LES wood 50 (1998) 9
Raziskave in razvoj
258
UDK: 691.11:574
Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper)
Les - ekološko gradivo
The wood - ecological material
Martina Zbašnik - Senega~nik1, Janez Kresal2
Izvleček:
Abstract:
Ve~ina gradiv ima škodljive vplive v vseh fazah `ivljen-jskega ciklusa, posledice pa so vidne kot posegi v okolje, velika poraba energije, škodljive emisije ter odpadki v obliki onesna`enosti s hlapi, prahom, vlakni in strupenimi ter radioaktivnimi snovmi.
Les je naravno in zdravo gradivo, ki nima škodljivih vplivov na okolje in ~loveka. Nepravilne površinske obdelave in nekateri polizdelki iz lesa pa vsebujejo škodljive substance, ki onesna`ujejo prostor in vplivajo na zdravje ljudi.
Ob preudarnem izboru velja les za najbolj ekološko gradivo.
Klju~ne besede: les, `ivljenjski ciklus lesa
In general, materials which have been used in construction, have had a negative influence in all the phases of the life cycle. The effects can be seen in the form of tampering with the environment, overuse of electric power, harmful emissions and wastes in the form of pollution with vapors, dust, fibers, poisonous and radioactive matter.
The wood is natural and kind material which does not have any side effects to the environment and mankind. Wrong surface finishing and certain wood semi products contain harmful emissions which pollute nature and has bad influences too the health of mankind.
But correct use makes the wood very ecological and user friendly material.
Keywords: wood, life cycle of wood
1. UVOD
^lovekovo onesna`enje narave se v zadnjih desetletjih mo~no stopnjuje in je `e preseglo kriti~no mejo. Med vsemi industrijami, ki obremenjujejo okolje, ima svoje mesto tudi gradbena industrija. Industrijska revolucija je prinesla spremembo tudi na podro~ju gradbeništva in arhitekture. V zgodovini uveljavljena naravna gradiva -les, kamen in glino - so za~ela nado-meš~ati umetna gradiva, ki nastajajo v zapletenih in dragih tehnoloških procesih. Kovine, steklo, opeka, beton, cement, toplotno-izolacijska gradiva, plasti~ne mase… so upravi~eno našle svojo konstrukcijsko funkcijo v sodobni zgradbi, gledano v celoti, pa imajo
1
asist. dr. dipl. in`. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo;
Ljubljana, Zoisova 12
2   prof. dr. dipl. in`. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,
Ljubljana, Zoisova 12.
mnogo škodljivih vplivov. Posledice se odra`ajo v obliki obremenjevanja okolja in ~lovekovega zdravja.
Pridobivanje surovin za gradiva je povezano s posegi v okolje (površinski kopi, rudniki, erozije, iztrebljanje gozdov, kr~enje pragozdov), proizvodnja umetnih gradiv zahteva velike koli~ine energije (poraba omejenih energetskih virov, segrevanje ozra~ja, kisle padavine, smog), povzro~a škodljive emisije, ki onesna`ujejo zrak, zemljo ter vodo in podtalnico s strupenimi in škodljivimi snovmi, prahom, dimom, vlakni ter radioaktivnimi snovmi. Umetna gradiva so problemati~na tudi še po tem, ko odslu`ijo svojemu namenu, saj navadno kon~ajo na deponijah in celo divjih odlagališ~ih, kjer nenadzorovano razpadajo nedo-lo~en ~as.
