LETO XXXI. — Številka 31 2. avgusta 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Zwentendorf - res .zmota volikev'? # Bo v zadevi jedrske elektrarne # prišlo kmalu do revizije Ijud-0 skega glasovanja 5. novembra 0 lani? — Zlasti sedaj, ko vse 0 govori o energetski krizi, ko 0 arabski šejhi zapirajo naftne # cevi in istočasno povišujejo ce-9 no „črnega zlata“, potem ko si 0 je Khomeinijev režim premislil 9 in ne bo gradil plinovoda skozi 9 Sovjetsko zvezo, od katerega 9 tudi Avstrija dobi pretežni del 9 plina, — zlasti sedaj torej se 9 množijo glasovi, da bi raje po-9 žvižgali na strah pred morebit-9 nim Harrisburgom in raje imeli 9 tople sobe pozimi. Socialistični centralni sekretar Karl Blecha je v ponedeljek predložil študijo nekega instituta za poizvedovanje javnega mnenja, po kateri naj bi kratko pred in kratko po atomskem plebiscitu 5. novembra bila večina za jedrsko energijo, le 5. novembra je bil izid volitev drugačen. Razen tega bi bil rezultat isti, če se stranke ne bi vmešavale, zgolj volilna udeležba bi bila nižja. Razen tega tri tedne pred glasovanjem 37 procentov Avstrijcev sploh ni vedelo, kako jedrska elektrarna funkcionira. Priporočila strank so privedle do tega, da so nekateri šli na volišče, ki so prej hoteli ostati doma, spet drugi so iz istega razloga šli na volišče. Strah pred jedrsko energijo se je v času od 5. novembra lani precej zmanjšal, je dejal Blecha. Predstava te ankete je prinesla centralnemu tajniku SPÖ več kritike kakor odobravanja. Tenor: zakaj splho še potrebujemo potem volitve in glasovanja, če to zmore tudi institut za povpraševanje javnega mnenja? Razen tega je nevarno, če se interpretira(jo) demokratično glasovanje in volitve pozneje kot zmota voliicev. Če bi bil kdo hudoben, bi tudi 6. maj, prepričljivo zmago socialistov, mogel označiti kot pomoto. SPÖ vsekakor ne bo tista sila, ki se bo potegovala za revizijo plebiscita o atomski elektrarni, je dejal Blecha. Kako dolgo ima SPÖ in on spoštovanje do rezultata demokratične odločitve? — Blecha: Tako dolgo, dokler ne bo nastopila druga, nasprotna iniciativa. Slovanska otroška folklorna skupina v UN0-«ty Dunaj zaželena, v Velikovcu na Koroškem pred zaprtimi vrati! Velikovec je bil in ostane uradno docela nemški. Niti tedaj slovenski prireditelj ne sme nastopiti na javnem odru občinskega poslopja „Neue Burg“, kadar so nastopajoči 12- do 14-letni otroci. Niti tedaj ne, kadar gre za kulturno izmenjavo tudi na višji ravni. Niti tedaj ne, kadar bi zahtevala osnovna vljudnost in etiketa, da bi sprejeli skupino iz sosednje države, s katero obstajajo redni diplomatski in tudi drugi stiki. Celo tedaj ne, če je taista otroška folklorna skupina povabljena, da sodeluje nekaj dni navrh pri uradnem odprtju avstrijske UNO-city. Na eni strani je ta skupina zaželena, da sodeluje pri nadvse slovesnem državnem aktu, na drugi strani pa v isti državi nezaželena. Zares čuden hišni red v južnem delu te republike! Jugoslovanska otroška folklorna skupina „Karpoš“ iz Skoplja bo nastopila v sredo, 15. avgusta, v Šmohorju na povabilo Krščanske kulturne zveze. KKZ je predvidevala še en nastop s to skupino v Podjuni. Na dlani leži, da pride kot prvo v poštev okrajno mesto Velikovec, center okraja. V Velikovcu je le ena sama velika dvorana: Neue Burg v občinskem poslopju, v občinski upravi. Vendar so tam Slovenci nezaželeni. Leta 1969 je prišlo v Velikovcu do protesta zaplankanih nemških nacionalistov, ko je KKZ priredila tam predstavo Martina Krpana. Kljub temu je bila prireditev uspeh. Leta 1972 je nastopil v Velikovški Neue Burg koroški zbor Jakob Pe-telin-Gallus. Tudi takrat napolnjena dvorana, protestov pa nič več. Leta 1973, po tafelsturmu in po združitvi občin, je nadomestil tolerantnega in zmožnega župana Martina Hospa (SPÖ) črni Hans Glantschnig. Od tedaj naprej je v Velikovcu zavladal in še vlada kulturni mrk. Slovenske oziroma slovanske prireditve so v uradnem Velikovcu nezaželene, akoravno so medtem domačini ustanovili lastno slovensko kulturno društvo. Občina Velikovec — tokrat z županom Erichom Paulakom na čelu — je spet enkrat odklonila. Odklonila, ker se menda boji nemi- Krščanska kulturna zveza v Celovcu A - 9020 CELOVEC - KLAGENFURT VIKTRINCrn RING X TEI. 04223 ■ T-DT* 72565/24 D.j/«mCe lovec, 1979-07-09 P.n. občina Velikovec g. župan Erich Paulak 9100 Velikovec________ Spoštovani g. župan! V okviru Teta otroka gostuje letos.avgusta otroška folklorna skupina "Karpoš" iz Skopja pri UNO’ na Dunaju. Skupina, katere elani so otroci od 12. do 14. leta starosti, bo ob tej priložnosti nastopala tudi na Koroškem, in sicer v Šmohorju. Drugi podoben večer bi lahko priredili v Velikovcu, kajti oder slavnostne dvorane v "Neue Burg", bi bil za skupino, ki šteje 60 elanov, zelo primeren. Kot nam je znano iz telefonskega pogovora s pristojnim referentom, dvorana 16. avgusta, ki je za nas edini možni termin, tudi še ni zasedena. Zato se obračamo na Vas s prošnjo, da nam za to popolnoma nepolitično in za leto otroka primerno prireditev daste na razpolago dvorano v "Neue Burg", in nam ćimprej, ker smo že.v časovni stiski, sporočite Vašo - kot smo prepričani - pozitivno odločitev. Z odličnim spoštovanjem Za Krščansko kulturno zvezo Nužej Tolmajer tajnik rov. Kot dokazano moremo smatrati naslednja dejstva: 9 prvič, da vse govorjenje in zatrjevanje deželnih in državnih politikov o mirnem in enakopravnem vzdušju na Koroškem kratkomalo ni res. 9 Drugič, da socialistični župan Paulak nadaljuje sramotno tradicijo svojega ÖVP-jevskega prednika Glantschniga. Pred letošnjimi občinskimi volitvami se je SPO’ sama sebe prikazovala kot žrtev čr-nomodre koalicije in obljubljala, da bo te razmere odpravila, če pride na oblast. SPÖ torej ni nič manj nacionalistična kakor ÖVP in FPÖ. 9 Tretjič, da župan Paulak ne izpolnjuje svojih dolžnosti. V odklonilnem pismu Krščanski kulturni zvezi piše, da bi taka prireditev vzbudila nemir in da ne more prevzeti jamstva za varnost vseh udeleženih. Ni pa zapisal, kaj vse je naprvil, da bi to nevarnost odvrnil. Če pa Paulak ve, kje so gnezda nemirov, bi kot vrhovna policijska oblast moral primerno ukrepati in ovaditi. 