. Na eni strani se zdravniki držijo še vedno določenih indikacij (vitalnih, medicinskih), drugi še socialnih, na drugi strani pa cvete kriminalni abort izveden po šušmarjih, babicah; pa tudi sicer ®o med ljudstvom na deželi in v mestih še ljudje, ki radi pomagajo. Zato nekaj v informacijo. Komunistična Rusija je od leta 1920 dalje splošno dovoljevala abortus v tem smislu, da se je izvajal splav po- mili volji. Zena ali dekle je bila v stanu izvršiti splav nekaznovano, kadar je želela. Ista Rusija je uvidela, da bi biološka moč človeštva s tem bila kmalu ubita, pa je uzakonila kmalu na to le splav iz medicinskih in socialnih razlogov. Toda jasno je nato sam sovjetski komisar Effimon izjavil, da je za ženo in mater vsak splav duševni in telesni pretres, ki ji škoduje. Sicer se je v zgodovini človeštva vedno pojavil sem in tje primer, da so splavljali, včasih več, včasih manj. Odkar je pa komunistična Rusija započela ta val in se je to preneslo na Evropo in tudi k nam, bo težko ustaviti to početje, če se človeštvo ne prekvasi z etično boljšimi nazori. V to mora znanost pripomoči in medicina ne sme več molčati. Ohraniti življenje do zadnje meje možnosti, rešiti kar se sploh rešiti da, primam pa non nocere, to naj bo njeno načelo še vedno, posebno pa v današnjih časih. Objektivna medicina današnjega dne gotovo kaže dejstva: Splavi imajo anatomične in fiziološke posledice: razna vnetja, razne krvavitve; nerodo-vitnost, jalovost; žena z mnogimi splavi postane kronična bolnica, nevrastenična. Nobene primere več ni z ono zdravo, krepko ženo in materjo, ki rodi mirno, kadar zanosi. Če pa upoštevamo kriminalne splave, pa bodo k tem posledicam prišli še septični primeri s smrtnim izidom, ki so pojav med ljudstvom tudi pri nas. Objektivna medicinska statistika ugotavlja dalje tudi, da je umrljivost porodnic s povišanim številom splavov večja. V ljubljanski porodnišnici se je vprav pokazalo, da zadnja leta število splavov narašča, s tem pa tudi umrljivost. V ljubljanski bolnišnici je bilo o* 100 porodov 24 splavov, ki so znani. V vsej Jugoslaviji pa po statistiki Glav' nega sanitetnega sveta v Beogradu na 100 rodov: 60—70 splavov. Koliko je pa na skr*' vaj izvršenih, tako imenovanih ikriminal®® splavov, pa seveda ne vemo. Po statistiki komunistične Rusije pride •** 100 porodov 80 splavov. Vse te številke nam govore grozno resni®0 in kažejo jasno, kam gre svet. , Kaj naj mislimo o indikacijah za spla^ Vitalne, medicinske, indikacije imajo sv°j° zgodovino. Bili so časi, ko se je postavlja* za splav kot indikacija: apicitis tbc, nephro^ vitium cordis itd. Za ekstrauterino graviditeto (nosečnost) ) pa veljalo pravilo prav do danes še: kak^ hitro se ugotovi, naj se v interesu matere Pf* mer operira, to je plod naj plača življeflr matere. Postavljanje teh indikacij se je danes k®” renito spremenilo. Stoji: Graviditeta je pot®®' cirano zdravje; indikacij za abortus sploh Tudi pri extrauterini igraviditeti ni več 100 o® stotne mortalitete. Če dr. Frank v Kolmu ugotavlja, da Pf! svoji ogromni porodniški praksi, ki je pr®, leti že štela 69.415 porodov, ni bilo treba enega splava izvršiti, potem to govori doV°, jasno, o potrebi in nepotrebi kakih indikflCl za splav. če se zgodi, da mati na porodu le untfl*1 moramo temu nasproti postaviti