šm. 42. f liubflanl, ? nedeljo 18. marca 1923. pmntm p&t&đttiam* telo I. JUT 6VO$TI mäs^»© vsak dan slutraf, Imemšl poadešlke. Mesežna ssafotnlna: t l|ufe?8ni mn tO"—, po poiti Din t2'~. Inozemstvo ©la S©4— Uredništvo: Uolfova ulica St 1/1. — Telefon št 213 brzojavni naslov: MNovostlogi!an Juz.bašič In Minko Davidovič. Pri njima so našli dokumente in korespondenco, ki precej obremenjuje nekaj jugoslovenskih državljanov. J’ri Davi-doviču so našli ogromno množino zlatega denarja, 500 mHjonov dinarjev z zlatu. Oba boljševiška emisarja bosta najprej kaznovana od naših carinskih oblastev zaradi tihotapljenja zlatnikov, potem pa bosta izgnana iz naše države. Proti našim državljanom, ki jih obremenjuje zapljeniena korespondenca, s® uvede stroga preiskava. v vseh novih krajih in sedaj napadajo one, ki hočejo po močeh dosednnte kri-rloo odpraviti. Svita se tudi prt Javnih nameščencih, mi to pozdravljamo f in-*•**« teter* ta šare«*, Pred odložitvi!©. Beograd, 17. marca. (B) Danes jc odpotoval v Veliki Bcčkerek predsednik vlade Nikola Pašič z ministra dr. Momčilom Nlnčičem, dr. Milanom Stojadinovičem, Miloradom Vujičičem in dr. Slavkom Miletičem. Ministrskega predsednika Pašiča so pozdravili njegovi volilci na kolodvoru v Pančevu, nakar je nadaljeval vožnjo v Veliki Bcčkerek, kjer je imel popoldne velifc shod Narodne radikalne stranke. Beograd, 17. marca. (B) Iz Crikvenice poročajo: Na zahtevo tukajšnje občine jc dospe! semkaj oddelek vojaštva z dvema strojnicama, da zaščiti prebivalstvo pred nečuvenim nasiljem Radičevcev. Prebivalstvo Je z velikim veseljem pozdravljalo vojake, zlasti ker je bilo stanje nevzdržno. Radičev-ci so napadli policijskega komisarja. Orožniki pa niso hoteli postopati proti krivcem, tako da j:h je moralo prijeti šele vojaštvo. Aretiranih Je bilo dvanajst oseb. Zagreb, 17. marca. (Z) Volilna akcija borba Je na deželi še Ijutejša kot v mestu Zagrcbn samem. Nervozno*! je priklpela do vrhunca. Reško vprašanje. Sušak, T7. marša. Danes dopoldne ob 10. se je sestala paritetna komisija k seji. o kateri pa đosedaj ni bilo Izdano nobeno uradno poročilo. Opatija, 17. marca. (Izv.) Včerajšnja seja paritetne komisije je bila zelo živahna. Na dnevnem redu je bila debata o raznih vprašanjih, kt se tičejo sistemizacije Reke. Najprvo so razpravljali o sporednih vprašanji??, kakor o železniškem prometu s Sušakom, o prometu s Kastvom itd. in o zadevah, ki so v zvezi z vso materijo reškega problema. Obširno se je ra seji debatiralo o režimu Rečine. Italijanski delegati nameravajo te dni obhoditi ves tok Rečine od Izvira do izliva v morje In proučiti na licu mesta položaj. Z vprašanjem Rečine se ima rešiti tudi kompleks raznih problemov, kakor električne centrale, ki mora biti na ozemlju Reke in ne v Jugoslaviji, nadalje vprašanju vzdrževanja vodne napeljave, obale, mostov, posebno na novega mostu med Šumakom in Reko, k! naj se postavi namero prejšnjega, k! je bi! porušen pr! zadnji revoluciji. Italijani sodijo, da bo debata o vseh teh stvareh precej dolga, ker gre za važne naprave. Na včerajšnji seji so obojestranski delegati razmotrivši! možnost, ali fw mogoče priti do sporazuma v načelu, namreč ali s« bosta mogii obe vladi zediniti glede konzorcija. Stališči obeh delegacij sta popolnoma različni. Italijani smatrajo slej ko prej, da mora ostati kompleks reškega problema enoten, in ta enotnost naj dobi svoj pni izraz v konzorciju. Jugo-slovenska detegacija pa stoji na nasprotnem stališču. In tako razi vsaka delegacija na drugo z veliko opreznostjo in zasleduje vsak njen korak, /ugosto-venskn delegacija vstraja slej ko prej na svojem stališčn, pa tudi italijanska. — Vendar je upati, da se bodo dale v kratkem premostiti vse težave, dasi so precej hude, In da pride do definitivnega sporazuma. DEMISIJE ROMUNSKE VLADE? Bukarešta, 17. marca. (B) V političnih krogih se govori, da bo vlada po škandalu v parlamentu odstopila» Novi kabinet bo baje sestavil profesor Jorga z generalom Avcrescom. Današnlc prireditve V LluHjanl: Drama; ob 3 p^p.: »Madame San* Gene.» Izv. — Ob 8. url zvečer: »Othello.« Izv. Opera: »Vrag in Katra.« irv. — Vlogo knegine poie gospa Thlerry-KsvCnikova, vlogo Marbuela pa g. Betetto. Dn>š*vo »Atena.: cb 3. pop : »V Kralle-stvti palčkov.« Prireditev je v korist Jugo» slovenske Matice. Kino Matica: dopoldne In popoldne »Temna ulica v New Yorku«, zvečeft •Gnezdo bebav).• Kino Tivoli: »Gai/Ietec.« Kino Ideal: »Grof Monte ChtLsfo** V Alarlborus Narodno gledišče: ob 15 uri: »Paro» Trenk.« Izv. Znižane ceno. — Ob pol url: »Kovarstvo in ljubezen« Izv Nočna lekarniška služba v LjubUanlt Tekoči teden: lekarna Levstik Prt «SÄjÄam maafca ta BoMm M RtauU «UtfL. s» ' Birni SL tjmzAMm mvmri* MmmZ *wr,tx Preteklost Olooenije je kilo, žal, klerikalna — kodožnost bodi narodnoradikalno! ’ ll Lov na slepe ribe. Piiznafl moram, da sem s precejšnjo radovednostjo pričakoval, kaj prinese klerikalci kot svoj najmočnejši trumi tik pred volitvami na dan. Da pesem o podkupovanju ne vleče, vedo klerikalci sami. Posebno čudno se sliši ta pesem iz njihovih ust, ki so nekdaj, v zanje lepih časih absolutne nadvlade klerikalizma, ki se je srrel v milosti raznih avstrijskih ekselenc, kupili in zavili v svoje mreže, kar so le dosegli. Kako naj bi tedaj volk pred volkom svari]?! Izbrati je bilo treba torej nekaj drugega, toda kaj? Bili so gotovo v veliki zadregi, ki je niso mogli skriti, kajti zadrega prav poredno in sramežljivo škili izmed vrst njihovega časopisja. »Slovenec« namreč ni »Glasnik«! Bere ga tudi inteligenca, zato Je treba povedati kaj rehtnega, kaj poštenega, da zaleže in da misliti. Tisto o pomakanju volivnih kroglic jim je bilo za tak Hst vendarle malo preveč. Zato so jeli brenkati po bolj ganljivih strunah. Kdor je vajen pridigati, kmalu ve, kje in kako sentimentalnega človeka lahko poščegeta pri srcu. Tako tudi klerikalci Lepo so Jeli odpovedovati, kako je naše ljudstvo dobro, kar je sicer kljub klerikalni demagogiji, hvala Bogu, resnično. Brž ob začetku pridige so se pa malo zaleteli Kajti povedali so, da smo Slovenci tako nekako od Boga posebej odbran in izvoljen narod. Bili smo podjarmljeni toda naenkrat je prišlo SLS na misel, pa Je rekla: »Slovenci smo narod in hočemo življenja svobodnega naroda!« Potem pravi »Slovenec«: In za- Sumelo je po vsej tedaj razkosani Sloveniji, sužnji so ponovno dvignili svoje glave, zdrobili okove in začeli graditi svojo državno stavbo. Recimo mi mimo in prijateljsko: amen! Tako torej, gospodje. Ko Je vam prišlo na misel, da hočemo Slovenci svojo državo, je bilo brž vse v redu. Čemu ste potem toliko časa čakali in tako dolgo odlašali. Cernu ste pošiljali po frontah razna »pisma«, ki naj bi ogrevala in navduševala vojake v boju zoper tiste brate, na katerih »bratske stebre« ste pozneje hoteli nasloniti in ste naslanjali »vašo« državo? "j, gospodje, iz te moke ne bo kruha! KI Ognja, ni — in testo se vam bo ski-■' "n! Vse drugje /e vir današnje slovenske svobode, v Beogradu, ne v Ljub-• iar.i. Bili so res med Slovenci že davno, ' ’vno ljudje, ki so želeli zveze s Srbi, ror!a vi ste jih preklinjali in psovali, •ebor jih preklinjate in psujete danes. V Beogradu se je razcvetela roža naše svobode in iz Beograda je šel glas o rjeni lepoti v svet, medtem ko je Katoliška tiskarna pridno producirala knji- ge in brošure o vzglednetn, pobožnem in krščanskem življenju Habsburžanov. To Je istina, ki je ne morete zatajiti, pa da še tako kupujete sedaj oajpristnejše Jugoslovenske barve! Sicer so pa menda klerikalci sami čutili da ta pridiga ne bo zalegla, zato so se zatekli k zavijanju. Dne 16. L m. je minister NInčič sprejel novinarje. Minister je radikalec, treba Je torej lopniti po njem. Ako več ne zaleže, bo vsaj Jeza malo ohlajena, kajne? Alo, hajdi! Radikalec, Ultra-Srb, Slovence prodaja. Na Primorskem Jih pušča na cedilu, na Koroškem tudi. Nič ne more storiti zanjel Slovenci, tu poglejte, kaj počno z nami radikali! Takole Je pobarvano klerikalno poročilo v tej zadevi. Po deželi mu bo morda marsikdo res nasedel, vsakemu mislečemu človeku pa Je zlobnost, ki diha Iz tega poročila, zoprna. Vsi vemo in čutimo, kako težka je ureditev naših vnanjepolitičnlh odnošajev. Neprijate-ijev imamo mnogo, meje še neurejene, nekaj naše zemlje In naših ljudi je ostalo zunaj. Zakaj, vemo tudi vsi. Tudi poročevalec v »Slovencu« najbrže ni tako kratke pameti, ne tako kurjega obzorja, da bi tega ne vede!. Zakaj podčrtava in barva temno ravno tista mesta, ki so najbolj kočljiva in kjer minister prav gotovo ne more kričati: au! biks!, kakor Orli kadar razganjajo shode?! Mi vemo, zakaj »Slovenec« to dela, tudi on sam ve, vendar mu bo spodrk-nilo. Tudi ta trumi ne drži. Kajti ravno sedanja vlada je pokazala, da ima obilo sposobnosti, moči in volje do dela. Popravila je že mnogo grehov, tudi slovenskih, rešila mnogo težkih nalog In tako v obili meri pripomogla, da se v pospešenem tempu bližamo rednim, normalnim razmeram, ki si jih želimo vsi državljani brez razlike strank. Klerikalci, ki hočejo sedaj loviti slepe ribe za svojo stranko s tem, da skušajo očrniti osebo ministra Ninčiča, niso imeli nobene karajoče besede za svojega Brejca, ki je po izgubljenem koroškem plebiscitu priskočil nesrečnim Korošcem tako junaško na pomoč z balkona deželne vlade s krilatimi besedami: »Bratje, meni krvavi srce!« Vprašajte no Korošce, koliko blagra jim prinaša Brejčeva srčna kri Potem šele poslušajte Ninčiča in si zapomnite njegove besede: »Nemogoče je, da bi Imeli Nemci pri nas več pravic, kakor jih Imajo Slovenci v Avstriji.* Primerjajte ti dve Izajvi In lepo tiho spravite svoj trumi. Dokler bodo radikalci tako pošteni, jim z vašimi klevetami ne oblatite niti čevljev! A. B. Proč s črno diktaturo! Zvest svojim demagoškim metodam je včerajšnji »Slovenec« s svojimi zavijanji prekosil celo svojo klevetniško sestrico mariborsko »Stražo«. Medtem, ko so vsi drugi slovenski politični dnev-niki obvarovali vsaj neko mero politič' ne dostojnosti je vsaka beseda v »Slovencu« preračunjena za zapeljevanje slovenskega ljudstva. Človek se nehote zgraža nad klerikalno moralo in onim glasilom, ki sl Je uzurpiralo patent za zaščito časti telesnega in duševnega blagra celokupnega prebivalstva Slovenije. In to naj bo glasilo onih, ki so po temeljni točki svojega programa dolžni časti, telesnega ta duševnega blagra celokupnega prebivalstva Slovenije. In to naj bo glasilo onih, ki so po temeljni točki svojega programa dolžni propagirati Kristusov nauk: ljubezni do bližnjega. ib v o nekoliko primerov iz velikanske : a l o ge gnjilobe, ki se Je tekom časa nabrala v sfanatiziranih klerikalnih organih. Z velikimi črkami naznanja-> svojim vernim čitateljem velikansko ■ > rapcijo narodne radikalne vlade, ki je upala nakazati dva milijona kron pomoč za najpotrebnejše med počrni. Da bo vsakdo lahko sam preti, kaj je s to kprupcijo, povemo še orat, da dobijo ta denar sledeči: uonsumno društvo železničarskih delavcev v Studencih pri Mariboru, invalidski odsek podporne zadruge v Mariboru, rudarsko društvo v Trbovljah, na-bavljaJna zadruga viničarjev v Mariboru ta končno one slovenske občine, ki •e nahajajo v težkem gospodarskem položaju. To imenuje »Slovenec« radikalno korupcijo. Razumemo, da mu ne more biti po godu, da se je vlada od-točila k temu koraku. Ravno tako pa «no prepričani da bi navajal »Slovenec« omenjene ustanove kot propagando za svojo avtonomijo, ako bi vlada ne dala ničesar. S farizejsko hlnavščl-oo bi rekel: vidite kaj morete pričakovati Iz Beograda. Ne korupcija, ampak drugo dejstvo je bilo motiv za to podporo. Narodna radikalna stranica je s tem, da je zajeta korenine v slovenskih tleh, na lastil MriMU, e ta* terih ni bila niti od vas niti od !aži-de-mokratov dovolj poučena. Ravno tako pa se ni tudi Pucelj, v bojazni za svoj ministrski stolček potegoval s potrebno energijo. Posebno klerikalci, ki so se nahajali v opoziciji, so preraču-njeno tako ravnali, ker so pričakovali da bo njihova propaganda uspešnejša, ako bo usmerjena na lačne ta potrebne ljudi Drugo škandalozno dejstvo Je, da M »Slovenec« ogorčen obrača in blati Izmozgano delavstvo, ki se Je drznilo trezno presoditi svo žalostni položaj In kreniti na edino pravo pot za zboljšanje svoje žalostne eksistence. Delavci niso pozabili, da n! bil Beograd ona moč, ki je zahtevala zaloške žrtva NI pa tudi pozabilo večnega prokletstva, katero so že pred vojno na njih klicah razni klerikalni pridigarji Končno pa se se delavci naveličali večnega hujskanja v štrajke, ki niso skoro nikdar Imeli pozitivnih uspehov ta ki so bili očlvldno preračunjeni za utrditev klerikalnih postojank. Ravno taka Je tudi z naprednimi kmeti, Id so postali s svojo ta demokratsko stranko nezadovoljni Tudi te so skušali klerikalci vjeti v svoje mreže ta iz njih napraviti štafažo ljudske stranke. Delavstvo ta kmetje naj bi pomagali do uvedbe klerikalne diktaure v Sloveniji ki bi liki bič udrihala po vseh onih. ki bi se jim drznili kljubovati In jih zapirala v avtonomne Ječe, To je končni dU klerikalne enotne Ironie slovenskega ljudstva Večina teh se Je priključila Narodni radikalni stranki. Od tod torej izvira ona brezupna jeza, ki se zrcali na spačenem klerikalnem obrazu. Kako pa tudi drugače, ko pa vendar sami trdite, da je Narodna radikalna stranka vaše postojanke samo utrdila. Zavedate se pač, da je z njenim nastopom ta njenim vzvišenim programom, enkrat M v«* lej odklenkalo vitih d&taturl Baralte fenjlp sa Mo tnlsdina! 1 psi Fatismate qpmlfäi Demokrati — draginja — la mil »Jutro« J« zopet zavzelo govorniško pozo na demagoški tribuni ta pričelo razkladati svoje gospodarske nauke strmečim poslušalcem. Pravi da so radikali zakrivili draginjo ta opozarja vse volllce, da naj volijo danes demokrate, ker edino na ta način se bo tira* gtaja — zmanjšala. Včasih smo bili mnenja, da je »Jutro« vsaj v svojih gospodarskih člankih deloma resen Ust ne toliko, da bi bili ti članki resni po svoji originalnosti, ampak zato, ker se ni spuščalo v vprašanja, ki jih ni razumelo. Zadnje čase pred volitvami pa se je »Jutro« široko gospodarsko razkoračilo ta priobčevalo stvari, ki jih ne bi mogel zagovarjati nihče, niti oni ki je videl recimo samo »Prüiungskandidata« iz narodnega gospodarstva, Z besedami katerim neuk človek mora nasesti, ker ne pozna zakonov ta pravU razvoja gospodarskih razmer, povišuje demokrate in dolži vlado, da je ona kriva draginje. Volitve so tu — si misli »Jutro« — ta treba jo vloviti še nekaj kalinov, Ako bi bila izvajanja slavnega »Jutra« o draginji pravilna, potem bi človek lahko prišel do zaključka, da so narodni radikalci v naši državi najmočnejša stranka — ne samo v naši državi temveč na vsem svetu. Da je Narodna radikalna stranka najmočnejša stranka v naši državi o tem ne dvomi nihče, niti »najbolje« informirani Jutro-vec ne. Da pa sega vpliv naše stranke po vsem svetu, ta je pa malo čudna. In vendar bi po »Jutrovih« člankih človek moral priti do tega zaključka. »Jutro* namreč priobčuje tabelo, za koliko se je vse podražilo, odkar so sfrčali de-mokratje iz vlade. Iz tabele je razvidno da je draginja res prav občutno narasla. Toda, ako bi »Jutro« postavilo poleg te tabele tudi enake tabele za dru- MRI Naša skrinjica na Kranjskem (izven Ljubljane) je predzadnja! ge države, bi tudi ono samo spoznalo, da so cene narasle po vseh drugih državah. In to morda ravno zato, ker so demokratje odšli iz naše vlade, ki so jo prevzeli »nesposobni« radikali v Jugoslaviji Vsled »penzioniranja« demokratskih kričačev v Jugoslaviji — trpi ves svet Res, prav pravcata demokratska cvetka! Vsakomur ta znano, da se Srt val draginje po vsem svetu, da mu ni mogla niti tudi gospodarsko najtrdnejša država. Specijelno v naši državi je draginja zeta nar as tla, pa ne zato, ker je dovoljen precej obširen izvoz brez katerega sploh živeti ne moremo, — ne zato, ker so na vladi radikali marveč zato, ker so morali prevzeti radikali delo učvrščevanja ta izboljšanja naše valute na še nižji stopnji kakor pa ta bila, ko so prevzeli to reševanje demokratski strokovnjaki Ti itak niso delali drugega, kakor samo eksperimentirali ta še ceio prav nerodno eksperimentirali Vsak neroden eksperiment pa se v narodnem gospodarstvu prav občutno maščuje. Plavšičevo »dviganje« dinarja je pokazalo takoj svojo koristno stran, čim je zmanjkalo dragocenih dolarjev. Policijsko odredbe, zabrana izvoza nizke uvozne carine so res za nekaj časa tiščale cene navzdol —- toda obenem je glavni producent v naši državi poljedelec, začel zapuščati pri intenzivnosti obdelovanja zemlje in poljedelska produkcija, ki je glavni Predpogoj našega obstanka ta glavna postavka v naši izvozni trgovini je padala. S svojim »pobijanjem« draginje bi nas demokratje v kratkem času privedli do tega, da bi morali uvažati ne samo amerikansko koruzo ta mast, temveč sploh vse, kar je potrebno za življenje-Kako bi izgledala tedaj naša trgovinska bilanca, koliko bi bil tedaj v inozemstvu ta doma vreden naš dinar, in kako bi plačevali industrijske produkte, ki jih moramo uvažati ta ki jih bomo še dolgo morali uvažati, kakor bos, raztrgan ta sestradan bi tedaj hodil naš mali človek, tega pa »Jutro« ne omeni Gotovo ne, ker bi s tem povedalo, da so bili ravno demokrati tisti, ki so s svojim gospodarstvom naš položaj spravili tja, od koder ga morajo sedaj vleči radikali navzgor. »Jutro« se dobro zaveda, da bo nahožje speljalo na lim neuko ljudstvo z demagoškim čvekanjem o draginji O vzrokih ta povzročiteljih previdno molči. Ravnotako previdno