Neposredni vpliv gradiv na ~loveka se ka`e predvsem v zaprtih prostorih, kjer
so koncentracije onesna`enja veliko višje kot na odprtem v naravi. Škodljive substance pridejo v telo prek ko-`e, dihalnih poti in prebavnega trakta. Posledice so vidne na ~lovekovem zdravju, nekatere bolezni so tudi smrtonosne. Povezavo bolezenskih te`av je v~asih te`ko povezati z negativnim potencialom gradiv, saj te`avo obi-~ajno predstavlja dolga razvojna doba bolezni, ki se lahko v dolo~enih primerih pojavi šele ~ez desetletja. Poleg tega velikokrat onesna`enje ne vpliva direktno na razvoj dolo~ene bolezni, ampak le oslabi imunski sistem organizma, da je ta bolj ob~utljiv na druge vplive. Kljub temu pa ve~ino bolezni in te`av, do katerih pride zaradi obremenitve okolja, danes `e lahko doka`emo.
Zadnja leta, ko je ekološka osveš~e-nost ~edalje ve~ja, zopet prihajajo do veljave gradiva in tehnologije brez negativnega potenciala. Naravna gra-
LES wood 50 (1998) 9
Raziskave in razvoj
259
diva - les, kamen, glina - nimajo škodljivih vplivov na okolje in ~loveka. Posebej velja izpostaviti les, ki je v našem geografskem prostoru zelo razširjen, dovolj kvaliteten za uporabo v gradbeništvu in arhitekturi, ima zadovoljive stati~ne lastnosti ter je enostaven za predelavo in obdelavo.
Les je kot naravni material zdravo in ekološko gradivo, saj v celotnem `ivljenjskem ciklusu nima negativnih vplivov na okolje, na ~loveka pa ima zelo ugoden vpliv. Poudariti pa je vsekakor potrebno, da to velja za doma~ masivni les. Ve~ina tehnoloških predelav lesa v uporabna lesna tvoriva zahteva razne dodatke, ki lahko zmanjšajo njegovo zdravstveno in ekološko neopore~nost. V nadaljevanju so obdelane posamezne faze `ivljenjskega ciklusa lesa in izpostavljene negativne lastnosti, ki so lahko vzrok za slabše po~utje in zdravje ~loveka.
2. VPLIV LESA NA OKOLJE IN ^LOVEKA
Les velja za naravno in najbolj zdravo gradivo, ki ugodno vpliva na ~loveka. To je mnogovrstno gradivo, ki se zelo veliko uporablja. Pri izbiri lesa so odlo~ujo~e naslednje prednosti tega gradiva:
·     nastaja pod pogoji, ki so okolju prijazni
·    v naših klimatskih pogojih ugodno uspeva, zato ga je dovolj (lokalna raba)
·     predelava in transport ne zahtevata veliko energije (omejene zaloge fosilnih goriv)
·     ugodno razmerje med te`o in trdnostjo
·    velik spekter izbire (veliko vrst lesa z razli~nimi lastnostmi, pojavnimi oblikami)
·    velika razporo`ljivost obdelovalnih tehnik in sredstev
·    velika ponudba polizdelkov in kompozitov iz lesa in lesnih odpadkov
Shema `ivljenjskega ciklusa lesa
Pri izbiri lesa lahko izpostavimo predvsem pozitivne lastnosti, ima pa tudi nekaj negativnega potenciala, ki ga velja omeniti, ~eprav je v primerjavi z ve~ino drugih gradiv zanemarljiv. Les vpliva (tako kot vsako gradivo) na okolje in ~loveka v vsem svojem eksi-sten~nem ciklusu, ki ga lahko razdelimo na šest delov:
-   pridobivanje surovin,
-   proizvodnja polizdelkov,
-   prodaja,
-   vgradnja,
-   uporaba,
-   odstranitev.
Vsaka od navedenih faz ima neposreden vpliv na okolje in ~loveka zaradi narave procesa samega in posredne zaradi porabe energije in transporta, saj so posamezne faze pogosto loci-
rane na mestih, ki so med seboj zelo oddaljena.
2.1. Pridobivanje surovin
Les spada k manjšemu številu gradiv,
ki se sorazmerno hitro regenerirajo.