tudi dejst^1 da umrje zdravnik v svoji službeni dolžno3, da pade vojak v svoji službi in sestra str® nica, ko je stregla nalezljivim bolnikom žrtev svojega poklica. »Medizinische Klinik« od 26. nov. 193? poroča iz privatne klinike dr. Broucks beg (str. 1609) o primeru ekstrauterine sečnosti, kjer mati in otrok živita. Treba ) bilo le del uterusa odstraniti. Otrok in mati P sta zdrava in živa. Po tem primeru je obl®. ljenih še precej sličnih primerov (okoli 3 ' kjer ni bilo treba izvršiti one do sedaj t 100 odstotno utemeljene vitalne operacij® odstranitvijo plodu. Razvoj medicinskega & nja gre torej v smeri, ki bo sprejel tudi ** čelo: abortus je nepotreben in nima znan*1 ne utemeljitve, torej je tudi njega legali*®® nesmisel. Tako imenovane »socialne ^ cije« pa imajo drugo rešitev, da splavi treba nobenih in to je za človeštvo velik P Vse kar je proti naravno, spada v rop® nioo. Blagoslovljen Rožič steli vsemu difašivu in vsem prijateljem Slovenska difašKa seve#** Mladina, na straio domovine! En milijon dve isto tisoč Slovencev živi v svoji jugoslovanski državi. En milijon dve sto tisoč — približno — jih i® razkropljenih po svatu izven domačega krdaj sramežljiva; oče, ki je bil prej prizanesljiv, izključi od dediščine svojega sina, ki je zdaj poslušen gospodar, ki je bil nekoč mil, nažene izpred oči sužnja, ki je zdaj zvest. — Kdorkoli se po tem imenu poboljša, žali. Nobena dobrina jim ni toliko vredna kolikor sovraštvo do kristjanov! Svoboda In javna blaginja Francoski katoličani prirejajo vsako leto tako imenovane »socialne tedne«. Na teh tedenskih zborovanjih rešujejo posamezna vprašanja iz družbengea življenja. Letos je bil tak teden v Rouenu. V kratkih sestavkih bomo priobčili zaključke tega tedna. Osebna svoboda daje vsem svoboščinam bodisi osebnim bodisi svoboščinam združb njih relativno vrednost. Toda ni dovolj, da svobodo imamo, marveč moramo svobodo tudi uporabljati. Čeprav mnogokrat burno zahtevamo svobodo, ko je nimamo, smo vendar tako neodločni in se obotavljamo, da bi izrabili vsaj ono, ki nam je dana. Pritožujemo se nad pojavljajočo se etatistično miselnostjo, pri tem se pa zakonom ne odzovemo, ki močno pozivajo našo podjetnost, naš čut odgovornosti, našo dobro voljo in kličejo po našem sodelovanju. (Zaključki socialnega tedna v Rouenu.) Vse snovno stvarstvo in vse neprestano spreminjanje v njem moremo izraziti v obliki: vzrolku sladi nujno po vaaroku določena posledica. Edino človek, ki se v njem družita snovnost in netvarna duša v življenjsko enoto, je iz te stroge zakonitosti izvzet. Res je sicer, da velja ta zakon tudi za snovne spremembe v človeku, toda njegova duhovnost ni tej zakonitosti podrejena. Človek je svobodno bitje, Z razumom spoznava, s svobodno voljo se odloča za to ali za ono. Čeprav g,a pri njegovem odločanju vodijo in usmerjajo razni nagibi, vendar čuti v sebi moč, da se more redno tudi drugače odločiti, če izvzamemo primere, ko čustva trenutno popolnoma prevladajo. Iz te človekove odlike, da se more svobodno odločati za dobro ali za zlo, izvirajo tudi vse ostale svoboščine. Bog je hotel, da se človek bolj ali manj zavedno vsak trenutek svojega življenja odloča za dobro ali za zlo, mora biti načelno svoboden v mišljenju, hotenju in de-jajnih, ki se z njimi odloča za to ali