HSUme! «3 jgNA VODIŠEK RAZBORŠEK £°kemania tudi v Šentjurju i naiameteprtistoržržabavo? „v 7 ‘VUIKANIZACIJA I l ‘AVTOPRALNICA / • DIAGNOSTIKA vozil • SERVIS VOZIL / • 30 OPTIKA / '■a H • hramba pneumatik / • RAVNANJE PLATIŠČ I 17101 E-nnil: mul»|,dt)anigilal.int ■^-^bljeni y Mulej Caffe Zadobrava 69, 3211 Škofja vas d.e.e. ASFALTKOVAČ e: aslalt.kovac@siol.net m:03l 652 437 . Tel/fax: 03 5451870 www.trakom-slo.com ( TIP-TOI TIP-TOP AVTOMOBILI d.o.o • PRODAJA KVALITETNIH RABLJENIH VOZIL Z 1-LETNIM JAMSTVOM • TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VAŠEGA RABUENEGA VOZILA • POSREDOVANJE PRI FINANCIRANJU VSEH VRST VOZIL ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE • PLAČILO NA POLOŽNICE OD 1 ■ 7 LET • RENT-A-CAR P.E. Lesna ulica 1 070 633 633 3230 Šentjur 0H0S83 62 rtptop.evtomoblll0gmall.com I www.tip-top-evtomoblil.ii sem jur tik do 0 k ŠENTJURSKE novice O 2016 1 3!)2(4!l/ 4 Suntjur) S GOB 55 a 0117912.8 j Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Naj.več pokemonovTia /. Pešpoteh ob Pešnici ©. Veronika kolar Postala prva |iabljica Slovenije © PREVERJAMO Kje na ŠentjurslSmiahko Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Šentjur na podlagi 4. člena Odloka o priznanjih Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 67/01) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠENTJUR V LETU 2016 I. Razpisuje se rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj naziva Častni občan, Ipavčeve plakete, pisnih priznanj ter pisnih priznanj s knjižno nagrado, ki traja od objave razpisa na uradni spletni strani občine do 15. avgusta 2016. V razpisu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. n. Naziv Častni občan se lahko podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek na področju znanosti, umetnosti, gospodarstva, kulture, športa in na področju drugih dejavnosti, s čimer je dosežen prispevek k razvoju, ugledu in promociji občine. Ipavčeva plaketa se podeljuje za življenjsko delo ali za vrhunske uspehe trajnejšega pomena za razvoj in ugled občine. Pisno priznanje Občine Šentjur sc podeljuje posameznikom, skupinam občanov, društvom, podjetjem in drugim pravnim osebam za izjemne, enkratne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Pisno priznanje s knjižno nagrado se podeli učencem in dijakom zaključnih letnikov, skupinam učencev in dijakov za posebne učne uspehe in aktivnosti v izvenšolski dejavnosti. m. Prejemnik Ipavčeve plakete in pisnega Priznanja občine je lahko posameznik, skupina občanov, društvo, podjetje ali druga pravna oseba. Pisno priznanje s knjižno nagrado lahko Prejme učenec ali dijak zaključnega letnika, skupina učencev osnovne ali dijakov srednje šole v občini. IV. Predlog za podelitev Ipavčeve plakete ali Pisnega priznanja Občine Šentjur lahko Poda Občinski svet, delovno telo pristoj-n° za priznanja, politična organizacija, krajevna skupnost, društvo, podjetje ali druge organizacije oziroma skupnosti ter skupina najmanj petih občanov, predlagatelj pa ne more biti hkrati predlagani. Za podelitev pisnega priznanja s knjižno nagrado podajo predlog javni zavodi na Področju šolstva iz območja Občine Šentjur. V. V predlogu za podelitev pisnega priznala občine morajo biti navedeni naslednji Podatki: osebno ime oziroma naziv predlagatelja, * navedba priznanja, ki se predlaga, * ime in priimek oziroma naziv, rojstni podatki, prebivališče oziroma sedež in ostale podatke, ki se nanašajo na predlaganega kandidata, * obrazložitev in utemeljitev predloga. nega kandidata. V predlogu za podelitev pisnega priznanja s knjižno nagrado je treba navesti: • naziv predlagatelja, • naziv priznanja, • ime in priimek, rojstni podatki, prebivališče, naziv šole in razreda, • obrazložitev in utemeljitev predloga z doseženimi uspehi in prizadevanji. VI. Neobrazloženih in prepozno vloženih predlogov Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ne bo obravnavala. Predlagatelj lahko enega kandidata predlaga samo za eno izmed priznanj. VII. Na slavnostni seji Občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika bo župan podelil praviloma eno Ipavčevo plaketo, tri pisna priznanja ter po eno pisno priznanje s knjižno nagrado za učenca, dijaka ali skupino za vsako šolo v občini. VIII. Predloge s priloženo utemeljitvijo pošljejo predlagatelji na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTJUR Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - za javni razpis (priznanja) Mestni trg 10 3230 Šentjur ^ predlogu za podelitev naziva Častni ob-Čan in Ipavčeve plakete morajo biti navedeni enaki podatki kot za pisno priznanje °bčine. Poleg navedenih podatkov je potrebno predložiti še življenjepis predlaga- Številka: 094-0001/2016-1 (232) Šentjur, 12. julij 2016 Predsednik Komisije: Boštjan PISANEC NA NASLOVNICI Izpostavljeno . 'i //v iENTJURSKlS^S novice DtLAUDLtrA. KREACIJA ROMANE IIIIIIIIIUIIIIIIlillllllllllHIllIlifliillllfllllilillillllilllllillliltllillllilllllllilllllllllilillillliillUllllllIlHil1 L NOVO VPRAŠANJE: Si še želite temperatur nad 30 stopinj Celzija? SPLETNA ANKETA Ste v otroštvu dobili kakšno 'vzgojno? www.novice.si iioTj&e I nepreslisano Po tem, ko so bili že petkrat zmagovalci In s tem gostitelji državnega prvenstva: »Dosegli smo najboljšo možno uvrstitev, saj sl želimo, da se lahko v organizaciji preizkusijo še druga društva.« Sabina Golež, predsednica Društva podeželske mladine Šentjur 'NuuMfliMiummuiuiumiijiU PfimiMinl |niiiniiiiiiiii!iimii!iiiiiiiiiiiii...............iniiniiiiiiiHiiaiili«illllill[IHUlllMlllllljllillilllllM^^ Uvodnik Alenka Testaniere, mag. Tufizma, vodja TIC Šentjur In v^direktorice Ljudske univerze ŠENTJURSKO POLETJE T") oletje je čas za sanjarjenje in J- čas, ki ga zaznamuje odklop od vsakdanjih obveznosti, pa tudi od vsakdanje ustaljenosti. Kdaj pa kdaj se preprosto mora zgoditi sprememba. Treba se je družiti z ljudmi, se zabavati, sprostiti, pozabiti na urnik in življenjsko rutino. 1 | 'udi z obiskom prireditev si -L lahko popestrimo vsakdan in pozabimo na vsakodnevne skrbi. Z vidika turizma so prireditve tudi pomembna prvina turistične desti-nacije, saj so namenjene promociji in doseganju večje prepoznavnosti. TJoletni žarki so v Šentjur pri--L peljali glasbenike, igralce, plesalce, ustvarjalce, ki v poletnih mesecih pričarajo živahen utrip mesta skozi mavrično paleto različnih umetniških ter zabavnih žanrov in zvrsti. Poskrbljeno je tudi za šolarje, ki lahko vsak ponedeljek in sredo brezplačno ustvarjajo na Ljudski univerzi Šentjur, v avgustu pa tudi v Knjižnici Šentjur. T T bogajmo pesnika Giona, ki je zapisal: »Dnevi so sadeži in naša vloga je, da jih užijemo.« Zato vabljeni na niz prireditev v okviru Šentjurskega poletja, ki nas bo popeljal skozi pestre pokrajine kulture, umetnosti, poletnega druženja in zabave. Pestre so tudi lokacije, ki vas pričakujejo: Ipavčev vrt in Slomškov trg, IKC Šentjur, Pre-vorje in Planina, Bazen Šentjur ter Ramna plaža ob Slivniškem jezeru! novfce MESEC DNI DO POUKA Počitnikarji počiujo, na šolah pa delajo Gradbinci. Dveh večjih naložb so se to poletje lotili na naših šolah. > Piše: Nina K robat Medtem ko naši šolarji počivajo in so z mislimi še daleč od šolskih obveznosti, se na šolah že pripravljajo na novo šolsko leto. Dveh večjih naložb so se gradbinci to poletje lotili na naših šolah. Pod novo streho Osnovna šola Franja Malgaja v središču Šentjurja dobiva novo streho. V začetku julija je župan mag. Marko Diaci z izbranim gradbincem, celjskim podjetjem Spot gradnje, podpisal pogodbo za celovito obnovo strehe nad starim delom šole. Dotrajano strešno konstrukcijo bodo delavci zamenjali ali ojačali, namestili bodo novo strešno kritino. Dela so vredna več kot 136 tisoč evrov, končali pa naj bi jih do začetka šolskega leta. V teh dneh pa je živahno tudi na podružnici šole na Proseniškem oziroma Blagovni. Šola bo večja Pri podružnični šoli Blagovna, kjer deluje tudi vrtec, gradijo prizidek. Z naložbo bodo uredili primeren prostor za razdeljevanje in pripravo hrane ter z gradnjo dovoza rešili tudi težavo z dostopom dostavnih vozil do kuhinje. Staro kuhinjo bodo porušili in tam uredili igral- DEJSTVA Milijoni v šole in vrtce Župan mag. Marko Diaci je poudaril, da z omenjenima naložbama nadaljujejo investicijski cikel vlaganj v šolsko in predšolsko infrastrukturo. In to kljub pomanjkanju ustreznih razpisov in rezov v financiranje občin. »V letih od 2011 do vključno 2016 je Občina v šolsko in predšolsko infrastrukturo vložila kar 10 milijonov evrov, v razna obnovitvena dela na Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur in njeni podružnici z vrtcem na Blagovni pa okoli 1,7 milijona evrov,« je povedal župan. - Po energetski obnovi novega dela šole bo zdaj stari de1 a dobil novo streho. nico za otroke prvega starostnega razreda, ki b° povezana z vrtcem. Stara igralnica bo namenja na za potrebe raznih družbenih dejavnosti Obenem bodo preuredili kotlovnico in drugim stari kotel na kurilno olje zamenjali z novim, energetsko učinkovitim plinskim kotlom. Preuredili uodo tudi stopnice, ki vodijo v zgor- K podružnični šoli na Proseniškem gradijo prizidek- DEJSTVA Kaj pa druge šole? Vprašanja o morebitnih vzdrževalnih in obnovitvenih delih smo konec julija posredovali tudi na vse druge šole na območju občin Šentjur in Dobje. Ker je bil to čas dopustov, so nam odgovorili le z dveh šol. Ravnateljica Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva, Andreja Ocvirk, je povedala, da bodo, kot vsako leto, opravili nujna pleskarska dela, servisirali zunanje žaluzije, prebarvali zunanja igrala, šolo bodo temeljito počistili. Ravnateljica Osnovne šole Dobje, Suzana Plemenitaš, je sporočila, da na šoli pleskajo stopnišča, v telovadnici načrtujejo menjavo razsvetljave. Napovedala je tudi, da bodo z novim šolskim letom v četrtem razredu uvedli Microsoftov razred. Vsi, kijih to zanima, si bodo lahko ogledali, kako pri pouku uvajajo sodobno IK tehnologijo in zvezek v oblaku. nje prostore osnovne šole. Otroci bodo v telovadnico tako lahko odšli s hodnika in ne več preko jedilnice. Dela so ocenjena na več kot 257 tisoč evrov, opravlja pa jih ljubljansko podjetje TIPO investicijske gradnje. Obe naložbi bo plačala Občina Šentjur. Več kot 100 let stara objekta Ob začetku del so na Občini poudarili, da gre v obeh primerih za več kot 100 let stara objekta, ki sta potrebna obnove. Čez desetletja sta zaradi vse večjih potreb dobila več prizidkov in tudi ti so v veliki meri že bili dotrajani. »Spomnimo, da sta bila tudi ta objekta v nizu tovrstnih ukrepov na račun sofinancerskih sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada v letih 2014 in 2015 energetsko sanirana (pri OŠ Franja Malgaja Šentjurje bil saniran prizidek iz 70. let prejšnjega stoletja), z izvedbo tudi nekaterih funkcionalnih posegov in dodatnih del,« so sporočili z Občine. STEČAJ VETERINARSTVA Prevzemajo Šmarčani Veterinarstvo Šentjurje od konca letošnjega junija na predlog enega od zaposlenih v stečajnem postopku. Kot je za naše medije sporočil stečajni upravitelj mag. Branko Mavrič, bo celotno oskrbo živali in vse premoženje za zdaj v najem prevzela Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah. Ta ima tudi predkupno pravico za nakup premoženja šentjurskega Veterinarstva, ki ga bodo predvidoma čez nekaj mesecev skušali prodati na javnih dražbah. »Zaradi stečajnega postopka ni bila dejavnost veterinarstva v Šentjurju prekinjena niti za en dan in tako bo tudi v prihodnje. Stranke lahko torej še naprej računajo na vse veterinarske storitve, saj poslovanje poteka normalno,« je zatrdil Mavrič. Veterinarstvo je imelo poslovno enoto tudi v Ljubljani, kjer pa naj bi dejavnost prekinili. Nazadnje so v podjetju, ki ga je več let vodil Matej Zupanc in se je znašlo v finančnih težavah, zaposlovali osem oseb. Po besedah stečajnega upravitelja jih bo šest ostalo zaposlenih tudi pod Šmarčani. (NK) Zaradi finančnih težav je Veterinarstvo Šentjur v stečaju. © Novice ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. urednistvo(a)sentjurskenovice.si (=5^-— ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice © DOBRA NOVICA Na cesti od Dol do Loč nekaj novega asfalta Cesta od Dol do Loč. Kot so nam sporočili z Direkcije za infrastrukturo, se tudi na najbolj dotrajanem odseku le obetajo obnovitvena y; '• dela. Temeljitejšo rekonstrukcijo te ceste načrtujejo po etapah v prihodnjih letih. mm Bo vijuganja med takšnimi luknjami na cesti od Dolge Gore do Loč jeseni le konec? » Piše: Nina Krobat Za voznike, ki se vsakodnevno vozijo po dotrajani cesti od Dol preko Ponikve do Loč, imamo končno spodbudno novico. V tem letu se obeta vsaj nekaj obnovitvenih del in novega asfalta, tudi na najbolj uničenem odseku te državne ceste od DEJSTVA Še nekaj del na državnih cestah Vozniki so se julija že lahko razveselili udobnejše vožnje po odseku državne ceste od Dol do Šentjurja. Odsek ceste, ki Šentjur povezuje z avtocesto, so namreč preplastili. Kot so še sporočili iz Lokalnega odbora SMC Šentjur, se po podatkih poslanke Anite Koleša letos med drugim obeta tudi: - dokončanje ceste Planina-Sevnica (v postopku je izbor nadzora in izvajalca del], - dokončanje ceste Loke-Ledinščica (v postopku je razpis za izvajalca del]. Dolge Gore do Loč. Ta odsek je zelo uničen predvsem zaradi lanske obnove bližnje železniške proge, saj ga je še dodano obremenila in poškodovala težka delovna mehanizacija. Katastrofalen odsek Vozniki, ki vsakodnevno vozijo po odseku od Dolge Gore do Loč, so se večkrat obrnili na nas z vprašanji glede nujne obnove. Opozarjajo, da tam asfalta ponekod ni več, cesta je zelo luknjasta, nekatere luknje so velike in globoke, vozišče se poseda, je valovito, bankine so zelo uničene in neprimerne za umik pred nasproti vozečimi vozili. Stanje ceste je po vsakem deževju še slabše. Ne le da vozniki z vsakodnevno vožnjo po tej cesti uničujejo svoje avtomobile, vožnja je tudi zelo nevarna. Tako smo Direkcijo za infrastrukturo povprašali, ali načrtujejo nujna obnovitvena dela. Sporočili so, da na delu omenjenega odseka načrtujejo preplastitev vozišča z ureditvijo odvodnjavanja in bankin v dolžini 1.620 metrov. Če ne bo zapletov s postopkom izbire izvajalca, bi z deli lahko končali v septembru. Še pol kilometra asfalta Celoten odsek državne ceste od Dol do Loč bi bilo treba obnoviti, o čemer smo v našem časopisu pisali že večkrat. Z Direkcije so nam sredi julija sporočili, da v prihodnjih letih načrtujejo celovito rekonstrukcijo te ceste v več etapah. »Za izdelavo projektne dokumentacije za prvo etapo v dolžini okoli 3,8 kilometra je pogodba podpisana. Ta projektna dokumentacija je podlaga za pridobitev potrebnih zemljišč, soglasij in dovoljenj za gradnjo. Predvidevamo, da bo z gradnjo možno začeti v letu 2017,« so napovedali. Na določenih poškodovanih odsekih ceste bodo za zdaj izvedli kratkoročna obnovitvena dela za čas, dokler ti odseki ne bodo prišli na vrsto za rekonstrukcijo. Preplastili bodo posamezne poškodovane dele vozišča v skupni dolžini 580 metrov. Uredili bodo tudi bankine in odvodnjavanje, so za naš časopis sporočili z Direkcije za infrastrukturo. Iz Lokalnega odbora SMC Šentjur pa so nam posredovali podatek njihove poslanke Anite Koleša, da naj bi obsežnejšo sanacijo poškodb na odseku ceste Ponikva-Loče izvedli v dolžini okoli 5,5 kilometra. Vrednost del po teh informacijah znaša 216.000 evrov. Odsek ceste, ki Šentjur povezuje z avtocesto, so pred kratkim preplastili. novitvena dela. Mirjana Aužner, ravnateljica OŠ Dramlje. Z novim šolskim letom uradno začenja polni ravnateljski mandat. Str.