Nastaja v gozdu, ki ima poleg tega še
nekaj ugodnih vplivov: proizvaja kisik,
filtrira prah, hladi, vpliva na klimo ter
slu`i za oddih in rekreacijo. Les ima
uravnote`eno CO bilanco: pri tvorbi 2
lesa v drevesu se porabi ravno toliko
CO  iz zraka, kot se ga sprosti pri 2
razgradnji ali gorenju lesa.
Predelava lesa (podiranje, lupljenje, sušenje, `aganje, skobljanje, brušenje itd.) je v primerjavi z drugimi gradivi
3 energetsko zelo var~na. Za 1 m lesa
potrebujemo le 240 kWh primarne
energije (4).
Sicer ima les v fazi prodobivanja surovine lahko tudi nekaj negativnih vplivov: iztrebljanje gozdov in uni~evanje
LES wood 50 (1998) 9
pragozdov, zasaditev monokultur pri pogozdovanju (ki so bolj ob~utljive na napad škodljivcev in na onesna`en zrak kot mešani gozdovi), porazdelitev se~nje skozi vse leto (namesto pozimi, ko v lesu ni sokov in je mo`nost za napad škodljivcev manjši), kontaminacija tal in zraka z zaš~itnimi sredstvi proti lesnim škodljivcem, izpušni plini in hrup pri podiranju dreves, onesna-`enje tal z oljem ter poškodbe tal z motornimi `agami in te`kimi stroji (12).
2.2. Proizvodnja polizdelkov
Les ima nekaj neugodnih lastnosti, ki velikokrat zmanjšajo uporabnost na dolo~enih mestih. S posebnimi tehnološkimi rešitvami nastanejo polizdelki iz lesa oz. lesnih odpadkov, s katerimi zmanjšamo ali odpravimo delovanje lesa (kr~enje, širjenje), dose`emo ve~jo trdnost na upogib in odpornost proti škodljivcem. Za proizvodnjo lesnih tvoriv (slojnat les, vezane ploš~e, lepljene ploš~e, vlak-nene ploš~e) so potrebna razli~na lepila, ki so še do nedavnega vsebovala skoraj izklju~no le formaldehid, ki pa je zelo strupen in nevaren še posebej zato, ker izhlapeva v prostor še dolgo ~asa po vgraditvi.
Izdelki iz slojnatega lesa najve~krat vsebujejo se~ninsko melaminske smole ali mešanice smol skupaj z mela-minsko formaldehidnimi smolami. Deloma se uporabljajo tudi `ivalski kleji na bazi kazeina. Koli~ine veziva za proizvodnjo lepljenega lesa pa so bistveno manjše kot pri ivernih ploš-~ah.
Za lepljenje vezanih ploš~ najve~krat slu`ijo formaldehidne smole. Ploš~e, ki so odporne na vremenske vplive, so ve~inoma lepljene s fenol- formalde-hidnimi smolami.
Iverne ploš~e so lepljene z lepili, pri katerih kot vezivo slu`ijo umetne smole, predvsem formaldehidne smole in poliuretani, pa tudi mineralna veziva (magnezit, mavec, cement). Iverne ploš~e, ki vsebujejo formalde-hidne smole, so najpomembnejši vir formaldehida v notranjih prostorih.
Raziskave in razvoj
Goste vlaknenke vsebujejo veziva iz umetne smole (formaldehidne ali poliuretanske smole), naravne smole ali mineralna veziva (mavec, cement). Mehke vlaknenke so lahko sestavljene tudi brez veziva (le iz lesa in vode).
Za proizvodnjo gostih vlaknenk je potrebno od 800 do 1.500 kWh/t, mehke vlaknenke pa porabijo od 590 do 785 kWh/t vgradne energije (12).