za ono. Če človeku ne priznamo svobodne volje, postane govorjenje o svobodi in svoboščinah smešno, kakor bi bilo smešno govoriti o svobodi p{i živalih. Za naš čas je značilno vpitje po svobodi Deloma je upravičeno, ker si mnoge države danes neupravičeno laste pravico omejevati svobodo mišljenja, hotenja in delovanja posameznikov tudi v takih primerih, ki niso k temu upravičene po naravnem pravu. Deloma pa dokazuje to vpitje duhovno nezrelost raznih zborovalcev in navijačev, ki mislijo, da je svoboda anarhizem. t Svobodo moremo ohraniti le, če ji prav določimo njeno vsebino. Prav tu pa so naši pojmi večkrat nejasni. Nekaj primerov: nekateri zahtevajo, naj država dovoli svobodo delovanja komunizmu, toda to ne bi bila svoboda, ampak samomor države; nekateri zahtevajo za zdravnike, da smejo svobodno in nekaznovano povzročati splave, toda to ni svoboda, temveč ubijanje nedolžnih, ki se niti sami braniti ne morejo; nekateri zahtevajo svobodo za nenravno umetnost, pa je to le duhovno zastrupljanje itd. Tako svobode ne bomo ohranili, ampak odprli prosto pot samovoljnostim, ki se bodo konec koncev strnile v neomejeno diktaturo vsakokratnih nosilcev oblasti. Če hočemo ohraniti resnično svobodo, moramo poudarjati nespremenljiva načela naravnega prava, ki moremo iz njih določiti pravo vsebino svobode. Tem načelom moramo priboriti veljavo povsod, tudi v državi. Upreti se moramo vsemu, kar bi tem načelom nasprotovalo, pa naj bi izhajale kršitve od družbe ali od posameznikov ali določenih skupin v družbi. Od Hegla do Marxa (Dalje.) Ob Jaslicah Ko Te gledam v jaslicah, o moj Jezus, mi stojita pred očmi dve podotbi. Tvoja podoba, ki si se tako ponižal, tako izničil, se taiko odpovedal vsemu sijaju, bogastvu in postal kakor otrok najrevnejše človeške matere. Druga podoba pa je podoba modernega človeka, ki se je že od časa humanizma, preko lažireformacije, racionalizma, liberalizma vedno bolj obračal stran od Tebe in govoril: »Non serviam«. »Človek«, tako je n. pr. zapisal Feuerbachov učenec Jodl, »človek je človeku bog. In samo s tem človeškim bogom moremo •nad ali izvenčloveške bogove napraviti odvisne. Kar je bilo in je hotelo biti nekoč krščanstvo, to zdaj hoče biti človeštvo«. In Nietzsche, ki je samo radikalno izrazil, kar je vibriralo v duhu časa, ki je iz njega sam vzrasel, je nekaj časa prej, preden se mu je omračil um, v svoji knjigi »Also sprach Zarathustra« zapisal tele značilne besede: »Se-daij pa je umrl ta Bog. Vi višji ljudje, ta Bog je bil vaša največja nevarnost... Odkar leži v grobu, ste vi zopet vstali. Sedaj šele prihaja veliko poldne, sedaj šele postaja veliki človek — gospod. Kvišku, gori! Vi višji ljudje! Sedaj •šele prihaja gora človeške bodočnosti. Bog je •umrl: sedaj hočemo mi, — da živi nadčlovek.« A nadčlovek je bil strmoglavljen, titanska moč strta. On, ki je preklinjal krščansko usmiljenje do revnih in trpečih, je bil brez moči prepuščen usmiljenju drugih, saj je živel od 1889 do 1900, to je do svoje smrti z omračenim •umom. — Kakor s tem tragičnim življenjem, taiko se zdi, da se godi z današnjo družbo, ki zametuje Boga in se roga krščanstvu. Bati se je, da bo prišla za vse to kazen. Človek ni Bog, država ni Bog, kolektiv ni Bog, narod ni •Bog. Človek in (človeške ustanove niso nekaj, kar nima gospoda