9 Četrtič, da stanje na Koroškem ni za ped boljše kakor pred nekaj leti. Županova argumentacija je docela ista, rezultat prav tako. 9 Petič, da dobrososedski odnosi niso vedno obojestranski. 9 Šestič, da je tokrat doživela na lastni koži koroško vzdušje celo otroška skupina iz sosednje Jugoslavije. 267 _ SleätgemslEÖfe IlollssrrEatht STADT DER VOLKSABSTIMMUNG TELEFON 571. 572 UND 21 73 (VORWAHL 0 42 32) 9100 VOLKERMARKT. o7 30 C-19/79-921 I Neue Burg Völkermarkt j BETRIFFT. _ , , Saalvermietung. An den Christlichen Kulturverband Viktringer Ring 26 9o2o Klagenfurt Sehr geehrte Herren ! Zu Ihrer Anfrage vom bezüglich Überlassung des Rest- saales der Neuen Burg in Völkermarkt zur Aufführung einer Folkloregruppe muß Ihnen mitgeteilt werden, daß diesem Ersuchen nicht stattgegeben werden kann, da der Stadtrat der Stadtgemeinde Völkermarkt nach gründlicher Beratung dieser Angelegenheit zur Auffassung gelangte, daß derartige Veranstaltungen zu Unruhen in der Bevölkerung führen könnten und somit keine Garantie für die Sicherheit aller Beteiligten übernommen werden kann. In der Hoffnung, daß Sie diesen'berechtigten Befürchtungen Verständnis antgegenbringen, zeichnet mit dem Ausdruck vorzüglicher Hochachtung Der/Bü)?g.ermeister : )er^Bü Kje so mostovi? (Iz nagovora dr. Eriha Prun-ča ob uprizorivti Martina Krpana v Neue Burg 1969, ko so nahujskani burgerji pred dvorano demonstrirali.) Wir sind, meine Damen und Herren, heute nach Völkermarkt gekommen, nicht um jemanden eine Domäne streitig zu machen, nicht um zu demonstrieren, nicht um andere zu provoziern, wir haben nur von unserem unveräußerlichen Recht als österreichische Staatsbürger Gebrauch gemacht, um hier unsere bescheidene kulturelle Visitenkarte abzugeben, und sie, meine Damen und Herren, zu einem Gespräch einzuladen, zu einem Gespräch, das eigentlich der Worte nicht bedarf, sondern sich über Geste und Gesicht dem anderen mitteilt, da es den Pulsschlag d’eses anderen spürt und sich an seinem Anders -Sein freut. Wir wissen heute, daß es nicht Zeit ist, Barrikaden zu errichten und Grenzen zu verschieben, wir wissen, daß die Stunde Europas schlägt, in der es gilt, Barrikaden niederzureißen und Grenzen abzubauen, um an ihrer Stelle weite Brücken der Begegnung zu errichten. Und in einem Österreich europäischen Geistes, in einem Kärnten, das Europa im kleinen sein kann und will, ist kein Platz für Chauvinismen, welcher Art sie auch sein mögen. Sä Pismo NSKS predsednici evropskega sveta S. Veil Pred kratkim je bila izvoljena za predsednico Evropskega sveta Simone Veil, prva ženska na tem odgovornem mestu. Narodni svet koroških Slovencev je novi predsednici poslal pismo s čestitkami k izvolitvi, hkrati pa je opozoril na nerešene probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Draga gospa predsednica! Narodni svet koroških Slovencev z zanimanjem zasleduje prizadevanja znotraj evropskih držav, doseči bolj tesno združevanje, boljšo koordinacijo vseh za skupno Evropo delujoče sile in tako voditi ljudi v bolj obsežnejšo, od tolerance in medsebojnega razumevanja oblikovano nadnacionalno družbo. V Vaši izvolitvi za predsednico Evropskega sveta — h kateri Vam iskreno čestitamo — vidimo za Evropo pomemben razvoj in zelo pozdravljamo, da Vi, kot smo zasledili v poročilih, zagovarjate razširitev političnega akcijskega delovanja izvoljenega evropskega zastopstva. Kot zastopniki slovenske narodne skupnosti, etnične manjšine v Avstriji, apeliramo na Vas, da bi v Evropskem parlamentu in skupno z njim glasovali za pravice in ohranitev etničnih manjšin v Evropi. Moramo namreč ugotoviti, da naša država, republika Avstrija — sama član Evropskega sveta — nam v členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 zagotovljenih pravic ne respek-tira, in jih celo s pomočjo zakonov vzame, odnosno jih občutljivo krajša, tako da je naša narodna skupnost izpostavljena asimilacijski politiki, ki jo javne institucije celo pospešujejo. Zlasti ni upoštevana naša pravica, da bi uporabljali lastni jezik v otroških vrtcih in šolah, pred uradi in sploh v družbi. In ne more biti govora o zaščiti manjšin, kakor dolgo v državi manjšini nasprotne osebe, krogi in organizacije nemoteno smejo delovati. Tako vidimo eksistenco slovenske narodne skupnosti v Avstriji resno ogroženo, hkrati upamo, da bodo vse na integracijskem procesu Evrope delujoče države in sile spoznale, da etnične manjšine samo tedaj enakopravno oblikujejo z drugimi narodi bodočnost Evrope, ako jim je dana možnost, da si ohranijo svojo identiteto. Upamo na Vašo podporo in besedo tudi za majhne v evropski narodni družini in Vam želimo, gospa predsednica, v Vašem novem delovnem krogu mnogo uspehov. Z odličnim spoštovanjem Jože Wakounig, I. r. dr. Matevž