pa tudi molči o posledicah politike Narodne radikalne stranke, ker bi moralo priznati, da edino ta politika vodi preko gospodarske krize k ozdravljenju. Ojačenje ta stabiliziranje dinarja, okrepitev produkcije, to so važna načela gospodarske politike, ki Jo izvaja sedanja vlada ta ki }o bo izvajala tudi v bodoče. To politiko odobrava ves svet čehoslovakl Francozi Angleži Amerikand, Nemci — sploh vsi razven »narodnih gospodarjev« okoli »Jutra«. Lim Je lim, si misli »Jutro«, ter na tako umazano demagoški način obrekuje, da bi sl vlovilo čim več kalinov. Današnji dan pa bo pokazal, da ni toliko kalinov med Slovenci, kakor bi rado »Jutro« s svojim »strokovnim« pisanjem. Edino Narodna radikalna stranka je zmožna — kar je že v dovoljni meri pokazala, da reši naše gospodarstvo In da pribori vsakemu državljanu zadovoljnost Ona to hoče —• Cim izdatneje jo boste podpirali te® Prejo bo to doseženo! Naprej do zmage I Novo mesto, 17. marca. V sredo 14. t m. se jo vrin pri nas v Narodnem domu prvi sestanek somišljenikov NRS, na katerem ta refertral tajnik Podbevšek o strankinem programu ta ciljih. Navzočih je bilo okoli 30 ljudi ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika, ki je končno omenil, da se bodo po možnosti vršili vsak teden politični večeri na katerih bo izčrpno poročal o političnih razmerah doma ta po svetu. V petek 16. t m. pa se ta vršil v nabito polni dvorani Narodnega doma prvi volilni shod NRS v Novem mestu. Eno uro pred 8. zvečer so sklicali v istem poslopju svoj shod Javni nameščenci ta želzničarfl ki so se posvetovali o svojem tnizemem iivijenskem stanju. Na račun vlade so padali ostri medklici nastopali so celo govorniki, ki so zahtevali naj pride v njihovo tozadevno resolucijo tudi točka, v kateri groze z najostrejšlml posledicami go se ne bo ugodilo njihovim opravičenim zahtevam. Obljubili so si celo nastopiti z »brahijalno silo«, kaj pa dz si Pod »brahijalno silo« predstavljajo, ta o njenih posledicah, o tem pa seveda ni oikdo izmed zborovalcev pomislil Ob 8. zvečer Je nato o tvoril volilni shod NRS tajnik Podbevšek, Id sl ta pridržal pravico izpregovoriti prav na kratko par besed, predno hi podal besedo prof. Preslu iz Ljubljane. Toda komaj je pričel govoriti. U so pričeli padati medklici Ker ni hotelo par kričačev prenehati z motenjem zborovanja, je tajnik Podbevšek pozval nemirnaže k roda, zagotavljajoč Kh, d« bodo vsi Prišli do besede, tamo toliko demokratični naj bodo tar en psat* sova» riti. Toda reda ni bilo mogoče narediti, kajti med zborovalci se je pojavilo več grup, ki so se med seboj psovale ter druga drugo pozivale k redu. Ko je nastopil g. prof. Prosi, ta kričanje ponehalo, nakar ta mogel govornik nemoteno izpregovoriti več stavkov. To pa ni bilo po volji nekega komunističnega razgrajača, ki je dobro vedd, da se da le v kalnem ribariti Pretrgaj je govornikova izvajanja s huronskim kričanjem, zato pa ga je prot Presi pozval, naj kar pride k govorniški mizi ter naj govori. Komunistični razgrajač je to tud) storil ter je pričel govoriti v pompoznem slogu o NRS, ki da Je kriva vsega zla. Rekel je, da ta ona ustvarila vislice, da so komunisti brezpravni itd, ko pa mu je prot Presi povedal, da se še najboljše vidi kako so brezpravni ker sme svobodno govoriti, ne da M ca motil ta govornik, ki je prišel v ekstazo, umolknil Slišali so se glasovi trošnih ljudi ki so vpili: »Ven ga vrzite!«, toda prot Presi jim Je odvrnil da se na tem vzgledu še najbolj Jasno vidi demokratično postopanje NRS. Prof. Preš! ta nato govoril o politični razcepljenosti, odgovarjajoč na vsak medklic, ne da bi se pri tem oddaljil od svojega programa. Prisotni resnejši ljudje so se zgražali nad divjanjem več zbranih klerikalcev bi komunistov, ki so kričali kakor jcsiharS, hoteč shod onemogočiti. Prof. Presi pa Jih je pri tem opomni! na žalostno sliko volilnega shoda, ki dovolj jasno izpričuje politično zrelost našega ljudstva. Med nekaterimi zborovalci so s« Cula mnenja: »Dajte ljudstvu, naj vladal« Potem im »opet: »Parlament j» mlšljeniki pa so dejali: »Vrzite vea kričače!« Končno je spregovorila še neka gospa. ki pa je samo potrdila predgovorv Bikova izvajanja, čeprav niso mnogi tega opazili Ko je končata, je tajnik Podbevšek zaključil shod, ki je pokazal kako strašen Je Strup, kt ga servirajo dnevno slov. nasprotni časopisi našemu ljudstvu, njim na čelu seveda neizogibna SLS. Pokazal pa Je tudi da pričenjajo ljudje misliti, zakaj premnoge ja bolelo klerikalno onemoglo kričanje, ki je značilno za frazerjo. In to ta dobro* kajti z resnim mišljenjem bodo morali spoznati v najkrajšem času, da Je odvisna njihova rešitev edinole v NRS, za katero govori pač najbolj njena slavna preteklost Po shodu so se formirali po cestah ljudje, ki so pretresava!! volilni shod NRS. Razburjenost je bila velika, živahno se je debatiralo, slišati pa ta bilo tudi več žvižgov. Vse to pa so sama dobra znamenja. NRS Je prvikrat spregovorila v Novem mestu, vzbudila ja splošno pozornost kar je vse predpriprava za podrobno organizacijsko delo* ki nas čaka po volitvah. Led je prebil za našo opravičenost do življenja v Sloveniji govori za nas še najbolj dejstvo, da smo se pojavili ter da nas ja vedno več. Živijo NRS, krepko naprej po začrtani potil Kako bi izgledala slovenska avtonomija? Ker klerikalci ta njihovi podrepniki venomer agitirajo z avtonomno Slovenijo, ne da bi se v to vprašanje globlje spuščali hočemo podati ml nekakšno sliko te državne tvorbe. V Ljubljani recimo v preurejeni dvorani klerikalnega Ljudskega doma. bi se zbrali slovenski poslanci Kot stranka, ki se temelji, to razume na demagogijo in, ki ima poleg tega v svojih rokah železen duhovniški aparat bi seveda SLS imela absolutno večino poslancev. Jasno je torej, da bi se na predsedniškem krmilu menjavala Korošec in Gosar. Kot najmočnejša stranka bi seveda Izdajala zakone, ki bi njej prijali, za uradnike bi nastavljala svoje pristaše, podpirala bi svoje ustanove. Pa ne mislite, da bi na bilo davkov, bili bi stokrat večji kot danes. Kdo bi jih pa plačeval? Nikar ne mislite. da gospodje na vladi Denar bi se porabljal za podpiranje klerik, ustanov, kdo bi plačeval uradnike, kdo vzdrževal šole, kdo podpiral kmetijstvo, kdo pomagal delavstvu, tega sami ne vedo. Naštes li smo samo najpotrebnejše med potreb nim, kje pa so drugi izdatki kdo bi nudS kritjfe? Nihče tega ne more vedeti, ker Je sploh nemogoče. Klic po avtonomiji ni ničesar drugega kot spretno izigraa trik za utrditev klerikalnih postojank. Kaj vse Izkoriščajo? Mariborska »Straža« se Je spomnila celo na vojake, ki so služili v južnih delih naše države. O teh piše, kot o nekakih Žrtvah Jugoslovenske vlade. Škandalozno Je, kako izrablja čustva, ki navdajajo vsakega, ki gre po svetu. Cernu ni »Straža« pisala proti avstrijski državi ta pozvala slovenske fante, da se končno enkrat uprejo ta nehajo s prelivanjem krvi Ne, tega ni storila, ampak še blagoslavljala jih ta in moralifino podpirala k vztrajnosti. Ta volilni proglas vsekakor zasluži da se ga ne pozabi. In vse to naj dovede slovenske vojake do tega, da klerikalce podprejo v njihovi zahtevi po avtonomni Sloveniji kjer bo vsakdo odslužil svoja vojaška leta v avtonomnih samostanih pod spretnim vodstvom raznih patrov. Mesto večernega povelja, se bo pa čitaj škofovski pastirski hrt. .Jadranska straža“ Glavni odbor »Jadranske straže« »a Slovenijo v Ljubljani ugotavlja, da se rodoljubna javnost s veliko vnemo odziva vabilu za pristop v naše velepo-trebno društvo. Vpisovanje se še vedno vrši ta je občinstvo naprošeno, da t» odreče pristopa v društvo, ki sl je »t®* vilo vzvišeno nalogo, vzbuditi zanimanje za našo pomorsko plovbo med najširšimi sloji naroda. Odboru je prijetna dolžnost javiti, da ta kot prvi dobrotnik z zneskom Din 1000.— pristopil k društvu generalni konzul češkoslovaške republike t-dr. Otokar Bcneš. Ni slučaj, da je prvi dobrotnik »J. S.« v Sloveniji dlploma-tični zastopnik bratske slovanske države, saj smo imeli že neštetokrat pri-ilko opaziti, da ima g. generalni konzul odprto src» ta odprte roke za vse n»** kulturne in rodoljubne težnje, . _ Kot nadaljnega dobrotnika ta pohvalno omeniti narodno tvrdk0 Medič, Rakove In Zanki, kl je tatotsko položila Dta 10C0.— gg društvo ta 9 to® pokazala v današnjem času ta^° re<|£® razumevanja zg potrrire neroda la dr- žava. Iskrena hvala Vlveat MH- Namilil đemakrati glasuj ©|n za Nar. radikalu® strank®. Višek klerikalne demagogije. NocolJnJi shod klerikalce* v Unionu Je dosege! višek demagogije, kar se Jo je kedaj videlo in slišalo v Ljubljani. Klerikalci so tu pokazali vso svojo hinavščino, kratko, pokazali so se v svoji: pravi lu5L Napel! so svoje poslednje sile, toda Iz obrazov se Jim Je bralo, da s! ne obetajo tudi od tega zadnjega koraka dosti uspeha... Dvorana Je bila še precej dobro zasedena. Mnogo je k temu seveda pripomoglo to, da so razpostavili prireditelji shoda po dvorani Uroke stole, ki so rabijo pri koncertih. V celoti se Je udeležilo shoda okrog 1500 ljudi, od katerih pa Je bilo celo veliko radovednežev, ki so £ nasmehom opazovali sadnje krče klerikalizma. V precej močnem številu so bili zastopani tudi Peričeve! In komunisti, ki so zasedli ves zadnji levi del dvorane. OtvorltelJ shoda Je brez uvoda podal besedo klerikalnemu kandidatu ca mesto Ljubljana dr. Gosarja Ta Je na dolgo In široko zabaval svoje poslušalce t klerikalno aVtonomljo In z vsem! dobrotami, ki naj bi jih ta avtonomija prinesla vernim poslušal-idem. Grozil le, da bo propadla država In vse, kar se nahaja v nji, ako ne bo Izvoljen klerikalni poslanec. Spomnil se Je tudi vseh drugih strank po vrsti, ter Je prišel po dolgoveznem pripovedovanju do zaključka, da delujejo vse stranke samo v škodo slovenskega naroda, da pa so trudi edina klerikalna stranka za srečno bodočnost našega naroda. Prav pridno le tudi snubil socijaliste vseh barv, kar pa je Izzvalo v dvorani vi-h?rje ogorčenja In silne proteste. Socijalisti so kričali klerikalcem: »Izdajalci delovnega ljudstva! Prodali ste nas! Pfuj! živio dr. Periči* Klerikalni akademiki In »mišičasti« Gril so hoteli napraviti tem neprijaznim komentarjem dr. Gosarjevega govora konca In upostavlti red v dvorani. Priznati moramo, da so Imeli svojo »vuhbaclteljsko« službo dobro organizirano. S pokonci stoječimi lasmi so navalili na medklicatelje ter so jih skušal! vreči iz dvorane. Toda vsa njihova pa pobožnih orlovskih večerih pridobljena moč jim ni dosti koristila; računali niso s trdimi pestmi precj bojno razpoloženih socl-Salistov. V dvorani Je nastal pretep, hi da sl pobožni vojščaki In borlteljl za krščansko ljubezen obdrže svoje pozicije v dvorani, »o požrtvovalno vstaU !z stolov ter z njimi navalili na pregrešno socijaliste. Ko se je polegel prvi vihar. Je dr. Gosar nadaljeval »roje pritožbe nad vsem, kar ni klerikalno. Ljubljana, 17. marca. Previdno Je izjavil, da ne obljubi svojim vo-lilcem ničesar. Razven številno zastopanih kuharic in marijinih devic, ki so se drie kakor da si je treba priboriti vstop v nebeško kraljestvo, njegov govor ni vplival na nikogar. Za njim je nastopu glavni urednik »Slovenca« g. Smode). Ta je najbrž že med Gosarjevim govorom opazil, da povzroča največje vpitje med volile! beseda avtonomija. Zato Je z njo začel In končal svoj govor. Kričal je na ves gias, da bo prinesla slovenskemu ljudstvu srečo in blagostanje samo klerikalna avtonomija In ničesar drugega. NI se pozabil zaleteti s pravo krščansko ljubeznijo v vse, kar ne trobi v klerikalni rog. Razkričal se je tako, da so bojevite marljlne device, ko so videle razljučenega »gospoda«, kar vreščale. Tudi on n! pozabil socilaUstov, ki jih le prav prijazno vabu v klerikalni tabor. Ko se je g. Smodej zadosti nakrfčaj, Je povzel besedo urednik Kremžar. Tudi ta se je zaletaval na vse plati. Zraven pa je povzdigoval v nebo delovanje klerikalcev In njihovih poslancev. Ker ni mogel pokazati nobenega pozitivnega rezultata. Je našteval, kam vse so klerikalni poslanci letali Končno bi moral govoriti še general Orlov Pirc, ki pa ga je bilo menda sram, kajti predsednik shoda je Izjavil, da ne ve, kje se naznanjeni govornik nahaja. Hotel Je spregovoriti nekaj zaključnih besed, do česar pa ni mogel priti vsied silnega kričanja, ki so ga vprtzorfii socijalisti. V tem Je stopil V ozadju dvorane na stol vodja komunistov Fabjančič, ki je dajal s vsemi svojimi udi znamenja, da bi rad govoril. Nastalo pa je tako kričanje, žvižganje In vpitje, da ni bilo razumeti niti besede. Zato je Fabjančič opustil brezplodno prizadevanje. Njegovi pristaši $o pričeli deliti in motati po dvorani letake, kar le povzročilo pri klerikalcih tako hudo kri, da so zopet pograbili za stole In §11 v boj za sveta klerikalna načela. Vmes Je morala poseči pollcja, ki pa ni mogla priti do prave besede. Na tem shodu se je zgodila tudi velika nesreča za našo gledališko umetnost Ga. Borštnikova se je namreč na odru tako drla: »Živio dr. Gosar«, da le po mnenju našega poročevalca Izgubila svoj gias. Druge nesreče ni bilo. Pred Unionom pa so še dolgo v noč kričali In razgrajal! razljuteni klerikalci, socijalisti in komunisti. In s tem kričanjem M bo končala klerikalna slava... Dnevne novosti. ZAUPNIKOM IN SOMIŠLJENIKOM V SLOVENIJI! rt*' Prosimo vse somišljenike ia ztrttp-B&o, da nam v 1VEDELJO ZVEČER iporoče BRZOJAVNO ALI TELEFO-N1ČNO Izid volitev v vsaki posamezni občini. Brzojavni naslov: NOVQSTI-LJUB-UANA. • Za telefonska poročila: Interurban *• 213 (Ljubljana), Telefonska poročila so lahko vršijo rib naš račun, le brzojavke pa prosimo potom dopisnice naznanilo stroškov. «^Prosimo za zanesljiva in točna po- - UREDNIŠTVO »JUTRANJIH NO-VOSTI«, NOšbn naročnikom in čitateljem ^Oznanjamo, da bojno po voUtvafi po-rvetili največio skrb poročevalski službi, 'M je bUa v tadnjih dneh volilne priprave deloma pomanjkljiva vsied obilice vottt-tikga gradiva. Skrbeli bomo, da bodo naši naročniki in čitatelji točno in vest-no informirani o vseh dogodkih v domovini In v inozemstvu. Kakor do sedaj, täko bomo tudi zanaprej storili vse, da bodo naši čitatelji zadovoljni v vsakem otira. — V kratki doM našega obstanka ®*w> dosegU razveseljivo število štednih Naročnikov, tar priča, da so se »Jutra-!% Novosti* priljubile tn da je narodni Radikalizem, ki ga zastopajo, pognal močne korenine v našem narodu, — Efl yalatantmMm romanom »Akt št. II3*, ki v vseh krogih splošno «*-Pričnemo priobčevati senzad* fonaien ljubezenski roman svetovno-srutnega nekega pisatelja, na kar opo-tarfamo te sedal, >1*5!??^ ^3015 k »wie« »oyratkn Is Belo Krajine obiskal v pe-fck 1& t m. Suhor Hrast, Jugorje, Zaj-5* na OorJandK Težko^do^ Novome-#t0> Prečno« MlrnopoS. V soboto 17. !®-je ^s!i2^^«nlo, Šentvid, JUCDO, VSnjogoro « Grosuplje ter se * vrnil gvečer v Ljubljano. Ob Kolpi »a hrvaški meji Je imel na šolsko mJa-®no patriotske nagovore. V nekaterih 2**®h preko Kolpo Je radlöevstvo oku-*• precej tudi mladina AUnistra je <***<> na vseh njegovih obiskih pri. S.J* zaupljivo sprejemalo in ptv *dravlja]0< kw, ^ v njem resnlč- ^r^fatWnega moža, W Je posvetu ^ » ^ud$k° svobodo Nrs t UnbUa«5 PO-10 ’ mh^rtmomSu“* ^ 150 rimskem rete IS? rigamo bil- wünib urah, oddaljeni od svete v globinah zrmbe *e-mučijo s staroslorenJčinajrf m? «.Er,«, ^veto.0, IST BreadavJee. Njihov namen Je, da bi sr s&oznali z družabno organizacijo 5k>- pradeda Slovencev, ki je bil poosebljen centralizem. Pa brez zamere gospodje I — K našemu poročilu o klerikalnem shodu na Ptujski gori nam poroča g. odvetnik dr. Alojz Visenjak v Ptuju, da Jo prišlo njegovo Ime pomotoma v poročilo, ker še on shoda sploh ni udeležil, ampak profesor Vesenjak, ki le nastopil na tem shodu kot govornik In kandidat klerikalne stranke. — Popravek. V včerajšnjem članku »Najnovejši klerikalni patent«, se mora v začetku petega odstavka pravilno glasiti: Tu gre za Ideje, za različne svetove! In ne; Tu ne gre... Pod člankom pa bi moralo stati A. B. in ne A. (L — K zaščiti grafične Industrije. K temu članku pripominjamo, da pomeni zaščita grafične In papirne industrije tudi zaščito jugoslovenskega delavstva teh strok. Mlajšemu neoženjenemu delavcu bo morda veselje til gledat svet In seliti se v Avstrijo ter tiskat! tam jugoslovanske knjige, za starejšega delavca pa pomeni to gospodarsko pogibelj. Zanimivo Je, da avstrijske tiskarne že sedaj Iščejo Jugoslovenskih mlajših delavcev, v Jugoslaviji, kjer strokovno Izobraženih grafičnih delavcev vseh panog primanjkuje, se moralo pa vabiti tuji delavci Iz Avstrije in Nemčije pod pogoji ki težko obremenjujejo naše tiskarne. Vlada tedaj v trgovinskih pogodbah naj ščttf tudi naše grafično delavstvo, ki mu preti nevarnost, ako se naše tiskarne uničijo po Inozemski konkurenci da bode moralo hoditi Iskat kruh v tujino. — L Ar. —- UaMJana se modernizira. Kdor tega ne verjame, bi moral pogledati kako Je fotograf g. Bester Iznajdljiv. Svoj auto fe preuredil v pravi kino, fei služi v reklamo marsikateremu podjetniku In obrtnika Vrhu automobila je narejena »camera obscura«, ki zelo dobro funketjonira. To Je zelo ra», veseljiv pojav pa polju reklame In marsikateri tujec st bo vatvarB o Ljubljani drugačno mnenje, — Izdajanje potnih üstov ffijakont m Studiranje v inozemstvo. Tisti dijaki Id hočejo Študirati v Inozemstvu in ki so morali doslej vlagati prošnje za vldlranJe potnih listov pri Ministrstvu Prosvete, se mo-rajo odslej s takimi prošnjami obračati na Ministrstvo sa notranjo zadeve, oziroma na oddelek za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenija — Za Izseljence v Ameriko. Na prošnjo ameriškega konzulata v Zagreba se objav-fja: Na ameriški konzulat v Zagrebu prihajajo vsak dan osebe s »affldavltom«, ki so ga prejeli od svojih rojakov iz Zedinjenih držav severnoameriških, in zahtevajo, naj Jim konzulat na temelju teh »aflldavltov« Izda potni Ust ali vizum. Vsied tega se opozarjajo vsi oni k! Imajo take »aJfldavite«, da ta dokument nima značaja potnega dokumenta, da njihov prihod na konzulat s takim {zahtevami nima nlkaks svrhe In da za potovanje na sedež konzulata — v mnogih slučajih iz daljnjih krajev — trošilo ca» man čas in denar. Stranke se morajo pred mmilm prihodom na konzulat obrniti do zvojth pristojnih oblastev radi Izdajanja 0813 b* Set* potem, ko dobe isse* ritten .