nad seboj. Gospod je Najvišji I In ta Naj višji je postal najnižji. O, saj jaslice pričajo! Ne, ne! Bog ni umrl. Bog se je danes rodil. — Molim Te, nioj Bog, Tebe priznavam za 'Najvišjega; ponižne dvigaš, prevzetne pa ponižuješ. Usposobi me, da bom v vsem iskal Tvoje časti, da bo tudi moje zunanje delo uravnano po Tvoji volji. Usposobi me, da bom Tvoj apostol, da bom zlasti s svojim zgledom •skušal čim več ljudi privesti k Tebi, da bodo priznali za Gospoda, Tebe, edino pravega a. Nosite znak Slovenske dijaške zveze! Dobite ga pri poverjeniku ovir. v pisarni, Miklošičeva cesla 5 Tujci na naši zemlji Kljub dvajsetim letom, ki jih preživljamo v svoji državi, še vedno dovoljujemo, da nas tujec ne samo gospodarsko izžema, za nagrado se pustimo še psovati. V tem oziru prednjačijo gotovo tekstilni »strokovnjaki« v naši tekstilni industriji, največ žalitev pa mora prenesti naše delavstvo gotovo v Mariboru. Tam so ljudje, ki slovenske delavce sploh ne nagovarjajo drugače, kot »windischer Hund«, padajo pa tudi besede: »Du verdammter win-discher Esel«, pa še hujše psovke. Oblast je že nekajkrat skušala napraviti red, značilno pa je, da so se za te pijavke, ki nimajo za slovenskega človeka drugega kot bič in psovko, zavzele naše »nacionalne« organizacije. Zato delavstvo z veseljem sprejema sveži val delavskega gibanja, ki ga prinaša vanje Zveza združenih delavcev, ki bo v kratkem času prevzela v svoj krog večino slovenskega delovnega ljudstva. Podjetniki se je boje, zato jo skušajo ovirati v njenem razširjanju, kot nazorno kaže primer v Jeseniških tovarnah, ko so odpovedali v ZZD organiziranim delavcem. V Švici so razpuščene vse internacionalne organizacije, ki imajo centrale v inozemstvu. Za predlog so glasovali vsi razen socialistov. Podpirajte pokrei katoliške mladine! Prepoved prostozidarskih lož na Poljskem. 16. novembra je ministrski svet v Varšavi izdal uredbo, ki prepoveduje ustanavljanje prostozidarskih lož in razpušča vse obstoječe lože. Dijaki! Mislite na tabor Slovenske dijaške zveze! Musnc Josip mesar in prekajevalec 4ubl|uia Sv. Petra cesta St. 6. - Telelon it. 32-40 CelovSka cesta št. 43. • Telefon it. 20-39 Vedno v zalogi sveže meso in vse vrste mesni izdelki. Cene solidne. Postrežba točna. To pismo je bilo predzadnje, ki ga je Karel dobil od očeta. Kmalu nato je namreč zbolel in v maju 1. 1838 umrl. Še na smrtni postelji je delal načrt za razpravo o sporu med ko-linskim škofom in prusko vlado, načrt, ki bi ga naj Karel izdelal in si s tem pridobil naklonjenost vlade. Z očetom je Marx izgubil modro in ljubeče vodstvo. Odslej je bila njegova nestalna in strastna narava prepuščena sarna sebi. Z materjo sta kmalu po očetovi smrti prišla popolnoma navzkriž. Jeseni je Marx skoro docela opustil pravni študij in se posvetil filozofiji ter zgodovini. Med drugimi je poslušal tudi Ritterja, ki je dokazoval, da je zemljepis podlaga zgodovini, ker zemlja in podnebje odločilno vplivata na človeštvo in njegov razvoj. Sicer pa je obiskoval le malo predavanj, rajši je študiral sam in razpravljal s prijatelji v »doktorskem klubu«. Ta klub je bil spočetka dokaj pravoverno hegelijanski. B. Bauer, ki ga je idejno vodil do svojega odhoda v Bonn, je celo napadel Straussovo knjigo »Das Leben Jesu«. Toda postajal je bolj in" bolj liberalen in levičarski. Najprej so se lotili religije in zavračali Hegelov nazor, da bi bilo verstvo v svojem jedru isto kakor modroslovje. Ko pa je 1. 