© Krešimir Bašič, novi trener članske vrste KK Tajfun. Str 0 Vesna Vodišek Razboršek, direktorica Doma starejših Šentjur. Šest let mineva, odkar je zasedla mesto direktorice. Str.© Teme MESECA KJE PRIPRAVITI ZABAVO? str.u Kje na Šentjurskem lahko najamete prostor ali kočo za zabavo? POKEMANIA TUDI V ŠENTJURJU str.is Eden od mladih Šentjurčanov ima že 220 pokemonov. Največ pokemonov je na pešpoteh ob Pešnici. Veronika Kolar, 1. grabljica Slovenije, članica ekipa Društva podeželske mladine Šentjur. Str.© Henrik Plank, športnik invalid, letos v metu diska z osebnim rekordom 5. v Evropi. Žal je ostal brez nastopa na paraolimpijskih igrah v Riu. St,© Marija Novak, najstarejša občanka Dobja. Str.© Tim Škoberne, študent iz Šentjurja. Ujel je že 220 pokemonov in prehodil 50 kilometrov. Str.© Zmagovalno pršjačo Dobrinske noči 2016 je spekla Mira Rupnik iz Pristave pri Mestinju. Za vas nam je zaupala svoj recept. Pohodniška Guzajeva pot poteka po Občinah Šentjur in Dobje in je skupaj dolga 36 km. Združuje tri različne poti: na Prevorju, v Dobju in na Planini pri Sevnici. Kdo so člani ekipe Društva podeželske mladine, ki so se uvrstili na drugo mesto na Državnih kmečkih igrah. NASVET ZA IZLET str.21 RECEPT ZA NAJ PRŠJAČO str.2s SPOZNAJMO DRŽAVNE PODPRVAKE str. 10 Roletno srečanje smc Dr. Miro Cerar na Rajskem otoku v ^Tdsednik SMC in predsednik slo-odl'^0 v*ade dr. Miro Cerar je pred hodom na poletni dopust v družbi gos-^Tirskega ministra Zdravka Počivalš-pr °t>iskal Šentjur. Na Rajskem otoku na »^eniškem se je srečal s člani stranke. Q Šentjur sem prišel, da bi se pogovorili s°delovanju med lokalnim in državnim lv°jem stranke in da bi si odgovoril na v{)rašanje, kaj lahko SMC kot vodilna r .na stranka še naredi na lokalnem in e§ionalnem nivoju,« je povedal Cerar, f ik er Jevšinek, predsednik lokalnega bora SMC Šentjur, je navedel, da so se v minulih dveh letih na lokalnem nivoju najbolj zavzemali za navezovalno cesto Dramlje - Šentjur. Preko poslanke Anite Koleša so dosegli, da je v naslednjem proračunskem obdobju zagotovljenih 250 tisoč evrov za projektno dokumentacijo. Izpostavil je še obnove nekaterih drugih državnih cest na Šentjurskem. Napovedal je tudi aktivne priprave za naslednje državnozborske in občinske volitve: na lokalni ravni nameravajo povečati dosežen 17 odstotni delež, stranka bo imela svojega kandidata za župana Šentjurja. (VM) Peter Jevšinek in Miro Cerar @ Intervju MIRJANA AUŽNER -RAVNAT El___MCA OŠ DRAMI____IE Učenci postajajo vse bolj pasivni, v njih ni zelje po novem Mirjana Aužner. Rojena domačinka, kot Dobju, kamor se je vozila 20 let. Kljub temu otrok je stanovala v neposredni bližini šole. je preko Društva prijateljev mladine ostala Je mama štirih otrok, prvi trije zaključujejo aktivna pri delu z otroki v domačem kraju, študij, četrta bo jeseni maturantka. Tako se Zelo rada ima naravo, v mestnem življenju, večino časa ukvarja z otroki, tako v službi kot pravi, bi se težko znašla. Zato za sprostitev doma. doma rad vrtnari. Rekreativno se še vedno Najprej je postala učiteljica razrednega pou- ukvarja s športom. Rada prebere kakšno knji-ka, nato je šolanje nadaljevala na FF Ljubija- go. Si pa redno vzame čas tudi za druženje, na in postala šolska pedagoginja. Službovati potepanje in klepet s prijateljicami, je začela na OŠ Planina pri Sevnici, nato v »Pogovarjala seje: Alenka Vodušek Po 26 letih dela z otroki kot šolska pedagoginja ste delovno mesto zamenjali za v. d. ravnateljice OŠ Dramlje. Kaj pomeni ta prelomnica v vašem življenju in v vaši karieri? • Delo šolskega svetovalnega delavca je poleg dela z otroki tudi s sodelovanje z učitelji, starši in vodstvom šole in se zato pogosto prepleta z vsebino ravnateljevega dela s pedagoškega vidika. Čaka me še nekaj izpopolnjevanja in nabiranja izkušenj na področju vodenja, kar pa je povezano z večjo količino časa. K sreči moji otroci odraščajo in mi tako ostane več časa, ki ga lahko posvetim službenim obveznostim. Pred izzivom novega delovnega mesta vedno tehtamo in imamo pomisleke. Je bilo tudi pri vas tako? • Delo v. d. ravnateljice sem jeseni prevzela nepričakovano. Predvsem sem želela, da šolsko leto nadaljujemo, tako kot smo ga zastavili skupaj s prejšnjo ravnateljico. Zato sem takrat številne pomisleke dala na stran in sem se potem z njimi soočala tekom tega šolskega leta. Seveda vsakdo na takem delovnem mestu dobiva polena pod noge, vendar me to zaenkrat ni odvrnilo od odločitve, da nadaljujem z vodenjem šole v smeri, ki smo si jo skupaj začrtali v zadnjih treh letih. Zagotovo so izkušnje, ki ste jih dobili na prejšnjem delovnem mestu, neprecenljive tudi za mesto, kjer ste sedaj. Kako vam bodo bogate izkušnje neposrednega dela z otroki pomagale pri koordinaciji učitelj -otrok - starš? »Že moja mama je bila učiteljica. Sama sem sedela v zadnji klopi pri njej v razredu že dve leti pred vstopom v šolo, saj takrat še ni bilo vrtca. Verjetno me je vse to zaznamovalo, da sem izbrala pedagoški poklic.« ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Zagotovo so izkušnje, ki ste jih dobili na prejšnjem delovnem mestu, neprecenljive tudi za mesto, kjer ste sedaj. Kako vam bodo bogate izkušnje neposrednega dela z otroki pomagale pri koordinaciji učitelj -otrok-starš? • Že pri svetovalnem delu sem bila navajena na to, da je potrebno na vsako težavo pogledati z različnih zornih kotov in upoštevati vse, ki so vključeni. Zato se na tem področju zaradi svojih dolgoletnih pozitivnih izkušenj počutim še posebej močno. Ustaviva se pri učencih. Pred leti je veljala pretežno beseda staršev, naj se otrok usmeri v poklice, ki so deficitarni, in ne toliko otrokova želja. Kako je danes, kako ste vi svetovali in ali boste pri tem še sodelovali kot ravnateljica? ® Poklicna orientacija kot ena izmed nalog svetovalne službe je v zadnjih letih precej spremenila svoj pomen in vsebino. Seveda smo se tudi v preteklosti trudili in poskušali staršem in učencem približati izbiro poklica bolj kompleksno in jih usmeriti v to, da morajo otroka poznati celostno. Vendar jim je bilo takrat zaradi boljših možnosti zaposlitve in narave večine poklicev, ki se niso dosti spreminjali, lažje samo pogledati, kateri poklici so deficitarni. Danes jim je nekoliko bolj razumljivo, da morajo imeti širši pogled, da morajo razmišljati, katera so otrokova močna področja, da bo lahko pri delu uspešen. Zato jim je potrebno ponuditi veliko informacij, organizirati dejavnosti, kjer spoznavajo različne šole in poklicna področja in jih spodbuditi, da razmišljajo o sebi v povezavi z različnimi poklici. Zdaj pri individualnem svetovanju ne bom več toliko sodelovala, saj moraš za to ves čas spremljati otroka in ga bolj poznati. Bom pa spodbujala in sodelovala pri izvajanju aktivnosti, s katerimi dobijo učenci stik in informacije o šolanju in poklicih (izvedba dni dejavnosti na srednjih šolah ali v podjetjih, organizacija tradicionalne prireditve Pred izbiro poklica ...). da v zadnjih letih učenci postajajo vse bolj pasivni, v njih ni nobene želje po tem, da karkoli počnejo, spoznavajo, se česa novega naučijo. Hkrati pa jim manjka samokritičnosti. Ravno na tem področju v zadnjem času iščemo na šoli načine, kako to stanje ravnodušnosti obrniti v bolj pozitivno smer. Omenili ste starše. Zagotovo bi ti radi za svoje otroke vedno samo najboljše. Žal pa jih včasih malo zanese in s tem naredijo več škode kot koristi. Se boste s kakšnimi delavnicami posvetili tudi izobraževanju staršev, da bo komunikacija bolj uspešna in da bo več zaupanja staršev v šolski sistem? • Tudi na tem področju sem pri svojem svetovalnem delu že marsikaj počela. Različna predavanja in delavnice za starše z vzgojno tematiko organiziramo vsaj enkrat lemo, žal pa pogosto niso tako obiskana, kot bi želeli. Kar se tiče komunikacije in zaupanja v šolski sistem, nekaj s svojim načinom dela in odnosom do otrok lahko naredimo na šolah sami. Žal pa tu svoje vloge ne odigrajo dovolj učinkovito razne institucije (npr. Ministrstvo za šolstvo ...). Vaša šola je odmaknjena od centra. Bi rekli, da so otroci na vaši (in na manjših šolah) dejansko drugačni, »K sreči smo še ravno dovolj majhni, da večinoma uspemo izvajati nadzor nad učenci, in zato do kakšnih večjih anomalij in negativnih odstopanj ne prihaja.« in pozitivnih sprememb (vsebinsko je z aktivnostmi vključena celotna šola, povečalo se je sodelovanje s krajem, izvajajo se mednarodne izmenjave otrok...). Še naprej bomo zelo aktivni na kulturnem področju. Na področju pedagoškega dela bomo še naprej posvečali več pozornosti razvijanju bralne pismenosti in uvajanju formativnega spremljanja, katerega cilj je tudi povečanje samoiniciativnosti učencev. Na šoli poteka še kar nekaj manjših projektov, ki pa so bolj vezani na posamezne razrede ali skupine. Omenili ste delovanje na kulturnem področju. Vaša šola je že z delom »Letos bomo zaradi prostorske stiske spremenili v učilnico še zadnji učiteljski kabinet.« Ker ste že precej časa v šolskem sistemu, imate možnost primerjave: učenec pred 25 leti in učenec danes. Kakšna je razlika? • Eno bistvenih razlik vidim v odnosu učencev (in tudi staršev) do učiteljev. Pred 25 leti je imel poklic učitelja še drugačen položaj in učenci so imeli do učiteljev bolj spoštljiv odnos in so bolj upoštevali in sledili tistemu, kar je učitelj želel od njih. Čeprav menim, da se ta odnos ni spremenil samo v relaciji učitelj - učenec, ampak tudi v relaciji starši - otrok. Kar veliko let že naša družba v ospredje postavlja samo otroka, kar pa za njihov razvoj ni vedno najbolje. Opažam tudi, bolj umirjeni, kar se tiče same discipline in obvladljivosti? • Če primerjam našo šolo z večjimi šolami iz mestnega okolja, lahko rečem, da to drži. K sreči smo še ravno dovolj majhni, da večinoma uspemo izvajati nadzor nad učenci, in zato do kakšnih večjih anomalij in negativnih odstopanj ne prihaja. Na šolo sicer prihaja vsako leto kar nekaj otrok iz drugih okolij, saj imamo zelo ugodno lokacijo (bližina avtoceste), vendar se brez težav prilagodijo. Šola je vključena v precej projektov. Kateri so letos pred vami, vam kakšen predstavlja poseben izziv? • Trenutno smo vključeni v večji dvoletni mednarodni projekt Erazmus+ (GOAL - Grovving Outdoor Agroto-urism Learning), ki je prinesel v naše okolje kar nekaj dodatnih aktivnosti vaše predhodnice pridobila status kulturne šole. Boste nadaljevali z aktivnostmi, ki bodo ta status upravičile? • Tako je. Ravno z letošnjim šolskim letom se nam je izteklo prvo obdobje statusa kulturne šole, zato smo že poslali vso potrebno dokumentacijo in potrdila in ravno v juniju smo prejeli obvestilo, da prejmemo naziv kulturna šola tudi za prihodnje obdobje. Še posebej sem ponosna, da se v zadnjih letih na kulturnem področju spet močneje povezujemo s krajem. Poleg že tradicionalno vrhunske šolske gledališke dejavnosti in pevske tradicije smo v zadnjih letih uspeli organizirati kar nekaj širše odmevnih dobrodelnih koncertov in prireditev. Na OŠ Dramlje ste z energetsko obnovo šole ob začetku tega leta dobili tudi prenovljeno telovadnico. Zagotovo takšni pogoji dela omogočajo boljše in bolj varno delo z učenci. Imate pred sabo še kakšen investicijski podvig? • Šola je obnovljena, energetsko varčna in lepa. Ob vstopu v šolske prostore smo zdaj res ponosni, telovadnica je opremljena in primerna tudi za prireditve. Vendar pa so se poslabšali pogoji dela v učilnicah, saj nam je sprememba materialov prinesla tudi slabšo zvočno izolacijo in prenašanje hrupa iz prostora v prostor. Zaradi neprenehnega povečevanja števila otrok postaja šola tudi pretesna. Letos bomo zaradi prostorske stiske spremenili v učilnico še zadnji učiteljski kabinet. Čaka nas še prenova šolske kuhinje, ki prav tako ne zadostuje vsem pogojem in standardom, kijih zahteva zakonodaja. Vendar bo šlo tu za večji poseg, ki ga brez finančnega vložka ustanovitelja (Občine Šentjur) ne moremo izvesti. Še malo in zazvonil bo šolski zvonec. Še zvoni kot včasih? • Ja, pri nas še zvoni. To ima svoje prednosti in slabosti in tudi mnenja med učitelji glede uporabe šolskega zvonca so različna, tako da se še nismo odločili za ukinitev. Kakšna je vaša popotnica učencem in staršem? • Počitnice so se že prevesile v drugo polovico, zato naj jih učenci izkoristijo za priljubljene aktivnosti, starši pa naj z njimi čimbolj produktivno preživijo počitniški čas in gradijo pozitivne medsebojne odnose. Ko se bodo spet pričele šolske obveznosti, pa naj pokažejo zanimanje za otrokovo šolsko delo, hkrati pa naj jih spodbujajo, da bodo učenci sami aktivni in odgovorni za svoje znanje. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. urednistv0@sentjur5ken0vice.si ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Ekipa Društva podeželske mladine (DPM) Šentjur. Uvrstili so se na drugo mesto na Državnih kmečkih igrah. Grabljica njihove ekipe, Veronika Kolar, je dosegla 1. mesto. Piše: Peter Preradovid Na vroč julijski dan so se na letališču Senožet pri Ločah na 30. Državnih kmečkih igrah pomerile ekipe društev podeželske mladine iz vse Slovenije. Tekmovale so v košnji, grabljenju in še treh zabavnih igrah. Med dvajsetimi sodelujočimi ekipami so se zelo dobro uvrstili člani DPM Šentjur, ki so v skupnem seštevku tekmovanja dosegli drugo mesto, zmagali pa so člani DPM Litije in Šmartnega. Prvakinja v grabljenju V kategoriji grabljic je 1. mesto dosegla Veronika Kolar, svojo zmago je komentirala z besedami: »Vesela sem, zelo sem si želela zmagati. Občutki so fenomenalni!« Povedala je tudi, da sta se s koscem Blažem Podkubovškom nekajkrat dobila in skupaj trenirala. Veronika za društvo tekmuje že S. leto, redno pa dosega zelo dobre rezultate. Letos je prvo mesto dosegla tudi na regijskih kmečkih igrah v Taboru. Kosec Blaž je tokrat v hudi konkurenci dosegel 7. mesto, za društvo je začel tekmovati lani, ko so bile regijske kmečke igre organizirane na Slomu pri Ponikvi. Šentjurska ekipa v družbi navijačev. 'Sadili j|-| zalivali trto' ce 50 Pr*Pravil* tematske igre s pomerili pa so se tudi v mokri Organizatorji tokratnih krneč- področja vinogradništva. Tako so igri presenečenja, kih iger DPM Slovenske Konji- tekmovalci 'sadili in zalivali trto', Šentjurska ekipa na tekmova- fjTekmovali so v košnji; grabljenju in treh zabav-flHHJBnlh igrah.' It Kosec in grabljica "sta dosegla odlične rezul- htJMflUkkil tate. Pri zadnji igri so se 1 pošteno zmočili. ■Ž*Foto: Tamara Ravnak ■ sl 8 ?' v ESj Predsednica DPM Šentjur, Sabina Golež: »Na doseženo uvrstitev sem ponosna, ponosna sem tudi na celotno ekipo - tekmovalce in navijače, ter ostale člane društva, ki so nas podprli in se z nami veselili drugega mesta.« Sabina Golež Starost: 19 let Kraj: Ponikva Veronika Kolar Starost: 19 let Kraj: Pletovarje Rok Iskrač Starost: 19 let Kraj: Pletovarje Marko Gaber Jurij Kopinšek Starost: 29 let Starost: 26 let Kraj: Pletovarje Kraj: Pletovarje Blaž Podkubovšek Starost: 22 let Kraj: Zgornje Sleme njih dosega odlične rezultate, že kar nekaj let pa se redno udeležuje državnega prvenstva. Šentjursko ekipo so na tem tekmovanju zastopali: predsednica DPM Šentjur Sabina Golež, grabljica Veronika Kolar, kosec Blaž Podkubovšek, Rok Iskrač, Marko Gaber in Jurij Kopinšek, ki je zamenjal Roka Pevca. Vsi skupaj so poskrbeli za odlično uvrstitev na državnih kmečkih igrah. DPM Šentjur je že petkrat gostilo kmečke igre, kar pomeni, da so že petkrat kot zmagovalci prevzeli organizacijo iger. Predsednica DPM Šentjur seje pošalila: »Dosegli smo najboljšo možno uvrstitev, saj si želimo, da se lahko v organizaciji preizkusijo še druga društva.« KAŽEJO DRUG NA DRUGEGA Ostal brez državne pomoči Že smo pisali o šentjurskem sadjarju, ki je zaradi ene same napake, ki je niti ni naredil sam, ostal brez državne pomoči in prepuščen samemu sebi. Institucije, od ministrstev do občine in uprave za zaščito in reševanje, kažejo drug na drugega. Na občini so dejali, da je bilo ocenjevanje škode in vnos podatkov v aplikacijo Ajda v pristojnosti Uprave za zaščito in reševanje, tam pa odgovarjajo, da se sadjar ni pravočasno pritožil. Ostane pri aplikaciji A občinska komisija je po tem, ko je v letu 2012 lomastila suša, ki je poškdovala sadovnjak, ocenila škodo, sadjar pa pravi, da podatkov niso vnesli v aplikacijo Ajda. Nemudoma je potrkal na občini, kjer mu je tamkajšnja pravnica kot pravi pomagala napisati pritožbo, a vse zaman, saj so bili podatki za povračilo škode prepozno vnešeni. Uprava za zaščito in reševanje je skrbnica e-aplikacije Ajda, na podlagi katere ocenijo škodo, krivdo za to, da ni dobil odškodnine, valijo na sadjarja samega. »Na odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja se, po nam znanih podatkih, omenjeni sadjar ni pravočasno pritožil,« razlaga Ana Jakšič z omenjene uprave. (M P) VARUJE PRED KUGO Mimo pelje tudi pohodniška pot Na pohodniško pot po Krajevni skupnosti Blagovna, kije dolga dobrih 12 km, se podate iz športnega parka Blagovna na Proseniškem. Od tu vas pot vodi mimo ribnika z otokom proti nekdanji graščini Blagovna, mimo večje kmetije Golo-granc vse do cerkve sv. Rozalije. Pot vas od tam vodi mimo ostankov nekdanjih vodnih mlinov proti spomeniku humanosti - partizanski bolnici Zimi, mimo križa Marije, dveh domačij do Kuharjevega mlina. Nadaljujete proti ranču Žonta po makadamski cesti vse do travnika, ki vodi naprej do mostu čez avtocesto. Levo zavijete v notranjost gozda do Bolnice Zima, desno pa do večjega urejenega počivališča. Po gozdni poti in mimo ribnikov z labodi vas pot pripelje nazaj na izhodišče. Na voljo sta tudi krajša sprehajalna in fitnes-treking pot. Ponosni na Šentjur Vidi se jo že iz Žalca Sveta Rozalija. Gotska cerkvica, za katero nekateri pravijo, da se jo vidi celo s Trojan. » Piše: Denis Kresnik Število cerkva v Sloveniji ni majhno. Po uradnih podatkih je bilo leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije 2887 cerkva. Število se je do danes še povečalo. V Registru nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo je registriranih 2341 cerkvenih objektov. Eden izmed teh je cerkev Svete Rozalije. Cerkev sv. Rozalije v Zlatečah pri Šentjurju stoji severozahodno od Šentjurja, na griču med vasema Lokarje in Zlateče, na nadmorski višini 369 metrov. Z imenitno lego, urejeno razgledno točko ter impresivno notranjostjo je cerkev priljubljena točka za nedeljske izlete tako turistov kot tudi domačinov. Cerkev kot zaščita pred kugo Cerkev je nastala iz zaobljube žu-pljanov v času kuge, ki je razsajala v letih 1625-1646. Ime je dobila po sicilijanski svetnici in puščavnici Rozaliji, ki velja za zavetnico pred kugo. Okoli cerkvice je nastalo naselje Rozalija ali Sveta Rozalija, kakor se je kraj imenoval do leta 1953, sedaj pa je to le še ljudsko ime za naselje Zlateče pri Šentjurju. Pogled izpred cerkve lahko v lepem vremenu seže zelo daleč. Stavba je nastajala v 17. stoletju, najprej prezbiterij, nato ladja. Prezbiterij cerkve nosi letnico 1646, ladja pa je bila dokončana okoli leta 1666. Posamezni elementi kažejo značilno izzvenevanje gotike. Posebno kvaliteto predstavlja velik zlat oltar (1667) s kipom svete Rozalije ter sočasne vratnice glavnega in stranskega portala. Leta 1764 so cerkveni ladji na jugu dozidali kapelo svetega Antona Padovanskega, katere banjast obok je z motivi iz življenja svetega Antona poslikal baročni freskam Frančišek Jelovšek. V cerkvi Cerkev svete Rozalije je bila zgrajena za zaščito pred kugo. je tudi glažutarski lestenec iz srede 19. stoletja. Cerkev je sezidana iz kamna, ki so ga dobili iz bližnjega podrtega gradu na Lipici, to je sosednji hrib na južni strani Rozalije. Kasneje je bila cerkev večkrat renovirana, vendar je v precejšnji meri ohranila prvotno obliko. Na stavbi lahko opazimo tudi konstrukcijske oblike, kot so polkro- žni (rimski) lok, segmentni (košarasti) lok, šilasti (gotski) lok, križne oboke, banjaste (sodaste) oboke in podobno. Nekateri pravijo, da se cerkev vidi celo s Trojan, za kar smo se po pojasnila obrnili na šentjurskega župnika gospoda Vinka Conča. Pravi, da cerkve s Trojan ni moč opaziti, se jo pa odlično vidi že iz Žalca. DEJSTVA Naj izvedo za vas! Na Turistično-informativnem centru Šentjur imajo seznam le nekaterih ponudnikov piknik prostorov, nimajo pa celotne evidence Šentjurskega. V kolikor nudite prostor za piknike in zabave, se lahko javite na njihovi info točki, saj načrtujejo, da bi na turističnem portalu, ki zajema Šentjur, nudili tudi rubriko Piknik prostori. Na ekološki kmetiji Govedič kozolec namesto za spravljanje krme uporabljajo za zabave in druženja. RAZGIBANA PONUDBA Kje na Šent jurskem lat najam Prostori. Za piknike, zabave, rojstne dneve ali preprosta poletna druženja se razlikujejo po obsegu ponudbe in ceni najema. * Piše: Kornelija Kamenik Na ekološki kmetiji Govedič kozolec namesto za 5pra,l|ani= km* upora-bljajo za zabave in druženja. Verjetno se je že marsikdo znašel v dilemi, kam povabiti večjo skupino sorodnikov, prijateljev ali sodelavcev. Kje organizirati praznovanje rojstnih dni, fantovščin, dekliščin ali kje pripraviti kakršno koli druženje s prijatelji. Odlična rešitev so najemi koč in prostorov za zabave. Na Šentjurskem je ponudbe veliko, mnogi domačini pa jo tudi sami premalo poznajo. Z vprašanjem o možnosti najemov prostorov na Šentjurskem smo se obrnili na občino, kjer so nam povedali, da občina nima v lasti objektov ali prostorov, ki bi jih lahko občani najeli Najemi koč in prostorov za piknike se razlikujejo po ceni in obsegu ponudbe. za zasebne zabave. Najamejo lahko Ipavčev kulturni center Šentjur in protokolarni objekt Ipavčeva hiša v Zgornjem trgu, vendar ne v namen zabave. Omenjena objekta imata svoje upravitelje, tako da jih občina ne daje neposredno v najem. Krajevne skupnosti Blagovna, Dolga Gora, Dramlje, Grobelno, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Ponikva, Prevorje, Slivnica pri Celju, Šentjur - Rifnik in Vrbno - Podgrad ponujajo pestro in razgibano ponudbo najemov koč in prostorov za zabave. V veliki večini gre dvorane kulturnih in gasilskih domov. Veliko pa je tudi zasebnih ponudnikov. Le delček izmed teh ponudnikov vam predstavljamo v tem članku. Najemi se razlikujejo po ceni in po obsegu ponudbe, ki je všteta v ceno. Piknik pod kozolcem V Krajevni skupnosti Blagovna se med drugim nahaja prostor 'Piknik pod kozolcem'. Kot nam je povedal lastnik ekološke kmetije Govedič, Emil Govedič, imajo urejen dostop in parkirišče za avtomobile in celo avtobuse. Pokritega prostora imajo, za do sto oseb. Poleg prostora lahko najemniki uporabljajo opremo za žar, kotel za golaž, velik tiganj, avtomat za pivo s plinom, dva velika hladilnika, grelne in ostale posode ter hi-fi ozvočenje. Urejeno imajo tudi travnato ograjeno igrišče za odbojko ter mali nogomet. Cena najema, če sami počistite za sabo, je sto evrov za 24 ur. V kolikor pa počistijo lastniki, je cena najema 130 evrov. Se pa na ekološki kmetiji Govedič prilagodijo tudi različnim željam gostov. Po potrebi organizirajo tudi glasbo, ansambel Murne, v bližini pa je tudi sprehajalna pot, ki vodi do partizanske bolnišnice Zima. Polna zasedenost na Dolgi Gori V Krajevni skupnosti Dolga Gora imajo domačini zelo priljubljen večnamenski prostor pri kulturno-gasil-skem domu. Ob najemu prostora se lahko zbrani zabavajo ob balinanju, namiznem tenisu ali pa ob igranju košarke in nogometa. Na Šentjurskem je veliko zasebnih ponudnikov, ki oddajajo svoj prostor za piknike ali zabave. Med drugim so to Ribnik Masten, ki se nahaja v Hotunju, piknik prostor pri kmetiji s tradicijo Zdolšek s Ponikve, v Gorici pri Slivnici pa najdemo piknik prostor pri kmetiji odprtih vrat Žurej, mimo katere vodi del Slomškove romarske poti iz smeri Olimja do Ka-lobja. Zelo priljubljena točka je tudi piknik prostor pri Planinskem domu Resevna. Kronika BENCINSKI SERVIS STRANICE | LUS.V » Stran pripravil Denis Kresnik MINI MARKETING D.0.0. NAROČILO KURILNEGA OUA tel:02 845 0126 tel:03 752 07 08 SPLETNA PREVARA Denarje nakazala v Nigerijo Nov Samsung Galaxy S 4 Cena 400,00 € •• . f ‘^5 vv Šifra oglasa 1287499136 Vpisano 3 6 2013 Ob 10 37 Spremenjeno: Objavljeno v 11 Nigerija | Oglas poteče čez 29 dni Prodajalec Uporabnik matejpeter201 Naslov 8222 Otočec Ji Nov Samsung Galaxy S 4 Na voljo jezvsemi dodatki m 1 letno garancijo zapečatena, original Pošlji elektronsko sporočilo vsi oglasi tega prodajalca ► ^^ora6rkkfeod^620t3j Objava oglasa ' Primer tipičnega poskusa prevare: oglas je oddan iz Nigerije, cena je za tretjino nižja od ostalih ponudnikov, prodajalec pa je povsem nov uporabnik (registriral se je isti dan, kot je oddal oglas). Šentjur. Z širjenjem svetovnega spleta se širijo tudi spletne prevare. Dve šentjurski občanki sta minuli mesec to tudi sami izkusili. » Piše: Denis Kresnik Da je svet s pojavom interneta postal navidezno manjši, vemo že vsi. Zaradi tega so tudi občani Šentjurja podvrženi nevarnostim, ki pretijo iz navideznega sveta. Šentjurski policisti so bili obveščeni, da je neznanec vdrl v elektronski poštni predal oškodovanke, spreminjal podatke in prebiral pošto, drugo občanko pa je neznanec preko spleta prepričal, da mora za zavarovanje storitev nakazati denar v Nigerijo. Pomočnik komandirja PP Šentjur Simon Veber zato opozarja: »Pri tem vse ponovno opozarjamo, da nepoznanim osebam in nepreverjenim podjetjem ne posredujete osebnih podatkov, prav tako ne nasedajte vabljivim ponudbam, ker če je nekaj videti prelepo, da bi bilo resnično, ponavadi ni resnično.