Grilc, I. r. član predsedstva predsednik Mladina SKGZ na Koroškem Delegacija mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) iz Trsta je v četrtek, 26. julija, obiskala sedež Narodnega sveta koroških Slovencev, kjer jo je v imenu predsedstva pozdravil tajnik Kluba občinskih odbornikov Franc Wedenig. Wedenig je poročal o trenutni politični situaciji koroških Slovencev in navezal na ta aktualni problem, volitve za deželni zbor in kandidaturo KEL. Dipl. inž. Franc Kattnig je delegacijo seznanil z delom Slovenskega informacijskega centra in zastopnik KDZ Janko Ferk je delegate informira! o organizaciji in političnem delu. Na ta poročila se je razvila živahna diskusija, kar je dokaz, da so v Trstu dobro vešči o koroškem problemu. Obisk se je zaključil z bifejem in nadaljnjimi razgovori v klubu KDZ. Diktator Somoza pobegnil, vendar: nova tragedija političnih letnikov © Diktator Anastasio Somoza je © sicer zbežal iz Nicarague, ven-@ dar vseh grozodejstev v tej dr-© žavi še ni konec. Politični ujet-© niki so rešeni iz zaporov, ven-@ dar ne vsi. Obstajajo skrivni © podtalni zapori, za katere pa © nihče ne ve. Vojaki in trinogi @ Somozovega režima so zbežali, # zbežali tudi stražarji. Politični © ujetniki so brez prehrane, brez © vode. Pretekli konec tedna je ® svet pretreslo edinstveno poro-® čilo Toneta Hočevarja, dopisni-© ka jugoslovanske agencije Tali njug, ki je na lastne oči doživel © dramatična prizadevanja, kako © bi se te ujetnike le dalo še re-@ šiti. Prinašamo v naslednjem © njegovo poročilo, kateremu ni © treba dodajati besed: TRAGEDIJA ZAPORNIKOV V SOMOZOVEM BUNKERJU Več kot sto zapornikov, domoljubov, ki jih je zaprl diktatorski Somozov režim, umira nekje pod zloglasnimi bunkerji v Managui. Za zdaj nihče ne ve, ali je kdo od njih še živ, saj so že več kot teden dni brez hrane in vode. Doslej pa nihče še ni našel skrivnega vhoda v strašne kletke, kjer je Somoza mučil politične zapornike. Pod bunkerji je bil zgrajen cel labirint, kjer je izgubilo življenje na tisoče nikaraških domoljubov, ki so jih pobili pripadniki Somozo-ve politične policije. Večina od njih je pobegnila iz države ali pa se skrivajo v tujih ambasadah. Stalni pozivi prek radijskih postaj osvobojene Nikarague doslej niso omehčali src teh krvnikov, ki edini vedo, kje je tajni vhod v podzemne ječe, od koder bi se morda še lahko rešil kak preživeli zapornik. Sandinisti so že preiskali celotno področje okoli bunkerjev, vendar vhoda niso našli. Pomagale jim niso niti izjave preživelih zapornikov, saj so vse odpeljali v podzemni labirint z zavezanimi očmi, pa tudi v ječi so vsem poveznili na glave kapuce, tako da nihče od njih ne ve, kako je prišel v podzemlje, kje so ga iz njega izpustili in kdo ga je mučil. Predvčerajšnjim se je pokazalo majhno upanje, ko so sandinisti našli nekdanjega pripadnika So-mozovih varnostnih sil, ki je poznal pot in celoten sistem podzemnega labirinta. Po naključju sem bil navzoč, ko so ga privedli v štab brigade, 50 metrov od bunkerja. Ime mu je Napoleon Muica, nekdanji kapetan varnostnih sil. Sam je izrazil pripravljenost za sodelovanje in izjavil, da ni kriv za noben zločin, za kar naj bi imel priče. Ko so ga sandinisti začeli zasliševati, je neka žena, ki jim je prinašala hrano, preplašeno zavpila: „Kaj dela ta med vami? Na svoje oči sem videla, kako je sam pobil celo družino mojih sosedov. Pričam lahko, da je ubil vsaj pet oseb.“ Muica se je prestrašil in poskušal pobegniti. Ko je videl, da za to ni nobene možnosti, je hitro izvlekel iz žepa stekleničko s tabletami in jih, še preden mu je lahko kdo to preprečil, pogoltnil. „Zdaj nima nobenega smisla, da vam pomagam in da se rešim,“ je počasi izdavil. Pozivi sandinistov, naj vendarle pove, kako bi se dalo priti do zapornikov, ki bi jih morda še bilo mogoče rešiti žive, niso pomagali. „Naj poginejo. Vedite le, da so vsi le nekaj metrov pod nami. Vhod iščite kar sami, vendar je miniran. Vseeno mi je, kaj se bo z njimi zgodilo, jaz ne bom spregovoril. Vi ste vsi subverzivni komunisti, vam ne bom pomagal.“ Vsem, ki smo bili navzoči, je zastal dih, ko smo poslušali to zver v čoveški podobi. Mučil in ubijal je poitične zapornike, svoje rojake, in slepo služil pobeglemu diktatorju. Upanje, da bi rešili katerega od mučenih domoljubov, je tako propadlo. Tone Hočevar (Tanjug) Val bombnih atentatov v Španiji V glavnem mestu Španije je zavladal strah pred bombnimi eksplozijami. Po seriji sedmih atentatov, ki so terjali življenja devetih ljudi, domala sto pa jih je bilo ranjenih, se kar naprej vrstijo anonimna telefonska opozorila o podtaknjenih bombah. Madridska policija je sklenila zapreti mestno podzemeljsko železnico, ker so jo opozorili, da so na treh progah podtaknili bombe. Zaradi varnosti so tudi prepovedali ves avtobusni promet v južnih delih mesta. Tudi več avstrijskih turistov je dojemalo atentat, nekaj jih je ranjenih. Za omenjene atentate je krivdo prevzela separatistična organizaci- ja ETA, ki je podtaknjene bombe v Madridu označila kot „drugo fazo operacije“. V sporočilu vojaškega oddelka te organizacije je rečeno, da bodo nadaljevali akcije, ki so samo letos terjale življenje 88 ljudi. Vlada v Madridu je ogorčena spričo novega vala nasilja ETA, ki je zajel Španijo po dogovoru o avtonomiji dežele Baskov. Vse politične stranke in časopisi soglasno obsojajo organizacijo ETA, „katere edino orožje je teror“ in ki je „napovedala vojno vsej