1840 nastopil vlado Friderik Viljem IV., ki je hotel zatreti liberalizem in mladohegelijansko strujo ter je v ta namen poklical Schellinga v Berlin, se je boj prenesel z verskega na politično področje. Mladohegelijanci so se zagrizeno zaletavali v prusko vlado, škilili preko meja zlasti na Francosko, upali v novo revolucijo in ustanavljali list za listom, ker jim ga je budna cenzura drugega za drugim zadušila. Doktor V tej burni dobi je Bauer vedno češče iz-podbujal Marxa, naj že vendar enkrat opravi svoje bedaste izpite in stopi na plan. Oba sta upala, da ibo dobil stolico v Bonnu, kjer bi skupno bojevala »dober boj«. Za doktorsko diizertacijo je izbral Marx temo: »Razlika med Demokritovo in Epikurovo filozofijo narave«. Ob tej priliki je trikrat po vrsti predelal He-gelovo filozofijo narave in si napravil posnetke iz nje. V svojem delu povzdiguje Epikurovo filozofijo, ki je omilila mrtvi Demokritov materializem, poudarila svobodno dejavno počelo v atomih in tako z daljave nakazala Schellingov in Hegelov nazor. Zaradi političnih razmer Marx ni predložil svoje teze v Berlinu, ampak v Jeni, kjer je doktoriral spomladi 1. 1841. Toda sanje o profesorski stolici se kljub temu niso uresničile. Vlada je povsod odrivala mladohegelijance od državnih služb, tudi Bauer je kmalu za tem izgubil svoje mesto. Časnikar Odpuščanje neljubih profesorjev je silfl° razburilo liberalne duhove. Člankov, ki so branili svobodo mišljenja in učenja je kar de* ževalo. Marx že ni več imel časa, da bi prl' pravil za tisk svojo tezo, politični vrtinec Ža je prej potegnil vase. Postal je časnikar. Moz®s Hess, važna osebnost v tem prevratnem ča*11 in prvi novohegelijanec, iki je povezal filozofijo s komunizmom, nam Marxa v tej do®1 takole opisuje svojemu prijatelju: »Pripravi se’ da spoznaš največjega, ali bolje, edinega resničnega filozofa naše dobe. Javnost ga kmalu spoznala po njegovih spisih in govor«1' oči vse Nemčije se bodo uprle vanj. Po svojih namerah in po svoji naobrazbi prekaša Štraus* sa in celo Feuerbacha, kar ni malenkost. Dok' tor Marx — tako se namreč naziva moj obo* ževanec — kvečjemu 24 let star mladenič, ho zadal milostni udarec religiji in srednjeveški politiki. V njem je združen prodiren in r©sen filozofski duh z najkrutejšo ironijo. Predstav* ljaj si Rousseauja, Voltairea, Holbacha, Les* singa, Heineja, ne le skupaj, ampak zlite v eno samo osebnost, pa boš imel dr. Marsa." Drug sodobnik ga je označil kot »obupneg3 prevratneža, ki je pa kljub temu najbistrep* glavca«. Neki prijatelj se mu je laskal v pisfflU1 »Ti si skladišče -misli, delavnica, ali po ber* linsko, volovska buča (Ochsenkopf) idej.