« Nigerijska prevara Milijonski loterijski zadetki ali neverjetne poslovne ponudbe so v naših e-poštnih nabiralnikih pogoste in mamljive. Žal ne pomenijo bogastva, le opozarjajo na klasično spletno goljufijo. Ta goljufija ima celo ime - nigerijska prevara, saj se goljufi največkrat skrivajo v tej državi. Scenarij je vsakokrat drugačen (zadeli ste na loteriji, odkrili so skrite račune na bankah, vi ste dedič ogromnega premoženja, skratka želijo vam nakazati večjo vsoto denarja), osnovni mehanizem goljufije pa ostaja enak. Z zelo privlačno ponudbo goljufi vzpostavijo komunikacijo z vami (to je lahko prek elektronske pošte, prek spletnih oglasnikov, prek Facebooka itd.), nato vam avtor prevare sporoči, da morate zaradi potrebe tega ali onega postopka najprej poravnati minimalno vsoto. Od osebnih podatkov do TRR-ja Najprej prosijo za vaše podatke (ime, priimek, številko tekočega računa). Kmalu za tem vas pozovejo, da poravnate stroške odprtja novega računa, največkrat preko sistema VVestem Union. Gre za plačilni mehanizem, ki ne omogoča sledenja transakciji in je ravno zato priljubljeno orodje spletnih goljufov. Nato sledijo vedno novi izgovori: potrebno je plačati davek, stroške vodenja računa, stroške odvetnika itd. Ko prenehate s plačevanjem (izmišljenih) stroškov in zahtevate obljubljeno nagrado, se tudi komunikacija prekine. Tudi če goljufijo prijavite policiji, so možnosti za povrnitev denarnega oškodovanja praktično nične, saj se goljufi nahajajo v državah, kjer ne morate računati na uspešen pregon tovrstnih kaznivih dejanj, npr. v Nigeriji, Gani, Kamerunu. Ko denar nakažete, ste ga pravzaprav nakazali goljufu. MINI KRIMI r Tatvine med dopustom Kostrivnica, 14. julij - Neznanec je v dopoldanskem času skozi priprto okno vlomil v hišo, jo pregledal ter odtujil gotovino, ki jo je našel. Policisti o storilcu zbirajo obvestila ter bodo o zadevi s kazensko ovadbo obvestili tožilstvo. Pletovarje, 15. julij - Dan kasneje so bili policisti obveščeni, da je neznanec v času od 4. do 8. julija s čelnega na-kladača, nameščenega na parkiranem traktorju, odtujil hidravlična valja ter s tem oškodoval lastnika za okoli 2.000 €. Policisti še zbirajo obvestila o storilcu. Grožnje in beračenje Grobelno, 12. julij - Občan je grozil svojemu sosedu, zato je slednji o omenjenem obvestil policiste. Policisti so zbrali obvestila od udeležencev ter kršitelju izdali plačilni nalog. Šentjur, 17. julij - Policisti so dobili obvestilo o dveh ženskah, ki sta na vsiljiv način beračili. V bližini so izsledili 2 državljanki Hrvaške, katerima je bila zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru izrečena globa. Zdravstvenemu osebju nudili pomoč Šentjur, 12. in 15. julij - Policisti so zaradi psihičnih težav občanov nudili asistenco zdravstvenemu osebju, da so slednji lahko nudili ustrezno oskrbo pomoči potrebnim. Asistenco so nudili kar dvakrat. O omenjenih zadevah bo obveščen center za socialno delo v Šentjurju. Šentjur, 13. julij - Policisti so bili obveščeni o neljubem dogodku, pri katerem je odvezan bik v hlevu napadel gospodarja ter ga lahko telesno poškodoval. O zadevi so policisti obvestili tožilstvo. Zelene rastline Šentjur, 18. julij - Policisti so pri kontroli cestnega prometa kontrolirali občana, pri tem pa so mu bili zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, zaseženi rastlinski delci zelene barve. V kolikor bo analiza pozitivna na prepovedano drogo, bo zoper omenjenega uveden hitri postopek o prekršku. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si POKEMONCO OSVOJIL SLOVENIJO Pokemania tudi v žSSSSt. Šentjurju saj združuje virtualno z resničnim življenjem. » Piše: Katarina Plantosar Če te dni na ulici opazite ljudi, ki imajo nos prilepljen na pametni telefon in vneto spremljajo dogajanje na njem, potem zagotovo uporabljajo aplikacijo PokemonGo, ki je dodobra oživila dvajset let staro znamko Pokemoni. Kaj sploh je PokemonGo? Gre za mobilno igro, ki je takoj po izidu obnorela svet. Nič drugače ni pri nas. Uporabniki si jo lahko brezplačno ANKETA Zakaj PokemonGO? Igra navdušuje prav vse generacije. Predvsem pa tiste, ki so deset, dvajset let nazaj odraščali skupaj z malimi pošastmi, in jim tako vzbuja nostalgijo po otroških letih. m Blaž Kolar, študent Igrati sem začel, ker sem odraščal skupaj s Pokemon igrami in PokemonGo omogoča vse skupaj na popolnoma drugi ravni. Platforma je tako interaktivna kot še nikoli in ljudi dejansko sili v premik z domačega kavča. Ampak to ni težava, temveč prednost, saj zahvaljujoč igri vidiš veliko lokalnih zanimivosti, se pošteno razgibaš in spoznaš popolne tujce, ki imajo večinoma podobna zanimanja. Koliko Pokemonov zbrati? V igri je 215 Pokemonov in zbrati moraš čisto vse. Najmočnejši Pokemon je Mevvtvvo. Pokemone lahko dobiš na dva načina, lahko jih uloviš ali pa se izležejo iz posebnih jajčk. Da se izležejo, moraš prehoditi 2,5 ali 10 kilometrov, odvisno od jajčke, ki jo dobiš. Več ko prehodiš, več možnosti imaš, da se izvali eden izmed boljših Pokemonov. * > * v I v « ••• Tim Škoberne, študent PokemonGo sem začel igrati zaradi tega, ker te vrne v otroštvo. Tbdi sam sem namreč takrat veliko igral Pokemone in gledal risanke. Čeprav se ne zdi tako, igra dejansko omogoča tudi veliko druženja in spoznavanja novih ljudi. Ujel sem že nekje 220 Pokemonov in prehodil kakšnih 50 kilometrov. I Pokemoni v bližini. Eden izmed Pokemonov, ki ga je moč najti tudi v Šentjurju. Kje so Pokemoni v Šentjurju? Pa smo preverili tudi v Šentjurju. Največ Pokemonov se prikazuje na pešpoteh ob Pesnici in v centru mesta. Tam, kjer je največ ljudi. Pokestope največkrat najdemo na lokalnih znamenitostih, pri kipu Frana Malgaja, pred občino, na Zgornjem trgu, pred pošto in celo na pokopališču. Edini Pokegyrm pa najdemo pri cerkvi. naložijo na svoje naprave preko operacijskega sistema iOS ali Android. Med sprehajanjem po ulicah, parkih, cestah, travnikih igra opozori, da se v bližini skriva mala pošast. Ko jo igralec najde, jo mora uloviti s pomočjo pokežog. Cilj je seveda zbrati čim več Pokemonov in tako postati uspešen Pokemojster. Male pošasti se skrivajo na različnih lokacijah: ob vodi, v mestu, v naravi - odvisno od tega, kje sicer živi oziroma kakšne vrste Pokemon je. Igra ustvarja razširjeno realnost, zato imamo občutek, kot da so Pokemoni ves čas ob in okoli nas. Glavni pogoj igranja je gibanje, uporabniki lahko prehodijo tudi po več deset kilometrov. Omeniti velja še Pokestope in Pokegyme. Prvi je postajališče, kjer si lahko igralec naredi zalogo pokežogic in dobi različne predmete, drugi pa telovadnica, kjer se je mogoče bojevati z drugimi igralci. Varnost na prvem mestu Na začetku aplikacija sicer opozarja, da je treba pri uporabi biti previden, vendar pa uporabnika hitro popolnoma zatopi v igranje, zato se lahko zgodi, da ta pozabi na dogajanje okoli sebe. Iz tujine poročajo, da se tako veliko ljudi spotika, zaletava, pojavljajo se različne poškodbe ali celo nesreče zaradi nepozornosti voznikov in pešcev. Pri nas zaenkrat takšnih primerov še niso obravnavali. Medgeneracijsko draženje V Občini Dobje živi okrog 50 starejših, starih nad 80 let, in okrog 70 starejših, ki so stari nad 70 let. Stran pripravlja LJUDMILA CONRADI. V Občini Dobje skrbijo za starejše Na novoletnem srečanju starejših v Dobju. Fotografijaizarh™kork Franc Leskovšek, župan Občine Dobje Občina Dobje posveča posebno skrb potrebam starejših občanov, onemoglih in invalidov. Zanje namenjamo znatna proračunska sredstva, predvsem za varstvo v domovih za starejše, kjer jim občina doplačuje oskrbnino. Za starejše, ki ostanejo doma, občina organizira pomoč na domu. Silva Antlej, predsednica KO RK Dobje Krajevna organizacija Rdečega križa Dobje dobro sodeluje z Občino Dobje, kjer vedno najde razumevanje za svoje delovanje in potrebe. Ob večjih problemih se skupno dogovorimo o načinu pomoči. Župan je naklonjen naši organizaciji in skrbi za starejše. Vida Vidic, prostovoljka, poverjenica RK Rada sodelujem pri KO RK, kolikor mi ostane časa, saj že več let skrbim za ostarelo mamo. Moja naloga pri RK je, da v svojem okolju poberem članarino, skupaj s predstavniki občine obiskujem starejše ob njihovih jubilejih. Pomagam pa tudi pri organizaciji srečanj starejših. Pozornost za starejše. Zanje skrbe predstavniki institucij, organizacij, močno je razvita medsosedska pomoč. »V Občini Dobje je za starejše, onemogle in invalidne osebe organizirana tudi pomoč na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Šentjur, v občini pa sta aktivni Krajevni odbor Rdečega križa (KORK) in župnijska Karitas. Močno je razvita tudi medsosedska pomoč,« pove župan Franc Leskovšek. In nadaljuje, da občina posebej skrbi za starejše občane v domovih, tako da zanje namenja znatni del proračunskega denarja in jim doplačuje oskrbnino. V domovih za starejše Kar deset starejših občanov Občine Dobje živi v različnih domovih za starejše, kot so Dom starejših Šentjur, Impoljca, Loka pri Zidanem Mostu, Poljčane in Socialno-varstveni zavod Hrastovec. Predstavniki občine, KO RK in občinske Karitas jih obiskujejo dvakrat letno. Zelo jim je všeč, če izvedo, kaj se dogaja v njihovem domačem kraju. Na obisk ob jubilejih, praznikih »Mislim, da je za starejše v naši občini dobro poskrbljeno. Starejše jubilante obiskujejo predstavniki Občine Dobje, Karitasa in KORK in jih simbolično obdarijo,« še pove župan. Prav tako pove Silva Antlej, predsednica KORK Dobje: »Starejše nad 80 let obiskujemo na njihovih domovih in v domovih za starejše. Spomnimo se jih ob novem letu in ob okroglih obletnicah. Pri obiskih JUBILEJ Letos bo minilo 95 let, odkar je luč sveta na majhni kmetiji v Brezju pri Dobju zagledala Marija Novak, rojena Gračnar. Komaj dve leti je bila stara, ko ji je umrla mama. Dobila je mačeho, ki svojih otrok ni imela in je bila dobra z njo. Osnovno šolo je obiskovala v Dobju. Za preživetje je delala na domači kmetiji in se ni nikoli zaposlila kje drugje. Med narodnoosvobodilno vojno je bila kurirka. Do lani, ko jo je hči Vida vzela na svoj dom, v sosednjo hišo, je živela sama v rojstni hiši. Moža je spoznala v domači fari in ži- vljenje se je po rojstvu hčera Vide in Jožice na njenem domu nadaljevalo. Kljub fizično zahtevnemu kmečkemu delu je našla čas za branje in ročna dela. Hčerkama in možu je pletla jopice. Nikoli ni šla od doma za dalj časa, z možem sta hodila le na enodnevne izlete. Pred desetimi leti ji je mož umrl, hčerki sta se poročili in ostala je sama. Rada je pletla oblačila za pet vnukov in štiri pravnuke. Sedaj se dobro počuti, za naprej pa si želi, da bi bila zdrava. Za Marijo dobro skrbi hčerka Vida. Fotografija Iz družinskega albuma se nam vedno pridruži tudi župan, kar starejšim veliko pomeni. Vsi smo zadovoljni, ko vidimo, da so starejši veseli našega obiska.« Starejši mlajšim, mlajši starejšim Predstavniki Občine Dobje, društva upokojencev in RK skupaj z učenci osnovne šole ob jubilejih obiskujejo starejše. Učenci jih razveselijo s petjem in deklamacijami, včasih tudi s kakšno plesno točko. Starejšim je všeč otroška prisrčnost, sproščenost in z nostalgijo spremljajo kulturni program. Posebej so veseli, če so med nastopajočimi njihovi vnuki in pravnuki. POJASNILO w Tako bi bilo pravilno V prejšnji številki na tej strani smo v rubriki anketa napačno objavili fotografije in podnapise. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. Tokrat objavljamo pravilno. Marija Žagar, upokojena učiteljica Članica društva sem že od leta 1989, ko smo imeli društvo skupaj s Šentjur-čani. Takrat sem bila poverjenica za Planino. Dmštvo skrbi za starejše. Zelo pomembno je za tiste, ki se radi družijo in pogovarjajo. Poverjeniki pa smo zadolženi, da obiskujemo nepomične in vse tiste, ki so se preselili v domove za starejše. Marija Koželj, upokojena trgovka, in Danica Kovač, upokojena varuška Radi sodelujeva v društvu. Zadolženi sva, da pripraviva malico za vse udeležence izletov. Urejava pa tudi album fotografij z vseh dogodkov in dejavnosti DU Planina. To delo naju razveseljuje in povezuje. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Vesna Vodišek Razboršek. Sest let mineva, odkar je zasedla mesto direktorice Doma starejših Šentjur kot najmlajša direktorica doma v Sloveniji. Je ženska z jasno vizijo in smelimi načrti, ki jih skupaj s svojo ekipo zaposlenih pridno uresničuje. Vse, kar so si zadali doslej, so uresničili, četudi je do cilja včasih treba po ovinkih in strmi poti. Mišljenja, da se česa ne da, ne pozna. Kadar ni uspešna direktorica, je žena in mamica dvema majhnima otrokoma, navdušena športnica, ki najraje speče maslene piškote, saj jo spominjajo na otroštvo. Vsakodnevne vožnje iz Laškega, kjer živi z družino, zanjo niso naporne. V avtu ostanejo službene skrbi, saj zanje ni prostora doma, prav tako pa družinski izzivi, za katere ni mesta v službi. » Pogovarjala seje: Nina Krobat Pri vas doma je zelo živahno. • Res je, imam dva majhna otroka, osemletnega sina in triletno hčer. Glede na starost otrok je pri nas vedno živahno, tako da smo vedno na polno vpreženi v vsakodnevne obveznosti. Družina je zame tisti prostor, kjer najdem svoj mir in navdih, je potrditev, da se stvari odvijajo v pravo smer, je varno zavetje. Veliko se ukvarjamo s športom. Z možem tečeva, otroka naju spremljata na kolesu ali pa gremo na pohode, denimo na Hum. Precej se družimo s prijatelji, ki imajo otroke podobne starosti. Veliko kuhamo in pečemo, najraje maslene piškote, ki me spominjajo na otroštvo. Nekoliko preživeto je ženske na vodilnih položajih spraševati, kako usklajujejo družino in poklicno življenje. Pa vendar je pomembna podpora, da lahko opravljate to delo. • Morda se v teh časih vprašanje res zdi neumestno, pa vendar je ženski težje usklajevati družino s kariero, tu si ne gre zatiskati oči. Zato je podpora, ki jo ima mama na vodilnem položaju, izjemno pomembna. Preden sem kandidirala na to delovno mesto, sva se posvetovala z možem, saj sva se zavedala, da bi imenovanje prineslo precej sprememb v našo družinsko dinamiko. Tudi moj možje namreč na vodilnem delovnem mestu v Ljubljani, ob vsakodnevnih vožnjah tja in nazaj je dobra organiziranost zato ključna. Nedvomno pa ne bi zmogli brez podpore mojih staršev in širše družine. Maja je Dom starejših Šentjur prejel polni certifikat Družini prijazno podjetje. Kaj to pomeni za vas in druge zaposlene? • Za nas, ki delamo sedem dni v tednu in 24 ur Želimo, da Šentjurčani pridejo k nam na kavo, kosilo, pecivo na dan, je certifikat priznanje za lažje usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti. V organizaciji, kjer je vedno nekdo v službi, je to zelo težko. Delo, ki ga opravljamo, je težko in psihično naporno, zato je pomembno, da vodstvo zaposlenim pri družinskih obveznostih stopi naproti. Tudi sama sem bila osem let ena od zaposlenih v domu starejših, zato skušam vedno gledati celostno sliko, čeprav je to zelo težko. Nedvomno je, da bodo zadovoljni zaposleni bistveno boljše delali. Ukrepi, kot je denimo dodatni dan dopusta ob prvem šolskem dnevu ali uvajanju otroka v vrtec, nam pomeni veliko. Posebno pozornost posvečamo staršem po porodniškem dopustu, lahko jim omogočimo fleksibilni delovni čas in podobno. Teh ukrepov je seveda še bistveno več. Po izobrazbi ste socialna delavka. Zakaj ste izbrali prav to področje? • Ko sem se odločala za študij, sem izbirala med dvema nasprotujočima si smerema, med socialnim delom in ekonomijo. V zadnjem letniku srednje šole meje socialno delo povsem pritegnilo in ob izjemno visokih omejitvah sem bila sprejeta na študij. Mi pa ekonomija ni dala miru, tako sem se v tretjem letniku študija opredelila za smer področja menedžmenta v socialnem delu. Po diplomi sem začela delati v Domu ob Savinji v Celju, kjer sem se v osmih letih ogromno naučila. Hitro sem spoznala vodenje in organizacijo v hiši, zato sem se prijavila na razpis za direktorja Doma starejših Šentjur in bila, na moje veliko presenečenje, izbrana. @Intervju Zakaj veliko presenečenje? • Ker sem bila najmlajša kandidatka. Ko sem bila imenovana, sem bila najmlajša direktorica doma starejših v Sloveniji. Izbrana sem bila kot zelo mlada ženska, z 'le' osemletnimi izkušnjami ... Sem pa obenem tudi ženska z zelo jasno vizijo in jasnimi cilji. Ko sem bila izbrana, sem bila zelo hvaležna in še vedno sem. Delo je naporno, a pri njem zelo uživam. Pomemben je tudi kolektiv, naš je odličen, zelo delaven, poln idej. Redno zaposlenih je 72 ljudi in z vsemi nadomeščanji in javnimi deli nas je skupaj okoli 80. v»Želimo, da pridejo Šentjurčani k nam na kavo, na kosilo, po pecivo, ki ga pečemo, saj želimo biti pomemben del tega lokalnega okolja.