“ri* “ri ** »Vrnejo do amc-*■ Konzulata zaradi vizuma. Dobiti Peterske eeste. Sf^tT nÄ2150- öa « »«čl na Sv. Po-onfdeJ Pri Pollakovi to-En» što to opozar- S“* - « ffi Pustošenje mestnih m» «ni veliko škodo, ket so travnike catOtL Mestna občina bi morala vso to fato dati Hp+lmUi če noč«, d« *» travniki popohtoma gistrat, da bo dal vsakega, katerega bt se pri tem početju v bodoče zalotilo, eksemplarično kaznovati tn obsoditi na povračilo storjene Škode. —- Češkoslovaški minister v Dalmaciji Te dni dospe v Dalmacijo češkoslovaški minister ca promet g. Jlri Strlbmy. Minister prispe tja v svrbo organiziranja obiska češkoslovaških državljanov v letošnji poletni sezoni- — Mariborske vesti. V tem tednu, t J. od 11. do 16. t m. Je umrlo v Mariboru devet oseb, od teh štirje moškega in pet ženskega spola. — Lekarniško nočno službo ima v Mariboru prlhodnii teden lekarna »Pri angelu-var ihn« na Aleksandrovi cesti. — Nova avioturblnska brizgal-niča za mariborsko požarno hrambo dospe te dni v Maribor ter se bo na posebno svečan način Izročila požarni brambl v porabo. — Letal občni zbor Protltuber-kulozne lige se vrši v petek 23. t m. ob 8. url zvečer v mali kazinski dvorani. Po dnevnem redu bo g. dr. Matko predaval o višinskem solncu S« o röntgenovlh žarkih. — V četrtek, dne 22. t. m. priredi 35 pevcev brojači vojaški pevski zbor kubanskih kozakov na svojem potovanju na Špansko v Ofttzovt dvorani koncert, — V Pesniški dolini Je naglo kopneči sneg povzročil povodenj, ki Je napravila precej škode. Pesnica Je poplavila travnike hi polja, kakor tudi okrajne ceste, ta.onemogočila za nekaj dni ves promet. Narastla voda je povzročila več nezgod, k! pa so po tre« ostale brez posebnih posledic. — Dvojna mera. MSanskl listi poročalo, da so bili pred tamošnjim sodiščem obsojeni trije nasJlnežMaŠistl ki so prisilili komunista Antona BolzaniJa, da Jo popil neka] ricinovega olja. Obsojeni so bffl radi zločina nasllstva na poltretje leto Zapora. Radovedni smo, ali smatrajo Italijanski JustlČ-nl krogi početje primorskih fašistov kot nekak naroden dobrodelen čin, ki ne zasluži da bi so ga kaznovalo po Istem zakona, ki .volja tudi v Milanu. — Razne tatvina Posestniku Franca Bajdi Iz CirkuŠ Je bH ukraden rjav papirnat amerlkanskl kovčeg s vsebino 759 dolarjev In neka) Jestvinami. Skupna škoda znaša 295 tisoč kron. — Te dni Je bilo vlomllenO pri mlinarju Antonu Tomažiču v Zg. Jablanci in odnešeno precej moke. — Pred skladiščem kolodvora v Škofji Loki Je bila ukradena 64 kg težka bata usnja. Usnje, Id je vredno 34 tisoč 650 krem, Je bilo naslovljeno na trgovca Ludvika Tržišnika v RaJ-benburgu. — Zasebnemu uradniku Josipu Špacapanu v Mariboru Je bila v Narodnem domu ukradena suknja. — Ljubljanska pondjska kronika. Gostilničarki Frančiški Cešnovar v Ljubljani je nekdo ukradel 58 klobas in 16 kg suhega svinjskega mesa. — Nekdo la ukradel v prenočišču »pri Amerikancu« rjuho, vredno 300 kron. — Branjevki Jeri Zalar Je spreten žepar ukradel 640 krom med tem, ko Je ona na Vodnikovem trgu kupovala hišne potrebščine. — Zimsko jopico in krik» Je nekdo odnese! Adelt Kranjc (z Ljubljane. — ms Naša skrinjica na Štajerskem in v Prekmurju je zadnja Nekaj dragocenosti v »kupni vrednosti 18 tisoč kron Je bito ukradenih Sofiji Pirc na Starem trga — Tesarsko sekiro Je nekdo odnesel Iz dvorišča stavbene družbe na Vrta«. — Stranki Kocmur na Blelweisovi cesti je b8a ukradena preproga iz kokosa. — Ljubica za blagor svojega zaročenca. Neki berlinski trgovce Je opazil, da mn primanjkuje mnogo denarja ta vrednostnih predmetov. Kljub vsej pazljivosti pa ni» mogli Izslediti tata, Te dni pa Je priznala njegova 13 letna hčerka, potem ko se Je hotela usmrtiti da Je ona prava tatica. K temu Jo Ja napeljala njihova bivša služkinja, Id 11 le pripovedovala, da bi morala naznaniti neko tatvino, pri kateri Je bila baje udeležena tudi hčerka njenega gospodarja. Rekla Je torej, da potrebuje precejšnje vsote denaria, ako hoče Policijo podkupiti. Deklica sa Je tega zbala ta Je ukradla zahtevano vsoto. Pri zaslišanju Je služkinja Izjavila, da Je ves denar ▼ znesku okrog 2 miltonov mark, zapravila s svojim zaročencem, ki bata ni mogel ničesar zaslužiti. — Nesreča im lova PoecstnikTvan La-penla ta Oblaza je Šel na lov. Na neki pečini mu le ušla Sz rok puška In zdrčala po skalovju navzdol Pri Iskanju se mu Je spodrsnilo In padel Je r prepad, kjer so ga našli s prebito lobanjo. — Premajhna potnima Bečan Jože ta Preske, Id le bU usiužbsn pri Matevžu Zupančiču v St Vidu pri Ljubljani Je neznano kam pobegnil Pred svojim begom pa Je ukradel svojemu gospodarju 4000 kron. — Aretiran slepar. Zagrebška policija to bila obveščena, da dospe ta Subotice v Zagreb uradnik subotlškega železniškega ravnateljstva Clrfl Nalls, ki J« boje poneveril 100 tisoč dinarjev. Policija ni Imela mnogo posla, ker te jo poneveriloc sam zglasil pri potniškem odseku redar—va. Pri za-slušanju Jo svoje dejanje priznal Pri njem so našli še 10 tisoč dinarjev ta 2500 Kr. — Nesreča • smodetkonu Te dnl je v neki blK v Sarajevu eksplodirata precejšnja zaloga smodnika. Nesreča te Je zgodila vsied neprevidnosti lastnika, ki Je hotel poskušati, ali je smodnik fo dober. EkspJor*-i« to bOa tako močna. as )• aata btita pondtia. — T* nosratn« ffobosomnori. Stanovalci neke hiše v Osjeku so zaslišati obupan krik, Id Je prtaaJal ta hišne Teže, Ke Prišli na lica mesta. » videti kak» j« mladenič davil mlado dekle. Da niso TOkTi m Demokratske laži. Opozarjamo naše somišljenike na laži, ki jih trosi današnje »Jutro«. 2e včeraj smo zvedeli, da namerava »Jutro« lansirati v svet iz vestne laži proti nam. Povdarjamo, da Narodna radikalna stranka nima nikakih skrivnosti pred svojimi somišljeniki, ker ona dela v sporazumu s svojimi ljudmi. »Jutro« skuša s svojimi ten-dcncijoznimi izmišljotinami in lažmi zbegati naše ljudi. Spoznali ste demokratske (»Jutrove«) laži glede izmišljenega pakta z Nemci, o katerem noben radikal ničesar vedel ni. Kakor s to lažjo, tako si skušajo »Jutro-vi« demokratje tudi z najnovejšimi izrodki priboriti — nekaj zmešanih glasov. Ne verujte jim! — Lažniku običajno pametmi in prevdaren človek ne nasede H IZPREMEMBE K ČLENU 2L TELEFONSKEGA PRAVILNIKA. Poštno ministrstvo je z odtokom štev. 27j59 od 22. januarja 1923 izdalo naslednje Izpremembe k členu telefonskega pravilnika: Zasebne telefonske in električne signalne naprave sme postaviti vsakdo v mejah svojega posestva ta ne plača za to nobene pristojbine, pa naj bo v tistem kraju že telefonska centrala ali pa ne. Ako gre zasebna telefonska naprava v takem kraju, kjer Je že telefonska centrala, po državnem ali kakem drugem zasebnem Imetju, se mora tisti del te naprave priklopiti državni centrali oziroma mora lastnik te naprave postati telefonski naročnik. Od tega so izvzete samo take zasebne telefonske aU električne signalne naprave, ki se uporabljajo za občno Javno korist (na pr. požarne, vodovodne in električne ustanove). Take naprave se smejo postaviti tudi v notranjem krajevnem področju, ne da bi morale biti priklopljene na telefonsko centralo tistega kraja, toda samo z dovoljenjem pristojnega poštnega ravnateljstva. Izjema od tega načela je dovoljena samo takrat, kadar krajevna telefonska centrala zaradi tehničnih ovir ne more Izvršiti zveza Potem se smejo tudi v notranjem krajevnem področja če se zdi poštnemu ravnateljstvu potrebno, postaviti zasebne telefonske naprave, ki gredo če* državno ali kakšno drugo zasebno imetje, ne da bi morale biti zvezane z državno telefonsko mrežo. To velja pa samo za toliko časa, dokler jih ni mogoče zvezati z državno telefonsko centrala — Kar se tfče pristojbin za zasebne telefonske in električne signalne naprave, veljajo še nadalje določila člena 21. telefonskega pržstojbesika. Spori in turistika. — Nogometna sezona v Ljubljani se otvori 18. in 19. t m. z dvema tekmama med Ilirijo In Sportvereinom Iz Beljaka. Ilirija se Je pogajala za otvoritveno tekmo z zagrebško Ilirijo, ko pa pogajanja ni» uspela. Je pridobila v zadnjem hipu SV. Iz Beljaka, oflcijelnega prvaka Koroška če-gar moštvo sestoji večinoma iz dunajskih In graških Igralcev. Tekmi pričneta oba dni ob 16. Predigre; v nedeljo ob pol 15. Aka-demJJd : Ilirija rez^ v pondeljek ob 13. Slavlja : Ilirija IL oh pol 15. uri Hermes : Slovan. — Članske ta dijaške vstopnice se izdajo za te tekme le v predprodaji pri blagajni na športnem prostoru v soboto od 16. do 17. ter v nedeljo ta ponedeljek od 10. do 11. Predtekme v slučaju deževnega vremena odpadejo, glavni tekmi se vršita ob vsakem vremena Novosti Bs Primorske. — PašbtovskJ ples v Bazovici. Te dni so priredil! V Bazovici pri Trstu Svoj ples tam fašisti. Plesa pa Se Je udeležilo tako mak) domačinov ,da Jim Je grozila očlvldna zguba To jih Je tako razjarilo, da so se spravili nad domačega župnika, ki* Hudi baje pregovarjal, naj nikar ne gredo na ples. Prisilili so ga, da Je spil preceišojo množino ricinovega olja — Nesreče z granata Kljub vsemu opominjanju se zgodi skoro vsaki dan kaka nesreča z razstrelivom. V goriško bolnico Je bil te dni pripeljan 9 letni Jožef Gril Iz Mirtu, ki st Je z granato razstreli demo roko. — Nesreča v D rožnici. V neki hiši v Drežhici je eksplodiralo precej municija ki Jo Je zbral hišni posestnik, da bi s njo razstreljeval kamenja Na pomoč so prihiteti »sedla katerim se Je nudil grozen prizor. V hiši Je tožni, v mlaki lastne krvi, Jožef Kranja ki še bH poslednji čas uslužbeo pri neken) podjetju za razstreljevanje municije. Ne daleč od njega pa Je ležala njegov« mati vsa ožgana po obrazu. ■t—.M-- — Važna, noropt » Berson-gurnljasti podplati, ker napravljajo nepotrebne usnjene podplata Ker so Berson-gumfjastl podplati ne samo znatno cenejši temveč tudi trpežnejši od usnjenih podplatov, sl zato zagotavljajo že sami po sebi prednost pred usnjenimi podplati. Berson-gumijasti podplati pa nudijo tudi absolutno varstvo proti vlagi |n mokroti ter mrazu te prožilo pri hoji elasticlteto, radi česar se preprečuj« prehitro Izmučenje pri hoti. — V Narodni knjigarni Je bita včeraj med pol 3. ta pol A uro pop. pomotoma vzeta damska črna taška s važnimi dokumenti in znatno vsoto denaria Pošten najditelj se naproša, da to ®dd* — jg upravi našega tista — Kino Ideal prične v nedeljo t J. 18. t m. s predvajanjem film* »Grol Monte Crtstrw, Film Je posnet po znamenitem romanu Aleksandra Dumas te j« prvovrsten tako v Izddjavf kakor v dramaturgi Film obstoji I* 5 detor ta to Predprodaja vstopata umak das od U. do 12. n« đopokta* - Kbto Kati» predvaja od 18. do » i (0, od A do 7. ure kras«; film »Temna Bitte* New 'torba *"/ečw od 7. do 10. ure senzacijskl film, drama »Gue-do ljubezni« v A dejanjih. L det, Ffor peta krasnih sltk krsMisvÄ« Gospodarstvo X Velesejm v Bordoanx-a V Bor-deaui-u se vrši letos Vli. velesejm od 15. do 30. Junija. Pogoji ta obrazci za prijavo udeležbe so interesentom ra^vpogl.ed v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani- X Dobava ovsa V intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 22. marca 1 1- ob 11,' url do polu dne direktna pogodba za dobavo 400.000 kg ovsa Predmetni oglas je v pisarni trgov-, ske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled. X Obtok bankovcev v Italiji ie znašal koncem februarja 13,137 milijonov lir. Od 20- febr. dalje Je naraste! obtok bankovcev za 80 ralljonov Hr. Kovinska podloga znaša 21,95«. X Češkoslovaška zunanja trgovina. Izvoz iz Češkoslovaške Je znašal meseca , Januarja 776 milijonov ta uvoz 431 milijonov. Aktivum znaša 345 milijonov čsl. kron. izvozita se Je v Avstrijo za 147, Nemčijo 138, Anglijo 108, Madžarsko 56, Švico 38, Italijo 37. Severna Amerika 37, Poljsko 30, Franclja 26, Romunijo 22, Jugoslavijo 22 in v Holandsko za 15 milijonov č- kron. Uvozilo pa se je iz Nemčije za 176, Severne Amerike 45. Avstrije 26, Holandske 22. Anglije 18, Poljske 17, Italije 16, Jugoslavije 13, Francije 12, Madžarske 11, Romunije 10 te iz Švice za 8 milijonov č. kron blaga X Zvišanje uvozne carino v Romunijo. Zakon z dne 10. t m. določa da se morajo plačevati vse uvozno carine v Romuniji odslej v petkratni izmeri dosedanjih postavk. X Carinski nadavek v Nemčiji znaša za čas od 21. do 27. marca t. 1. 524.403 od sto. % Kritje avstrijskih bankovcev. Zaklad avstrijske notne banke v gotovini znaša 1305 milijard avstrijskih kron; obtok papirnatega denarja pa 4196 milijard a K, torej so bankovci kriti že za 31 odstotkov. X Prost izvoz sadja la zelenjave iz Madžarske je dovolila madžarska vlada Sedaj se more sadje m zelehjava izvažati Iz Madžarske brez predhodne prijave ali privoljenja vlade. X Mednarodni semenj za tobak v Bn-dhnpcštL Zveza madžarskih pridekm-Jcev tobaka Je sklenila prirediti med 15. avgustom in 15 septembrom seim za tobak v Budimpešti. Sejm se bo vršil v okviru razstave za tobak ta tobačne Izdelke- X Nemško zlato za Holandska V četrtek ja pasiralo nemško-ho!andsko mejo 5 vagonov, natovorjenih z zlatom. Natančnejšega o teh pošiljkah ni znano; najbrž so v ozadlu tega transporta devizno-političaf vrrokl. X Zvišanje prevoznih tarlfov na Poljskem. S 1. aprilom se povišajo na Poljskem transportni tarifi za 50 odstotkov. X Dovolitev uvoza sladkorja na Poljsko. Poljska vlada namerava s 15. aprilom dovoliti uvoz inozemskega sladkorja. Dovoljenje bodo dobili samo oni trgovci, ki se bodo zavezali, da bodo prodajal! sladkor ceneje kakor pa je inozemski sladkor. Dovolitev uvoza bo Izdana vsied tega, da se pritisnejo cene domačemu sladkorju^ X Nove novčanice v Bolgariji. Bolgarija Je dala Izdelati v Belgiji nove novčar nlce. Prva partija teh novčanic Je sedaj gotova In se bo te dni transportirala preko naše države v Bolgarijo. Novčanice so naložene v štirih vagonih ter reprezentiralo vsoto eno milijardo in pol levov. X Ford v Rusi]!. Društvo Ford je dobita v Rusiji koncesijo, po kateri bo društvo preskrbovalo Južno Rusijo z motornL ml plugi, v zameno pa bo dobivata razne surovine. 4 X Za Izboljšanje poštnega prometa Poštno ministrstvo je odredilo, da morajo prevzemati vsi brzovlaki, ki srečajo na kaki postali potniške vlake, od teh pisemske pošiljke, da se na ta način pospeši dostava pisemske pošta X Ležarina za živino v Sohnru. Industrijska in obrtniške zbornica v Solunu j« povišala ležarino na živino, ki Je pripravljena za Izvoz in nastanjena po postajah pomorske zbornice. Borzna poročila, C u r I b , 17. marca. Berite 0.0258, New York 538, Londo» 25.23, Pariz 33.70. Milan 26.875, Praga 15.95, Budimpešta 0.1575. Zagreb 5^5, Bukarešta 0, Sofija 3.20, Varšava 0.0125, Dunaj 0.0075, avstr liske krone 0,0075. Berlin, 17. marca. Dunaj 28.80, Budimpešta 573, Milan 100 248, Praga 61.845, Pariz 130.423, London 97.755. New York 20.fi57.72, Curili 387.523, Beograd 21.047. Konzulati ta poslaništva v Beogradu: K. KONZULATI: Zedinjeno države: — M. Velikog ul Štev. 48. Anglija: — Dodtejeva ul. 3. CeSboslovaška: — M. Velikog ul 27. Franclja: — Kraljev trg 5. Švica: — Cara Lazara ul 2. a POSLANIŠTVA IN KONZULATI: Avstrija: — Knez MJhaJlov Venac. Bolgarska: — Birčaninova ul 16. Grčija: — M. Velikog ul 45. Italija: — M. Pocerca uL 20. Madžarska: — Strahiniča Bana uh* ca 47. Nemčija: — Krunska ul 37, Potiska: — Kninska ul 48. Romunija: — Pozorišna uL 37, Španija: — Pozoriina uL C- POSLANIŠTVA: Albanija: —■ Prizrenska uL S, Zfed. države: — Pozorišna ul, 7, Anglija: — Gračanička ul 20» Belgija: __ Kninska uL 12. Coikostovaikai — Krunska ul. 7. Danska: — Frankopanova ul. ia Francija? — Dositejeva ul. A ~ Krati Milanova aL 53, CHavtd tredrdk-, Ivan Podržaj. Odgovorni uredi tik; Miha Gaberšek. M timom mtnrn** v UshJ&JA vnatam i&i Oafeosla^iS [ Akt Štev. 113. •Roman, Nadaljevanje.) »To «o 'dragocenost! moje ljubljene matere.« ! |e rakci, »edino ti si vredna, da jih nosiS; tebi sem Ib namenil.» )n ker se je obotavljala, je nadaljevat »Vaemi to kot xagotovilo, da se vrnem, če | ich dragocenost! nisem zahteval tekom treh let ©d tebe nazaj, sem mrtev in tl jih obdrži! kot m&min na onega, k! te je tako vroče ljubil.« Jokala se je ginjena ter vzela dragocenosti »Se eno prošnjo,« je pričel Oaston iznova, i>Vsi mislijo, da sem mrtev in to ml pomaga, da «e bom rešil. Toda svojega starega očeta ne moram pustiti v obupu. Prisezi mi da bol šla jutri jj zjutraj sama k njemu te mu povedala, da sem re- w« »Prisegam tl« Oastonov sklep Je bil storjen; čuti! je, đa mora pozabiti ta trenutek hrabrost! ter se je sklonil Št svoji prijateljici da jo zadnjič poljubi Žalostno Si je ločila ©d njega. »Kam sl namenjen?* •V Marseille, kjer me bo skril neki prijatelj HA mi pripomogel, da se odpeljem.« »Ne boš hodil sam, dati ti hočem spremljeval-«h, kateremu smeš slepo zaupati, starega Menou-ta, našega soseda brodarja, ki ima lasten čoln.