« Marx je začel svojo časnikarsko službo s člankom o cenzuri. (Napisal ga je za »Deutsche Jahrbiioher«, ki so nadomestile ustavljen« »Hallische Jahrbiioher«. Takoj se je pokaza1 kot sijajen polemik. Toda urednik Ruge članka ni upal priobčiti. Marxu pa je bilo Rugejev« glasilo vse premalo radikalno, zato je začel sodelovati pri »Rheinische Zeitung« v KolinU' Pod njegovim vplivom se je list iz zastopnik3 porensike industrije in trgovine prelevil v o°' vohegelijansko revolucionarno glasilo. Ured* niki so se naglo menjali, ik-onec leta 1842 je prevzel vodstvo lista Marx. 2e pod prejšnji^1 uredniki so se začele javljati v listu komun1* stični nazori, ki jih je presajal iz Francije v Nemčijo Hess. Ker so nekateri to listu očitali' je odgovoril Marx, da se komunizem ne ds odpraviti z nekaj frazami, ampak bi trebalo resnega študija. Zaključil je z zanimivimi b«' sedami: »Prepričani smo, da je v izvedbi de* janskega komunizma manjša nevarnost, kakof v širjenju komunističnega nazora. Poizkusi da se ostvari komunizem, pa najsi ga podp1' rajo tudi velike mase, je namreč vedno m°' g oče odgovoriti s topovi, ko postane neva* ren. Nazori pa, ki se polaste razuma, duš, z®' vesti, verige, ki se jim ne izviješ, ne da b* se ti raztrgalo srce, demoni, ki jih ne pre' magaš, razen ako se jim vdaš.« (Dalje’) (■'sflfc inteligent čita tudi oersko literaturo! Poglobitvi verskega življenja služi odličen ilustrirani mesečnik Letna naročnina 16 dinarjev Uprava: Ljubljana, Zrinjskega 9 (Ček. račun 10.604) GLASNIK PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA z mesečno prilogo naših slovenskih misijonarjev v Indiji »BENGALSKI MISIJONAR « Gostilna »Zadružna klet“, Ljubljana, Kongresni trg 2 - Svoji k svojim Ljudska posojilnica L|ubl| ani z. z n e o m. j. obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive. Obrestuje po 4 °/0, proti odpovedi do 5 °/0. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6, v lastni palači. Glasba, kot jo je sliSal skladatelj . . Predstavljamo nov spored RADIONE 1939 te n »Radione« motorizirani veliki super »Mo-toselect«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Avtomatično pravilna nastavitev postaj. Tipa 6039 A Din 9.000'— »Radione« razkošni veliki super z velikim koncert, zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povečano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklen, elektronkami. Tipa 539 A Din 5.400'— »Radione« razkošni oktodni super z ve-bkim koncertnim zvočnikom, regulatorjem *a selektivnost in magičnim očesom. Tipa 439 A Din 4.200'— i) iJJft ifi »Radione« oktodni baterijski super z regulatorjem za selektivnost, koncertnim zvočnikom, izredno štedljiv v obratu. Tipa 439 B Din 3.900 — Vsi aparati: elegantna kaseta izbranega dunajskega okusa; tri valovne dolžine; izredno močan sprejem na kratkih valovih; precizijsko ročno delo. RADIO -“s: Ljubliana, Miklošičeva cesta 7 Telefon 31-N f/l voe$\ oiotemov, voafi žep in voafo okus o Dijakom sc legitimacijo damo lO0l0 popusta i Priporoča se 9lova salošba v £jubtjani Kongresni trg 19 Knjigarna, trgovina s pisarniškimi potrebščinami in umetninami __— ' ' Pr ■ ■ igarna v Ljubljani Zaktevajie cenike! priporoča bogato izbiro domačih in inozemskih knjig Šolske knjige Učne in pomožne knjige za visokošolce Slovnice, slovarje in pripomočke za učenje tfujih jezikov Inozemske časopise preskrbimo hidro po najkulanfaejših pogojili Zimske suknje, površnike, obleke, Hubertus plašče nudi v največji izberi po nizkih cenah kon lek cija LUKIČ LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 9. Pisnim stroji »Rheinmetali«, »Kappel«, »Urania« Rodič npocoli »Minerva« Pnckcc nalivna peresa dobavlja po ugodnih pogojih in cenah Radioval Tild. 33-63 £|ubl|aeia*E aimallnova 13 Lastna mehanična in radio delavnica