« V Šentjurskih novicah smo spomladi podrobneje pisali o novih pristopih, ki jih uvajate, tudi skozi arhitekturne spremembe in obnovo. Imate pri teh sodobnih konceptih vzor v slovenskem prostoru ali se bolj ozirate čez mejo? • Domovi v Sloveniji smo na področju novih pristopov v zadnjih nekaj letih naredili ogromen preboj. Lahko se torej zgledujemo drug po drugem. Letos sploh ne beležimo več, koliko obiskov iz drugih domov smo imeli, pa tudi mi gremo pogledat, kako delajo drugje. Povsod se kaj novega naučimo. Seveda dobrih rešitev ne moremo kar skopirati, treba jih je preoblikovati glede na posamezno okolje. Zgledujemo se tudi po tujini. Naša socialna delavka seje denimo pravkar vrnila z Nizozemske in pripravila podrobno poročilo o vsem, kar je videla. Veliko idej bomo lahko uporabili tudi mi. Oaza, ki smo jo uredili pred kratkim, je denimo ideja, ki se je rodila v Nemčiji. Podoben prostor, kot je naša Kopalnica dobrega počutja, smo videli v Avstriji, a smo prvotno idejo sami razvili v drugo smer. Pri razvoju tako kombiniramo lastne ideje in inovacije z izkušnjami svojih kolegov tako doma kot na tujem. Pri uvajanju novosti seveda izhajamo predvsem iz potreb stanovalcev. Tudi bolniške postelje so vaša inovacija, produkt vašega projektiranja. • Nastale so tako, da je naša zdravstvena ekipa razmišljala, kakšne postelje bi bile najbolj primerne za stanovalce. Tipična bolniška postelja je odlična za varnost stanovalca, saj ima na obeh straneh ograjico, odlična je za izvajanje naših opravil, nege, hranjenja. Pa vendar predstavlja tudi neki okvir, izven katerega ne moreš, če ti nekdo ograjice ne sname. Tako smo razvili posteljo, ki je varna in obenem stanovalcu omogoča, da iz postelje vstane, kadar to želi. Izbrani izvajalec je le sledil našim načrtom in te postelje zdaj uspešno predstavlja tudi drugim. Med večjimi projekti, ki so za vami, omeniva le vzpostavitev gospodinjskih enot. Oaze, Kopalnice dobrega počutja, obnovo dela sob. Iščete pa že izvajalce za obnovo skupnih prostorov. • Gre za projekt prenove naših osrednjih prostorov, avle in jedilnice. Z deli bomo predvidoma začeli še letos. Kaj boste delali? Ob zadnjem pogovoru ste mi napovedali novost, ki ste jo poimenovali 'hiša' in bo edinstvena v našem prostoru. • Želimo se odmakniti od prizvoka institucije in doseči, da bi bil naš dom čim bolj podoben pravemu domovanju. Tej filozofiji sledimo tudi pri obnovi skupnih prostorov. Obstoječo avlo z recepcijo bomo preuredili v nekakšno dnevno sobo, prijeten prostor s knjižnimi policami, v ka- »Splohne dvomim, da nam bo uspelo, saj smo v preteklih šestih letih, odkar vodim dom, uresničili vse, kar smo si zadali.« terem bodo razstavljeni naši dosežki, pokali in priznanja, kot je to v domači dnevni sobi. Domsko jedilnico bomo preuredili v restavracijo. Okolje, v katerem je dom, se namreč razvija, tukaj je vse več mladih družin in lokalne prebivalce želimo privabiti k sebi. Delno smo to že dosegli s kavarno, ki je odprta za javnost. Želimo, da pridejo Šentjurčani k nam na kavo, na kosilo, po pecivo, ki ga pečemo, saj želimo biti pomemben del tega lokalnega okolja. Želimo, da se stanovalci počutijo sprejete. Prostor, kije zdaj namenjen začasnemu bivanju, bomo preuredili v hišo s pečjo in hrastovo mizo in klopmi. Hiša bo prostor za druženje ali pa prostor za umik, kjer bo stanovalec lahko poležal ob peči, zadremal na naslonjaču ... Veliko pozornosti smo posvečali opremi, iskali stare predmete, da bi se ljudje počutili tako, kot so se nekoč doma. S tem pa del še ne bo konec. 5 prenovo sob boste nadaljevali, ko boste izgradili prizidek, pravite. Kako daleč je ta projekt? S Pripravlja se dokumentacija in letos bomo, upam, pridobili gradbeno dovoljenje. Naložba je za zdaj ocenjena na 2,5 milijona evrov. Sami je seveda ne bomo mogli izpeljati. Iščemo vire financiranj na področju razpisov, čakamo novo finančno perspektivo, a obenem imamo tudi več rezervnih načrtov, kako bomo do tega prizidka prišli. Sploh ne dvomim, da nam bo uspelo, saj smo v preteklih šestih letih, odkar vodim dom, uresničili vse, kar smo si zadali. Projekt je sicer vrhunski, skladen »Zdaj v domu nimamo več prostora, da bi preurejali sobe, tudi vse skupne prostore zaposlenih smo 'žrtvovali'ob preteklih obnovah. Potrebujemo več prostora.« z novimi standardi in našimi razvojnimi potenciali. Ne bomo povečevali kapacitete, ampak izboljšali standard. V prizidku bo prostora za 32 ljudi, sobe bodo ustrezne kvadrature, imele bodo kopalnico in eno ali dve postelji. Ne gre za luksuz, temveč za nujno naložbo, da zadostimo standardom, kijih predpisuje ministrstvo. Zdaj namreč v domu nimamo več prostora, da bi preurejali sobe, tudi vse skupne prostore zaposlenih smo 'žrtvovali' ob preteklih obnovah. Potrebujemo več prostora. Sliši se lepo, pri vas bo vedno lepše živeti. Pa vendar si mnogi domske oskrbe ne morejo privoščiti. Kako odgovarjate na očitke, da so domovi predragi? • Če gledam s perspektive prebivalcev, ki imajo zelo nizke pokojnine, je dom res predrag. Današnje pokojnine oskrbe ne pokrijejo, zato ne gre brez pomoči svojcev ali občine. Premoženje, kapital za starost, je pri nekaterih sicer v hišah in zemljiščih, a smo nanje izjemno čustveno navezani, kar je logično, zato jih je težko ali pa v teh časih zaradi razmer tudi nemogoče prodati. Če pa gledam z drugega vidika in primerjam, koliko stane 8-urna oskrba otroka v vrtcu in koliko dobijo stanovalci za 24-urno popolno oskrbo pri nas, cene niso tako visoke. Glavna težava je v tem, da pri nas ni tretjega vira financiranja. Stanovalec je najbolj obremenjen, on plačuje domsko oskrbo in brez tega denarja domovi ne bi preživeli. Le malo manj kot tretjino prihodkov dobimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V tujini pogosto obstaja še tretji vir financiranja, ki razbremeni stanovalca. Ideje o tem se že več let pojavljajo tudi pri nas. Izzivov na tem področju je torej še ogromno. Kdaj bo vaš čas za odklop, dopust? • Konec julija gremo z družino na morje. Že več let dopustujemo v mali vasici na Pašmanu, kjer ni skorajda ničesar, in to nam zelo odgovarja. V tem času se popolnoma odklopimo od vsega, se igramo, tečemo in kolesarimo, ustvarjamo ... Je zelo dinamično in mirno obenem. Uživamo. Družabno Strokovna komisija je za naj pršjačo V izbrala pršjačo Mire Rupnik. biAnska n 6t 5INA 3.7.201G OB ff.UR! Prireditev, ki je tradicionalno začetek poletja, sta z udeležbo počastita tudi šentjurski župan, Marko Diaci in župan Podčetrtka, Peter Mišja. Foto Franci Hrovatič. Dobrinska noč prinesla najboljšo pršjačo Dobrina je tudi letos gostila že tradicionalno Dobrinsko noč. Predsednica društva Izviri Dobrina, Danica Recko, skupaj s sodelavci vsako leto poskrbi za pester kulturni program, prikaz starih običajev, ^ športne igre in izbor najboljše pršjače. Letos seje v izboru potegovalo 6 gospodinj s 14 prš-jačami. Po dve zlati medalji so prejele Majda Benčina, Kri-stinka Smole in Mira Rupnik, po eno pa Ivica Lesjak, Petra Dobnik in TKD Virštanj. Re- Gospodinje cept za naj pršjačo najdete v prisegajo vsaka na tokratnih Šentjurskih novicah svojo pršjačo. Foto Franci DEJSTVA na strani 24. Hrovatič. DO^llNSKALOC DOBRNA Rubriko Vrtnarimo pripravlja BOJANA JEVŠENAK. Facelija ne prezimi, zato se naslednje leto ne zaseje kot plevel; njeni cvetovi so magnet za čebele. vrste detelj (perzijska, medena, bela, črna, inkarnatka ...) in ozimna žita. Lahko pa se odločimo za kombinacijo različnih rastlin in kupimo mešanico semen za zeleno gnojenje. Prezimna enoletna detelja Inkarnatka je hvaležna prezimna enoletna detelja, ki jo lahko sejemo od pomladi do jeseni. Odlično se obnese jesenska setev skupaj s prezim-nimi sortami radiča. Oskrba z dodatnim dušikom, ki ga nudi inkarnatka, radiču namreč zelo dobro dene. Spomladi lahko porežemo glavice radiča, živo vinsko rdeče obarvano preprogo pa vdelamo v tla. Tudi zelišča in cvetlice Na zdravje in vitalnost prsti na vrtu vplivajo tudi mnoga zelišča in cvetlice: žajbelj, ožepek, kamilica, rman, kopriva, boreč, kapucinka, ognjič, žametnica in mnoge druge. Inkarnatka je prezimna enoletna detelja, ki jo lahko sejemo skupaj z radičem. Nagrada za izpraznjene gredice Naravni način izboljševanja prsti. Ker so avgusta določene gredice na našem vrtu že prazne, imamo priložnost, da jih lahko nagradimo, tj. nanje posejemo rastline za zeleno gnojenje. Le-te bodo prst na našem vrtu obogatile z organsko snovjo in jo revitalizirale, naredile izolacijsko odejo, pod katero se bo lahko razvijalo pomembno življenje v deh, preprečile bodo rast plevela, uravnavale temperaturo prsti (ohranjale poleti hladno in pozimi toplo prst) ter pokrile in zaščitile najbolj plodni del tal pred škodljivimi vplivi sonca, dežja in vetra. Če želimo prst na vrtu izboljšati na naraven način, posadimo rastline za zeleno gnojenje, ki hitro rastejo in naredijo veliko zelene mase ter razvijejo korenine, ki sežejo globoko v zemljo, kjer črpajo koristne minerale in hranilne snovi, katere nato skladiščijo v svojih rastlinskih delih. Ko zeleno odejo vkopljemo v tla in pustimo, da se razkroji, so ta hranila postopoma na voljo za prihodnje rastline. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni Smiselno je, da pokrovne rastline sejemo vse leto. Setev je enostavna, saj predhodna priprava gredic skoraj ni potrebna. Poberemo pridelke, očistimo plevel, razbijemo grude in že lahko sejemo. Spomladi ali poleti posajene rastline za zeleno gnojenje oziroma podor lahko uporabimo kot del kolobarja, saj lahko rastejo med vrsticami ali pod določenimi vrstami zelenjave. Za zeleno odejo za jesensko zimski čas pa moramo poskrbeti najkasneje do sredine avgusta. Katere rastline so primerne? Za zeleno gnojenje imamo na voljo veliko različnih rastlinskih vrst, zato je izbira omejena le na naše želje in potrebe. Na naših vrtovih sta verjetno najpogostejši ajda in facelija, ki nista v sorodu z nobeno od vrtnin, njuni cvetovi pa so odlični medonosni gostitelji čebel. Dobra izbira so tudi metulj-niče, kot so: lucerna, različne lllllllllllllllllllllllllllllllllllilll llltllllllillllllllllll Zelenjavna nabodala Ker nam vrt v poletnem času postreže z obiljem različnih zelenjavnih pridelkov, je prav, da ta čas izkoristimo in se naužijemo naravnih, hranljivih in zdravih dobrot. Za navdih vam ponujamo recept za pripravo nabodal, oblečenih v koščke pisane domače sveže zelenjave. Potrebujemo: 8 lesenih (ali kovinskih) palčk, 2 bučki, skodelico svežih šampinjonov, 1 rdečo čebulo, nekaj češnjevih paradižnikov, 1 rdečo papriko, svež ananas, kavno skodelico olivnega olja, ‘A čajne žličke bazilike, % čajne žličke origana, 'A čajne žličke soli in 1/8 čajne žličke mletega črnega popra. Vso zelenjavo (razen šampinjonov in paradižnikov) narežemo na približno enake kose in jih izmenično nanizamo na palčke (nabodala). Poljubno lahko dodamo še druge vrste poletne zelenjave, sir za žar, tofu ... Nabodala premažemo z zeliščno mešanico in pečemo na žaru ali v pečici, dokler se zelenjava ne zmehča. Občasno premažemo z zeliščnim oljem. Okusno kombinacijo hrustljave zelenjave in mehkega sadja si lahko privoščimo kot samostojno jed ali kot prilogo. Pa dober tek! PA POHRUSTLJAJMO... Vrtnarimo OKUSNO IN DOMAČE Receptza naj pršjačo Zmagovalna oziroma naj prsjača Dobrinske noči je bila prsjača Mire Rupnik. Zmagovalno pršjačo Dobrinske noči 2016 je spekla Mira Rupnik iz Pristave pri Mestinju. Zaupala nam je svoj recept, ki se pravzaprav prenaša bolj po ustnem kot po pisnem izročilu. » Piše: Denis Kresnik Segrejemo mleko in vanj stresemo koruzni zdrob, da se v mleku skuha. Medtem damo v posodo za mešanje 40 dag bele moke, 1/2 kocke kvasa, mleko, sol in malo sladkorja. Dodamo segreto mleko in vse skupaj dobro pre-mesimo. Testo pustimo vzhajati okoli 20 minut. Zatem ga položimo na desko, oblikujemo krog in položimo v pečico. V pečici pečemo na okoli 200 stopinjah Celzija. Med peko na testu zarežemo črte (kot se vidi na fotografiji). Po 20 minutah v pečici, oziroma dokler prsjača ne dobi značilne zlate barve, Za pripravo pršjače potrebujemo: - 40 dag bele moke -15 dag koruznega zdroba -1/2 kocke kvasa - mleko -sol - malo sladkorja jo vzamemo ven in še toplo sameznik odlomi. Zato je bilo postrežemo. potrebno v testu prej zarezati Po tradiciji se prsjača ne sme črte. razrezati, ampak si jo vsak po- Pa dober tek! ZDRAVILNA SKRINJICA