« Šla sta skozi mala vrata iz parka te sta bila kmalu pri starem brodniku. •Oče MenouL« je rekla Valentina, »grof Oa-itan se mora skriti, na morje hoče te na ladjo, đa ga nobeden ne vidi AU ga popeljete do izliva $&one?« Dobri mož je zmajal z glavo. »To se ne da Izvršiti pri taki vodi In po noči.« »Velikansko uslugo bi mi storili oče Menould.« »Vam, gospodična Valentina? Potem ie, potem se odpeljeva.« Ko le videl, da Ima Oaston vso mokro te umatano obleko in da ni imel klobuka, je dostavil. »Lahko vam posodim obleko svojega rajnega sto a, da te preoblečete; pridite sem noter.« Kmalu sta se vrnila ©če Meraoul Sn Oaston, M ga skoraj ni bilo spoznati, te Valentina {ib Je spremila na breg, kjer je bi! čoln privezan. Med tem ko je stari pripravil čoln, ste se oba Rubeča ie enkrat strastno objela. »V treh letih!« je zaklical Oaston. »Zbogom, gospodična,« je rekel stari brodnik, »in Vi, mladi gospod, držite se dobro.« S krepkim zamahom vesla te pognal &ta v glavni tok. Tri dni pozneje, je bl! Oaston s pomočjo Me= noula na krovu ameriške ladje »Tom Jones«, kapitan Wacht s drugo jutro te odplula tedla v .Valparaiso, • •; Štirinajsto poglavja Nepremična te bleda, kakor Iz kamna s» te ozirala Valentina za čolnom, ki je odpeljal njenega ljubčka, tako dolgo, da ji te čoln v megli Izgini! izpred oči Sedaj, ko Gastena ni bilo več pri njem, se Je mogla Valentina nemoteno udati svojemu obupu. Vsa njena prejšnja plemenita hrabrost je izginila in čutila se je popolnoma brez moči; tako pusto je bilo okrog nje, kakor izumrlo in v nasprotstvu z Oastonom si ni ©hranila niti iskrice upanja. Strah jo je bilo misli na prihodnjost, ko ie počasi stopala proti gradu, s skrbjo se ozirajoč proti oknom, kjer je mati kakor navadno brala pozno v noč. K sreči jc mogla dospeti v svojo sobo, ne da bi bila srečala koga. kateri bi bil pozoren na njeno mokro In umazano obleko. V samoti svoje sobe se je mogla pripraviti na težko usodo, ki jo ie čakala. Vzela je v roko mošnjiček, ki ga ji je dal Gaston ter otožno pregledovala spomin ljubljenega moža, predno je zaklenila dragocenosti v tajen predal svoje omare. Ko se je danilo, se je oblekla. Težka dolžnost jo je čakala. Morala je izpolniti Gastonovo željo ter sporočiti staremu marklju, da je bil njegov sin čudežno rešen. Sobarici Milhcmnl je ukazala, da naj reče materi, če M vprašala po njej, da je ila k jutranji maši, Ker Je večkrat ob tem času hodila v cerkev, ni bilo to nič Izrednega la Milhonne id ničesar opomnila. Najbolj težko je Mio, da bi se pred za Ju trkom vrnila, ker Je imela eno uro do mostu te od tam enako dolgo pot hoda do gradu Clameran. ■ Kljub temu, đa 5« hitro hodila. Je bito osmo uro, ko Se zavila v drevored pred vhodom v grad Ciameran. Par korakov pred seboj je zagledala slugo Ivana, k! ga je dobro poznala. Počakala ga je In on j« pospešil korake. Obraz mn je bil spačen, oči rdeče; videti je bilo, da se je Jokal V njen® velik® začudenje s« sl odkri fa Je vprašal s odurnim glasom: »VI prihajat® na grad, gospodična?* »Da.« »C® Iščete gospoda Os atomi, Je prapor®®. Grof Je poginil... zaradi njegove ljubice.« Valentina je prebledela zaradi latiiwe,, ®dgo-wila mu pa ni nanjo, »Prihajam h gospod® snarkiju,* Ivan s« Jc zganil »Potem ni treba Usoditi naprej.« »Zakaj?« »Ker je srarM d« Ciameran danes zjutra! ob petih umri.« Da se ni zgrudila, s« J« »arak Vatestlns prileti prvega drevesa, »Mrtev!« Je zajecljal«, | »Mrtev, da.« j® odgovoril Ivan s sarkta pogledom, »mrtev!« Kot pravi služabnik to starega časa sl le Ivan prilastil strasti svoje gospode, njene slabosti, njeno prijateljstvo te njeno sovraštvo. Sovražil Je rodbino La Verherie. Vrh onega pa Je videl v Valentini ono, ki Je prov?. ročih smrt marki ja, kateremu je služil štirideset let, te smrt Oaston«, ki ga ie obožavat. »Včeraj zvečer,« Je rekel > sovražnim naglasom. »Je poginil grof. Ko so marklju povedali, da njegov najstarejši sin ne živi več, se Je on. tako močan kakor hrast, zgrudil Položili smo ga na posteljo, gospod Louis pa Je zajahal konja ter Šel v Taranon po zdravnika. Udarec pa te bil smrten. Ko Jc prišel gospod Raget, ni bilo nič več storiti Rano zjutraj se je marki ie enkrat zavedel ter zahteval, da ga pustimo a gospodom Louisom samega. Kmalu nato se j® pričel smrtni boj. Zadnje njegove besede so bile; »Oče lo sin Istt dan; na gradu La Verberie bodo veseli.« Z eno samo besedo bi bil® mogla Valentina utešitl bolj starega služabnika; trebe bi ji bito samo povedati, da Gaston ie živi, storila pa Je napako, da je Iz bojazni za Gastona molčala. GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE eenej« lo trajnije ae kakce usnene! najbolje varstvo preti vlagi I mraz» t Vsied opustiim papirnat« trgovin« mndim ««njenim odjtmake%n sledeiš predmete po znatno euiianik cenah; Svileni papir, sortirane barv«, perjg in žica za rože. K rep papir v rolah. Pismeni papir & Ikalljah '**/,«,. e mo* fah fini v kasetah. Pivnik la iv %a šolarje. Pisalni papir vseh velikosti. Svinčniki navadni, Hardimuth, A'or«>, tesarski, kopirni vseh vrsi. Peresa me-šana, klaps, alnmininm, za okroglo pisavo, Radirke Tablellen, Keilgunti, Ideal, KreJa v kartonih d 12 in SO kosov. Šolske mape in šolski zvezki vseh vrst. Ravnila in šolske škatljic«. (kijemaIn«, trgovske in prepisne knjige. Raznovrstne kuverte, kakor trgovske, uradne, sodnij-ske {Akten). Notese vseh vrst in velikosti. Raznovrstne razglednice. Venčke iti šopke za neveste in birmance. Roztig venčke in denarnic« za birmane«. Po* iatni vosek, Ker so cen« res nizke, naj bode u.««-iemn v lastnem interesu, da $i blaga preskrbi, dokler zaloga traja, URAN-PAPIRNICA l.UDUANA. Mestni trs tl. ElelMhnili Sfoiarsiiop poslovodju prvemtne moć. H t* etii pri peztrtibi 25 lUktrvmotorjep im gsemtstitreJk ploii, ritk «■*»-letnik M Ur meetirenft fri motor tu tekile uetlopi mulo fri JPIOSIČARSKI PIVOVA-JU", APATIS Notiof fo mo-šnoett iekoj. Nioienjtmi Ime/e ynAnntt. Trgovska hiša na prodaj! D*on«d«tropi» aa glavnem trga * Ljubljani. Ova tekala in »tanovame tako] n« raspol.ngo Cma S.000.000 Din. Ponudbe pod „Veliki promet“ poitno leieie. Ljubljana t. in drug Ljubljano Oottia elita 211 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. za specijalnu proizvodnju prozora i vrata (Bautischlcrei) traži tvornica u Zagrebu. Reflektira se samo no prvorazrednu silu. Detaljne pismene ponude na fnterrcklam, d. d. Zagreb, Ilica 2! pod šifrom .Stolar H.-344. Hören jg, pesa.MISel; in vsa druga semena najceneje in najbolje pri Sever & Komp, ljubi lana. Wolf ova ulica 12. Odda se takoj pod jakb ugodnimi pogoji dobro fdoča • trffovina r. mešnoira blagom v mestu. Glavni trg v Sloveniji i ve-! ko okolico Vprašanja \t dosiaii pod „št. 103“ na upravo iista. Gospodična s rattetne scdit iško prakso. Uarh'ia strojepisk», «možna nemftrine In »toven-illii* v besedi in pisavi, se enkrat ie v državni službi, teli mesta k odvetnika ali večletna nodietia v Ljubljani, l’onnnbe pod „Spretna" 804. aa apr. I. Kamenit Mj NofceneJSe, nojtrppfnejšo, najtežjo fprfl. 12 tet na m*, navadna strašna opeka prilično 50 kg na nA najvarnejša proti navihü in naj tepi« streh* UvrŠuje tovarna um atnega Skrilla, d z o. z., v Laškem Naistareiia torama v Jugoslaviji — Ustao«vUana lata 1914. Zahtevajte ponudbe I ZaMeveJte ponudbo I HIHHII'Ü IB5I8B 90*01 Naznanilo! 0*°p/ TVRDKA PREMELČ LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL 30 naznanja cen), odjemalcem» da vsied selitve trgovine razprodaja v času do 1. mala t. L vsakovrstne voite-deiaine, coton-deialne. votnene (cachenez), pol svilene in svilene robce ter šerpe po dnevnil) tovarniških cenah brez konkurence. Inserirajte v „JUTRANJIH NOVOSTIH«! adranska banka-Seograd Delniška glavnica: Din 00,000.000, ksssss Podružnice; Sled Cavtat Celjo Dubrovnik Ercegovi Jelša Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metković Rezerva: Din 30,000.000. Prevalje Sarajevo lit ibenik Tržič Zagreb AMERIK AN SKI ODDELEK. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Aflllran! zavodi: JADRANSKA BANKA: Trsi Opatija. Wien. Zadar, FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82?. New-Yerk City, BANCO YOGOSIAVO DE CHILE: Valparaiso. Antolosasia. Puma Arcnas. Puerto Natales. Porvenlr. IH ADRI3A drogerijo fotomanufotiira parfumerijo Barvo so plrnhe on groš In on dota II. Dreta, ksmlkaa;«. tealetae lo tato«rtfsk» potrebščina. Delniška «skrbna sredstva. Kemikalije «e kmetovale«, ra «delovanje asnje In ta dr«>« obrti Barve ta živila. LJUBLJANA, I SeSenburgova ulica 5. i nasproti glavne polic. iiliiiii® P Tvrdka 1 J. Goreč staroznana trgovina z automobil!, motocikli, kolesi in deli Je otvorila poleg svojih dosedanjih prostorov nove poslovne prostore v pajaci Ljubij. Kreditne banke Dunajska cesta. ladaJs le ttth» «Zve*»» «teberae U l*.e***M»* * » *+**•*« Prilega „iMtraelliB Hewesfii»118 18. 4S g awe iS. marca 1923. V petem letu sprehode. Boj za merske ožine. Fffcei ga$ž je poteklo ođ osvoboje-aja pa do danes. Za tako relativno zelo ikraiko dobo je bilo preveč političnih krčev, preveč ministrskih kriz, preveč politične razcepljenosti. Te nu se ni treba niti najmanj čuditi. Predvsem nam je samo dosedanja »truktura naSega parlamenta jasno pokazala, da so politična mišljenja pri «sas zeio raziična. Do danes ni dal morda noben parlament na svetu toliko j' mnogoštevilnih skupin, kot zadnji pri | mas. Komunisti, socijalisti, republikanci, gemljoradniki, kierikaici, muslimani, samostojna kmetska stranka, demokrati, radikalci! Mnogokrat celo v po-edinih strankah nesoglasja in naravno odtod cepanje tudi dotičnih političnih ; skupini Toliko mnogobrojnih strank v naši Skupščini, nam Jasno dokazuje tudi dosedanjo politično mentaliteto naše države. Karakteristično je, da Je velik dei aašega ljudstva še do danes osta! popolnoma neopredeljen, nevedoč, kam bi krenil To je prišlo mogoče od tega, ker spravljajo mnogi državljani splošno Sospodarsko situacijo v zvezo z današnjo politiko. Nikdo ne more Izpodbiti dejstva, da ne H vplivala notranja po- jj 'itična situacija na gospodarsKo-finan- i eno smer, oziroma na njen razvoj v ka- jj icrikoli državi. Zmota je vsekakor mis- | liti, da je glavni vzrok današnje gospo- j darske situacije v naši kraljevini njen jj današnji politični položaj. Z druge stra- [ pl s® ne more trditi da ne bS notranja, kakor tudi zunanja politika kake države absolutno nič vplivala na splošno gospodarsko stanje. Vendar Je bolj kot jasno, da so vzroki, ki vplivajo na splošno blagostanje vsak® držav® mnogoštevilni Ekonomijo Je treba dovesti T zvezo * politiko, ker ste oni vedno šli skupno — ena poleg druge, V kateremkoli političnem prognmitj, \ sä J® stranke, posebno ne danes, ki ne bi v svojem programu povdarjala svoje «konomske metode, seveda kot naj-feoljše metode, Jasno, da te poedlne stranke bistveno odlikujejo s metodami svojega programa. V tem se najbolj odlikujejo poedlne parlamentarne stranka, Na» mednje se n! temo Čuditi: Od metode «nega programa ni odvisno samo to, da II se bo ta ali on! program člmprej ; ©spešno uresničil, ampak je odvisno od Sega tud! dejstvo^ da El te on vobče j «resnični more. So v naši državi programi M šo popolnoma neizvedljivi, ne zato, ker b! se ®- t>r. ta ali ®nl program ne mogel »dehtovat! .ampak, ker ga obče ni m.v ^«•«PoraMtl Naša zemlja je lastnina sna itn Posestnikov in zato je treba Imeti (programe, ?a momcnt v ©b- «Jf Ea *t«-ogo držijo. Prugt programi težje spremen!}© «stavne oblike na?e države. Mnogo, to #1 j® treba zapomniti Se na ^€{„ rc. publik, kl w bolj nesrečne kot naša kraljevina. Vprašanje ni, kdo da vlada, »mpak kako vlada. Izpodbijat! to vpra-’ Sanje W značilo Izpodbijati vse zastuge «dinastij* Karadjordjevlčev, ki J« horeč ite ramo ob rami » svojim narodom ikozl ves 19. vek pa do danes, doka-sala z delom, da f» vredna svojega poklica in svojega mesta. Tretji programi M hotel! ljudstvu I iokazatl da so edini, ki se najbolj zanje brigajo In »e zanje najbolj borijo. Ati eno !e gotova, da !e Narodno rsutl-tkalna stranka s svojim dosedanjim dc~ lom dokaiala, da st ft ona najtffl!! M- vovala za splošni blagor našega Vodstva. Posebno za kmeta, mate trgovce In obrtnike je Narodna radikalna stranka od svoje ustanovitve mnogo storila in bo tudi v bodoče na to pazila, kajti če godi dobro našemu kmetu, malemu trgovcu in obrtniku, lahko s ponosom rečemo, da se godi dobro ogromni večini v naši državi, ker je kmet glavno jedro absolutne večine našega naroda. Odkriti smo in priznamo, da je danes najtežje za državnega uradnika ln sedanja vlada se briga za zboljšanje njegovega gmotnega položaja. Neizpodbitno je, da živimo pod ogromnim pritiskom draginje. Vprašati pa se je treba: ali je kje v Evropi situacija mnogo boijša kot pri nas? Razen Francije ni nikjer boijša. Anglija in Amerika se borita z milijoni svojih nezaposlenih delavcev ln uradnikov. Nemčija in Avstrija padati vedno bolj in bolj v bedo. Poljska marka se vztrajno približuje avstrijski kroni, o niski mizeriji sploh ne govorimo. Češka industrija preživlja sedaj težko krizo, ravno vsled naglega skoka svoje krone. Italijanski narod živi v mnogo manj zadovoljivih razmerah nego naš. Mimogrede omenimo države, ki so ostale za časa vojne nevtralne. Njihova visoka valuta povzročevaia je tudi prš njih nezaslišno Izvozno krizo. Kdor govori proti današnji vladi, meneč, da je ona vzrok današnje gospodarske situacije (čeravno je gospodarski položaj naše kraljevine eden izmed najboljših v Evropi. Avstri'cl nalivajo našo državo: srečna država ob bregovih Save in Donave), ta ne govori toilko, ker živi v poznanju današnjili razmer v Evropi, ampak raje neravest-uo-podpihovan od tega ali onega demagoga. Ako hočemo, da spoznamo pravo resnico, se moramo čuvati pred demagogijo in se ozirat? na stvarnost. Hitro napredovanje Beograda, Zagreba, Ljubljane, kakor tudi mnogih drugih mest, stalno izboljšanje našega prometa, vedno bolj pozitivna tendenca naše trgovske bilance, vztrajno povečanje državnih dohodkov nad izdatki, kakor tudi mnogi drug! pozitivu! faktorji, nam jasno govorijo, kam teži naša država. Ne glejmo na situacijo s črnimi na« ©čraikL Glejmo Jo s golim očesom. Ameriški časniki o Nemčiji. Muskogee Phoenix; Nemčija misli, da j® zasesti rudnike zločin. Ali je bilo morda manj zločinsko. jih dinamitirati ln preplaviti? Nashville Southern Lanberman; Nemčija lahko spet postav! na noge svoje finance, če prodaja ko« plakate za reklamo en dd svojih bankovcev, ki jih tiska. New York Tribune; Politika Nemčije se đa prav na kratko izraziti; »Demolitions withont re-paratinns« (uničevanje breg plačevanja). Seattle Times; Nemčija Ima spet neprilike $ »cunjo papirja« (tako je namreč Viljem Imenoval državno pogodbe). Toda topot Je to marka. Norfolk Vtrglnian Pilot; Ce se bo ruhrskl rudar moral odlomiti, ali naj pogine od gladu ali naj dela, bo vzel svoj kramp in še! v rudokop na delo. Charles Woods piše v »Fr. Presse«: Smer politiki bližnjega vzhoda daje okoliščina, da je balkanski polotok in Anatoiija ter k temu spadajoče vodovje, velika in važna pol ki vodi od zapada k vzhodu in od severa proti jugu. 2 utrditvijo Carigrada je bilo njegovemu vladarju mogoče ti dve poti obvladati Razumljivo je bilo torej stremljenje zapadnih sil, da so skušale zadrževati Rusijo od Carigrada, medtem ko je moskovska politika stremila baš za temi morskim! ožinami Vojna in posebno boijševiška revolucija sta sicer dovedli do začasne spremembe ciljev Rusije in zapadne Evrope v vprašanju, ki se tiče teh morskih ožin. Zapadne države nimajo sedaj ničesar proti prehodu ruskih ladij skozi Dardanele, toda sedaj so Rusi tisti, ki hočejo zabraniti prehod tujim vojnim ladjam. Naravno je, da stremijo Anglija, Francija in Italija, predvsem pa prva za tem. da v danem slučaju uveljavijo svoj vpliv v vprašanju morskih ožin in Črnega morja. Gotoo pa je, da sta se Francija in Anglija do svetovne vojne obali močnega ruskega brodov-ja v srdozemskem morju, čeravno je entente cordiale to bojazen reducirala na minimum. Sedanja ruska politika zasleduje dva važna ciija. Kakor je izkoristila turški problem, đa je povzročala zapadnim velesilam težkoče, ravno tako bo izkoriščala tudi vprašanje morskih ožin v svoje politične namene. Naj sledi seđaniimu ruskemu režimu in boljše-viški eri karkoli, eno je gotovo, da bo prešio precej časa, predno bo mogla Rusiia postaviti in vzdrževati brodov-je, ki bi igralo izven morskh ožin kako pomembno vlogo. Očivldna prednost zanjo je torej zaenkrat, da se na eni strani zavaruje proti pomorskim intervencijam v Črnem morju, na drugi strani pa, da more nadzorovati brodov-je Bolgarov, Romunov in Turkov, ki je stacionirano v tem morju, Razen te- ga je v njenem interesu, đa fronfroftra ves donavski promet Iz Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške. Kakor je na eni strani svetovna vojna to vprašanje zaokrenila, ravno tako je v marsikaterem pogledu njegovo važnost povečala. Z ustanovitvijo obmejnih držav je bila Rusija odrezana od Vzhodnega morja. Pričakovati je torej, da se bo bolj kot kdaj prej interesirala na bodočnosti Dardanel, ker ic njena usoda z njimi v tesni zvezi. Medtem, ko je svoječasno zavzela boijševiška vlada napram aneksijski politiki odklonilno stališče, je danes za Angleže jasno, da bo Rusija v kratkem prisiljena, bodisi, da si zavaruje kontrolo morskih ožin, bodisi, da se vzpostavi tako stanje, kjer bi Rusija imela odločilen vpliv. In to se že pokazuje. Po premirju so zapadne države prezirale vsako avtoriteto, ki ni bila od njih priznana. Toda s tem, da so povabile boljše viške delegate na lausansko konferenco in s