Španiji“. V sporočilu vlade je rečeno, „da morilci, ki se zatekajo k subverzivni teroristični taktiki v nasprotju z interesi baskovskega ljudstva, skušajo omajati vero v avtonomijo dežele Baskov“. Hkrati je rečeno, „da je vlada uvedla vse nujne ukre- Koroška stvarnost — V NAŠEM TEDNIKU pe, da bi državljanom zagotovila varnost“. Vse madridsko časopisje ostro obsoja atentate in poudarja neuspeh politične rešitve problema dežele Baskov z odgovorom o avtonomiji. WVWWVWWVVVVVVV^VVVWVVWVWVVWWVVVVVVW.V^W^^V^W.W.V.V^ tednikov Uotneniae - tednikov Uofnentoe - tednikov kotneniac - tednikov kome JOŽE WAKOUNIG, glavni urednik NT: (J) m m a t 6 kirukd za Laeae Zaradi letošnjega vremena bo pridelek žita v Avstriji precej nižji, kot so pričakovali. Tudi pridelek sena in poljščin bo zaradi suše in drugih vremenskih neugodnosti nižji. Problemi kmetijstva pri nas so dobro znani. Močni skok cene za plinsko olje bo seveda tudi vplival na ceno kmetijskih pridelkov. Seveda katastrofe pri nas ni pričakovati. Hrane je zadosti. Poročila o naravnih katastrofah po vsem svetu so že skorajda otopila našo zavest. Mraz in pozeba v Braziliji, neurja in poplave v Evropi in Aziji, suša v Afriki, potresi v raznih krajih sveta. Pa dan na dan vesti o dražjem bencinskem in dizelskem gorivu in o pomanjkanju energije na svetu. Preveč enostavno bi bilo zvaliti vso krivdo zaradi dražje nafte na države članice OPEC. Nafta je za večino teh držav edini vir dohodkov in razumljivo je, da pač skušajo te države iz izvoza svojega črnega zlata iztržiti čim več, da bi si ustvarile potrebne osnove za tisti čas, ko bodo vrelci usahnili. Industrializirani svet bo moral bolj varčevati z dragoceno naftno energijo, poiskati pa bo moral tudi druge energetske vire. Podražitev nafte pa ne prizadene v prvi vrsti bogatih industrijskih držav, temveč revne države tretjega in četrtega sveta. Zaradi dražje energije se podražijo industrijski izdelki, podraži pa se tudi izgradnja industrijske infrastrukture. Velikanskih potrebnih sredstev pa revne države nimajo, ne sredstev za infrastrukturo, ne sredstev za posodobljenje obstoječih industrijskih obratov. Racionalizacija v industriji in v kmetijstvu pa bi samo povečala število brezposelnih. Nove države v Afriki in Aziji so po osvoboditvi izpod kolonializma iskale rešitev predvsem v hitri industrializaciji, ob tem pa so zanemarile kmetijstvo, ki je večinoma ostalo na stari primitivni ravni. Posledica je bil beg v mesta, ki so postala samo vir nove revščine, kriminala, pa tudi leglo nezadovoljstva in socialnih in političnih nemirov; pogostokrat se pridružijo še rasna, narodnostna in verska na-sprotstva. Kolonialne države so uničile v Afriki staro plemensko strukturo in staro ureditev, ki je bila precej demokratična. Tistega novega, kar bi moglo ustrezno nadomestiti staro, pa z evropskim pojmovanjem skupnosti in države niso mogli in tudi niso hoteli dati. Nove državne tvorbe so ostale tuje sredi afriškega perbivalstva in zato se tudi ni treba čuditi, če po umiku starih kolonialistov izbruhnejo nemiri, če se stopnjujejo stara plemenska nasprotstva v sovraštvo in krvave spopade, ki jih zdaj bijejo s sodobnim orožjem. Ob vsem tem pa nazaduje preskrba s prehrano za lačne množice. Hrane je seveda na svetu zadosti, samo razdelitev je krivična. Politiki in strokovnjaki so že razpravljali o tem najbolj perečem problemu pri različnih konferencah, spoznali so potrebo po novem gospodarskem redu, toda uresničitev je propadla zaradi ozkih sebičnih prestižnih gledanj. Tisti, ki o teh problemih razpravljajo in ki pravično razdelitev preprečujejo, ne trpijo lakote, lačni pa odločilne besede ne morejo spregovoriti. Tako danes svetovna javnost neodločno čaka, podobno kot čepi kunec skoraj omrtvel pred kačo, ki ga hoče požreti. Vsi pa upajo, da kača le ne bo čavsnila. Zaradi čedalje hujšega obubožanja revnim, lačnim državam primanjkuje denarja za nakup živil. Največji izvoznici žita so ZDA in Kanada. Toda tam bo letos pridelek žita precej nižji. Sovjetska zveza bo morala letos uvoziti spet precej žita, prav tako države sovjetskega bloka in tudi Kitajska. Na svetovnem tržišču bo pač mogel kupiti tisti, ki bo tudi mogel plačati. Za najrevnejše med revnimi pa bodo ostale spet samo drobtine. rrn noS tednik „Pazi, pazi, Stanko pride! Hitro na ono stran ...precej zmedena stojim v gruči fanov in ne vem, kaj naj bi delala. Vidim jih samo teči sem pa tja, vsi z gorečimi obrazi, potni in resni kot da bi igrali za zlato kolajno. Včasih švigne žoga po zraku, jaz pa se hitro spravim na varno. To je prvič v mojem življenju, da se poskušam v nogometu. Na žalost pa moram že kmalu spoznati, da nimam prav nobenih sposobnosti, da bi lahko uspešno igrala nogomet. Zato sem bila za moštvo le slaba investicija in nikakor ne sposobna igralka. Kar oddahnili so se igralci, ko sem se umaknila z igrišča, saj sem stala skoraj vsakemu na poti. Pa tudi zame je bilo bolj zanimivo gledati na Koroškem. Prav tesno mi je bilo pri srcu in najraje bi se spet vrnila. Ko pa sem se približala hiši, sem čula vesel smeh in krik in ko sem vstopila v kuhinjo, sem bila prav prijazno sprejeta, da mi ni bilo žal, da sem prišla. Tukaj na Ka-lišu je bil počitniški teden za otroke. Organizator te akcije je duhovnik Peter Sticker. Z njim sem se pogovarjala o nastanku te akcije. Peter Sticker in njegova sestra Dorica Sabotnik sta bila ini-ciatorja tega letovanja. Imela sta idejo, da bi slovenskim otrokom omogočila poceni počitniški teden. Zdaj je minilo že dvanajst let in še vedno pridejo skupine na Kali-še, še vedno jih organizira Peter Sticker. Prvo leto so bili na počit- je last Olipove, pd. Užnikove družine. Vse poteče na idealistični bazi. Ni birokracije, ne stroge organizacije in prav zaradi tega se mi zdi, da je vzdušje tukaj tako domače, sproščeno in prijetno. Prejšnji teden od 7. do 22. 