Lučnik Na suhih, sončnih, dobro odcednih peščenih tleh širom po Sloveniji v poletnem času rastejo ene najstarejših zdravilnih rastlin - veličastni lučniki, v katerih rod spada več kot 300 različnih vrst. Pri nas poznamo in v zdravilne namene uporabljamo: drobnocvetni lučnik (Verbas-cum thapsus), velecvetni lučnik (Verbascum thapsiforme) in navadni lučnik (Verbascum phlomoides). Lučnik je nezahtevna, na sušo odporna dvoletnica, ki prvo leto razvije samo nekaj listov z žametno teksturo. V drugem letu zraste pokončno rastoče trdno steblo, ki omogoča, da rastlina doseže višino tudi do 2,5 metra visoko. Zdravilne učinkovine vsebujejo nežni zlatoru-meni cvetovi (uporabni so tudi listi in korenine), katere lahko od julija do konca septembra neprekinjeno, vendar previdno nabiramo ob lepem vremenu. Lučniki so prepoznavni tudi po dlakavem steblu in listih, ki so pri tleh veliki, nato pa vedno manjši (izgled piramide), ter po neprijetnem vonju sveže rastline. Iz pravilno posušenih cvetov, ki imajo vonj po medu, si lahko v času gripe in prehladov pripravimo čaje in različne čajne mešanice. Lučnik ima namreč sposobnost, da lahko s sluzmi pomiri dražeč kašelj in istočasno s pomočjo saponinov pospeši izkašljevanje ter blagodejno deluje pri vnetnih boleznih dihal. V žganju namočeni cvetovi so odlični za vtiranje pri revmi in protinu. Cvetne liste, brez venčnih listov (zelene čaše), naberemo isti dan, ko se cvetovi odpro. V izogib rjavi obarvanosti cvetov jih v tankih plasteh na zračnem prostoru čim prej temeljito posušimo ter suhe takoj shranimo v zaprto, pred vlago in svetlobo zaščiteno embalažo. Iz svežih cvetov lučnika si lahko sami pripravimo sirup. V steklen kozarec menjaje nalagamo plasti svežih cvetov in plasti sladkorja (zgornja plast mora biti sladkor), pokrijemo s krpo in postavimo na sonce za nekaj tednov. Sirup zlatorjave barve shranimo v temnih stekleničkah in uporabimo, ko potrebujemo pomoč pri izkašljevanju, še posebej pri suhem in dražečem kašlju. Če lučnik posejemo ali posadimo kot okrasno, za čebele vabljivo rastlino na vrtu, mora imeti dovolj prostora, saj ne prenese, da bi ga druge rastline zasenčile. Čvrsta stebla lučnika, namočena v vosku ali smoli, so nekoč uporabljali kot bakle ali sveče. Od tod verjetno izvirajo zanimiva domača ljudska imena, kot so: papeževa sveča, svečnik, škofova palica... Iz cvetov lučnika si lahko doma pripravimo dragocena pomagala za čas grip in prehladov. Na tržnici tus Uiti Šentjur Ponudba svežega in predelanega sadja Tokrat nas je zanimalo, katere vrste sadja v sveži in predelani obliki lahko v soboto dopoldan kupimo na tržnici pred Tuš Kea Šentjur. Poleg svežega sadja, ki je pridelano v domačem lokalnem okolju, in sezonske narave je na tržnici mogoče kupiti tudi suho sadje, sokove, jogurte ter pecivo s kvalitetnim sadnim deležem. » Po tržnici vas vodi Bojana Jevšenak. Ekološka kmetija Čadej iz Dobja pri Planini ima v svoji redni ponudbi veliko svežega in predelanega sadja. Sveže ameriške borovnice in maline Ameriške borovnice in maline na tržnico pred Tuš Kea prihajajo z vrha Slivnice, kjer se nahajajo nasadi Jezovško-vih. Poleg ameriških borovnic in malin imajo tudi nasad robid, aronije in lešnikov. Od sogovornice na stojnici izvemo, da so najzahtevnejše za pridelavo ameriške borovnice. Za ohranitev primernosti rastišča je namreč potrebno redno gnojenje in zastiranje tal s kvalitetnimi in hranljivimi zastirkami (lesni smrekovi sekanci, žagovina ...). Sadeže iz njihovih nasadov lahko v času sezone kupimo tudi na njihovem domu. Junijske lepotice in beličnik »Hruške junijske lepotice in jabolka beličnik so stare zgodnje sorte sadnega drevja, ki v naših krajih že dolgo in dobro uspevajo,« pove Jožica s Kmetije Grobin. Ker sta sorti občutljivi na pozebo v času cvetenja, jima letošnje nestanovitno vreme z nizkimi temperaturami ni ugajalo in bo zato pridelek občutno slabši. Domače sočne in sladke lepotice hruškaste oblike in osvežilni kiselkasti beličniki bodo zato letošnje poletje na Jožičini stojnici bolj izjema kot pravilo. Hruškov sok in suhe hruške Po 1,70 evra za liter smo si lahko na stojnici Kmetije Kladnik (Franc in Marija) iz Dobja pri Planini privoščili 100-odstotni naravni sadni sok iz jabolk in hrušk, po 3,50 evra za liter pa tudi že letošnji bezgov sirup. Sadje pridelajo, zmeljejo in iz njega iztisnejo sok doma, storitev pasterizacije pa jim opravi ponudnik te storitve. Kmetija ponuja pester izbor različnih starih domačih sort jabolk in hmšk, od katerih so nekatere primerne za uživanje v sveži obliki, nekatere pa so za predelavo. Tudi kakšno pest lanskih suhih hrušk je mogoče kupiti pri njih. Ekološki sadni sokovi in jogurti Ekološka kmetija Čadej iz Dobja pri Planini ima v svoji redni ponudbi veliko svežega in predelanega sadja. V mesecu juliju smo lahko iz sadne ponudbe na njihovi stojnici izbrali ekološki 100-odstotni jabolčni sok in sadne jogurte (jagodni, jabolčni in borovničev), narejene iz ekološke sadne baze. Če imajo dovolj sadja doma, sadne baze za jogurte naredijo sami, sicer kupijo ekološke. Domačo sadno bazo pripravijo podobno kot marmelado in jo dodajo navadnemu domačemu jogurtu, s čimer dosežejo nepozabne okuse, ki se jih izplača poizkusiti. Spoštovani kupci, v SUPERMARKETU KEA ŠENTJUR dajemo velik poudarek ponudbi odličnih izdelkov slovenskih kmetij in lokalnih proizvajalcev. Odlični domači jogurti, skuta, jogurti iz kozjega mleka predstavljajo naraven vir kalcija in zdravih beljakovin. Za zajtrk je najboljši kozjanski mue-sli, ki ga obožujejo ljudje z zdravim načinom življenja. Za bolj poln obrok nudimo bio kruh iz krušne peči: izbirate lahko med kruhom iz pire, kruhom iz prastarega žita - kamuta, ovsenim in polnozrnatim kruhom. Za dober obrok nudimo tudi kvalitetno bio junečje meso lokalnega proizvajalca. Za piko na i pa so v naši ponudbi slastni domači keksi z okusom, kot smo ga nekoč poznali pri naših babicah. Dobrodošli v SUPERMARKET KEA ŠENTJUR! Tržnica Tuš Kea Uidi trgovine Hruške (kg) 2,5 od 1,49 do 2,69 Maline 8,00(kg) 1,49 (125g) Ameriške borovnice 8,00 (kg) 2,29 (200g) Ameriške borovnice in maline na tržnico pred Tuš Kea prihajajo z vrha Slivnice. Domače sočne hruške in osvežilni beličniki bodo letošnje poletje na Jožičini stojnici bolj izjema kot pravilo. Po 1,70 evra za liter si lahko na stojnici Kmetije Kladnik iz Dobja pri Planini privoščimo 100-odstotno naravni sadni sok iz jabolk in hmšk. /n-T) ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. \^jy urednistvo@sentjur5kenovice.5i Šport I Ci._—:_• nnrnAM n a utcm »V novi sezoni cikamo na prvo mesto.« » Strani ureja BOGDAN RAHTEN Bojan Majal, trener NK Fosilum Šentjur KOŠARKA Vendarle nov trener KK Tajfun. Novi trener članske ekipe Tajfuna je postal Kre-šimir Bašič. Uprava je tako njegovega predhodnika, Dejana Mihevca, nadomestila, vendar se je vse skupaj zavleklo za debel mesec. V prejšnji številki smo pisali, da je najresnejši kandidat Josip Pandža iz Bosne in Hercegovine, ki pa ga iz njegovega kluba, Kaknja, lanskega finalista tamkajšnjega prvenstva, niso pustili. Dvoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja je 22. julija podpisal Splitčan Krešimir Bašič, čigar ime je zaokrožilo po spletu že dva tedna prej. Gre za 40-letnega trenerja s FIBA licenco in dve desetletji dolgimi izkušnjami tako v moški kot v ženski košarki, kjer je začel pot košarkarskega stratega. Doslej je bil tako reprezentančni selektor (Luksemburg) kot državni prvak (Saudova Arabija). Eksotike s tem še ni konec, saj je nazadnje služboval na Tajvanu. Deloval je tudi v Bosni (Posušje, pomočnik), Bolgariji (CSKA Sofija) in Avstriji (Svvans Gmunden). Dušan Debenak: »Iz našega kolektiva so igralci šli v finančno močnejše klube, kar je na nek Za Krešimira Bašiča bo Slovenija deveta država, v kateri bo deloval. način pohvalno. Naša želja je, da naredimo stabilen klub, kjer bomo z mladimi igralci skušali znova potrkati na mesta, kjer smo že bili. Vemo, da to ne bo šlo takoj, in morda bodo nekateri, ki so bili v zadnjem času spričo dobrih rezultatov razvajeni, lahko tudi razočarani. Še vedno bomo vztrajali na atraktivni in hitri košarki. Veliko dela smo opravili pri iskanju slovenskih igralcev in vzpostavili kontakte. Težava je, da je trg v tem primeru majhen in izbira ni tako dobra. Veliko je odvisno tudi od ambicij vsakega posameznika. Od lanske jate od izkušenejših igralcev ostajata kapetan Milan Sebič in Ivan Držič.« Dodajmo, da je bil na preizkušnji mlad igralec iz Srbije, ki je pri 215 cm z vseh položajev zadeval kot za šalo. Priprave se bodo začele sredi avgusta. NOGOMET Članska ekipa cilja na prvo mesto Šentjurski nogometaši bodo tudi v prihodnji sezoni sodelovali v ligi Medobčinske nogometne zveze Celje. Trener ostaja Bojan Majal, ki je glede na lani bolj zadovoljen, saj kaže, da bo lahko v novi sezoni računal na spodobnejše število igralcev. V domače gnezdo sta se iz Šampiona vrnila Anže Oset in Tilen Zorič, za ostale kadrovske podrobnosti pa je še prezgodaj. Liga, kjer si Majal želi na sam vrh, se bo začela zadnji avgustovski konec tedna, kmalu zatem pa bo zaključen tudi prestopni rok. Priprave na novo sezono so se začele 15. julija, fantje pa trenirajo trikrat tedensko. Ob sobotah so na vrsti pripravljalna srečanja. Majal je zadovoljen tudi spričo dejstva, da ima klub znova mladinsko ekipo, ki je lahko po potrebi pomembna opora članom. Trenirajo že tudi kadeti, ekipe pod 13 let pa bodo začele z avgustom. Izboljšujejo se tudi razmere na pomožnem igrišču, kjer bodo boljši pogoji v kontejnerju - slačilnici. V kadrovskem mozaiku si želijo pridobiti še enega trenerja pri mlajših kategorijah. Belakova pripomogla k zlatu Slovenska košarkarska re- tudi Drameljčanka Zala Be-prezentanca deklet do 20 let lak. Na srečanju je odigrala je na evropskem prvenstvu po 11 minut in vpisala po tri divizije B v Črni gori osvojila točke. Zadnjo sezono je sicer 1. mesto in se s tem uvrstila zaključila kot članica slatinske v najkakovostnejši evropski Janine. Košarkarski vzor ima razred. Zala kar v lastni družini, saj V finalu so naša dekleta sta tudi starejši sestri Neža in ugnala Litovke z 62:45, v re- Urška na tem področju dosegli prezentanci pa je sodelovala nekaj uspehov. Zala Belak s soreprezentantkami skrajno desno. Foto: kzs. Gračnar s soreprezentanti skrajno levo. Foto:zšis. Tudi Gračnar na EP Med košarkarsko srenjo jevu, kjer je Slovenija zased-imamo Šentjurčani tudi re- la 8. mesto in s tem obstala prezentanta v košarki na v drugem kakovostnem ra-vozičkih. Simon Gračnar z redu stare celine. Prispevek je sodeloval na evropskem Novovaščana je bil koš ali prvenstvu divizije B v Sara- dva na tekmo. (28) Šport ATLETIKA V Namesto dveh olimpijcev nobeden? Kar nekaj časa je veljalo, da je me- ca nagnila v korist slepega maratonca talec diska Henrik Plank zanesljiv po- Sandija Novaka. V Brazilijo bo poleg tnik za paraolimpijske igre v Riu, nekaj njega sicer odpotovalo še sedem para-možnosti za odhod pa je imela tudi Jana olimpijcev. Fiihrer v skoku v daljino. Razočaranje pri Planku je seveda Mednarodni paraolimpijski komite ogromno, saj je pred tem sodeloval na je Sloveniji za paraolimpijske igre v igrah v Pekingu in Londonu. Tam je Riu dodelil eno kvoto za področje atle- Plank sicer sodeloval na podlagi vabila, tika moški. Ker sta imela za to mesto a so skupno nastopili kar štirje atleti, izpolnjeno normo dva kandidata, so tako da gre letos za radikalno klestenje opravili posebno sejo, kjer se je tehtni- udeležencev. Amon I. Konec junija je slovenska mladinska mi tekači zasedel 5. mesto. Drugi julijski atletska reprezentanca nastopila na četve- konec tedna se je Amon udeležil prvenstva roboju v Madžarskem Miškolcu. Poleg Slovenije za starejše mladince, ki je bilo v gostiteljev in Slovenije so sodelovali še Novi Gorici. Pri 30 stopinjah Celzija sta se Cehi in Slovaki. Član šentjurskega adetske- v teku na 3.000 m z zaprekami pomerila z ga kluba Asfalt Kovač, Ambrož Amon, je Rokom Pugljem, ki je bil na koncu v cilju tekel na 3.000 m z zaprekami in med osmi- hitrejši za dobri dve sekundi. AH Amon II. Celjski hotel Celeia je v juliju en te- Amon, je navdušil kot član slovenske B den gostil ekipno evropsko prvenstvo ekipe, ki je sicer zasedla 12. mesto, saj v šahu za igralke in igralce do 18 let. je med vsemi igralci na turnirju najbolj Član Šahovskega društva Šentjur, Nejc presegel svoj rating. OD TU IN TAM Teniški drobir Šentjur je v začetku julija gostil odprto prvenstvo Slovenije v tenisu do 16 let. To je doslej največje organizacijsko priznanje za domačega športnega delavca Tadeja Kincla. Od tekmovalcev šentjurskega kluba se je v 2. kolo uspelo prebiti Mihi Vetrihu, ostala četverica (Tilen Kovač, Žiga Kovačič, Nik Spolenak, Klemen Tašner) pa je izpadla v prvi tekmi glavnega turnirja. Motokrosisti na polsezoni Pri motokrosistih je po pomladanskih dirkah poletni premor, tekmovanja pa se nadaljujejo konec avgusta. Tudi v tej sezoni je v konkurenci nekaj tekmovalcev TRK Tajfun šport. V okviru državnega prvenstva so bile organizirane štiri dirke, preos-tajajo pa še preizkušnje v Zaboku, Šentvidu pri Stični in Radizelu. Trenutno najbolje kaže Aljoši Molnarju v razredu MX Open, ki si v skupnem seštevku deli 1. mesto s Timom Gajserjem, ki je eno dirko izpustil. Jaka Osek j e v razredu 65 j u-niot trenutno na 5., Alojz Vogrinc pa pri veteranih nad 40 let na 6. mestu. V pokalnem tekmovanju so izvedli dve dirki, na sporedu pa so še tekme v Semiču, Skednju in Brežicah. Lukas Osek je v razredu junior do 50 ccm na 4. mestu, enako kot brat Jaka v razredu do 65 ccm. Veteran Alojz Vogrinc je 5., Blaž Kotnik pa v razredu R2 trenutno 6. V razredu R3 so izpeljali že pet preizkušenj, Davor Perčič pa je trenutno na tretji stopnički. Tekmujejo tudi lokostrelci Lokostrelskim tekmovanjem so se v disciplini 3D priključili člani Lokostrelskega kluba Dramlje, ki so sodelovali na dosedanjih petih tekmah državnega prvenstva v Lendavi, Ložnici, Kurenu, Dolenjskih Toplicah in Snežniku. Sledita