Pri predelavi lesa in lesnih tvoriv nastaja zdravju škodljiv prah. Predvsem je nevaren prah bukve in smreke, pri katerem obstaja dolo~en sum, da pov-zro~a raka. Prah ploš~ s cementnim vezivom dra`i sluznice. Veziva in topila, ki se uporabljajo pri proizvodnji lesnih tvoriv, v fazi proizvodnje pov-zro~ajo akutne zdravstvene te`ave, ki se pojavljajo tudi še v fazi uporabe, zato so vplivi posebej opisani v nadaljevanju.
2.3. Prodaja
Prodaja lesa in lesnih polizdelkov se navadno vrši v specializiranih trgovinah, ki poleg prodajnih prostorov zajemajo tudi obse`na skladiš~a. Neposrednih škodljivih vplivov v fazi prodaje ni, posredno pa vpliva na okolje in ~loveka zaradi porabe energije ter potrebnega transporta.
2.4. Vgradnja lesa
Vgradnja lesa na kon~no mesto se navadno za~ne v obrtniških delavnicah (npr. izdelava pohištva iz lesnih polizdelkov) ter nato nadaljuje na samem gradbiš~u oziroma mestu, kjer bo izdelek vgrajen. V fazi vgradnje les neposredno nima neugodnih vplivov. Posredni vplivi so odvisni od potrebne energije pri samem delovnem procesu ter potrebnega transporta zaradi oddaljenosti od gradbiš~a. Navadno so te koli~ine energije majhne.
2.5. Uporaba lesa
Uporaba je najdaljša faza `ivljenjske-ga ciklusa vsakega gradiva. Uporabnost lesa je zelo široka, zato ga lahko najdemo povsod - v eksterierju in in-terierju. Oblikuje naše okolje v sta-
260
novanju, na delovnem mestu, v javnih zgradbah…
Les zelo dobro vpliva na ugodnje v prostoru. ^lovek zaznava vonj lesa kot nekaj prijetnega. Les ima relativno majhno toplotno prevodnost, zato pri gradnji ne prihaja do problemati~nih toplotnih mostov. Na otip je topel, odvod toplote je majhen. Akumulirano toploto zadr`uje, kar vpliva na temperaturo površine. Neobdelan les absorbira vlago iz zraka in jo oddaja nazaj. Les deluje pozitivno na kvaliteto zraka v prostoru. Absorbira škodljive pline v zraku.
Na tem mestu velja omeniti, da za najbolj neopore~nega velja le doma~, regionalni les. Eksoti~ni lesovi imajo ve~ neugodnih vplivov na okolje in ~loveka. Poleg izsekavanja tropskih pragozdov, ki so plju~a našega planeta, je tropski les zaznamovan tudi z veliko porabo fosilnih goriv (energija) zaradi dolgega transporta. Poleg tega so opazni tudi patogeni u~inki tropskega lesa (3), ki se izra`a kot permanentno izparevanje in odcvetavanje škodljivih spojin iz takih lesov. Pri ek-soti~nih lesovih se namre~ zaradi hitre in bujne rasti, klimatskih razmer in specifi~nosti tal v celice lesa (palisander, mahagonij, ebenovina, iroko, anigre, makore itd.) vgradijo soli raz-li~nih kovin kot CaCO3, CaO, P2O5, SiO2, Na2O, K2O, soli ogljikove kisline, rastlinske barve, tanin, guma, saponini, karotini, berberini ter celo radioaktivni elementi. V celi~nih votlinah lesa se formirajo kristalne tvorbe, ki ote`ujejo mehansko obdelavo lesa, nato pa iz teh mineralnih tvorb hlapljive sestavine in druge oblike delovanja kasneje kontaminirajo prostor. Ti sedimenti in pore pogosto zaprejo kapilare in pore, tu prepre~ujejo enakomerno sušenje in ventilacijo lesa ter s tem podaljšujejo ~as sproš~anja škodljivih snovi v prostor.