7. so bila dekleta na Kališu. Od 22. 7. do 29. 7. pa fantje. Obe skupini sta vodila Stanko Olip in Pepi Mar-' ketz. Pri fantih se jima je še pridružil Janko Urank. Ta popoldan so imeli najprej vaje za večerno mašo, nato pa je bila napovedana slavnostna nogometna igra, katero sem že v začetku omenila. Vzgojitelja Pepi, Stanko in Peter so sodelovali pri igri, kjer so bili na vsak način bolj uspešni kot jaz. Saj so se slišali vedno boječi kritiki, če je MARICA WERNIG: En dan na Kališah igro kot pa sodelovanje (čeprav se ne spoznam pri nogometu). Športno igrišče je travnik na Kališu, ki se razprostira za hišo. Uspešni nogometaši so fantje in vzgojitelji, ki so v Selah na Kališu na počitnicah. Ambiciozni nogometaši brez potrebnih sposobnosti pa jaz, Marica Wernig, ki sem preživela en dan med temi mladinci na Kališu. Opoldne, ko sem se peljala na Kališe, sem že od daleč videla veliko kmetijo, ki stoji čisto sama na griču. Počutila sem se kot pritepenec v tem krasnem idiličnem kraju, ki je gotovo eden najlepših nicah samo otroci iz Pliberka in Šentjakoba. A že naslednje leto so prišli otroci iz vseh slovenskih koroških krajev. Vedno prideta dve skupini — enkrat dekleta, enkrat fantje. Stari so od sedem do trinajst let. Skupine pa vodijo duhovniki, učitelji, študenti — vsi to delajo na prostovoljni bazi. Cena za ta počitniški teden je izredno nizka. Letos znaša 250.— šilingov. Vsak otrok še prinese nekaj natu-ralij, nekatere slovenske družine še dajo izredno kako podporo; celo iz Kanade neki dobrotnik pošilja podporo. Tudi ni treba veliko plačati najemnine za poslopje, ki eden od teh treh prišel do žoge. Zvečer je bila maša pod veliko, staro lipo. Maševal je novomašnik Marijan Schuster. Bogoslužje je bilo izredno zanimivo, otroci pa so mašo še popestrili s pesmimi, katere je spremljal na kitari vzgojitelj Pepi. Nato so zažgali veliki kres, ki so ga dopoldne navlačili fantje. Za vse je bilo to lepo doživetje — iskre so švigale visoko v nebo in dobil si občutek kot da bi padale zlate zvezdice na zemljo. Marjan Schuster je igral na kitari, otroci so čepeli okoli ognja. Ko je kres ugasnil, smo šli v hišo, kjer smo z Olipovo družino še večerjali in Valeško Malka, doma iz Pliberka, dokončala gospodinjsko šolo v Šentrupertu. Ona kuha za otroke: rada kuham za otroke in mi je tukaj tudi zelo všeč. Ce imam čas se z njimi tudi igram. Lansko leto sem kuhala pri dekletih, letos pa pri fantih. Pri dekletih sem lahko več sodelovala pri Rekli so ... igrah, ampak kljub temu je letos tudi luštno tukaj in če bom imela čas, drugo leto spet rada pridem. Marko, doma v Ledincah, jeseni bo vstopil v četrti razred osnovne šole v Ledincah: sem že drugič tukaj na Kališu in pravzaprav mi je ravno tako všeč kot lansko leto. Igramo se v gozdu, gremo na izlete, igramo nogomet in zvečer delamo skupinske igre. Morda bom še prišel drugo leto. Janko Urank, doma iz Celovca, učitelj, sedaj v civilni službi, dodeljen od Katoliške mladine za vzgojitelja na Kališah: delal sem že z drugimi skupinami. Tukaj na Kališu sem prvič in moram reči, da mi je zelo všeč. Ta počitniški teden tudi psihološko dobro vpliva na otroke; prvič ker so od doma, pridejo iz vsakdanjosti in postanejo bolj samostojni. Pri skupinskih igrah lahko pokažeio svoje zmožnosti in sposobnosti in se navadijo živeti v skupini. Hanes (12) in Mihael (6) sta brata, doma sta v Ledincah: Hannes: jaz obiskujem Slovensko gimnazijo v Celovcu. Na Kališah sem sedaj že četrtič. Letos mi ni več tako všeč kot prej. Najbolj luštno je bilo prvo leto. Tedaj še nič nisem poznal, zdaj pa že skoraj vse poznam. Ne vem še, če bom drugo leto prišel. Mihi: jaz sem najmlajši v tej skupini. Vesel sem, da je tudi moj brat tukaj. V sredo smo bili na Obirju. Bilo je zelo naporno, a zelo luštno. Ce drugo leto moj brat spet pride sem, potem pridem tudi jaz. Pepi Marketz, doma iz Šent-lipša, študent teologije v Salzburgu, v počitnicah vzgojitelj na Kališu: pri mojem študiju je predpisana praksa, da delam z ljudmi. Letos sem se odločil, da bi šel s kako skupino. Dobil sem več ponudb, npr. da bi delal z otroško skupino na Tirolskem, ampak rajši sem se odločil za slovensko skupino. Z otroki hočem delati zato, da dobim izkušnje v otroškem delu. Tukaj na Kališu mi je zelo všeč. Prvič vodim tako skupino. Moja želja je, da bi otroci postali bolj kreativni in to na svobodni bazi. Delal sem pri obeh skupinah in moram reči, da fantje bolj ubogajo kot dekleta, zato pa so dekleta bolj iznajdljiva, bolj kreativna in se znajo tudi same zabavati. Marko (10), doma iz Železne Kaple, jeseni pride na Slovensko gimnazijo: jaz sem prvič tukaj in meni se zelo dopade. Najbrž bom prišel tudi drugo leto. Rad igram nogomet. V soboto bo olimpiada in se že zelo veselim. Stanko Olip, doma iz Sel, študent teologije v Salzburgu, v počitnicah vzgojitelj na Kališu: (delam iz istih razlogov z otroci kot Pepi. Prvič delam s tako skupino in me delo res zelo veseli. Čim več se igram z otroki tembolj me delo veseli. Otroci so tukaj na počitnicah in zato se naj tudi sami