Kadar gre za zavarovanje proti požaru proti razbitju stekla proti razbitju zvonov zoper nezgode zakonite dolžnosti jamstva avtomobilov kolesarjev življenja posmrtnine dote starostne preskrbe proti vlomski tatvini i. t. d. vselej se zavedaj, da je naša domača le emna ▼zaj zavarovalnica v Ljublj am Miklošičeva cesta št. 19 Masarykova cesta št. 12 Vsi zavarovanci Vzajemne zavarovalnice prejemajo zanimiv mesečnik „Našo moč“ Pa rnu pekarna F. DOLINAR Ljubljana, Pred škofijo Vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto in se Vam tudi v letu 1939, priporoča. ^Tovarniška zaloga kvalitetnih pisalnih strojev TORPEDO LJUBLJANA, Miklošičeva c. 18. Nogavice naramnice, kravate, rokavice in drugo kratko blago priporoča najceneje OSVALD DOBEIC veletrgovina galanterije in pletenin (JUBL1A1A, Pred Škofijo 15. A. S. LOGAR ure - juveli - zlatnina - srebrnina LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. Popravila izvršujeva precizno in poceni z jamstvom. Pri nakupu manufaktur-nega blaga se obrnite z zaupanjem na tvrdko: A.ŽLENDER MANUFAKTURNA TRGOVINA LJUBUAHA, MESTNI TRG 22 Moško sukno in kamgarn za obleke, damsko volneno blago za plašče, svila, šifoni in kretoni za telesno in posteljno perilo, baržuni, batisti, gradi za žimnice, preproge, zastori, volnene odeje, prešite svilene in klotaste odeje, linolej! Samo kvalitetno blago in izredno nizke cenel Ako potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, brošure, prospekte, cenike itd. in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, tedaj se blagovolite obrniti na JUGOSLOVANSKO TISKARNO BRZOJAVNI NASLOV Jugotiskarna Ljubljana V LJUBLJANI Umetniški grafični zavod, v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. Vsa dela se tzvršuiejo lepo in solidno! KLIŠARNA, TISKARNA ZA KNJIGO* TISK, UMETNIŠKI TISK, BAKROTISK, OFFSETNI TISK IN LITOGRAFIJA CENE ZMERNE! Fr. P. Zajec izprašan optik in urar Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomerji, barometri, hygro-metri, itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika. Ceniki brezplačno! Ljubljana, sedaj Stritarjeva ul. 6, pri frančiškanskem Izpraian optik Ljubljana Stritarjeva ul. mostu SALDA-KONTE, ŠTRACE, JOURNALE, ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMALNE KNJI-ŽICE, RISALNE BLOKE ITD. nudi po izredno ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE v Ljubljani. Kopitarjeva ul. 6. II. nadstr. »STRAŽA V VIHARJU« 58 22. decembra 1938 HALO? HALO! HALO! MOKO ♦ PŠENICO ♦ KORUZO ITD. ITD. ITD. DOBAVLJA NAJUGODNEJE TVRDKA BREGAR KRIK LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19 PALAČA VZAJEMNE ZAVAROVALNICE BRZOJAV: »2ITOPROMET« TELEFON 36-75 L- MIKUŠ DEŽNIKI I LJUBLJANA Mestni trg 15. Na malo! — Na veliko! ' Vse pisarniške in šolske potrebščine Knjige domačih in tujih založb nudi Celje Prešernova ul. 1? KNJIGARNA MOHORJEVE TISKARNE nudi Ljubljana Miklošičeva c. 19 eo Zahtevajte brezplačen seznam knjigi co Obrestujemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero. Dajemo posojila Kupujemo, vsake vrste. Opravljamo vse posle prodajamo in posojujemo vrednostne papirje. denarnih zavodov. Dravska banovina jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo za naše obveznosti. Hranilnica Dravske banovine Ljubljana Maribor Celje Kočevje