Po literaturi (7) lahko škodljive snovi v tropskem lesu nastanejo tudi po predelavi, ko pod vplivom kisika, sonca itd. nastajajo nove spojine, ki so lahko še agresivnejše od prvih. Tako je npr. ugotovljeno, da ve~ina eksoti~nih vrst lesa vsebuje stilbea chlorophorin, povzro~itelja dermatitisa astme in
LES wood 50 (1998) 9
alergij, poleg tega pa še terpen in dušikove spojine, ki delujejo kot narkotik na krvni obtok in srce. Vsebujejo tudi saponine in tomine, ki prav tako vplivajo na alergije, dermatitis in iritacije.
Omenjene pozitivne lastnosti ima le masivni les, ki je primerno površinsko obdelan. Lesna tvoriva ter razli~ne površinske obdelave lesu precej zmanjšajo ekološko neopore~nost, ~e iz njih izhlapevajo razli~ne škodljive substance.
Formaldehid (brezbarven plin ostrega vonja) je bolj ali manj prisoten v vezivu pri proizvodnji skoraj vseh lesnih tvoriv in izhlapeva v prostor še dolgo po vgraditvi. Plin je strupen in povzro-~a razli~ne zdravstvene te`ave. Pri akutni kratkoro~ni pove~ani koncentraciji formaldehida v zraku (npr. takoj po vgraditvi, ko lesna tvoriva vsebujejo še veliko tega plina) pride do simptomov kot so dra`enje o~i, nosnih sluznic, grla, mo~nega zbadanja v nosu in grlu, kašelj, te`ko dihanje. Mnogo ve~jega pomena je kroni~na obremenitev zraka v prostoru v ni`jih koncentracijah, ko formaldehid po-~asi izhlapeva iz gradiva še dolgo po vgraditvi. Pod vplivom toplote, npr. son~nega sevanja ali ogrevanja prostora, izhlapevanje formaldehida dra-mati~no naraste. Tudi v fazi, ko koncentracija še ne prese`e priporo~ene mejne vrednosti in ga z vonjem še ne zaznamo, ta plin `e lahko povzro~a te`ave kot so glavobol, utrujenost ali alergi~ne reakcije. Formaldehid lahko deluje kot alergen in povzro~i vnetje ko`e ali celo astmo. Razen tega lahko tako poškoduje imunski sistem telesa, da ta prekomerno ob~utljivo reagira na druge kemikalije pa tudi na naravne snovi kot so pelod ali hrana. Zaradi kroni~ne obremenitve s formaldehidom se lahko poškodujejo funkcije mo`ganov in `iv~nega sistema.
V zadnjem ~asu `e izdelujejo lesna tvoriva z zmanjšano koli~ino formaldehida ali celo brez njega, zato nevarnost akutne obremenitve ni ve~ tako velika. Še dolgo ~asa pa bodo koncentracije tega strupenega plina povišane v tistih bivalnih prostorih, kjer so vgrajena lesna tvoriva, ki še vsebujejo formaldehid.
Raziskave in razvoj
Za površinsko obdelavo lesa in lesnih tvoriv se uporabljajo razli~ni laki, la-zure, barve, politure, lu`ila, pa tudi sredstva za negovanje in ~iš~enje, ki izhlapevajo škodljiva topila. Kot topilo velikokrat slu`ita toluol in ksilol, ki preideta v telo z vdihavanjem in pov-zro~ata utrujenost, slabo po~utje, glavobol, poškodbe koordinacijskih in ravnote`nih organov, spremembo krvne slike in sterilnost.
Les napadajo razne plesni, insekti in glive. Za zaš~ito pred škodljivci se les obdela z raznimi sredstvi (impregnacije, premazi…), ki so lahko tudi škodljiva. Zaš~itna sredstva za les so praviloma mešanice iz razli~nih snovi, ki se topijo v organskih topilih ali v vodi (sredstva za zaš~ito lesa, topljiva v vodi, postajajo v zadnjih letih ~edalje bolj razširjena). Zaš~itna sredstva na vodni osnovi vsebujejo arzenove in bakrove soli ter fluorove spojine (12), ki varujejo les pred `ivalskimi in rastlinskimi škodljivci.