sestavijo program. Samo zjutraj določamo mi program. Če bom imel možnost bi spet rad delal s tako skupino. Erwin (12), doma iz Pliberka, jeseni bo vstopil v 3. razred Slovenske gimnazije: jaz sem prvič tukaj in mi je zelo všeč. Zelo rad igram nogomet. Dobro kuhajo na Kališu in drugo leto bom spet prišel. Micka Riedl, doma iz Nonče vasi, frizerka, je letos spet skrbela za lačne želodce: na Kališu sem že petič. Dvakrat sem bila kot otrok in še dobro se spominjam kako lepe so bile te počitnice. Zato sem sklenila, da bi pozneje, ko bom že v poklicu, nekaj doprinesla, da bi se tudi drugim otrokom, mlajši generaciji, ravno tako dopadlo kot meni. To obljubo sem tudi izpolnila s tem, da tukaj že tretje leto kuham. To pa ne pomeni, da le skrbim zato, da bi bili želodci polni, ampak jaz se tudi aktivno vključujem v igre naših otrok. Če bo priložnost, drugo leto rada spet pomagam v kuhinji. Dopust na Kališah: na sliki otroci leta 1978. peli lepe domače slovenske pesmi. Drugi dan, navsezgodaj, smo vstali (vsaj zame je bilo še zelo zgodaj, ura je bila pol osem). Umili smo se pri koritu pred hišo. Voda je bila strašno mrzla — posebno tedaj, če so človeka polivali po hrbtu. Da so se spet ogreli, so morali fantje k jutranji gimnastiki, kateri sem se jaz uspešno izognila. Kolikor mi je povedal Pepi, tudi fantje niso preveč navdušeni nad vzgojitelji in kuharice in ocenijo te majhne predstave. Nato pa hajdi v gore! Cilj je bila cerkvica na Sedel-cah, katero so zgradili Bogu in Mariji v zahvalo štirje Selani, ki so se štiri leta med vojno skrivali v bunkarju, ne da bi jih kdo našel. Pot je bila precej naporna, posebno zame, ki nisem bila več vajena, da bi hodila po gorah. Še Janko, vzgojitelj, me je prekosil, čeprav NAROČILNICA Naročam letni abonma za „Naš tednik“, za ceno 150.— šil. (200.— din) Ime: Naslov: Datum Podpis gimnastiko in največkrat se le on poti. To je nekako tudi razumljivo, saj je najbolj lepo, če opazuješ ljudi pri delu, — tako pač pravijo. A po gimnastiki še ni bilo konec telesnih naporov. Po zajtrku smo si najprej ogledali presenečenja, ki jih oblikujeta obe fantovski sobi. Presenečenje pomeni, da mora vsaka soba zjutraj nekaj zapeti, zaigrati, recitirati. To si ogledajo je tudi on v začetku imel težave s plezanjem po skalah. Bogu hvala, da smo se med potjo večkrat ustavili in jedli lepe črnice. Kljub temu pa je bil ta izlet zelo lušten, poln smeha in veselja. Po kosilu sem morala spet nazaj v Celovec. Zelo žal mi je bilo, da sem morala že tako kmalu zapustiti nove prijatelje. Skušala sem podati vzdušje, ki je na Kališu v tem času. A zdi se mi, da tega ne zmorem. Tn nat tedniki i Velikovec: revija odklonilnih pisem StaDtgcmeintiii Uolhcrmarht TELEFON S71, 57J UNO 571 STADT DER VOLKSABSTIMMUNG (KENN ZAH L 0421:) C-9/73-921 . 9100 vOL^ERMARKT. j^^Yi-oS-oS betrifft: Neue Burg,* - • . Saa.lmiete für Chorkonzert. Krščanska kulturna zveza v Celovcu Viktringer Ring'26 ILAGENFURT Ich bestätige den Eingang Ihres Schreibens vom 23»7*d.J., indem Sie'mich ersuchen, die von der Stadtgemeinde Völkermarkt getroffene Entscheidung betreffend die Überlassung des Saales in der .\'euen Burg zu revidieren und Ihrem Ersuchen vom..d.J. doch nachzukommen, bzw. eine Aussprache in dieser Angelegenheit zu gewähren. • • Hiezu darf ich gleich voranstellend Ihnen zunächst versichern, daß mir die -Ablehnung Ihres Saalüberlassungsersüchens bestimmt nicht leicht gefallen ist, sondern daß diese Entscheidung durch die Ihnen bekanntgegebenen Erwägungen diktiert wurde. Ihre nunmehrige Stellungnahme zu diesen Erwägungen, die ich aufmerksam studiert ■habe, vermag leider bei objektiver Betrachtung die Ihnen bekanntgegebenen sicher^ lieh berechtigten Besorgnisse nicht zu zerstreuen. Wenngleich Ihr Chorkonzert am 16.7.1972 nach rund 2 Jahren seit der Aufführung des. Theaterstückes "Martin Krpan" völlig störungsfrei verlaufen ist, so wolle doch nicht der erst voi ] relativ kurzer Zeit entbrannte "Ortstafelkrieg" außer Acht gelassen werden, der bekanntlich leider sehr starke emotionielle Auswüchse zur Folge hatte. Es wird wohl zunächst eine Bereinigung dieser Ortstafelangelegenheit notwendig sein als Voraussetzung dafür, daß die hiefür noch erforderliche Annäherung der geger seitigen Standpunkte gleichzeitig auch zur allgemeinen weiteren Verbesserung des Verhältnisses zwischen den beiden Volksgruppen beitragen wird und Snotionei nationalpolitischer Natur nicht mehr zu befürchten sind. StatSifjßmdntte Bolfcejmsrht STADT DER VOLKSABSTIMMUNG TELEFON 571., $72 UND $71 INN ZAH . (KENNZAHL 04212) -•C-9/73-921 ad SIGO VÖLKERMARKT. 1973 08 30 BETRIFFT: Saalmiete für Chorkonzert. . Krščanska kulturna zveza v Celovcu z.Hd.H. Dr. Zerzer 9o2o Viktringer Ring 26 K la g en f u r t -.J*8.7 Stolilgcmtfntit tJölhetmntßt öTADT DER VOLKSABSTIMMUNG TELEFON 571. 572 UND 2 1 73 (VORWAHL 0 42 32) ZAHL: K-1 18/78-9*10 'j 9100 VOLKERMARKT. 