tem, da so s Cičerinom diskutirale o morskih ožinah, so priznale ruski interes na tem problemu. Angleži uvide vajo, da dobivajo morske ožine včji pomen tudi z ozirom na povečano važnost Romunije in onih držav, ki so sedaj navezane edinole na Donavo in na Crno morje. Dardanele. Marmarsko morje In Bospor bi se mogli smatrati kot turško vodovje in Turčija bi jih smela po sedanjem pravu utrditi po svoji volji in kontrolirati vse ladje, ki bi tam plule. Cilj turške politike je tudi faktično šel vedno za tem, da si to kontrolo zasi-gura. Toda teh morskih ožin ne moremo vsporejati z raznimi prekopi, ki pomenijo samo bližnjico med dvema morjima. One so edini vhod iti izhod za mnoge države, ki imajo na njih svoj življenski interes. Treba bo torej ustvariti status, ki bi garantiral svobodo morskih ožin. To bi se dalo doseči samo z internacionalizacijo ožin kakor tudi določenih pasov obrežnega ozemlja. trpljenja primorske raje. Zopet fe padi* težka pest nasilnikov prav neusmiljeno na nat primorski narod, kajti proces nesrečnih MarezIČanov, ki se le te dni sramotno dovršil pred tržaško poroto, nt zadet samo onih nesrečnežev, ki so v kletki (tudi znak svobodoljubne kulture!) čepeli ampak vsa naša rala. ki Še ni pozabila In zatajila svojega človeškeza dostojanstva pod krutim laškim režimom, le CutHa to kot s v o | proces. Frei ni kazalo govoriti o tej sramotni razpravi, dokler se le še vršila, ker bat! se je bilo, da bi vsako resno z.avzemanie za te nesrečne obtožence še boi| razjarilo divje njih sodnike In torej onim revežem škodovalo. Tud! smo do zadnjega hipa upali, da končna obsodba ne bo odgovarjala kruti zunanji gonji, ki »o jo jaški časopisi uprizarjali o žalostnih dogodki'! v Marezigah že skoraj dve leti- in končno, četudi vsled žalostnih skušenj ne verujemo ln ne zaupamo Iskrenosti felie po-mirjenla med itnliinnskim ln jtigosloven-skim narodom, kakor to vedno zatrjulelo in povdarialo Italilanski državniki, vendar nismo miši!!!, da bodo Itaiiianske državne oblasti hotele fzvalatl vse konsekvence In mislili smo celo. da se bodo ravno v tem slučaju — ln to ravno v znaku pomirienia med narodi — hoteli kazati velikodušne, s čim se toliko Šopirijo. Ampak vsega tega ni bilo! Celo naihulše naše pesimiste je osupnil ta proces, toli po svojem poteku, kolikor po svojem izidu. Ta obravnava, ki je bila od začetka do kraja prava gorostas-nost, zasluži, da «e ozremo na nio bolj obširno, da ji očrtamo tudi vzroke: ona ostane celemu načemu narodu v neizbrisnem spominu, saj se |e z njo osramotil za vedno celi sodnijski in viadni aparat, ki se M sicer hotel ponašati kot cvet pravičnosti in prosvitijenosti, ki pa v svojem dejanskem početju ne najde vestnika drugje nego v turški Zgodovini. Kdo se ne spominja onega nrodepotne-nr 15. maia 1921 ? Kdor je takrat biva! v teh nesrečnih krajih In morda cek) skušal vršit! svoje državljansko pravo izvolitve zastopnika v rimski parlament, ta ne rabi več onega groznega dne In posebno nesrečna naša istrska raja se ga bo spomlnla’a, dokler bo mogla živeti. Sistematsko strahovanje našega naroda, ki se je btio začelo že par tednov prej z grožnjami zapori. požUi In dejanskim! napadi, je doseglo onega dne svoj vrhunec. Čete fašistov pod zaščito ka-rabinierov in vojakov, ojmrožene s puškami. samokresi In okovanimi palicami ter založene z bombami so drvele v avtomobilih od volišča do volišča. V neposredni bližin! volišč, kier je bil zbran naš narod, so se razletele bombe In kdor se ni nato kn| umaknil, tega so « samokresom In okovano palico kol prepričali, da niso te grožnje prazne- ln iako so Italijani tudi dosecil svoj cilj: vsaj polovica naših liud! ob nai-boijši volji spioh ni glasovala, a tega in na» «iednjoga dnč le zgorelo 25 kmečkih domov v Mačkovljah. Cezarjih, Poljarih. v Ctnemkalu .Sorgih. Škofih in drugod, a na volilnih bojiščih (v pravom pomenu besede) so Istega dne. 15. mala 1921. obležali mrtvi slovanski Ittnaki — mučeniki: Andrej Žerjal iz Ciabrovlce pri Ospu. Ivan Bonln Iz Cezarjev In Josip Sabadin Iz Marezig. A kdo bi naštel, kaj |e Mio n-iših mož ranjenih, mučenih, zaprtih In sfcer oškodovanih na vse mogoče načine, ker so vršili svoje borno volilno pravo, za katero Hm je bila »vlada« iamčils na najbolj slovesen način popolno svobodo?! Takrat sl Is italijanska »bruttura« zgradila po vsej Sstri neporu.šne spomenike, ki jih Slovanstvo ne sme nikdar pozabiti, ker kričijo še strašneiše nego pogorišča naših kulturnih domov v juliju 1920! Sterad: Sanjač. Zdenko** Ir0** dol°;enl “ri 1' Pre»t°nU i, X«“ '"‘“fr ta “ ,to‘nll“1‘ Vne! J. .»cinik Potrkal Je na prva vrat, NÜ odffovorx Postavi! Je *ve5„Ik ^ lože in potrkal znova. * Vse tiho. Odpri Je bojazljive vrat* ta vprala! -v temo: Smem naprej? Nobenega odgovora. Otipaj se J« do drugih vrat... ^Uostljlval ofifi f*°s,eclni* sobe 8« I» oglasil zve- _ n ki K»«: S DroS?°d Kovač? da^m l aS?nlm- *korai ^ Kotrrr* s, Dama vas našel.., — Cdo stroi,Približa!a 8 smehom: Kkllc» Äta''“«1' bito' « to»? OJiia * „lil,,.“ ““d »trahf ur«-.. In vas F Strahov m b« bon™ « » »roden «cm... u »Mio — To vsekakor n! Sednost, °t,r“VltW'm- >* «bto- Pred menoj p#2 ni treba I Ki- n* N»l* *w«e? Mb* E»* v WIÜ j — Edina luč? i — Tako sem jezna, ker til prišel pt ij pravit elektrike!... In dur! ste zaprli j — Duri? i — Vendar ne bodo odprt® sre» j BOČU I — ah naj Jih res zaprem? —. Menda... in ne pozabite sveč« Šel Je, počasi in zamišljen, zaprl di ri in se vrnil s svečo v roki. — Tako torej! tedaj pa sedi v semle! — Toda... — Pa ste res nerodni! Saj ste vs pokapali! Poglejte sl obleko! Vzela mu je svečnik in ga postavil na mizo. Komaj sedaj fl Je sramežljivo pr ljubil roko In reke!: — Tako pozno, milostljiva?..» Sedla sta na divan. — Vam je žal? ~~ Nikakor... Samo... ~~ Samo bojite se... teme ali č< L. M oče ccl° mene? Ne vas, ampak ra vas! giasoSreiala 56 ie ln fckla 2 “^52*1'11 iZ(i~°5?5e Smate nrav... Tudi ja s, vas... Nisem ravnala prs vilno» -N«, mllotmvu Nhcm mIs| tako... — Ali b? na bilo pravilneje, ^ dostojneje, da m« obiščete oh’ *,<£ čnem sijaju? Vstala j« In ms podala rok©„ X»sS e« *» — Sedaj, ko sem že tu? Gotovo ste Imeli vzrok ... — Vzrok ? .., «— In če pride-.. — On? — Bojim se za va&l — Vedela sem... — Ne sodite me slabo! — Saj ne morem, če tudi bi hotela... Tore]? — Bojim se h ljubezni do vas, ker vas obožujem... Stopila je vstran in se zasmejala. — iz ljubezni? — Dvomite? — Iz ljubezni, pravite?,.. Iz strahu pred njim! Sedel |e na divan. — Vede! sem, da sem vam tuj ln da mislite slabo o meni! — Vaša krivda, gospod Kovač! — Ce je ljubezen ... — Ne govorite o ljubezni! Ta beseda mi je zoprna. Skočil je k njej. H Poljubljal roki in šepetal: — Eiconora! FJconora! Objela ga ju, pritisnila tesno k scfct in rekla: — Otrok moj! — Moje vsel je šepetal, ko ga le vodila na divan, kjer Je sedla poleg njega, ki j« trepetal in ji gledal v lepe črn® oči Sredi pogovor« E3 J« vprašala nenadno: — £afcmj *t* vedno IsloMatZ — Nisem žalosten ... Nerazumljiva tesnoba ml je pri srcu... — Čudno! — Vse se mi zdi kakor v sanjafu Objela ga je z desnico okoli vratu. — In kadar ste pri meni? — Tedaj mi je silno težko... Kakor da b! oklepal železen obroč moja prsa. Se mi zdi, če pomislim, da sem sedaj tu... pri vas in da je vse le sen neizpolnjenih želja... — Čudno! — Prav dobro vem, da Je blazno misliti.., že sama misel... — Sedaj ste vendar pri meni? Položila jc svoji nogi na njegove in nadalje vala: — Preveč sentimentalni ste In to vam škoduje. — Kaj morem zato, ako mislim ln čutim drugače... — in življenja ne poznate! — Ako je življenje res le uživanje telesnih dobrin, potem ga Re poznam in nočem poznati. Saj to je vse, kar Imamo! — Eleonora! — Čuden človek ste! Ali mislite, da kdo živi tako življenje, kakor ga opisujejo pesniki in drugi sanjači? Sedla je na r°b in pričakovala oS-govora. — Mislim. Sicer pa,,, _ Neverjetno! — Tudi vi ste fivcfl takof AH mi rtiste vedno govorili o nečem višjem, nadtelesnem, ki j* več nego vse, kar živita«^ sraAa, ljubezen? V ffesrečufh Mtr*zfg£K *0 W raltvfll dogodki tako: Marezičanl-votllcl ki so ča* kali 15. ma)a 1921 pred voliščem, da oddajo svoje glasove, so bili nakrat obkroženi od nevelike gruče fašistov, kt sc dospeli iz Kopra v Marezige in ki fo pripiazeči se, se razvrstili v krogu v bojno črto in kriti za kamni pomerili svoje puške in samokrese na neoborožene mirne volilce. Takoj nato se |e v neposredni bližini volilcev razpo« čila bomba, ki je imela ustrašiti in razgnati volilce. Tedai pa le zavrela kri našim l|u* dem. katerim so neskončna izzivanja in trpljenja zadnjih časov že preveč Izkušaii potrpežljivost, in naši so zagrabili za kamenje in se vsuli na drzne napadalce. 71 so sicer streljal!, kar se ie dalo, a potem ko so videi! nevarnost, so skušali zbežati na vse strani in se razkropiti Seveda |e tedaj (ko je groziia izzivaiem In napadalcem nevarnost) posegla straža vmes, vendar so obležali ubiti 3 fašisti in 3 ranjeni; ostalim se ie posrečilo zbežati- Kdor pozna našega nesrečnega Istrskega kmeta, ta rnu bo očita! k večjem preveliko, uprav suženisko ponižnost in potrpežljivost, in vsak bo vedel, da ie trebak) naihujšega Izzivanja, da ie končno razdražilo do skrajnosti tudi ponižnega istrskega trpina, da 1« vzdignil svojo pest proti drznemu izzivaču. A isto noč še so fašisti iz Kopra, Milj in Trsta organizira!! v maščevani« kazenski pohod in pridrveli na avtomobilih v spremstvu orožnikov proti Marezigam. Naše Hndstvo. v katerem živi po starem sporočilu še spomin na davne turške in be-nečanske napade, se ie pravočasno poskrilo In razbežalo v goščo, kar pa ni obvarovalo sosedov naigrozneiših žrtev tega organiziranega fašistovskega pohoda: v biižnilh Cezarjih in Mačkoviiah ie zgorelo 10 hiš, a stavci Bonin Sabadin in Čerini so bili meipotorna kakor psi usmrčeni! Teda* pa se je začelo zapiranje. Stotin* naših ljudi ie biio uiovljenih. uklenjenih in odpeljanih v tržaške Ječe. Fašisti, ki so biti na dan volitev, kakor tudi siednjl dan napadli in izzivali naše ljudi v Marezigah, so bih sicer vsi (v razlikovanje od drugih stičnih slučajev, ko »oblast ni mogla« ugotoviti napadalcev) ugotovljeni — saj so biti vsi vedno v spremstvu karabineriev In vo» iakov — ampak nje so staviti »pod obtožbo« koma! kasneie. ko se ie izkazalo, da bj se kot priče preveč obremenile pred Javnostjo. Eđeninđvaiset mesecev, to fe od 16. mata do sedaj so ječati on! nesrečni ljudje v tržaških ječah — tako dolgo se le vodila »preiskava« — dokler ni končno 14. februarja tega leta začela pred tržaško »poroto« »razprava«, ki se je končala dne 28. februarja z obsodbo 8 naših ljudi na 8, 5, 4, 3)4, 3, 2 leti ter dveh po 8 mesecev leče. Ostali naš! ljudje so bil! že pred razpravo Izpuščeni na slobodo oz. oproščeni na razpravi, ker se jim ni meglo ni najmanje stvari dokazati Cela »razprava« je v vsem odgovarjala grozovitosti in gorostasnosti razmer, k! so sploh dovedla do teb dogodkov v Marezigah — samo ta razlika se le še posebej opazila, da je fašizem, ki je bi! pre! le država v državi, seda! popolnoma oviadat Irt se istoveti) z državno oblastjo. Dan na dan smo mogli to videti in opažat! — začenši od prvega dne razprave, katerei je sledila z napetostlo tudi neslovenska javnost. — Predsednik In talni» sodnega dvora sta bila nalašč Izbrana in »poklicana« iz Itatiie, ker se ti seveda bolje razumelo na Italijansko »pravo«. Seveda ni razumet nikdo iz sodnega dvora ni besedice slovenski in morali so se posluževati tolmačev, v katero svrho so poklical! sodnilskegs slugo! Porotniki pa so biti tudi skrbno izbrani, U so se že odlikovali po fašlstovski pravičnost! v preišn ib razpiavah. Prvi udarec, k! ie bil prizadejan nesrečnim našim obtožencem In ž n im vsemu našemu narodu, ie bil ta, da je »sodni dvor« iz'avil, da oprošča na temellu zadntega amnestiskega odloka soobtožene fašiste (tora' o n e. kf so po organiziranem in pre-mišliencm napadu takrat ubili naše može: Sabadina, Bonina in ?.eriaia, nebroj naših Hudi ranili in zažgali 15 hiš), ker da so storiti ie «vn!e čine v narodnem Interesu In Iz nacljonalnfh motivov !f Branite!! naših liud! ic na to zahteval, da ra! vclia ista pravica In amnestiia tudi za nje, ampak državni pravdnlk, kf le pokazal, da razum* svoje mesto in ki ie bil najbrže radi sličnih zaslug in patri'otičnih nastopov med razpravo visoko odlikovan, !e odgovoril: »da ie namen amnestije očividen in da je so deležni ie oni. ki so delovali v naclional-nem interesu, a ne oni, ki so se temu vzvišenemu clliu italijanske ataniiestacije zoperstavljati!« i AH se spominjate tistejra večera, ko ste začutili v sebi bolest duše, hrepeneče po pravi, resnični ljubezni, kJ Je ne more dati uživanje dneva? — Res, to je bilo takrat... Razočaranje je bilo... — In sedaj? — Ne mučite me z vprašanj!, ki Jih ne razumem!... Nocoj nočem biti žalostna! — Nočem... nočem... to je lahko reči, toda... to jc lahko reči toda ... — Ne mučite me, prosim!... Bodiva vesela! Prinesla ic steklenico ßrfjota, natočila čašici in zapela arijo Iz tioffinanno-vili pripovedk. — In vi se spominjate tistejra večera, ko ste tako svečano srovorili o lepoti in o resničnosti življenja? Se spominjate, ko sem zavračala vaše trditve? In vi ste rekli: z vami kf niste, kakor so druge, bi živel vso večnost na zemlji! fn veste, kaj ste ic rekli?, — Eleonora! — Da Eleonora, ste rek)i, eno uro z vami v resnični ljubezni in vedd bL kaj je življenje! — To je bilo spomladi? — Da spomladi... in sedaj Je Jesen! Sedaj mislite drugače! — Eleonora i — In sedaj govorite, da nočete JKfr ztatl uživanja resnične ijubcznll __ Eleonora. — Takšni ste vsi! V prvih trenu!« kfli pripravljeni, da ujamete strelo IX treba» h» P* wld* CttA. d» td ookaadt Prilogä .Jutranflm Novostim" IS. aa t dne 1ž. marca 1523. tmmuM i i i M ■ nnww——M——^ Zaižita grafitne industrile v Slovenili Ib v tem 5!sto faSistovskera jmlshi *s Je vodila cela »razprava«, katero j* končno Isti državni pravdnlk rcasumlral z zahtevo t>a porotnik«, da moralo spoznati krivim premlilienera prostega zločina vse one obtožence, katere Hm le naznačil. sicer da bi oskrunili spomin ubitih fažlstov In naSo »Italijo«! Kar se tiče amnestiranja soobtoženih fašistov, to se nimalo ozirati na to, ker vsa ljudska sodišča v Italiji da so vedno oproščala obtožene fašist«, kajti: Namen posvečuje sredstva!! In tržaški »porotniki« so dokazali, da vedo. kakšen veter vele sedaj In kako se treba obračat! po nlem In z 9 prod enemu glasu so ugodili — zahtevi državnega pravdnih a, nakar le »sodni dvor« odmeril kazni po pravici. Cina, katerega so bili obtoženi naši liudje, nočemo odobravati, ampak komur ni Se zgini! vsak smisel za pravico, ta bo razumel te Dudi. ki dan za dnevom Izzvani na nalbol) krut način, končno zgubč svojo nngelisko potrpežljivost, tem b-ložniki pri nas večinoma tudi sortimen-tarjl ki so lansko jesen pri nizkem kurzu marke izkoristili priliko in za zadnji novčič, ki so ga spravili vkup, nakupil kolikor mogoče nemške valute ozir. knjig iz Nemčije, tako da ne more biti za dobro leto časa o tem govora, da bi založili kako novo slovensko knjigo. Edino ena ali dve tiskarni sta imeli srečo, da so jima volitve z novimi časniki prinesle trenotno precej dela, kako dolgo bo to trajalo, je pa seveda odvisno od izida volitev. Na veliko škodo Je naši grafični industriji tudi to, da nekatere založniške firme še konsekventno puste tudi slovenske knjige navzlic uvozni carini tiskati v inozemstvu, predvsem v Avstriji V prvi vrsti Je Imenovali ena največjih naših založniških firm. namreč Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani katere glavni udeleženec je od lanskega leta sem kartograflčnl zavod Ed. Hölzel na Dunaju, ki poseduje samo na Dunaju 11 v tiskamiško in založniško stroko spadajočih podjetij, razven tega zvezo z velik» papirno tovarno Eich-mann v Arnauvi na Nemškem • Češkem in je poleg tega že udeležen pri različnih v to stroko spadajočih podjetij v Nemčiji in menda tudi pri nekem nemškem tiskarskem trustu. Pred božičem je vzela ta tvrdka v založbo, kakor vemo za gotovo, 25 slovenskih knfig. deloma beletrističnc-ga, deloma tudi znanstvenega značaja. Od teh Jih je celo 4 ponudila tukajšnjim tiskarnam v tisk. dala jih pa ni O ostalih 21 Je že popred Izrekel šel firme- da jih bo daJ tiskati na Dunaju Petina teh knjig je res že natisnjena na Dunaju in Je res že Izšla, ostale bodo pa v kratkem prišle z Dunaja sem v prodajo. Mimogrede omenjeno, so pri tem trpele ne samo naše tiskarne, ampak tudi založništva, ker je omenjeni previdni založnik izbral iz naše beletristike samo ponatise, ki so naravno manj riskantni nego nova dela. Tu bi morala poseči v zaščito naših papirnic in naše grafične Industrije vmes naša vlada pri pogajanjih z avstrijsko vlado s čim najvišjo uvozno carino na vse papirne fabrikate In na vse proizvode grafične industrije, bodisi v katerem koli jeziku, ne samo v jugoslovanskem domačem jeziku, kakor je bilo do sedal Opozarjamo na to, da zahteva avstrijska vlada energično carine prost uvoz vseh proizvodov grafične industrije v kraljev. SHS, ona Astrija, ki ve svojo grafično Industrijo ščititi s 100% na uvozno carino na Uskovne proizvo- de uvažane iz Nemčije — id est — s popolno prepovedjo uvoza knji* U Nemčije in s tem, da predpisuje papirju, ki se izvaža v našo kraljevino. 