Arzenove soli so strupene. Kroni~ne zastrupitve povzro~ajo poškodbe `iv~-nega sistema, slabost, otrplost v udih, zakrnitev kostnega mozga, dokazano povzro~ajo raka. Arzenove soli se ne smejo uporabljati v sredstvih za zaš~i-to lesa v notranjih prostorih.
Bakrove soli sprejeme telo prek prebavnega trakta. Povzro~ajo splošno slabotnost, bruhanje in vnetja prebavnega trakta.
Fluorove spojine so zelo razjedajo~e in dra`ijo ko`o in sluznice. Dolo~eni fluoridi poškodujejo dihalne poti.
Sredstva za zaš~ito lesa na bazi organskih topil najve~krat vsebujejo pentaklorfenol (PCP) in lindan, ki, podobno kot formaldehid, še dolgo po vgraditvi izhlapevata v prostor.
PCP spada v skupino kloriranih ogljikovodikov. Uni~uje lesne gobe, deloma tudi insekte, deluje kot bakteri-cid in herbicid. PCP je zelo strupen. Telo ga sprejme preko plju~, ko`e in prebavnega trakta. Akutna obolenja se ka`ejo v glavobolih, kr~ih, vrtoglavici, slabosti, bruhanju, te`kem dihanju, pospešenem dihanju in sr~nem ut-
261
ripu. Pri kroni~nih obolenjih se pojavijo simptomi kot so dra`enje ko`e, o~i in sluznic, utrujenost, glavobol, poškodbe jeter, sprememba krvne slike in nevralgije.
Lindan je kloriran ogljikovodik, ki deluje kot insekticid. Ve`e se na prah v prostoru, v telo pa pride skozi plju~a in prebavni trakt. Posledice so slabosti, nemir, kr~i. Pri daljšem delovanju so mo`ne poškodbe kostnega mozga, jeter in imunskega sistema. V novih izdelkih iz lesnih tvoriv lindana ni ve~, ker je njegova uporaba prepovedana, še vedno pa lahko izhlape-va iz `e vgrajenih elementov.
2.6. Odstranitev lesa
Les je naravno gradivo, ki ga je mo-go~e ponovno uporabiti ali reciklirati. Pri naravnem preperevanju ne pov-zro~a škodljivih emisij, ~e je neobdelan, zato se sme odvre~i na deponije za gradbeni material (z razpadanjem se tvorijo votline, ki lahko ogrozijo stabilnost deponije). Priporo~a se lo-~eno zbiranje lesenih gradbenih elementov ter ponovno uporabo ali reci-kla`o v druga lesna gradiva. Neobdelan les se lahko brez ekoloških posledic uporabi kot gorivo za majhna ku-riš~a v privatnih hišah. Ve~ji problem nastane pri obdelanem lesu ali polizdelkih iz lesnega tvoriva. Tak les se na~eloma obravnava kot posebni odpadek in se mora odstraniti na posebne deponije ali v specialne se`igal-nice.
3. SKLEP
Les je naravno in najbolj zdravo gradivo, ki nima neugodnih posledic na ~loveka in okolje. Kot surovina se les obnavlja, ne zahteva veliko vgradne energije, deluje pozitivno na bivalno klimo v prostoru, njegova odstranitev po koncu uporabe pa ne povzro~a škodljivih emisij. Definicija velja za doma~ masivni les, ki je pravilno površinsko obdelan. Ve~ pomislekov je pri izbiri eksoti~nih vrst lesa ter lesnih polizdelkov. Polizdelki iz masivnega lesa in lesnih odpadkov nam-re~ vsebujejo razne kemi~ne substance, ki - odvisno od vrste in koncentracije - škodujejo ~lovekovemu zdravju,
LES wood 50 (1998) 9
Raziskave in razvoj
262
kar pa ne sme biti razlog za opustitev teh gradiv. Ekološka osveš~enost ljudi je v zadnjih letih pripeljala do tega, da so nekateri proizvajalci `e za~eli izdelovati okolju in ~loveku prijaznejše izdelke iz lesa (npr. iverke brez formaldehida, sredstva za površinsko obdelavo lesa na vodni osnovi ipd.). Preudarna izbira lesa in lesnih tvoriv, ustrezne površinske obdelave in primerno vzdr`evanje so zagotovilo za ugodno bivalno klimo v prostoru.