1 07^ 03 1 •’» BETRIFFT:SaalVermletUn,‘;; Neue. Burg. An:. den Kulturverein Völkermar.Kt Prosvetno druitvo Velikovec z.Hd. H. Johann Kuchling °102 Gattersdorf-18 Zu ihrem Ersuchen vom 20.2.1978 betreffend Überlassung des Saale« in der Neuen Burg, muß Ihnen leider mitgeteilt werden, daß der Stadtrat'der 5tadtjgcmoinde Völkermarkt nach einer gründlichen Beratung dieser Angelegenheit einer Vermietung nicht zugestimmt hat. Nach Meinung des Stadtrates sind die Gegensätzlichkeiten leider noch immer nicht(abgebaut und trifft auch der Hinweis auf das- Volksgrunpenförd.erungsgesetz und - die durchgeführte Volkszählung besonderer Art als Argument für „einen Abbau der Emotionen nicht zu, weil das, Volksgruppenförderungsgesetz von Ihrer Volksgruppe nicht anerkannt wird. Dazu kommt, noch der unliebsame Vorfall des Anschlages, auf "das in der Obhut der Gemeinde stehende S teina eher-Denkmal. Wemi r.ueh die,Täter-, Schaft nicht ermittelt werden konnte, so herrscht dennoch in Kreisen, dex* Stadtbevölkerung die Annahme vor, daß dieser Tat natbnalpoli-tische Motive zu Grunde gelegen s^ind. Es muß daher mit dem Eventualfall einer Demonstration gegen Ilire Veranstnltung gerechnet werden. . . Aus diesen Gründen hat der Stadtrat in der Verantwortung für die .Aufrechterhaltung für Ruhe und Ordnung über Ihr Ersuchen abschlägig entschieden. Mit Bedauern, Ihr Ansuchen nicht'positiv erledigen zu können Zeichner hochachtungsvoll Der .Bürgermeister: v/- { I Ich habe Ihr gehreiben vom 9.d.M. entsprechend der Adressierung dem Stadtsenat (richtig: Stadtrat) zur'Behandlung vorgelegt, die in der Sitzung am 22.d.H'. erfolgte. Bei dieser Befassung hat .sich der Stadtrat einmütig dem Standpunkt angeschlossen, wie er Ihnen mit meinen beiden Schreiben v.. Io.7. und 6:8. d.J. mitgeHeilt und hat der Stadtrat die. darin angeführte Begründung für die Ablehnung Ihres Ersuchens um Überlassung des Veranstaltungsaales in der Irenen Burg so stichhältig und hinlänglich erachtet, daß diese keiner weiteren Beifügung bedarf. Es obliegt mir somit lediglich noch,Sie um Ihre■Nachsicht zu ersuchen, daß"der von Ihnen (ultimativ) gestellte Termin für diese Erledigung bis zum 21. d.M. nicht eingehalteri wurde, nachdem die Stadtratsitzungei natürlich erst bei Yörliegen mehrerer Tagesordnungspunkte in der Regel anberaumt werden. Schließlich darf ich Sie; ersuchen, trotz Aufrechterhaltung dieses ablehnenden Standpunktes von der von Ihnen angedeuteten Veröffentlichung dieser Angelegenheit Abstand zu nehmen, da dies den Klina zwischen den beiden Volksgruppen sicherlich nur abträglich wäre. Palls dies trotzdem geschehen sollte,. wollen Sie loyalerweise unsere Stellungnahmen in vollen Wortlaut mitveröffentlichen. Mit vorzüglicher Hochachtung / Begf/^Urgermeisteri //Wf NC) - KQM'1 ARKA$$ENKpNT KONTO BEI DER $ PAR KAS $ E Vö L K E R M AR KT: KO NTO NR. Jl/101 (H O H EITS VE R WALTU N C) - KCjKto'NR. 12/10* . (WIRTSCHAFTSBETRIEBE) - RAIFFEISENKASSE VÖLKERMARKT KONTO NR. B«0 - POSTSPARKASSENKpNTO NR. 111.0J» 5taötgcmein?)ß Döllictmatht STADT DER /OLKSABSTIMMUNG FON ‘ <* Si l. $72 U MD 57) ENNZAHL 042)2) K-<06/7',./9?T qioc VOIKERMARKT. I??* 06 N. • ui; bn ;;nn! nii i für 1 ^ J otpfrr.prnb 1 f . "K<0 o—öl hvu .■ Ersuchen vcm 20«5 1.9 74.' 9100 Prosvetno hrurt.^o Vel? koven 'Milturverein VölkermnnRt 2 •' Mpi. S. trnße. 10 V ö 1. k e 'n m- n. v k t- in der Ihrem Ersuchen vom 20*‘5.1974.um -iibor.1 ossunir des S^eler • Zu I hi*em Neuen Bu _ -rg für eine Verangtaltfcng .kroatischen-Folklor ensembles“"kolo-Sl9vuj" nus Großwarorwlo-f, Bn-genland, ein 21-7^.Je. beehre ich mich. Ihnen-mitzut^ilen:;daß.diesem Ersuchen nui Grund j _ „ L. ! .. ^ IT T . f.T - 61 P1 S es rwä ire ich mich, .innen- mnr/.uu«--' i*/«.. ....i..., ...... einhelligen . Stadträtbesrh* usees VOTn 17.d.M. aus den nachstehendej igungen leider nicht enranroohen werden kann. Schon Vl. a»r vm» Verband ."Krščanska V»1 torna sveža v Celovcii vor ca. 1 Jahren v.ranat»)tet.n-*h.ator«uffOhr«a* ".Martin Krnan" hat bekanntlich ein Teil, der “evöl.kerung hierauf mit erheblichen nnmuts- ^?IIa?Slang"e^nhn?tr^ŠbU;hen^nh:ncin ^..^r^n^ldin I ist. Diese soannung nni sick uox-ou ••=.. •• - ■ . »uf das "Haus der Heimat» in Miklauzhof natürlich noch entsprechendj verschärft- . Ea.'ist nun zu .befurchten, daß aMKßlleh der von Ihnen . letzt aeplanten Veranstaltung sich die ablehnende Reaktion d.;c bei der vorerwähnten ersteren Veranstaltung noch mehr verstärken und in Form von Ausschreitungen eine ernstliche a*.fähr Valentin Polanšek 23 ■ 'V I mv Kriz s krizi - ___________J Tako surov je bil notranji disciplinski pritisk, da se je vedno javljalo lepo število prostovoljcev za to ali ono opravilo. Bili so vmes taki, ki jim je presedalo, kako mrcvarijo gotove. Bili so vmes pa tudi siromaki, ki so menili: Če se javim prostovoljno, bom morda omilil šikano, katere se itak ne morem izogniti. A vse sitnarjenje in podobne tiranije so ovili v vojaški izrek: Povelje je zato, da se izpolni! Ha, že sama zadeva pozdravljanja je bila stalna past, da se ujameš! Zunaj na prostem se je dvigala desnica, v domu ali šoli pa so se sunkoma sukale glave. Kakor lutke okoli bajaca. In pogled v oči pozdravljenega. Ni bilo lepih oči. Hladne so bile. In vselej na preži, da se odklenejo usta, ki te bodo nahrulila! In telesna drža! Nekaj togo zahtevanega, nekaj absolutnega, ki naj bi bolj funkcioniralo kot matematična ali fizikalična pravila; pokončna hoja, trebuh navznoter, prsi navzven, glava pokonci in kretanje cak-cak! Mnogi fantje pa so bili tako na pogled vse drugo kot cak-cak postave: Vidno zgrbljen hrbet, predolge štorkljaste noge (ali „O" ali „X" kloje), lopataste roke, čokati nasajen život, podolgovati gotski kriščevi obrazi, ujetniško trdo ostrižene butice! O joj, raščavih postav je bilo malo. Korevhastega, za-gamanega korakanja pa še in še. In zunanjost tistih, ki so komandirali in vzgajali in gnetli mlado meso z zagrizenim izpolnjevanjem „firerjevih povelij? ..." Začnimo pri razredniku: Ni se