23% povišek cene nasproti domačini avstrijskim cenam. Če se hoče opomoči naši papirni industriji ki drugače ne more konkurirati g inozemstvom, in naši grafični industriji te mora čim največ otežiti uvoz papirnatih Izdelkov iz inozemstva in po možnosti popolnoma pre-striči uvoz ne samo domače jezičnih, ampak tudi tujejezičnih Usko vinskih proizvodov a čim najvišjo uvozno car rino. Izgovor, da potrebujemo iz inozemstva znanstveno literature ne velja, ker na ta način sploh nikoli ne pridemo do lastne znanstveno književnosti hi ker se je te vrste knjig, kakor smo že zgoraj omenili lansko jesen nalcupila taka množina iz Nemčije, da bo zadostovala za par let Sicer pa naša država v tem oziru lahko sama kot taka stori nekal kakor je storila Italija. Id je za svoje javne knjižnice pred kratkim nakupila v Nemčiji za mnogo milijonov zlatih mark znanstvenih knjig. Na ta način bi bila ta stran vprašar nja naenkrat rešena potom reparacije. Kar se tiče tiska tujejezičnih, to bi bilo nemških, eventuelno tudi italijanskih, francoskih in angleških (tu mislim predvsem na potrebne šolske klasike) na domačih tleh ni nobenih zaprek ker je naše grafično delavstvo dosti jezikovno izobraženo; kar se p« tiče gotice, ki je bila početkom vojno večinoma od doma, se če treba črkovni materijal lahko v kratkem dobi zlasti matrice za Unotype od Meiyenthaerja v Berlinu tekom 14 dni Kar se pa tiče tiska domačejezičnlh knjig v inozemstvu, so danes tuch vsi izgovori Jatovi Leta 1919 in 1920 so bile tiskarne v Jugoslaviji deloma še nekoliko nedostatne, zlasti glede polnovrednosti oso-bja. deloma pa z delom tako preobložene, da je moral celo naš državni zavod Is to tako kakor zemaljska vlada zagrebška dati dosti šolskih knjig v Avstriji tiskati Zanimivo pa je, da danes tiskajo ravno tisti založniki v Avstriji ki so tedaj največ polemizirali tozadevno po čomikih proti nam. Saj so danes tarife v Avstriji više nego pri nas, zlasti za nas kot Inozemca. Ampak dotlčnlkl sl vedo pomagati, oni so udeleženci avstrijski: firm In imajo s tem tam svoja zavode zaposlene in pri tem domače avstrijske cent. Ker profilirajo tudi pri papirju. Jih neznatna uvozna carina in transport ne splašita. Ce se res izdatna uvozna carina naloži tudi vsem drugim papirnim izdelkom, bo pa pomagano tudi našim knjigoveznicam In kar tonalnim tovarnam. Največ bo pa s čim največjo uvozno carino pomagano naši državi sami In naši valuti, ker se bo znatno manj denarja iztekalo v Inozemstvo, če proizvajamo vse doma In ščitimo svojo grafično Industrija Stvar naših industrijalcov je. da $e hitro zedinijo in sestanejo, da s krepkimi rezolucijami podprejo našo vlado In Ji ojačijo hrbtišče pri sklepanju trgovskih pogodb z Inozemstvom. • Priobčujemo ta članek, dastravno a« ne «trlnjamo a njim v celoti (Op. ured) Inozemska soekulacila. Na5a država ima pač trnjevo in težavno delo z izboljševanjem dinarja-Premagovati je treba vse mogoče zapreke, in še niso odstranjena prve, že se pojavljajo druge. Solidna in previdna politika, kakršno si je izbral dar našnji finančni minister, sicer zagotavlja trajen in zadovoljiv uspeh; treba pa je neizmerno veliko napora, da se izognemo vsem težkočam in nevarnostim, ki pretijo uničiti že dovršeno ddo. O raznih zaprekah v notranjosti našo države je naš Ust že dovolj razmotri val Sedanje delovanje naše vlada Jasno kaže, da smo na najboljšem potu, da te zapreke odstranimo. Strogo Izvajanje deflacijske politike je poostrilo pri nas že obstoječe pomanjkanje gotovine, Ker kreditno gospodarstvo pri nas še ni razvito v zadostni meri so se takoj poznale posledice odtegnitve, oziroma zmanjšanja kreditov od strani Narodne banke. Mnoga industrijska podjetja, ki so v nadi nadaljevanja inflacije vtaknila preveč svoje gotovine v investicije, »o bila prisiljena, da prično prodajati svoje zaloge tujih deviz in da pridejo na ta način do denarja. Ravno tako tudi trgovci Tl so prisiljeni vsled pomanjkanja denarja razprodati — vsaj deloma —- svoje zaloge. Živahna ponudba na trgu pa mora pritisniti cene navzdol hi tu bodo Imeli korist stotisoči konzu-mentov, Id jih sedaj tlači draginja. Tedaj Šele bodo mnogi v stanu spoznati vso daiekosežnost politike našega finančnega ministra, v katero se sedaj tako demagoško zaletavajo razne stranke, daslravno one ravno tako dobro vedo, kakor vsi drugi da je edino ta politika — politika ozdravljenja in bodočnosti Vse te notranje odredbe pa niso ostale brez vpliva tu mo^ tega duba ni Izralena san» v rasmollinosd orisanih motivov, preprlie-valnl resničnosti delanja in v misli, da le usoda le plod človeškega snačaja, lodlvidn-alnostt Vseobče človeško stališče, na katerem alonč tudi temelji moderne drame» je Usta nepremagljiva sila, ki brani Sn hrani dela Sekspirja pred navalom časa In okusa hi tem delom utiska pečat nesmrtnosti. Anglija je sočasno e Španijo doživela največji vzgon dramske umetnosti: Lope «e Vega In Calderon de la Barca sta postala središče drame Iberskega polotoka, k] po svojem neizčrpnem bogastvu pomeni čudovit In nepričakovan višek, prav tako, kot ta višek istočasno predstavlja v Angliji Sheakespeare. Ta velika doba zaklepa v sebi komaj eno stoletje (1590—1690), kajti katoliška reakcija — predvsem pa puritanstvo — pomeni zastoj in padanje. A od one dobe, ko le Shakespeare ustvarjal svoje tragedije in komedije pa do zadnjih časov, so ostala njegova dela kot velika, brezdanja razodetja človeških src, borb tn mišljenja. Prav Is teh razlogov je smatrati uprizoritev »Othella« na našem odru kot izredno lep, a smel kulturni dogodek. Iz neznatne novele OiraldUa Clnthlja Iz zbirke fiecatounnltl, Je zgradil dramski genij Ogromne zgodbo človeške strasti In blodnje. — Othello le lahkoveren, zločestu Im vplivom lahko dostopen otrok narave, vnanje orjak In neustrašen borec, v notranjosti zmeden in bres opore, ko mu razreže dušo fino brušen nož duševno močnejšega, a moralno propalega tlpa-lntriganta — Jaga. »Ta človek je odličen poštenjak, in z duhom skuienlm pozna vse bistvo človeških del...« pravi Othello o Jagu In mu do zadnjih trenutkov ne kaže sovraštva: preveč )e razgrlze! dvom njegovo dušo, zastrupil njegovo moč. Iz ponosnega zmagovalca — klavemo groblle.Konflikt dveh ras. Zamor-Čeva črna barva obraza le tragičen memen-to. Seveda Igrajo ilučajt, katere v vseh tvojih dramah Shakespeare večkrat, • mnogokrat s precejšnjo neverjetnostjo uporab* fia, veliko niogo. To je bil tedaj okus časa te zato je umljivo, da za našo dobo upliva te drama po svoji preprosti tehniki In dolgotrajnosti v mnogih ozirih mučno. Prve prizore Ul. in V. delanja so skrajšali: za razvoj nadaljnega dejanja ne bal t hasek ta razumevanje. Glavno zanimanje Je bil g. Levar — Othello. Is opere v drama Zato sem po-slušal, kdaj zapoje. Dragocen organ. Napol-Ot sadnji kotiček avditorija. Klasična poza. Silna vnanja Igralska moč. Ckonomije v Izrazu manj, v aiektlh viharen, v stopnjeva-nju mnogokrat ekstremen, glasovno tedaj manj naraven. Toda to je — Othello. Ko g. Levarja zapusti občutek, da ni pod odrom orkestra ta se uneso prve neenakosti z Ostalini ensemblom — potem bo govoriti p Tfi'kJ pridobitvi Uprav v klasičnih vlogah, rTu/JT* mn°glh ostalih, v »Othellu. nastopajočih ne bi mogel povsem trditi) bo našel ** . V-fJf'dno »voj umetniški Izraz: njegova stasita postava, velika oderska ruti-M ta mogočen organ govor« zanj. Močnej-P m,rnlm dostojanstvom v i In H. dejanju, prav veličastno Da te M-mlil »voj konec: .Počasi! Prej še eno. dve besedi bržavl sem opravO nekaj služb, ta ona zanje v«; olč več o tem...e Tedaj se Je zmlrfl po hudih viških Srednjih dveh dejanj — in kljub težM mOrl teh dejanj, je Izzvenel ta konec harmonična giažlino. Zal le, da so bili prehodi preostri Tedaj, ko pride blagodejen ta pričakovan dež, ne trne biti duša preutrujena. A eno Petane: g. Levar Jo • P°'n0 samozavestjo ta z Imponujočlm pogumom preskočil ogrado in njegov Othello Je bil šiv, kipeč Izraz temperamentnega, mfsječega Igralca. Jago—Rogoz. Vajeni «no ceniti Ro-»oza zlasti v psiholoških tipih moderne dra-»e, zato je težje misliti si ga kot klaslčno-*». velikega tatrlganta, obvladajočega vso «huacllo drama v kateri manj odločuje drobno dleto finih oblik kot težko kladivo močnem: izraza. V oper! »Othello«, (Verdi Rossini) uporabljajo gledališča svoje naj-Jačje pevca Je to vloga nadvse hvaležna za mogočen teatralsk! učinek. Jago na našem odru Iz teh splošna vir dJkov ni doseza! tega učinka, zato pa ta zanimal s hladnokrvnim cinizmom svoje vloga ki pomenja zgoščeno zla kos pekla v prsih vserazkrajaločega demonskega zločine*. Nežen glas kneza Myšklna, karakterni lopov Plčur ali psihopatski Vojlček seveda ne more biti to, kar je Jago: orjaški vseobčl tip. 0 JRogos pa ta • finejšim rezilom oblikoval svota podobo. Zlobni krohot zločestnega tatrlganta te ta {spremenil v zavidljiv posmešek človeka, poznavajočega slabe strani svojega bližnjega. Jago kaže vso premoč, a tudi vao izprijenost bele rase ta le živ kontrast naivni sili zamorče-vl Kot kontrast Je zlasti v mučnih scenah besnečega Mavra (III in IV. dejanje) prav blagodejno izmlril dogajanje na odru. Desdemona ge. Sartčeve ta nežna, prikupna. Glas, kretnje, vedenja vse to kaže dobro vzgojeno beneško senatorjevo hčer. Ona ne pozna močnega vzburjenja. Tedaj, ko okoli nje najsllneje bruha razbolena strast zamorca, ji komaj za spoznanje podrhti v grlu. To ni deklica, Id bi jo tajni instinkti skrite sl« doveli v roke Othella. Mirna udano čaka svoje usoda Opravičuje vse z naravno «pokvarjenostjo svoje tihe duša Nevsiljivo prosi. Na prvi pogled je jasna da to drobno ta dobro bitje poleg črnca-vojaka mora tragično razpasti ž njim. Ga. Sarlčeva je bila nadvse mila podoba brez znaka vnanjega trpljenja a tem učinkovitejša v svojem Čistem, skoro mučeniškem sijaju. Casslo-Krall Na zunaj slabič, ki ne prenese vina V službi odličen, neustrašen. Prijatelj žensk. Kavalir. Dvorljlvea A poštenjak. Kralj je Ml dober: pogodil ta Cassijev značaj, v III. prizoru drugega dejanja pa je nehot« spominjal na pijanega filozofa v »Živem mrtvecu«. Beneški dož je nastopil z devetimi senatorji (morda 1. 1310 v beneško republiko upeljan »consllio dl dleci«), vsi v škrlatnih oblekah. G. Lipah-doi je Častltljevo no-bleso Še vedno duševno delavnega In plemenitega, Izkušenega starca podal kar naj-dlskretneje In se )e po Izborni maski In nekaki papeški grandezzl prav odlično odražal od ostalih senatorjev. Slednji se ne raz-gibljejo prav, njihove kretnje so premladost-ne In vzbujalo premalo čuta spoštovanja To niso globoko naobražene ta preizkušeno starina ki so vodile ponosno ta nezmagljlvo beneško republiko, katero Je razdrl šele Napoleon. Zopet stari križ z ansamblom! Brabantlo, g. Skrbinšek ta spominja! v kretnjah na kneza Abrezkova ta se ni mogel povsem razviti Ko je prvič odigral svojo vlogo, se mi je zdel preveč umetno privit ta spočetka mestoma manj verjeten. Pri nadaljnlh predstavah pa se Je ponosni senator bolj ta bolj uveljavljal. Roder Igo: slepo zaljubljen plemsk! tepec, Igrača v rokah Jaga O. Gregorin ga je podal bolj kot študentovsko-nalvnega fantčta brez potrebne finese, ki bi morala biti lastna razvajenemu aristokratu. Po vnanji plati, po nastopu ta kostum» nisem opazil tega predpogoja. Emilija, Jsgova Sena je tip priprosta vseobče ženske. Shakespeare ji ta h koncu IV. dejanja položil na jezik izredno človeške besede: »Zato možem nemilim neuk bodi; Ce ženska Modi tvoja pota hodi« G. Juvanova, podobno kot Kralj, se ni mogla dokopati čez povprečno dobro kreacija vendar bi se te vloga ne mogla boljše zasesti kot je bOa zasedena v kolikor lahko precenim ensembl Grazlana Lodovlco, Montano, niso Iz-premeni)! uspeha Blanca Cassljeva ljubica pa se )o zdela malce preburna. Tika dekleta se ne smej« g težkim smehom ta ne sa-Iht« Iz globine. Možat ta dostojanstva» glasnik je g. T e r č I a Splošno: Režija g. O. Šesta ta bogato ta scenlčno učinkovito opravila svoj posel Dekoracije je g. Skruiny izdelal okusna zlasti je originalen Markov trg v Benetkah (I dejanje). Shakespeariev duh je mestoma (v nekaterih skupinah) nekoliko preveč zdrknil na domača tla a z ozirom na moči *1 so na razpolago In resno voljo vseh na* stopajočih Je smatrati predstavo za lep umetniški dogodek. Po raznih dopolnočnih predstavah, je tudi topot gledalčeva pozornost prestala hudo preizkušnjo. Morda Še kaj o prillklt DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV je razširilo svoj delokrog, obsezajoč zdaj po oblastno potrjeni spremembi pravil, ne samo leposlovca temveč književnike sploh. Zato vabi društvo v svojo sredo 5e vse no* včlanjene književnika saj pogreša v svojem Imeniku še marsikaterega priznanega pisatelja ta slovstvenika. Cbn širši bo krog društvenih članov, tem lažje ta v večjem obsegu bo društvo zasledovalo svoj« cjlje i» tudi posameznikom bo ustrežena če bolte deležni raznih ugodnosti (tarifne pogodbe), ne glede na ta da bo društvo vsakemu članu v vseh književnih zadevah rado pomagalo z nasvetom ta bo tam zastopalo njih Interese v vseh potrebnih «točajih, prevzemajoč tudi njih pravno zaščito. Po-vdat jama da ta »Društvo slov književnikov« le stanovsko ta združuje vse slovenske književnike brez razlike političnih In svetovnih naztranj (3 4). Prlglas k »D, s, k.« naj se odpošlje na tajništvo (Kongresni trg 3, Slovenska Matica), članarina znaša mesečno Din L25- Na željo polije »D. s. k* svojim Članom tudi izvleček Iz tarifne pogodbe (honorarji) proti vpošfilatvi Din a— v znamkah. — »Kreo« Izšla Je L številka drugega letnika »Kresa« s sledečo vsebino: T. Seliškar: Pesem revolucionarjev. A. Cerkvenik: Mariška J- Krošelj: Prelom. C alkov-skl: Ta rdeči abažur... Ernest Tiran: Dva lokvanja v mraku. 1. S. Turgenjev: Na pragu. L. O. Karmi: Mati A. Kuprin-Culkovski: Napitnica. L N. Tolstoj: Car In srajca Vladimir Solovjev: Ö nalogah umetnosti — Pozimi na planlnal». Književnost Kronika Vestnik »Svobode«. — Celoletna naročnina »Kresa« znaša 60 dinarjev, za dijake 40 dinarjev, za Inozemstvo 70 dinarjev. Naroča se v upravi v Ljubljani židovska ulica L 1. nadstropje. — Priporočamo. Waldemar Bonsels: Prigode čebelice Maja Roman za deco. Poslovenil Vladimir Levstik. Ljubljana 1923. Klclnmayr in Bamberg. Str. 106. Ibatt. Cena kartoniranl knjigi 40 dinarjev. Imenitna knjiga čitala je ne bo samo mladina, temveč vsak odrasli ta bo prebiral z največjim zadovoljstvom. Delo nas uvaja v žitje najmanjših vsakdanjih bitij —• žuželk, v solnčno luč, v lepo naravo. Vsaka stran diha sveži zrak ta božji mir. Marsikomu se bodo pri čitanju odprle oči In gledal bo živalstvo ta naravo e drugimi očmi kot popre). Knjigo toplo priporočamo kot darilo mladini. Manjkat! ne bo smela v nobeni mladinski In šolski irajlžnlcl. Le eno bi želel pri naših prevodih, da spregovori prevajalec v nvodu ali dodatku o avtorju, njegovem življenju ta njegovih delih. Podatkov naj«, danes ni težka zadostovala bi ena stran, ki cene knjige ne bi podražila, marsikomu b! pa to bU važen kažipot. Tudi naj se pove, Iz katerega Jezika Je delo prevede:», to pa v naslov». In še nekaj, kar se bo morda komu zdelo malenkostna a je vendar važno: aa naslovno stran naj se kraj natisne v prvem sklonu: »Ljubljana 1923« in ne »V Ljubljani 1923«. Ce išče človek kako tako knjigo v tujini po knjižnicah, najde, kar se ml je le večkrat pripetila da je kraj Izdaje »Ljub-Uank. Isto velja za pečate Baših oblasti - p. a v. ža naša Jezikoslovca Za »gosli« imajo Italijani Izraz »viola«, ki ga ne znajo romanisti Izvajati Iz nobenega Ital korena Neki srbski učenjak meni da je to prvotno slovanska beseda, namreč balkansko »vf-jalo«, nekak monokord ali glasbilo tu ««o strana nazvano po »navijanja*- » Splošno ta znana otroški Igra: »Je kaj trden most? — Kakor kamen, kost!« V nadaljnjem se našteva da je delan iz repe, pese Itd. V Bell Krajini pripevajo še refren: »Preroža, roža brunka«. Kal Je ta brunka? Nekdo ta mislil na nemški Prnnk (sija!)- Boli verjetno Ja da pomeni »kolerabo ali kavljo«, kar M se skladalo z nemškim Wruken, l j. brukev, ogrščlca Kako se u prenese pred goltnik, se vidi na mnogih primerih: tenka Uack’a}» Stenge (Stteg'a) Kd te Modern Yugoslav Llteratora by dr. Milivoj Stenoyevlch, je pravkar Izšla. — Poprej pa Je Isti profesor vseučilišča v Columbii ta New Yorku objavil Early Yugoslav Literaturo, kratek pregled od Vuka do današnjica ponatisnjen Iz uglednega ameriškega časopisa The North American Review. — Logaritmi Peddeclmalne, logarit-mične In gonljometrlčne (trigonometrične) tabela Sestavil Alojzij Sodni!«. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna Ce-na Din 2&—. Logaritmi to logaritmi ta o njih se ne da veliko povedali Daste*. Up so izračunani Je lahkota z nitmi operirati Kar pa daje Sodnikovim logaritmom posebno vrednost, ta krasen, obširen, poljuben »vod, ki lahko tudi vsakega nematematlkn »vede v pojmovanje logaritmov In v računanje z njimi Ta uvod je boljši kot še tako točna razlaga profesorjeva ker Je nazorna praktična ta temeljita. Dijak pa se bo posebno veseUl zadnjega dela te matematične knjižica namreč praktičnih tabel iz matematike in fizika S kolikim trudom si le dijaštvo sestavljate ta formule ta Še ni bflo gotova da ni napravilo kake napake pri sestavljanju. Sedaj pa tam tvojega »freunda«, ki mn Je marsikatera šolska naloga hvaležna TO ta kompeodU vsega kar sicer obtožuje spomin ta Je tu zbrano v koncizni obliki na par straneh. Najdemo tabelo o umrljivosti Paskalov trikotnik. Ü-funkdJa različne hitrosti tabelo o gostoti o trdnosti razne koeficijenta temperatura dimenzija ta konstante zemlje, planetni sistem, solnčno deklinadja krajevne koordinate, razne mere tulih držav itd. Jako porabna ta v praktičnem oziru zelo priporočljiva knjiga So Sodnikovi Logaritmi — Masarykot leksikon- V »CeŠkoslo-venski Republiki« podala profesor E. Radi smernica ki tvorijo podlago za obsežen Masarykov leksikon. Leksikon bo enciklopedija Pri kateri bo sodelovalo mnogo strokovnjakov. Češkoslovaški leksikon bo imel skupno 6 Ilustriranih zvezkov v navadnem formatu leksikona ta bo alužil kot Informacija za Čitatelje Iz Širših plasti ljudstva — Prvi zvezek bo Izšel že koncem tega leta Pri sestavi leksikona te je oziralo na to, da bo čim bolj poceni tabo radi tega obsegal samo 6 zvezkov. Tudi s prostorom je bilo treba precej Šteditl vsled Česar bo leksikon pisan v brzojavnem stilu ali vendar taka da bo popolnoma razumljiv. Uporabljale se bodo kar najbolj možne kratica V leksikon ne pride radi tega tudi to, kar Je samo Interesantno pa ni poučna kakor tudi ne to, kar «luži samo strokovnjakom, ne pa priprostomu narodu. Vsebina se bo uporabljala po svoji važnosti Najprej pridejo na vrsto češkoslovaška za njimi slovanske ta končno zadeve Srednje Evrope ta ostalega sveta. Polagala se bo tud! važnost na sedanje razmera ker Je praktična potreba važnejša od abstraktnega znanja Posebna važnost se bo polagala na socijalna ta ekonomska vprašanja Kulturne činjenice bodo imele prednost pred cesarskimi in kraljevskimi zgodbicami. Organizacija češkoslovanske republika svet po vojni ideja U danes v njem vladajo, bodo temeljito obdelane: vsaka znanost bo obdelana kot celota, id se bo zopet delila na posebne članke. Leksikon bo prinašal vsa kar je važno, pregledno, v znanstveni obliki ali vendar za vsakogar razumljivo, — Cehoslovaki za najboljšo slovaško drama Češkoslovaško ministrstvo za ljudsko Izobrazbo Je odredilo nagrado 6.000 kron, Id jo dobi avtor najboljšega slovaškega dramatskoga deta, ki se ta tata 1922 vprlzorOo v slovaškem narodnem gledališču v Bratislavi — Cehi ta gledališka umetnost Uprava češkega narodnega gledališča je bila pooblaščena da sklene z ruskim gledališčem v Berlinu in z Theatro du Vieux Colom-bler v Parizu dogovor, glede gostovanja v praškem gledališču. — Ruska razstava v Olomucu. Kakor poročajo češki Usti je organiziral ruski profesor U varov razstavo ruska narodne umetnosti, ki je bila otvorjena ▼ Olomucu. U varov je znan kot neumoren propagator ruske umetnosti čeravno je «tar že 75 tat —• Sarajevo za prosveto ta zdravstva Sarajevska občina je iz letošnjega proračuna določita vsoto 600 tisoč dinarjev za zdravstvene In pol milijona za prosvetne svrha Proračun Izkazuje 113)89.419 dinarjev dohodkov ta 11,997.321 dinarjev Izdatkov. — Poljska ta medsebojno zbllžanje slovanskih narodov. Ideja medsebojnega zbli-žanja slovanskih narodov ni bila tta Poljskem nikdar tako razširjena kot v ostalih slovanskih deželah. Ne moremo reči da so Jo Poljaki odklanjali vendar pa se zanjo niso Interesirali in so se bol) bavIB z latinsko kultura Slovanska stremljenja ki so se v gotovih krogih Izobražencev Čutita, so se združita v pred kratkim v Varšavi osnovanim »Towarzystwo slowlan-skle«. Njega ustanovitelji upaja da bodo v tem društvu združili vse moči za skupno plodovito delo na polju te Ideje. Predvsem so sl nadeli naloga da to idejo s celo vrsto predavanj o kulturi slovanskih narodov razširjajo v čim širše kroga Prvo predavanje je bilo namenjeno jugoslovenski, v drugem obravnava prof. M. Umanowsld Mlcklewtcz-a In Slovanstvo. PETOEPI O FRANCOZm. Madžari ne zamudijo nobene prilike, da sl napravijo reklame, ki se morda najbolj učinkovito vrši po pariškem tisku. Tako so vsf francoski listi prinesli članke in prevode Iz pesnika Petoelija, ki ie padel v boju za svoboda star 25 let. Sicer ni točno znan ne kraj ne dan njegovega rojstva niti iijegove smrti, ker se Je izgubit zadevni uradni spisek. Njegovi rojaki pri tem redno zamolčijo, da je bil mladi veleum slovanskega rodu. Prevajal je Tomaža Moorea, Shakespearea Bčrangera Njegov prevod Coriolana se najviše ceni. Zla-ti pa so ga mikali Francozi Govoreč o Šekspiru, pravi doslovno: »Shakespeare sam je polovica stvarstva Jaz kot Ogor bi bfl želel da bi bil veliki Wll Oger. Ker pa td Oger, M moral biti Francoz, kajti noben drugi narod ga ne zasluži Žvižgajte ali rigajta kolikor vas je volja Francozi so celo v svojih nedostatklh častitljivi, zakaj v njih se kažejo bolj prikupne nego druga ljudstva v svojih čednostih. Kollkan} več vredni na vsak način od teh brezupnih Nemcev, ki so prve žrtve svojih čemernih src In Svojih pokvarjenih roožgan. Resnično vam povem, Francozi v svojih delavskih jopičih zaležejo zame več nego vi v svojih svečanih oblekah; saj so Francozi tisti ki so največ storili in še največ delajo v blagor človeštvu. Medtem ko vi mislite zgolj na lastno korist, in še kako! Honneur aux enfattts de la France 1 (čast otrokom Francije), je dejal Beranger; ih sleherni poštenjak govori za njim tako!« nk. Misli. Nekateri živi brez vsakega smotra in gredo skozi svet kakor slama po reki; ti ne hodijo, ampak zanaša jih. Seneka. • Da občntiS velike dobrine, moraš najprej poznati mala zla. Rousseau. Kdor grdo živi, se smrti boji, Omar Kajam. • Ako kaj tujega poželiš, še svoje izgubiš. EpikteU Ako vsi ne morejo živeti na trga, se pa lahko vsak živi solnä. Italijanski izrek. Vsak dan le jedno življence. Angleška poslovica. V Rima je mnogokaj občudovati, pa tudi dosti razočaranj, slabi okus zastruplja Italijo, ta dežela je dodobra izgubljena za umetnost. Bizet, Pismo svoji materi * čitajoč dobre pisatelje se nisem najbolje naučil pisati. Paul Uaataud. * Lek je v nas samih, a mi ga pripisujemo neba. Šekspir. * Kdor gm’ori o veselja, ker ljubi, tak človek ne ljubi. J. Rostimd (Rev. de Premce, 1922), % francoski vojak Ima v najveljl meri smisel za enakost. To je tako res, da so vojašnice edina javna poslopja, na katerih pročelju ni zapisana ta beseda. P. Banah (U OubUĆ, 1922k • Ljudem je žcd nekdanjih dobrih časov: stvarem pripisujemo vso izpre-membo, Id se je izvršila v nas, tn kadar nas ostavi veselje, menimo, da ga ni nikjer več. J. J. Rousseau. teta«. Ker pa Je MI ta ukaz preglasno »reden, so ga slišali tudi ostali burikl ^ Mmstfli vsi t tek za mojim. Jahal sem tako dobrih pet minut v PoM ^ zavesti, da dobim prvenstvo, kar *• m utrga paa od sedla. Zmanjkalo «I ta ravnortefje. padd sem — ter obležaI i» Öeh. Osel K..5 to£>ra’ ‘e ▼ veEil brzM SSiiti ae^oo^*?1 nau5enl mtan i?«“8 gospodarjevo .S??51«™11 8V°5®- *a polotaja. Dna obzira so leteli s svojim tovorom prott mem. Kmalu pa se os!l z iabaa vred apotaknHI na WoJem telesa ter vsi vprek popadali Jftn mene. Oniöa na fleh ležečih oslov ljudi j« tvorila cel babilonski *tošp. "* te* tem fcjj njegov temeljni kamen. Y prvem trenotk» me 1® tako dušilo^ Sr** M me sam peklenski satan gra-"V1* vrat Pozneje sem menda padd V nezavo^ ker drugi dan sem se zbu- Sr Lr),n}ci la ugledal na svojih rokah i*eate oslovskih kopit Cez rtS'rfjSi uf venđ*T ozdravil, a bana» nM«ni jahal nikdar ved. _ _ * S?** I89S* Phtn zrno t* n* kdfl «o lwcl° H sa J« jodla to- đa s« morajo TVricVkl potujejo , m. imrf ženami, nastaniti v drugem «Mri. f kakor njih družice. Zato w bnf S Ske žen* — med seboj seveda «n«»«»« 'očette od *—»«»■ •“-» Ena Izmed teh žen me Je zaprosila kozarec voda Jaz, ki sem že od nekdaj rad izkazoval kavalirstvo nežnemu spolu, sem Ml takoj pripravljen ustreči lepi Turkinji Pomolil sem ji skozi ograjo zaprošeno vodo. Niti opazil nisem za njenim hrbtom stoječega Turka. Sele ko je zarepenOL sem videl, da vleče izza pasa bliščec predmet Privlekel jo velik samokres ter ga nameril nama Sicer nisem M strahopeten, ampak takega svetlega mačka sera «e le malce zbal Ona, ki Je Mia po moji sodbi njegova žena, mu jo j e) a nekaj govoriti, za kar sem jaz porabil priliko, da sem butajoč potnike na levo !n desno, zbežal do kapitana. Ves prepaden sem mu povedal dogodek ter slovesno izjavil, da se zaklenem v svojo kabino, dokler Turek ne izstopi Kapitan ze le zasmejal rekoč: »Ne-tormež!« AH ne poznaš Oiijentalcev? * ° le njih ljubosumnost Pozval me Je, Ea* zrem z njim. Opravičil me je Pri i urini, da sam nedolžen, ker nisem ne*° sospej Izpolnil željo, ker le bOa žejna. _ Mohamedanec : e ja si- ^«Ja -.Prttlskwn kapitanovi’] besed Ühlü' .ÜÜfe R°*3eda pa le ni odvr* Ml od mena S« ponoči s® radie sanjalo o tu cm. nas«*•■ nekoč prav dobro prepričali, da ni nikjer nobeno straža smo se hitro kakor mački splezali na drevesa pred zidovjem. Ni nas še dobro očarala topota dveh sultanovih žen, kar za čujemo v daljavi klic. — Bil je policaj, ki nas je zapazil; vendar pa še toliko oddaljen, da smo mi pravočasno odkurili Pri plezanju navzdol, šemi vsled preveliko naglice obvisel na veji Mol tovariš me Je potegnil s seboj za noge s tako silo, da sam sl preklal oba hlačnici, od katerih je ostal še kos na veji, kot zastava v počaščenjo turških Žen. — Ko smo bežali po mestu, je moj tovariš tekel tik za menoj, da mi je zakrival hlačno praznino. Strgane hlače sem shranil za *POfflJ& • Bombay, Ift. avgusta 1896. Pohajkovali smo ves dan. Zvečer smo se vračali prav dobre volje v pristanišča Toda umevno, ker smo bili pijani smo razgrajali tn kar Je hujša peli v prepovedani pozni tul A Polica fl, Id stoje tu v vsakem kotu, *o nas opozorili, naj mirujemo. Ker se nisroo hoteli pokoriti njihovemu ukazu. Je udaril eden izmed njih našega tovariša g bokserom po glavi Ja* sem trm vrnfl, nato smo se spustili v tek- Straže so letel e za nami ist nas dohitele bel pri parniškem mostiču. Tedaj se Jo P«r Dalmatincev mišičastih rok obnđto tor pometalo ttrnga za dragim v morja Med časom večerne kopefi bombay-ska poBatm *nn s» mft «Blejati pri Jata, 9. oktobra 1898. Potoval sem po enem letu zopet v Jafo. Danes sem izvedel da se ml je rodil mali TuriSn-ček po imenu Hasan Agati. Fatima me je prosila, naj pogledam svojega sina. MohamedanČek je sicer podoben meni le v ustih na Joče namreč fairšim, kakor njegova mati... g Sedaj nti je jasno. To je M torej oni vzrok, radi katerega je stric Dore tako skrbno skrival dnevnik. Pa menda ne edini Bog ve, koliko Je še v tem svetem pismu zabeleženih Arabčkov.. „ Indijančkov.., Amerfleančkov... ta vseh sličnih črvičkov iz onih dežel, kjer le svoje dni potoval bradati strta Hlastno sem Jela čitati zapisek iz Jafa ki Je zavzemal tri polne strani A kaj porečeta ®ko vam povem, da me je ravno tu zasačil stric Dora strgal sveto pismo iz rok, rohnel ta razsajal potem še celih osem dni?! Sicer se je naš bradač že potolažil, a napram meri ta še vedno osoren. Zato oprostite ml da vam ne morem priobčiti 1« drugih njegovih zapiskov, ker dnevnik je tzgtofl la ne prid* več na svetlo. amerikansona^nf BO VEC ANGL*. Vsaj repoMIkansW poslane« W«shjns-toa Mae Cornlck predlaga, naj se govorica naroda te vlade v Združenih državah po-sehtnal atažbeno naziva »amerft&nak! ie* sik«. Race» nekaterih rečente ta značilnega nosfianja, kf dela amerikanskl teras manj Več smeha in veselja I (Po Swett Mardenu.) Koliko je vreden uneh? Ko le bOa Vanderblltova yahta zasidrana v Bosporu, le milijonar povabil k sebi na ladjo velikega francosKega igralca in komika Coquellna starejšega, ki se je M) tistem času nahajaj v Cari-I gradu tn ga je prosil, naj priredi na ladji zanj in za njegovo spremstvo kratko predstavo. Coquelin je predna-šal tri monologe. Ce* nekoliko dni mu Je ameriški milijonar poslal sledeče pismo: »Posrečilo s» Vam fe, da ste nam tevaMi solze iz oči in tudi prisrčen smeh na usta. Ker pa so vsi filozofi edini v tem, da ima smeh mnogo večjo vrednost nego jok, sem sestavil račun tak o-le: Jokaj sem šestkrat 600 dolar. Smejal sem se dvanajstkrat 2400 dolar. 3000 dolar. Blagovolite sprejeti pismu priloženi ček.« Smeh jo čudovita prekrasna reč. Ce M bilo vsakemu izmed nas znano, kako mož ta» smeh, če M poznal njegov vpliv na zdravje in na dolgost življenja, tedaj M Izginjale sence slabe volje, ki sedaj tako pogosto mrače naša čela — In zdravniki M imeli manj pacijentov. Kajti na «vetu si neG, ki M Mia «bsveife «d smeha Pretres« taks pori- Pouk vajencev v elektrotehnl&iih tvornicah Amerike. Vedno napredujoča specijalizacija dela, ki je eden Klavnih znakov našega modernega industrijskega razvoja ima na eni strani ugodnosti, ki se kažejo v nizki ceni in kakovosti izdelkov, na drugi pa kaže velike pojave, ki vzbujajo resne misli Kajti tako razsežna izdelava, kakor jo imamo v velikih modernih tovarnah zabranjuje vsestransko strokovno izobrazbo delavstva, ki se po večini obnavlja iz manj izobraženih slojev prebivalstva. S tem pa je seveda tudi zmanjšana prilika in možnost vzgoje in izobrazbe vodilnih moči, kakor so to strojniki monterji pazniki itd. in ravno danes, po splošni onemoglosti vseh narodov in držav potrebujemo v tovarnah take ijudi, ki so iz prakse izobraženi in vzgojeni za prakso. Ce pa poslušamo tovarnarje in podjetnike bomo čuli, da ravno takih ljudi ki imajo nekoliko višjo strokovno izobrazno danes silno primanjkuje. Posebno moremo to obrniti na našo državo, kjer bodimo odkriti zavzemajo taka mesta večinoma Cehi in Nemci, ki tudi ne zahtevajo tako pretiranih plač kakor domačini iste kvalifikacije. Ta potreba je v mnogih državah privedla do tega, da so velike tovarne ustanovile posebno vajeniške šole in tečaje. Kako so si pomagali v Ameriki le pred vojno, kjer je ločitev dela in specijalizacija še bolj izvedena v vseh strokah, kakor v Evropi hočem M tem mestu opisati Pred menoj leži 25 letno poročilo državnega delovnega urada »Commissio-per of Labor« v Washingtons! po stanju leta 1910. Izmed nebroja ©bratov hočem navesti le največje. Velika firma General Electric Co. |e le leta 1902 reorganizirala svojo strokovno vajeniško šolo za modelne mi-«arje, clcktromonterje, ključavničarje, livarje in paznike. Vodstvo in nadzorstvo šole je poverila akademično Izobraženemu inženirju iz prakse, ki je odgovoren in podrejen naravnost vodstvu firme. Podrejenih je njemu 5 asistentov, ki mu pomagajo v pouku. Poseben odbor ravnateljstva se dvakrat sa leto prepriča, da vajenci in učena praktično in kolikor se pač zahteva, ludi teoretično povoljno napredujejo. Nezmožni se izključijo. Sprejemni pogoji so starost nad 15 let, služba pri družbi in ljudsko Šolska izobrazba. Učenci se sprejemajo trikrat na leto, najprej dva meseca provizorično. Pouk se vrši v posebnih delavnicah za valence na starih in novih strojih. Za ko-vinarje traja 4 leta, za paznike, modelne mizarje in preddelavce drugih strok 3 leta. Za delo, ki ga vršo vajenci, so plačani Trikrat na teden se med delov-ttim časom brez odbitka ume plače poučuje aritmetika, algebra, geometrija in trigonometrija, fizika s posebnim ozirom na strojegradbo In elektrotehniko. Po končanem pouku dobi vsak absolvent tečaja 100 dolarjev nagrade in spričevalo. Kakor kaže statistika, je v oni časovni dobi od 112 absolventov ©Stalo 63 pri General Elcktric. Co. Slično je, po poročilu omenjenega urada, to vprašanje rešeno tudi pri drugih tovarnah- Po poročilu moramo sklepati da ti zasebni pomočniki tečaji dosežejo popolnoma svoj smoter in visoko stopnjo usposobjenostl Tudi v Evropi imamo že v velikih industrijskih obratih slične tečaje za vajence. V Nemčiji ki nam je danes nedvomno vzor ogromne industrije v vsakem oziru, obstojajo lake Xo!e pri A. E. G. (Allgemeine Elektricitäts-Gesellschaft) in Siemens - Schuckert v Berlinu, ki jako uspešno delujejo in tvrdkam dovajalo vedno udaa in sposoben naraščaj mojstrov. Dosedaj še ni znano, ah imamo v naši državi take šole pri tvornicah ali ne. Sicer pa je naša industrija danes še takorekoč v povojih in ne smemo zahtevati preveč. S takimi ustavami se morejo pač pečati samo tvrdke, ki štejejo na 10.000 delavcev v eni tovarni Znano pa je, da je pri nas pomanjkanje kvalificiranih delavcev in radi tega, kakor že rečeno, dobe take službe žno-zerad • ■■karv ^ Zanimivo pa !e> tudi, kajj slišati o praktični izobrazbi absolventov ameri-kanskih tehničnih visokih šol. Dve nai-večji amerikanski elektrotehnični tvrdki, že prej omenjena General Electric Co. in VVestinghouse Electric & Ma-nufaetaring Co. imata za to posebne elektrotehnične izobraževalne tečaje, ki trajajo dve leti in se končajo s podelitvijo posebnih diplomov. Ker je praktično delo absolviranih tehnikov - vise-košoicev pogoj za pridobitev pravnega naslova inžener In ker podjetja drugače izobraženih tehnikov-inženerjev ne sprejemajo, so taki tečaji dobro obiskani. Te tečaje posečajo tudi tehniki, da celo že popolnoma zreli inženerji iz drugih delov sveta, ker jim je dana priložnost, da se vskd lastnega dela te. meijito seznanijo z organizacijo In delom v velikih podjetjih. Taki praktikanti dobe mesečno 40 do 45 dolarjev. Po končani praksi vstopijo ali v službo dotične tvornice ali pa gredo nazaj v domovino. Te ustanove so se jako dobro obnesle in dovajajo industriji in deželi neprestano novega, vsled prakse izredno usposobljenega Menerskga naraščaja. Tudi pri nas v Evropi se Že zahteva od bodočih inženerjev praksa in sicer pred in med študijem. Tako zahteva večina angleških in nemških tehničnih visokih šol 6 msečno prakso pred in ravno toliko med študijem pred diplom, skim. Ta zahteva Je neprecenljive vred-nosti In važnosti za delodajalca, nadzornika in delavca. Ker je inžener sam praktično deloval kakor pravijo predpisi. brez izjeme, vsako dclo.kakor delavce, mu je dobro znano stanje de-lastva. njega razmerje do predstojnika- On ve, kake zahteve lahko stavi na posameznika In pozna težko službo, kakor jo Imajo In opravljajo n. pr. rudarji, kurjači livarji Itd. Tak Inžener lažje spozna socijalno stanje delavstva, lažje presodi upravičenost zahtev delavstva In hitreje razume delavski duh. Vse te lastnosti so danes neprecenljive važnosti, rečem lahko, toliko vredne kakor denar. Kaitl da-našnli tehnik ne sme biti samo to, ampak mora biti obenem trgovec, nadjo-nalnl ekonom in dober poznavalec socijalnih razmer. Zato pa bi bilo tudi za naše tehniške visoke šole priporočati da zahtevajo od slušateljev gotovo dobo praktičnega dela v kaki tovarni. Seveda za to ni dobra vsaka delavnica, ampak le velike, kolikor mogoče moderne tvornice. Kajti le tedaj bomo imeli dobre inženerje in naraščaj, ki bo mogel i po toretičnem i praktičnem znanju tekmovati z absolventi inozemskih tehnik. Vinko Loži?