VIRI:
1. Beckert, J. et al: GESUNDES WOHNEN, Ein Kompendium, Beton-Verlag, Düsseldorf, 1986.
2. Daniels, K.: TECHNOLOGIE DES ÖKOLOGISCHEN BAUENS, Birk-häuser Verlag, Basel. 1994.
STRUKCIJA I ZGRADA, Gortan-Ing, Zagreb, 1991.
4. Haefele, G. et al: BAUSTOFFE UND ÖKOLOGIE, Ernst Wasmuth Verlag, 1996.
5. Holdsworth, B. in Sealey, A., HEALTHY BUILDINGS, Longmann House, Essex, 1992.
6. König, H., WEGE ZUM GESUNDEN BAUEN, Ökobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 1991.
7. Penzar, F.: UTJECAJ MINERALNIH I EKSTRAKTIVNIH TVARI U TROPSKOM DRVU NA KVALITET SUŠENJA FURNIRA, Zbornik del znanstvenega sre~anja: "Sušenje drva i drvenih proizvoda", Tuheljske toplice, 22. - 26. 6. 1990.
Umwelt, VDI Verlag, Düsseldorf, 1/2-94, 8.
9. Tomm, A., ÖKOLOGISCH PLANEN UND BAUEN, Vieweg, Wiesbaden, 1992.
10.Volk, D.: LUFTVERUNREINIGUNG IN INNENRÄUMEN, Umwelt, VDI Verlag, Düsseldorf, 6/94, 284-285.
11.Zbašnik-Senega~nik, M.: NEGATIVNI VPLIVI GRADIV NA ^LOVE-KA IN OKOLJE, doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1996.
12.Zweiner, G.: ÖKOLOGISCHES BAUSTOFF-LEXIKON, C.F.Müller Verlag, Heidelberg, 1995.
3. Gornik, M., BIOARHITEKTONSKE   8. Schneider, H-W.: LUFTVERUN-OSNOVE PROSTORA, KON-      REINIGUNG IN INNENRÄUMEN,
Priznanje revije LES
Srednji lesarski šoli za najcelovitejšo predstavitev svoje dejavnosti na 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu
Za leto 1998 ga prejme Srednja lesarska šola Maribor
Umetniško sliko kot priznanje revije LES za najbolje predstavljeno srednjo lesarsko šolo na letošnjem Ljubljanskem pohištvenem sejmu je iz rok predsednika komisije Cirila Mraka prevzel ravnatelj srednje lesarske šole Maribor Aleš Hus
Obrazlo`itev:
Komisijo je navdušila raznolikost prikazanih izdelkov z razli~no zahtevnostno stopnjo. Pestrost se odra`a tudi v uporabi razli~nih tehnoloških ostopkov, ki so jih uporabili pri izdelavi svojih izdelkov. Razstavljeni izdelki odra`ajo realen prikaz znanja dijakov. Razstavni prostor je urejen in pregleden.
Pohvalo za urejenost in celovit prikaz izreka komisija tudi Srednji lesarski šoli Nova Gorica in Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna.
@irija je bila v sestavi:
Ciril Mrak, predsednik,
dr. Jasna Hrovatin - ~lanica, Stane Ko~ar -
~lan, Igor Leban - ~lan, Jo`e Meznari~ - ~lan