še srečanji na Muti in v Vodicah. Pri sestavljenem loku je Janko Pinter v skupnem seštevku trenutno na 3. mestu. Še mesto boljši je trenutno Boštjan Oprešnik, ki tekmuje z lovskim lokom. Prav na vrhu razpredelnice je trenutno Gorazd Grosek, ki napenja lovski lok pri veteranih. V konkurenci tekmujejo še Anton Belej in Tomaž Pinter (sestavljeni lok), Martin Čater (lovski lok) in Aleš Polšak (samostrel). MALI NOGOMET Kmalu prenova osrednjega igrišča V premoru med rednimi tekmovanji v ligah malega nogometa so na sporedu številni turnirji. Šentjurčan Damjan Vajdič se lahko pohvali, daje bil najboljši strelec na 11. Gašijevem memorialu v Laškem. Z ekipo Robin Hud je sicer zasedel 2. mesto. Igralci oz. ekipe, ki igrajo v šentjurski ligi malega nogometa, se bodo zagotovo razveselili prenove, ki kmalu čaka igrišče v šentjurskem športnem parku. Občina Šentjurje namreč objavila razpis za prenovo igrišča, izbrani izvajalec pa mora dela končati do sredine septembra. Igrišče je gumijasto oblogo, ki pošteno 'cveti'm sicer dobilo leta 2011. Novi projekt predvide- va odstranitev gume in lepila ter namestitev asfaltnega zaključnega sloja. Upamo, da bo s prenovo igrišča osvežitve deležna tudi izvedba tekmovanja. Damjan Vajdič KOLESARSTVO Krajnc na SP Med 29. junijem in 3. julijem je Nove Mesto na Češkem gostilo svetovno prvenstvo v gorskem kolesarstvu. Med štirimi slovenskimi reprezentanti je bil tudi Gregor Krajnc, ki je nosil štartno številko 64. V gneči je sprva napredoval, potem pa zdrsnil nekoliko nazaj in končal na 66. mesto, kar je približno na sredi vseh uvrščenih. Po zahtevni dirki ni bil nezadovoljen, kot bi lahko sklepali po uvrstitvi. Na Šentjurskem imamo tudi aktivne rekreativne kolesarke, ki so prepoznavne pod blagovno znamko Šentjur girl povver, kar bi prevedli kot šentjurska ženska (kolesarska) moč. Dekleta so ob polsezoni osvojila Žusem in pozvončkljala pri Stolpu ljubezni. Sicer se dobivajo ob petkih, z izhodiščem na šentjurski avtobusni postaji - poleti ob 18., drugače ob 17. uri. H kolesarjenju vabijo tudi druge navdušenke, ne glede na tip kolesa. Šentjur girl povver SlNTJURSKI Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten V nedeljo 26. julija je Prosvetno društvo Dobje organiziralo 9. tradicionalno prireditev »POKAŽI KAJ ZNAŠ«. Na tej prireditvi so nastopali znani in neznani glasbeniki, recitatorji, humoristi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Osnovna organizacija ZSMS Pešnica pripravlja v naslednjem obdobju kar dve delovni akciji. V prvi bodo mladi uredili svoj prostor, v drugi pa bodo skupaj s krajani Pesnice čistili potok, ki dela velike probleme ne samo krajanom, ampatk tudi drugim. V vas Ravne, ki leži severno od Resevne je GG Iz Šentjurja zgradila cesto. Pomembna poveza bo največ koristila kmetijam, ki so zaradi oddaljenosti od večjih središč le s težavo dovažale les v dolino. V krajevni skupnosti Dramlje, kjer so v maju v okolici šole posadili 88 dreves za tovariša Tita, je v tem času vse zeleno. Lepa lega in lepo urejeno okolje dajejo videz urejnega kraja. Tako urejenih središč si v občini še želimo. Utrip, julij 1981 Kampiranje sredi mesta Kako bi odreagirali, če bi vam nekdo rekel, da sta dva neznanca z avtodomom parkirala sredi Šentjurja, si tam udobno postlala in naredila manjšo roštiljado? Vse je enkrat prvič in tudi Nizozemska je odkrila turistične prednosti Šentjurja. Pierre in Sybille Diederen sta Šentjur izbrala za eno izmed postojank na štiritedenski poti na jug. Po blejskem drenjanju jima je naš kraj teknil kot urejen in miren. Sprehodila sta se v Zgornji trg in užila lep razgled. Pri njunem premičnem domu so se ustavljali mladi, nizozemski par pa je skoraj kap, ko sta ju obiskala sonarodnjaka, sicer že nekaj časa Šentjurčana. Za šalo sta še navrgla, da smo Slovenci gotovo rekorderji po številu košev za košarko, ki so del inventarja skoraj vsake druge hiše. Šentjurske novice, 31. 7. 2001 Bančna uslužbenka naj bi ukradla 114 milijonov V šentjurski poslovalnici Ban- vičene odlive denarnih sredstev v ke Celje (danes je to Abanka, op.) višini 113,82 milijona SIT (475.000 so junija pri izvajanju notranjega EUR, op.). Po neuradnih podatkih nadzora odkrili nepravilnosti na naj bi bila domnevna storilka 54-le-področju bančnega poslovanja s tna uslužbenka, samostojnimi podjetniki. Služba Šentjurske novice, 25. 7. 2006 notranje revizije je odkrila neupra- m£Ktj33 Naslednja košnja trave je predvidena v prvi polovici avgusta. Zakaj ne kosijo trave ob nadvozu? Grobelno. Krajan opozarja na visoko travo ob nadvozu in sprašuje, kdo je umaknil klopi. » Piše: Nina K robat V uredništvo Šentjurskih novic se je obrnil krajan Grobelnega, ki opaža, da je zemljišče ob novem nadvozu neurejeno. »Za to zemljišče nihče ne skrbi, zato seje zarasla visoka trava. Kdo bi moral skrbeti za zemljišče in kdo bi moral kositi travo ob obvoznici in nadvozu?« sprašuje. Kosili bodo avgusta Po odgovore smo šli na Direkcijo za infrastrukturo, ki je upravljavka omenjenega zemljišča. Tam so pojasnili, da travo ob nadvozu kosijo dvakrat letno. Naslednja košnja je predvidena v prvi polovici avgusta. Pokosili bodo dva do tri-metrski pas ob cesti, kolikor je po njihovem mogoče doseči ob strojni košnji, na območju, kjer se kolesarska steza približa cesti, pa celotno površino med kolesarsko stezo in državno cesto. Na območju visokih nasipov in za protihrupnimi ograjami kosili ne bodo. »Če bi kosili celotno obcestno površino vseh državnih cest, kar zaradi nedostopnosti pomeni predvsem ročno košnjo, bi bili stroški iz teh postavk bistveno višji,« so povedali na Direkciji za infrastrukturo. Kje so klopi? Krajana Grobelnega je zmotilo tudi, da je nekdo umaknil lesene klopi, ki so stale ob kolesarski stezi na koncu naselja. »Kdo je odpeljal lesene klopi, ki so bile namenjene kolesarjem, in zakaj sojih odstranili?« poizveduje krajan. Na Direkciji mu odgovarjajo: »Lesene klopi ob kolesarski stezi so bile na tehničnem pregledu za izdajo uporabnega dovoljenja na zahtevo Urada za upravljanje z vodami odstranjene.« Kip v čast Perunu in domovini Na Turnem nad Gorico pri Slivnici, na polovici zračne linije med gradovoma Rifnik in Žusem, se lahko pohvalijo s pridobitvijo, in sicer gre za Perunov kip - spomenik zim-zelenosti in nepremagljivosti slovenskega naroda, ki je bil postavljen ob 70. obletnici upora proti okupatorju in 20. obletnici slovenske osamosvojitve. Šentjurske novice, 27. 7. 2011 Tukaj so stale lesene klopi. Pristojni pravijo, da so jih odstranili na zahtevo Urada za upravljanje z vodami. Obnovili bencinski servis 0MV Od sredine junija do začetka avgusta so v Šentjurju obnavljali bencinski servis OMV. Bencinski servis je zdaj urejen v skladu z najnovejšimi standardi skupine OMV in zajema široko ponudbo, je povedala predstavnica za odnose z javnostmi OMV Slovenija, Valentina Danev. »Obnova bencinskega servisa je zajemala zamenjavo in nadgradnjo tehnologije goriv. Prenovljen bencinski servis obsega šest točilnih mest, dve točilni mesti pa sta opremljeni s hitro pretočnimi kamionskimi polnilnimi ročkami,« je opisala Danevova. (NK) Bencinski servis je zdaj urejen v skladu z najnovejšimi standardi skupine OMV. Mali oglasi novice (D 03 757 45 00 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Prašiče, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 25 do 30 kg ter od 120 do 150 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031610915. V okolici Rog. Slatine prodam prašiče, primerne za odojke ali nadaljnjo rejo. Telefon 031 853 362. Kupim mlado jalovo kravo za nadaljnjo rejo. Telefon 040 727 779. Prašiče, težke od 140 do 200 kg, prodam. Možnost prevoza. Telefon 031 538 966 ali 041 876 978. 300 do 350 kg težkega bikca kupim ali menjam za 250 kg težko teličko z doplačilom. Telefon 041 537 228. 4 bikce simentalce, težke od 250 do 300 kg, prodam. Telefon 041 658 604. Prodam več pašnih krav s teleti, različnih starosti. Telefon 031 244 246. Podarim psičko, nemško ovčarko, staro 3,5 meseca. Telefon 03 58 05 057 in 041 336076. V Rogatcu prodam mirno in pašno kravo LS s prvim teletom (bikcem), starim 1 mesec. Telefon 068 616 703. Pujske, težke od 30 do 35 kg, prodam. Telefon 040 414 360. Teličko, staro 18 dni, lisaste pasme prodam. Telefon 041 338 390. Race tekačice, primerne za pobiraje polžev, prodam. Telefon 040 427 788. Kupim pitane krave in telice za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Trgovina z živimi živalmi, Marjan Polajžer, s. p., Vidoviča 2, Pristava pri Mestinju. Ugodno prodam domače mlade pujske za nadaljnjo rejo. Telefon 041 464 770. Ugodno prodam mlade nesnice hisex, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 79 30 581. Prodam odrasle račke tekačice (pobiralke polžev), stare 3 mesece. Telefon 041216 645. Kupim bikce in teličke, težke od 120 Konjice; GSM: 031 663 969, tel: 03 759 do 180 kg, za nadaljnjo rejo. Telefon 041 04 55; www.nepremicnine-konjice. 890 808. si. Kupim teleta, stara od 10 dni dalje, Hiško v Aqualuni v Podčetrtku, v sezoni težka do 130 kg, simentalce. Telefon in po njej, s kartami, ugodno oddam. 031840 282. Telefon 041355 756. Prodam prašiče, težke od 30 do 230 kg, domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311 476. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke, prodajamo na kmetiji v okolici Celja. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461 798,03 5471 244. 4 bikce simentalce, težke od 250 do 300 kg, prodam. Telefon 041658 604. 8B0B V centru Slovenskih Konjic prodamo delno obnovljeno stanovanje v izmeri 49 m2 površine. Nahaja se v 9. nadstropju in je dosegljivo z novim dvigalom. Leto izgradnje bloka 1980. Energetski razred: E, cena 39.000 €. Nepremičnine Vila d.o.o., Mestni trg 1,3210 Slovenske V bližini Slovenskih Konjic oddamo v najem stanovanje. Telefon 070 550 304. Opremljeno, 48 m2 veliko stanovanje v Žičah, okolica Slovenskih Konjic, oddam. Telefon 031406 123 in 051 350 549. V Rogaški Slatini prodam pritlično 3-sobno stanovanje z ograjenim vrtom in zelenico. Obnovljena kurilnica, vodovod, kanalizacijske cevi in hidroizolacija. Možna menjava za manjše stanovanje z doplačilom. Telefon 031 296 263. V Rogaški Slatini na mirni lokaciji oddam opremljen apartma, 22 m2, z možnostjo uporabe vrta in terase. Telefon 041 669 273. V Rogaški Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 031407 915. Na Krku pri Baški oddam apartma za 3 NOVE ZAPOSLITVENE PRILOŽNOSTI USPEŠNA PODJETJA V VAŠI OKOLICI PONUJAJO NOVE DELOVNE PRILOŽNOSTI. KUHAR STROJNI TEHNIK STROJNI MEHANIK CNC OPERATER CNC PROGRAMER VILIČARIST ELEKTRIČAR AVTOKLEPAR AVTOMEHANIK O xj ir !ONir ELEKTROTE MEHATRONI VODJA KAKOVOS PRODAJNI INŽENIR IT PROGRAMER \ Adecco ZEUTE IZVEDETI VEČ? PE ADECCO MARIBOR. SLOV BISTRICA IN OKOLICA 051 395131 mariborttadecco si PE ADECCO CELJE, ŠIR5A OKOLICA CEUA 031 664 654 cel|eOodecco.s H MALER d.o.o. slikopleskarstvo, fasaderstvo ! 'fi ■ i-SjP GORIČICA 14 C, 3230 ŠENTJUR www.maler.si, info@maler.si, robert.kugler! @gmail.com Tel.: 041 651 056 ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2016. /rn\ urednistvo@sentjurskenovice.si osebe in studio za 2 osebi, možen najem skupaj za 5 oseb. Telefon 051421 791. Po ugodni ceni oddam 2-sobno stanovanje. Telefon 051852 228. V Kasazah pri Žalcu, prodava stavbno zemljišče, 2263 m2, in gozdno zemljišče, 3904 m2, po skupni ceni 29.900 €. Telefon 041 708198. V Sp. Gaberniku, Podplat, na sončni legi prodam zazidljivo gradbeno parcelo, komunalno urejeno, z gradbenim dovoljenjem, v velikosti 1300 m2. Telefon 041 587 946. Dobrna - Pristava, prodam stanovanjsko hišo, 72 m2, adaptirano, z gospodarskim poslopjem in garažo, skupaj 1688 m2, vsi priključki. Cena: 57.000 €. Telefon 041 708 198. V Kompolah pri Štorah prodam 3-sob-no stanovanje, 71.7 m2, novogradnja, leto 2012, 1/1 nad., lastno parkirišče, STV, internet, klima, v bližini šola ter vrtec, oddaljena cca. 50 m. Možnost odkupa pohištva, delanega po meri. Cena: 80.900 €. Telefon 031 728928. Rogaška Slatina - Ratanska vas, prodam stavbno zemljišče, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen objekt. Cena: 14.900 €. Telefon 041 708 198. Sobi, dvoposteljni in enoposteljno, poceni oddam v Ljubljani v bližini fakultet za farmacijo, arhitekturo, glasbo, tek-stilstvo, gradbeništvo, strojništvo in FF. Souporaba kopalnice in kuhinje, ločen WC, CK, opremljeno, z internetom. Cena: 85 € + stroški. Telefon 041 867 798. V Dobrni prodam mešani gozd 26.464 m2 in stanovanjsko hišo (Klanc 16) z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, po ceni 35.000 €. Telefon: 041 708 198. V Dobju prodam starejšo stavbo v leseni izvedbi in stavbno zemljišče, 3.500 m2, v hiši sta voda in elektrika. Telefon 041 260 041. V Štorah prodani opremljeno dvosobno stanovanje v I. nad. večstanovanjske stavbe, 73,90 m2, skupaj s kletjo 18,40 m2 in samostoječo garažo, cena: 37.000 €. Telefon 041 708 198. V Šmarju pri Jelšah - Zgornje Tinsko, prodam stanovanjsko hišo, 194,60 m2, s kletjo, balkonom, kurilnico in garažo ter zemljišči 3158 m2 (vse ob hiši), centralno ogrevanje na kurilno olje. Cena: 49.900 €. Telefon: 041 708 198. Vozila, deli Kupim osebno, dostavno ali tovorno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave 2 cirkularja, 2 preši 100 in 280-litrski, mešalec, alfo 150 I, elektro motor 7,5 kilovatni, 2,8 m3 hrastovih desk (fosnov), prodani. Telefon 051 410 405 ali 041 497 460. Prodani tračni obračalnik na dva vijaka (primeren za Gorenje, Muta, Kosor ali BCS), cena 370 €. Prodam železna kolesa (primerna za Gorenje, Muta, Kosor ali Maestral), cena 100 €. Telefon 070 826 339. Prodam stroje (Tehno ‘kiperco’ 4.800 kg, trosilec umetnega gnoja, žamar, amerikaner, liste za razrez lesa, škropilnico 300 I, traktorski viličar 3 t, novo krožno žago, BČS127 in 110, frezo 140). Možna menjava. Telefon 031 767 927. Kupim traktor ali delovni stroj katerekoli znamke, lahko poškodovan, v okvari ali slabše ohranjen. Telefon 031 374 578. Delo V Termah Oliinia krepimo ekipo! Izkušen in kreativen slaščičar (m/ž), z veseljem do dela in motivacijo za razvoj, naj pokliče T: +386 3 829 78 45 ali piše na tajnistvo@terme-olimia.com Zaposlimo voznika tovornjaka - cisterne kategorije C in E. Informacije Mini Marketing, d.o.o. Stranice 19, 3206 Stranice, 02 845 01 26. Razno Bukova drva, dolžine 25,33, 50 ali 100 cm, prodani. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Opaž, ladijski pod, bruno, rezan les, deske, štuke (fosne), les za ostrešje, žagovino, skoblance, prodam. Telefon 041 331 831. Bukova drva (suha, razrezana na 25, 33 ali 50 cm) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 504987. Cepana bukova - 50 €/m in mešana - 40 €/m drva ter hlodovino prodam. Možen razrez in dostava, kar ni vključeno v ceno. Telefon 040 243 648. Bukova drva prodam. Drva so zimske sečnje in slovenskega porekla (Vitanje). Telefon 031 763 850. Okrogle bale slame ječmena prodam. Telefon 031337 201. Suho slamo z njive ali v kockah v okolici Slovenskih Konjic kupim. Telefon 031 306 216. Ječmen prodam. Cena 0,19 £/kg. Tele- Moj mojster ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Ko-mamiki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tun-covec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATER1-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ - D. O. O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent sp., Pongrac 3, Griže - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80 DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. ODKUPVSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov. Kontakt: 051 33 58 27 PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN DELOV, AVTOVLEKA AVTO - CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44, 3215 Loče Kupimo vozila v kakršnem koli stanju. Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 58 27 4K Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 fon 02 81 81991 ali 041 590 403, Slovenska Bistrica. 3 leta staro omaro za spalnico, svetlo rjave barve, ugodno prodam. Telefon 03 620 70 54. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let posreduje za resna, trajna, poštena razmerja po vsej državi in združuje ljudi različnih poklicev, izobrazb, starosti, nazorov in pričakovanj. Pokličite ter se spoznavajte po tej učinkoviti, uveljavljeni, diskretni poti, s katero povežemo veliko osamljenih src. Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold. Kontakt: 031 505 495 031,836 378 ali www.zau.si. Fantje, gospodje različnih let, postav, izobrazb, želja, profilov iz vse države množično iščejo prijazne življenjske sopotnice za skupno prihodnost. Spoznajte se z njimi. Telefon 031 505 495, www. zau.si. (32) Prosti čas Pravilna rešitev julijske križanke je DVAJSET LET Z VAMI PIVNICA LIPNIK. Srečna nagrajenka julijske številke je: Milena Kosec, Dramlje. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 10 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 19. avgusta 2016 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si. i AVGUST Nagradna križanka i 1 Nagradno geslo:__________________________________ 1 1 Ime in priimek:__________________________________ 1 Naslov:___________________________________________ E-pošta: _________________________________________j Kuhamo z VAMI Recept AVGUSTA Andaluzijski gaspačo Sestavine: • 1/2 kg dobro zrelega paradižnika • 1 zelena paprika • 1 kumara • 1 manjša čebula • 1,5 dl olivnega olja • žlica balzamičnega kisa • 3 stroki česna • 2 rezine kruha • morska sol Dodatki: • 1 rezina kruha • 1 zelena paprika • 1 paradižnik • 60 g pršuta • 1-2 jajci Priprava: 1. korak: Kmh nadrobimo, prelijemo z malo hladne vode in ga pustimo namakati nekaj minut. Medtem očistimo zelenjavo, odstranimo semena in na kocke narežemo papriko in kumaro, paradižnik razkosamo na četrtine, česen pa sesekljamo. 2. korak: Vse skupaj stresemo v blender, dodamo namočen kruh in prilijemo olje. Zmešamo v gladek in precej gost pire. Če je pregost lahko dolijemo malo hladne vode. Nato začinimo s soljo, okisamo in pokrijemo s prozorno folijo ter vsaj za eno uro postavimo v hladilnik. 3. korak: K tako pripravljeni hladni juhi odlično gredo opečene kocke kruha, na drobne koščke narezana paprika, paradižnik, pršut in trdo kuhano jajce. Juho serviramo v ohlajeni skledi, lahko tudi kozarcu, dodatke pa ponudimo ločeno, da si jih v juho vsak doda po svojih željah. Gaspačo je presna jed, ki nas oskrbi s potrebnimi vitamini. Je posebnost med juhami, saj ga postrežemo ohlajenega. Da bo jed res okusna, moramo izbrati svežo in kvalitetno zelenjavo. Za lepši dan MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) V službi bo nekaj več rutine, vendar hkrati več denarja, ki prihaja v pravem trenutku. Lahko si privoščite nekaj več. Na potovanju boste najprej navdušeni, potem pa že nekoliko previdnejši. BIK (22.4.-20.5.) Vaša napetost se stopnjuje in določenih dvomov se nikakor ne morete otresti. Naenkrat vam primanjkuje samozavesti. Očitno še ni pravi trenutek, da bi se preveč izpostavljali. TEHTNICA (24.9,23.10.) Ta trenutek ste povsem samozavestni in mnogi vas občudujejo. Nekdo vam bo všeč kot že dolgo ne. Imata še eno sijajno priložnost za srečanje, ne obremenjujte se s tem, kaj bo potem. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Pozitiven konec tedna bo, naj se vam nikamor ne mudi. Nekoga ne morete pozabiti, kar vas v resnici ne preseneča preveč, saj ste že vedeli, da se bo stara zgodba le ponovila. Šentjurčan ve, kdo je vrhovna pošast. In nikakor je ne želi iskati. Reče seji Poketašča. a Gospodarska kriza je očitno vzela še klopi. Sedaj pa nas prepričujejo, da počitek tako ni več v modi. L Dandanes so otroci premalo zvedavi in samokritični. Nič čudnega, ko pa morajo še v šoli živeti in se učiti v oblakih. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Tako v službi kot pri vseh pomembnih korakih upoštevajte svoje občutke, le tako boste našli pravo rešitev za vse. Vsak za in proti ima svoje razloge, tokrat se boste vsekakor lažje odločali. RAK (22.6.-22.7.) Pri delu ne veste vsega, kar vas izredno moti in jezi. Počakati morate, da se nebo zjasni. Pazite na zdravje, posledice razvad so očitno glavoboli in težave z želodcem. LEV (23.7,23.8.) Spet se nekako vrtite v začaranem krogu, namesto da bi dragi osebi jasno povedali, kaj od njega sploh pričakujete. Tudi z denarjem naenkrat delate začetniške napake. DEVICA (24.8.-23.9.) STRELEC (23.ii.-2i.i2.) Nekaj več možnosti bo za dogovor glede potovanja ali začasne selitve. Marsikaj je na vaši strani, stvari se boste lotili na pravi način. Srčne novosti prihajajo kot pika na i. KOZOROG (22.12,20.1.) Nič vam ne bo pretežko, velja tudi za fizične opravke. V ljubezni slutite spremembo, tokrat bosta za to zaslužna oba. Očitno je, da ste končno zaigrali na prave strune! VODNAR (21.1,19.2.) Začutili boste odobravanje, posebno če delate v večji skupini. Izkoristite svoj vpliv, lahko si zastavite veliko več kot doslej. Napočil je trenutek za ambicioznejše načrte. RIBI (20.2.-20.3.) L Šentjurčan bi v teh lepih dneh najel prostor in pripravil piknik. Pa so vsi prijatelji in znanci na dopustu. Eni na resničnem, drugi na virtualnem, tretji pa se skrivajo pred poštarjem. 4 Trenutno najbolj oblegano virtualno bojišče je pri cerkvi. Kako nadvse primerna lokacija. V Uspehi na kmečkih igrah obljubljajo svetio prihodnost. Ko ne bomo imeli več za gorivo in elektriko, bomo še vedno znali pokositi in pograbiti travo. Četudi sosedovo. 4 Prišlo nam je na ušesa, da seje določen bik spozabil nad gospodarjem. Menda mu grozi tožba. Nihče ne ve, ali biku ali gospodarju. L Trenutno ste preobremenjeni. Tudi zato zastavljate preveč vprašanj in tako izgubljate nekaj časa. To je pravzaprav zgodba, ki se ponavlja. Premislite o možnosti za krajše potovanje. D V poletnem zraku bo še nekaj napetosti. Vse se lahko reši, pomembno pa je, da ne odnehate na polovici le zato, ker vam zmanjkuje energije. Navdih si lahko poiščete ob zanimivih srečanjih. Ribiškega doma ne bodo obnavljali, pravijo, da je sprememba ekosistema naravni proces. Menda je že v pripravi velika tabla z imenom Močvirski raj. lllllllllilllllilltllHIIIIIIIIIIitllllllllllllllllllllllllllllltllllllllilllllllllilllllllllllllllllllllllllllltlllilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHUlllllillllllllllllllllllllllllllll NEKOČ IN DANES "hdSTce Pogled na Blagovno iz smeri Celja leta 1918. Lastnik fotografije je Martin čater. Pogled na Blagovno iz smeri Celja danes. Foto Denis Kresnik (34) Smeh/Oglasi ■ i - -----i *-V' Kamenje odlično zaustavlja neželene obiskovalce na vašem dovozu. llllllllllllllllllitllllltlilllllllllllllllilllllllllllllllllltillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllltillllilllltllllilllllllllllllllllltltllllltlltltlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllillilillilllllltl Tudi vinska trta je lahko lepo balkonsko cvetje. !lllllll!lllllllllllllll!llllllllllllllllillll!llll!lllllllllllllll!lllll!illlllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllli: Veter Učiteljica vpraša Janezka: „ Janezek, katerega spola je veter?" Janezek odgovori: „ Moškega. “ Tovarišica ga pohvali, nato pa vpraša: „In kako to vemo?" „ Ker ženskam dviguje krila." Tina iz Dramelj © Pri optiku Mlad optik dobi delo v optiki. Delodajalec mu razlaga, kako se pri njem posluje: „Ko kupec vpraša za nova očala, mu pokažete nekaj okvirjev. “ „ Ampak vidim, da cene niso označene," se začudi mladi mož. „Natanko tako," pravi delodajalec in nadaljuje: „Ko si kupec izbere okvir, vpraša, koliko stane. Vi rečete: 'Trideset tisoč.' Če kupec nič ne reče, dodate: 'In dvajset tisoč za stekelca.' Če še vedno nič ne pripomni, končate: 'Za vsako.' Tone iz Šentjurja © Poskusi na žabi V nekem laboratoriju so delali vse možne poskuse z žabami. Pa najprej zdravi žabi rečejo: „ Skoči!" In žaba skoči. Nato žabi odrežejo nogo in rečejo: „ Skoči!" A žaba se ne premakne. Pa zapiše asistent v dnevnik: VICI NAŠIH BRALCEV „Če žabi odrežeš nogo, postane gluha..." Špela iz Šentjurja © Angleška kraljica „ Imate morda kakšno prazno sobo?" „ Žal, je vse zasedeno. “ „Kaj pa, če bi prišla angleška kraljica?" „No, potem bi se že kaj našlo. “ „ Dajte mi torej to, kar bi se že našlo, kraljice zagotovo ne bo. “ Tone iz Planine © Izvir Natakar je gostu predlagal vino, ki je imelo okus po vodi. Gost ga je degustiral, nato pa je ponovno zaprosil za vinsko karto. „Je morda s tem vinom kaj narobe?" je vprašal natakar. „ Ne, ne, samo iščem podatke, kje izvira!" Jasna iz Šentjurja © Odmev Planinec si je pred planinsko kočo naročil kozarec kuhanega vina, natakar pa mu je prinesel štiri kozarce. „Saj sem naročil le enega!" je protestiral planinec. „Oh, oprostite, spet ta odmev!" se je opravičil natakar. Janez iz Šentjurja Inteligenca „Ali veš, kaj se zgodi, če se najbolj neumen Gorenjec preseli na Štajersko?" „Na Gorenjskem se dvigne inteligenčni nivo. “ „Ja, pa na Štajerskem tudi. “ Mirko iz Šmarja © Mikrovalovka Blondinka pride v trgovino z elektronskimi aparati. Razgleda se, pokaže na izdelek in reče trgovcu: „Rada bi imela tole televizijo. “ „Neprodajamo blondinkam," je kratek trgovec. Naslednji dan pride kot rjavolaska ter ponovi ves postopek. „Ne prodajamo blondinkam," je spet kratek trgovec. In naslednjič kot rdečelaska. „Ne prodajamo blondinkam," pravi trgovec. „ Toda prišla sem kot rjavolaska in kot rdečelaska. Kako veste, da sem blondinka?" „Gospodična, tole je mikrovalovka." Beti iz Šentjurja © Pomota Silvestrovo, v pričakovanju novega leta, v upravni stavbi podjetja. V zatemnjeni pisarni ležita dva, moški in ženska, v udobnem naslonjaču. Sliši se nežno in strastno sopenje. „Joj, Tone, Tone, še nikdar me nisi tako ljubil... Ali je danes tako dobro zaradi novoletnega razpoloženja?" „ Ne, to je najbrž zato, ker jaz nisem Tone!" Monika iz Ponikve Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. Ino.vicčl Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 6. septembra 2016. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskcnovice.si. Telefon uredništva: 03 757 45 10. Sedež izdajatelja: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Uredništvo: Nina K robat, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Ljudmila C on radi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Smo vir informacij (zberemo, izberemo, dostavimo!), graditelj skupnosti (povezujemo!), so-ustvarjalec skupne prihodnosti (razumemo!). Z vami so NOVICE že 26 let, ROGAŠKE NOVICE 24 let, CELJAN 16 let, BISTRIŠKE NOVICE 15 let, ŠENTJURSKE NOVICE 22 let, RADIO ROGLA pa 18 let. Za nas so lokalni ljudje in dogodki pomembni! Prepričani smo, da tudi za vas. Obrnite se na nas! BI Stiska 7, Romihova 77, 3210 Slovenske Konjice 2310 Slov. Bistrica Telefon 03 757 4510 Telefon 02 843 0180 Faks 03 757 45 21 Telefaks 02 843 0181 Email: novice-radiorogla@siol.net Email: bistriske.novice@novice.5i Odgovorni urednik: Odgovorna urednica: Aleš Mrzdovnik Bojana Petelinšek ■Ulili Zdraviliški trg 1, Miklošičeva 5, 3250 Rogaška Slatina 3000 Celje Telefon 03 81919 26 Telefon 03 42816 60 Telefaks 03 81919 27 Telefaks 03 42816 65 Email: tajnistvo@rogaskenovice.si Emait info@celjan.si Odgovorni urednik: Odgovorni urednik: Jože Strniša Nejc Mihelak UNTjuR$*E SpUtn portal flffll novice novfce Stiska 1, Skupni internetni portal 3210 Slovenske Konjice vseh časopisov. Telefon 03 757 4510 Email: portal@novice.si Faks 03 757 45 21 www.novice.si Emait urdnistvo@sentjurskenarice.si odiemalcevbrezetoktriK l^bsiuiA SS:««! __ 0 dogajanjujttittgs OgUteva'1' inviu^ii AKUlM-NO kronika družabno Ko itebi^^lL^a, no% ^ _—--- m „ rPifan novice _ E,n«r Vičv novice J TUDI VI ŽE poslušate RADIO ROGLA? Hvala, vse več prijateljev imamo v Šentjurju. Kaj prikazujemo v grafu? Poslušanost (tedenski doseg v tisočih) izmerjena med vsemi prebivalci občine Šentjur. Vir grafa: Radiometrija, 2016 (marec, april, maj), moški in ženske, 10 do 75 let, občina Šentjur, velikost vzorca 111 oseb. www.radiorogla.si Rogla Celje Štajerski val Aktual Radio 1 Val 202 RA SLO 1 Veseljak