« Malokdo sl upa danes javno nastopiti v prilog božji kapljici, kakor se je svoj čas zavzel zanjo pokojni Stanislav škrabec ali dunajski profesor Lorenz. Za francoska vina pa se je te dni vneto potegnil belgijski pisatelj Maurice des Ombiasa. Odsek za izvoz francoskih vin je spričo slabe prodaje izposloval pri poslanski zbornici, da se je odpravila luksusna odredba, ki Je napravila toliko zla, pa tako malo koristi Važna zapreka pa tiči v ameriški alkoholni prepovedi Des Ombiaus jo šteje med ono vrsto sodobnih zablod kakor vojno, katero je izzvala Nemčija, kakor boliš-vištvo. Najbolj ga žali to, da se v prohiblcljskem besedilu meče vino v isti koš kot kokain, opij in zbrozgani alkoholi ki pogubno vplivajo na organizme. Toliko da ne vidi v tem divji napad na latinstvo, naval uničujočega in licemerskega anglosaksonskega pro-festantstva na krščanstvo. Nedavno je avtor rekel pri pojedini pisateljev. Na vseh mizah: voda, voda, voda! 11 žalostno je mislih večina teh darovitih mož priznava Baudelaire^ kot početnika, kot boga svoje mladosti. In vendar Je Baudelaire prepričano dejal: »Ko bi vino Izginilo jz človeške proizvodnje, bi po mojem mnenju v zdravju in razumu planeta nastala praznota, pomanjkljaj, mnogo hujši re-dostatek nego vs! Izgredi In stranpd-tlce, za katere delajo vino odgovorno.« !n z bistrcem, ki naznačuje odpomoček današnjim zmotam, je dodal: »Kadar nastopi pravi zdravnik filozof (kar Je redka stvar), bo mogel napraviti močno študijo o vinu. nekakšno dvojno psihologijo, pri kateri človek In vino tvorita oba skrajnika. Razložil bo, kako in zakaj nekatera vsebujejo zmožnost, povečati osebnost mislečega bitja In takorekoč ustvarit! tretjo osebo, mističen čin, kjer prirodni človek In vino, živalski bog In rastlinski bog Igrata vlogo Očeta In Sina v Tmhd: plodita svetega Duha, Id je viši! človek, kateri Izhaja enako Iz obeh. Nekateri ljudje tolikanj oživi p© vino, da jim noge postanejo bolj krepke In uho čezmerno talko. Poznal sem moža. Čigar oslabeli vid je v pijanost! zadobil zopet vso svojo prejšnjo prodlmost Vino Se pretvorilo krta v orla.« Toda po ftaudelalmj, katerem« M morali vsi vinogradniki latinskih dežei postaviti spomenik, se le pričela prepovedovati križarska vojna zoper božjo kapljico, zoper lasnega in živahnega duha PrancUe. Tudi na Francoskem se Je del višjih slojev vda? vodnemu snobizmu, »tej driski v steklenic?«. Ljudje pozabljalo, da Je Franclja v dobah, ko Je bila plemenita p!Jača v nafveČJJ časti, najbolj žarela preko svojih mej. In kdo M sl drznil trditi da ni žlahtni »grozdja r« prispeval I. 1918. k velik! zmagi? Vino .zavri!to v skromni meri, poveča moč vseh naših sposobnosti. Srce. možgani. Izločevalni organi, živčevje In mišičevje pridobi po n lem na čutlflvl žlvnost!. Brona rdel Lsncereau*. Proust, Boucbarda? so nam to «gotovtil za »Hipokratom. Dioskoridom. Avile-nom, Askleplladom In za Stollkl. Dr. Pont pa to večno resnico potrjuje v Pasteurjevem zavodu t strogo eksperimentalno metodo. Torej, pravi zagovornik. nehajmo grešit! zoper duha; kakor Baudelaire smatrajmo kot bebca In tičem erca vsakogar, ki oponaša škodiil-vost vina: ta pijača Je spričo svojih vitamin Imenitno hranim Nadalje P® se pridružimo besedam poljedelskega ministra Chčrona. ki na moč obsoja po- tvori» & popBSfe Tffei. MeiaaJe fes 9»> bodranje sta še Uutejša protivnika Vinku LoaJču nego snoblstičnJ šemežl • Prašiča, pujski naj mrcvarijo krčmarje, ki nam vince kvarijo, Je pel že stari Villon, za njim pa BoSle-au, ki ni bil Vodopivec. Poštenje naj bo podlaga francoski trgovini, kakor je bilo v Colbertovih Sasih, Tako se bodo ubili ponarejki e, pr. hamburški burgundec, In alkoholna prepoved v tujini ne bo dolgo razsajala proti vina, plodovitemu načela prosvete, katero smo podedovali od Grdile ta Rima. Al D. O. “''""'t ' Zakonsko življenje in družba O vpliva zakonskega življenja na družbo je te dni predaval znan nemški soci Ja log v. Wiese. Predvsem se je dotaknil sedanje zakonske oblike, ki prevladuje v Evropi, t i enoženstva aii monogamije. Enoženstvo, ki je po njegovi opredelitvi trajna zveza med možem In ženo In ki Je od vseh spolnih odnošajev edina od družbe priznana oblika, se presoja s ozirom na njegov namen zelo različno. Vsi nazori se nagibljejo med dvema ekstremoma in sicer pravijo zastopnik! prvega, da je zakon samo gospodarske in geneonomič-ne narave, drugi pa vidijo v zakonu pravo, dmžabno priznano obliko ljubezni. Med tema dvema nazoroma se gibljejo ostala mutiranja o »vrhi galona. Predno sc Se dotaknil učinkov trajne monogamije, se je vprašal ali obstojajo sploh v resničnem življenju dosmrtne in izključne združitve enega moža z eno žensko. Mnogokrat so take zveze samo navidezne In se vzdržujejo zgolj s ozl-! irom na družbo, To «iajn dovolj Jasno priča moralna statistika, ki nam kaže, da se za večno sklenjena zveza žt čez kratko razveže In da sta potem zakonca zopet prosta !n ds moreta po svoj! prevdamostl skleniti drugo zakonsko zveza To je sicer v Evropi v primeru z Azijo n. pr. Japonsko, kjer se naravnost govori o »zakonu na poskušnjo«, redkejša prikazen. Vendar pa se Se tudi v Evropi že pred vojno ločilo okoli eden In pol odstotka vseh sklenjenih zakonov. Seveda Je ta odstotek po svetovni vojn! zelo naraste!. K temu moramo Še prišteti mnogštevlfne privatne ločitve, k! niso zaznamovane v sodnljsklh registrih, ki pa sodne ločitve precef presegalo. A ko vzamemo v ozir Se dejstva da se dogajajo ločitve hoti v meščanskih In proletarskih krogih nam ho Jasno, da nazlranje m trajni združitvi vedno hoti Izginja I« da stopa na njeno mesto pojmovanje zakonske zveze kot nekaj začasnega. Oglejmo sl še zakonsko zvestobo. k! s« tako pogosto krši In videti borna da se absolutna monogamija vedno bolj modificira oz. spreminja po začasnem mnogoženstvu. Vprašati se moramo torej, «akaf se ljudje vendar držijo enoženstva. Za to s« predvsem navajajo Intelektualni fn socljslnoeflčnl momenti, posebno pa pomen enoženstva za državo, družino In poedlnca. Sevala s« vsi ti moment! prav nič ne ozirajo na osebno srečo zakoncev. Dejansko so pa drugi motivi, k! prihajajo tu v poštev. Na eni strani moževa sigurnost, da so njegovi otroci zakonski In da sam poseduje svojo ženo, na drugi pa žensko stremljenje po moči In enakopravnosti z možem, posebno pa njen spolni monopol. Posebno lemi» ce fsdf M» itsemeetfev Ir töfe rostne preskrbe krčevito držijo eno» ženstva. Sicer pa obstojajo proti trajni zdrs* žitvl tehtni pomisleki Predvsem nag nanje k mnogžcnstvu, ki ne obstoja, k a» kor se splošno domneva samo pri moških, ampak tudi pri ženskah. Upravičen je torej dvom o trditvi, da je naloge ženske napraviti Iz za mnogo žeastvo vstvarjenega moža, monogamista. Po mnenju predavatelja ne drži tudi dejstvo, da s* spolni nagon v skupnem življenju ublažuje. Statistika pokazuje, d® prevladuje nagnenjs k enoženstvu in v primitivnih razmerah. Kljub nevarnostim, ki Jih povzroči . razočranje miodoporočencev, ko se jim razblinijo zlati gradovi je po njegovem mnenja enoženstvo vendarle mogoče in ustvarja baš ono mnoge vrednote. To pa le tedaj, ako sta zakonca srčno izobražena in na zunaj skromna. Predpogoj za enoženstvo in trajno zvezo pa je, da se zakonca ne ozirata ne druge momente kot edino na člmširšo telesno In duševno skladnost. Ravno v tem oziru se posebno v srednjih, dobro situiranih slojih mnogo greši. To bi znal povedati tudi marsikateri slovenski sin in slovensko dekle. Cesto se mnogo bolj ozira na bogastvo In na delavno moč kot na medsebojno harmonijo. To seveda vodi v večini slučajev do družinskih prepirov, ločitev ali vsaj do trajno nesrečnega življenja. Končno se ie dotaknil še ženskeg» gibanja. Ženska Je tesnejše priklenjena na družino in s tem na naravo. Njen vpliv na socijalno življenje gre vedno edino le potom moža, katerega je družba odtrgala od narave. Razumljivo je torej, da je moška kultura ženskam tuja in da bi se ji rade prilagodile. Nasprotniki ženskega gibanja pa ženskam po krivici odrekajo sposobnosti To podcenjevanje stoj! v ozki zvezi z versko propagando, ki govori o ženski naravnosti in moškemu razumu. Žensko gibanje naj torej utrdi dra* žaben položaj ženske In naj stremi, da bo Sel evropski razvoj k naravnemu In človeškemu, ne pa, da skuša nadora©» stili aioiko «telo z ženskim. STARE AMFORE, ÜCenfak labourel le zasledit v sneg*® ttttčnt Jam! pri Pont-du-Gard (Marseilles zanimive predmete, stare nkoll 4300 let, n. pr. orod'e iz kremena. Izllkane sekire, koščena šila In gladeie. Zbral je tud! irepln* dveh neollttčnlh posod Ena le vedro t kroglastim dnom In ozkim vratom, okra leno t prldvlžnlm! hnbkl In pisarn?: druga vedrt» ca pa Ima Itlrl roča'e od katerih potekalo prtdvtžne (reliefne) šiblčne petite: te M Imele namen preprečili, da se ne bi obešen* Posoda Izmuznila Iz vrvice. Ti lončarski vzorci so Iz konca kamenite dobe. toref skoro delalo konkurenco Izkopaninam v Utksnrhi. Solltrna votlina ie Pevllnlm ro-dnvnm služila kot tavctlič* vse od palce« iičnlh časov pa do danem, • Steklen hrezpetnlk. »Fctalr« poroča, da tgralo te dni v l.nndomi Igrokaz o pelčlcl, čigar snov |e vzeta Iz znane Per-raultove pripovedke. Umetnica, ki Ima vlogo glavne osebe, mora stopati lako oprezno. ker |e obuta v papučo Iz stekla, ln dasi hod! od sile previdno, toliko da n!1 Že večkrat razbila krhke obutve. — Nepotrebno opasnost le zakrlvfl malovcdrti prevalant, ki Je francoski -pantonfle de v a I r«. t j. žkrpet tz pikčastega krzna. poangležD kot »pantnutie de v e r r e«, meneč, da m ie Pcrrmult zmotil v pravopisa. • V Združenih državah (Radne, Wtscoe» sfn) ie sodnik Burgess, videč, da zapor fn gioba ne učinkujeta na prebrze vozače, našel novo kazen. Obtoženca obsodi na 30 do 90 dnf hoje. Med tem časom morajo tl novi Ahasverjl peš korakati, zgolj fz'emotna s**' stl na tramvai ali avtobus, nikoli pa ne oft zasebni voz. Ako se prekrši ta propis, t** gubi dokončno številko voza In dovollenle„ filra krvni obtok In pospešuje delovanje želodca In Jeter. Prisrčni smeh po* »pešuje tudi dihanje, daje vsemu telesu več toplote, očem pa njihov značilni blesk. Razširja prsi, povišuje delovanje kožnih potnic Jo Izganja Iz celic In pljuč nezdravi zrak. S kratkimi besedami: Prekrasno ravnotežje telesa in duše, ki mu pravimo zdravje, se ustvarja In vzdržuje » — smehom. Zakaj zdravje si ohranimo le na ta način, da skrbimo za pravilno Izvrševanje vseh telesnih funkcij. Prebedela noč, če vsled hudih skrbi nismo mogli zaspati, križ! in težave, beda Ati strah — vse to škoduje našemu zdravju; dovolj pa Je, da se nasmejemo prav iz *rca, pa smo zopet polni «vljcnjske volje in moči. Da, veselje — to jo dlxlr našega flvljcnja. Ne samo za fizično stran našega življenja, ampak tudi za duševno in moralno stran Je vesela misel nepogrešljiv in neizmerno dragoceni pogoj zdravega ravnotežja. Lahko se zdravo srnojemo? »Vesela mise! jc božje zdravilo,« Je dejal dr. Olivier Wendel Holmes, »in vsakdo W se mora! kopati v tem zdravilu. Starost in težave, pomanjkanje In zlovolja — vsa ta pogubna flvlienjska rja se da odstraniti etiiiwlo z oljem veselosti.« Dr. Burdlck Je v zapadnem defu New Torka slovel pod Imenom »ns-smehljanl doktor«. Svoje padfente I« oblikoval s v»**Jim. od oä «r»t w- smchljanlm obrazom. Njegova dobra volja je bila za bolnike nalezljiva. Čeprav je predpisoval malo kapljic In praškov, js vendar Imel krasne uspehe. Moč take dobre volje učinkuje najbolj ravno na bolehne in slabotne ljudi Vesela misel lahko v danih razmerah premaga celo najtežjo bolezen ail pa vsaj znatno pripomore k ozdravljenju. Duševni vplivi posegajo globoko v živčni sestav, toda dobra volja in vesela misel nas osvobojujeta bolečin, obenem pa nam nudita obilo telesne življenjske moči. Otožnost, skriti in strah spodkopitjejo človeško življenje. Melanholik ,kl je Izgubil vero vase, v svojo meč in mogočnost, se kaj hitro uda obupu, ker mu nedostaja duševnega veselja To veselje pa sl mora človek ustvariti sam, kljub vsem težavam hi grenkobam težkih dni. Zato se moramo * vso svojo močjo zoperstavljat! vplivom onih moči, ki nas tišče k tlom in nam jemljejo pogum. Na ta način se da premagovati celo strah pred bližajočo se starostjo, ki jo edinole vesela misel zadržuje na njeni poti Kajti moč In lepoto mladosti »i lahko ohranimo celo v zrelejši dobi — č« je naš duh vesel In misel zadostna. Nedavno sem čltal o možu Iz sosednjega mesta, o katerem so praviti, da Je njegovo življenje pri koncu. Poslati so po sorodnika, ki so bodeč pri postelji pričakovati bolnikovo poslednjo uro. Takrat je Prišel tudi neki znanec, ki t* «meje detel da «e mu bole®«» a* dozdeva nevarna In da bo bolnik kmalu zopet zdrav. Pripovedoval Je edo prav zabavno smešnlco, ki je bolniku Izvabila smeh. To mu Je očivldno dobro dela P* je okreval In postal zdrav. Mar ni dejal že Shakespeare, d* vo-selo srce ilvl dolgo časa? Vesela misel je zdravilo, let Se zelo po ceni Ze otroke bi morali vzgojevatl k veselju. Iz otrok, ki se ne morejo veselo smejati ne bo nikoli nič posebnoga. Zakaj drevesa, ki ne cveto, ne rodijo sadja. Tudi zunanja slika In osebni značaj posameznega človeka sta v zvezi t njegovim smislom za humor. Vse najlepše In najblažje v naši notranjosti se na zunaj odraža y rednem 1° zdravem Sinelm. Osebni zdravnik pruskega kralja Hufcland Je priporočal svojemu gospodarju, naj zopet uvede stari, dobri običaj dvomih norcev, katerim dovtipom In domislicam se Je morala smejati vsa dvorna družba In na gostijah vsi gostle Celo v strogi Spart! le dal modri Likurg postaviti v vse jedilnic« podobo boga veselja In smeha. »Najbolj Izgubljen le tisti dan, naše-ga živijenja. kadar se nismo ntč smejali.« Je delal nekoč francoski filozof In pisatelj CJiamfort Četudi nam danes kraljic* Moda ne dovoljuje glasnega In odkritega smeha, nimam zaupan}* e njeno razumno pravda most In duhovitost Zakaj ta tiranska gospodarica prinaša današnjem« fiuvflktt betežni ker «teenjui« lete v korzete, priporoča Šminkanje obraza In pošilja avoje pristaše k ponočnim plesom in v dražbe — da, na Kitajskem pohabila ženskam noge! v Res Je, da današnji bon-to« civiliziranega sveta ne dovoljuje dobro vzgojenim ljudem, da b! se smeli v družbi glasno smejati, ampak morajo s smehom biti previdni — vendar P* sem mnenja, da res dobro vzgojeni človek ne bo nikogar užalil tudi če te smeje naravno In od srca. »Ljubim človeka, ki se zna Prisrčno smejati«, je zapisal slavni angleški romanopisec Walter Scott On sam je spadal med najsrečnejše ljudi pod solnccm; vedno je Imel «a ustih pripravljeno prijazno besedo In ljubezniv smehljal k! ga ni odrekal nikomur, zato pa so ga tudi vsi ljubili In cenili Prevci r, o, FR! BRIVCU New Jersevski sodnik. Stickel, fe preživel par razburljivih trenutkov, k! se lih bo le dolgo spominjal. — ß» ie pri brivcu, glavo I« Imel vznak na slonfiu prt priveza* okoli vrata In uslužbenec, zamorec, ki ga je obdelovat < britvijo pod namlUcno brada za ic nenadoma vpraial: — Vi ste oni. ki *te obsodili na smrt moleza brata Bltia. katerega so prsd dvema dnevoma usmrtili s elektriko. Sodnik Stickel te skušal utaJStf svojo rtsburienosL — Zaitbog *! M elkdar dosti vreden v svojem tivlien!«, ie itadaileval aamorskl brivec a globokim trsdiboa t* mUse M-prti br« sodnika. •ate smM * te te «*MmA Drobtine. * Francoskim Cenam raste brada, že pred neka) časom Ic neki francoski znan» •tvenfk opozoril na dejstva da se prt ženskah vedno bo!) pojavlja pleša. Po nlegovt trditvi Imajo sedaj ženske vedno kralle la® se. Sedaj pa prinaša neka francoska medj® clnska revija trditev, da ae prt ženskah vedno bolj opazuielo sledovi brk. Tako ima v neki francoski pokrajini že »0 odstotkov, žensk prav čedne brklce. Omenjeni zdravnik ničesar ne omenja, ali M te Cenile tudi brijejo. • Tragična «soda treh ruskih pevcev. V Londonu je zadnji čas gostoval slavni ra* skl baritonist Tartakov. Kakor ta časa ca-rlstfčne Rusije, tako tudi po revoluciji Ic Ml on llubllcnec petrozralske publike. Seveda fe žel skupno t še dvema ruskima pevcltna Samarinom In Davidovlčent tudi v Londonu velikanske uspehe. Ko pa se le nekega večera vračal v avtomobilu Iz opere so sa vsi trije smrtno ponesrečili- Njihov auto Je namreč zadel v neki težki auto in te popoš-Eoarja razbil. • Zensko prebivalstvo v Avstraliji Ka® kor znano, le skoraj v vseh deželah ved žensk kot moških aamo v Avstraliji ki J* še vedno dežela «a naseljevanje. |e m«« 5 mliljonf prebivalcev 200 tisoč žensk mam kakor moških. Posebno se pokaže to sorazmerje v dobi doraslosti. • Premeteni detektiv. Neki banki je bilo nedavno ukradeno 7°.7.« nj skih zlatnikov, ki jih je banka d<>MI* neke carigrajske banke. Vreče * *,a M dospele v Pariz plombirane, ko ,(1 * " |T odprli to ugotovili, da se nah*1* v mesto zlata, premog. Kot '*r?r so detektivi označi» Benetke, k.er *0 talin st veneča kupca kmalu *",fL izsledili n. ta način. d. se H1?»* najti njegovo ljubico, v 411« |m«mi poslali neko brzolavko. na katero mI_ odrvul Prt »M •* W ** *"ld