postavljal. A njegova skromnost je imela nekaj zgubljenega, lesenega, na sebi. Oblek je imel veliko. Hlače vedno znova na ostrino zlikane. Pa parfumiran je bil. Zato je bilo v njegovi bližini prijetno, ker je dišalo po nečem sladkem in dobrem, dasi drugače ničesar ni izžareval. Prav njegova izgovorjava je bila občutno tekoča, v šaljivem pomenu, ki so ga fantje kmalu odkrili: Sline so mu rade letele med besedami na vse strani. Zlasti, kadar je povišal svoj glas v zahtevi, da mora biti „nemščina tekoča". — Če bomo drug drugemu tako v obraz govorili, se ne bo treba umivati. Samo obrišeš se z robcem, če ni brisače pri roki, pa si nared! se je upal nekdo v zaupnem krogu ponorčevali. Profesor Strasar pa je poučeval tudi angleščino. Seveda so bila za tuji jezik druga pravila, ravno glede izgovorjave, a je po njegovem bila „tekoča". Vedno je skušal popestriti svoje učne ure angleščine s kakšno anekdoto iz svojega bivanja v Veliki Britaniji. Kičasto pa je izzvenelo: — Ko je firer dal poziv, da se je treba vrniti v domovino, sem radevolje izpolnil povelje. Kar je dvigalo v Karavankarjevih očeh še najbolj profesorja Strasarja, so bile glasbene ure za klavir. Dijak je bil v Strasarjevi skupini. Tukaj je dijak mnogo pridobival, ne samo v igranju, ampak tudi v teoriji. Kar je ujel od Strasarja, je seveda uporabljal v glasbeni uri pri profesorici za petje gospodični Klančnikovi. Pa tudi obratno. Zato je tudi v teoretičnem pouku hitreje napredoval. Zlasti še, ko se mu je vse razjasnilo, po prvi negativni oceni v znanju o intervalih in C-durovi, G-durovi in F-durovi tonski lestvici. Z neomajeno voljo se je zagnal in si priboril za bodoče upoštevanje na glasbenem in pevskem dogajanju. Prava starčevska okorelost pa je bil profesor fizike in kemije. Visok kot nihče drug, suhljat ni tog, da ni nobeden pričakoval kaj zanimivega. Edinole se je ponavljalo: — Noče, morda pa zdaj! Noče, morda pa zdaj! To so bile njegove opazke, kadar se je izjalovil fizikaličen ali kemičen poizkus. A joj, takih primerov je bilo! Samo vrag je bil v tem, če se noben poizkus ni posrečil in je bilo vidno zadržanega smeha v dijakovih očeh le preveč, je togo mumija segla po knjižici in se je začelo spraševanje. Profesor matematike s svojimi večnimi kniker-bokarcami je bil čudak na drugačen način. Med dijaki se je že vedno na svetu šušljalo o profesorjih toliko, da bi lahko nastali romani. O Stalarju pa je TV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 5. avgusta: 15.30 Balduin, Plavalec na suhem — 17.00 Princ Čebula in princ Česen — 17.30 Čebela Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Kitti 0’Neil — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Sinovi in očetje — 22.00 Šport — 22.10 Nočni izbor — 22.55 Poročila. PONEDELJEK, 6. avgusta: 10.30 Moja boljša polovica — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Do konca sveta (2) — 18.00 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Šport ob Ponedeljkih — 21.00 Tri angeli za Charlija — 21.45 Poročila — 21.50 Večerni šport. TOREK, 7. avgusta: 10.30 Balduin, Plavalec na suhem — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tam, kjer so živali še med seboj — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Mož za vse slučaje — 21.10 Vaš najboljši program — 22.10 Zdravnik in ljuba živina — 23.00 Poročila in šport. SREDA, 8. avgusta: 10.30 Guliverjeva Potovanja — 17.00 Veliki star — 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Očetje cunj — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Kottan poizveduje — 21.30 Majhna televizijska igra — 22.00 Poročila in šport. ČETRTEK, 9. avgusta: 10.30 Vedno več, vedno bolj razveseljivo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Kavkaški krog s kredo — 22.50 Poročila in šport. PETEK, 10. avgusta 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Mož ob vsakem letnem času — 16.15 „Vedno znova Av-stirja“ — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Votline — svet brez sonca — 18.30 Mi, družinska odadja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15. Stari, kriminalka 21.25 Tiralica — 22.10 Šport — 22.20 Indianapolis — 0.20 Poročila. SOBOTA, 11. avgusta: 15.25 Ljubezen na ladji — 17.00 Sport-ABC — 17.30 Wicki in močni možje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Muppets-šov — 18.25 7. kontinent — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo ~~ 19.55 Šport — 20.15 Denar leži na banki — 22.30 Šport — 22.45 Vprašanja kristjana — 22.55 Slučaj Para-din, kriminalka. TV Avstrija 2. spored NEDELJA, 5. avgusta: 16.30 EC-fina-le lahkoatletike — 19.00 Devil to Pay — 20.15 Lepa Helena, opera — 22.00 Pregled — 22.30 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 6. avgusta: 18.30 Na-cional geografik Bh — 19.30 Orientacija — 20.00 Zdravnik in ljuba živina — 20.50 Praznik ob jezeru — 21.45 Čas v sliki 2 — 22.15 Umor kitajskega posredovalca pri stavah. TOREK, 7. avgusta: 18.30 Evropa v 20. stoletju — 19.10 Universal-City — 19.30 Deklica pade z nebes — 20.00 Spotoma po Avstriji — 21.00 Dunaj — mesto in ljudje — 21.45 Cas v sliki 2 s kulturo — 22.20 Z dežnikom, šarmom in melono. SREDA, 8. avgusta: 18.30 Pregled — 19.00 Anatomija mesta — 19.30 Munsterjevi — 20.00 Kviz: rdečo-belo-rdečo — 21.00 Mesto v mestu — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Cas v sliki 2, special. ČETRTEK, 9. avgusta: 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Pavel in Virginia — 20.00 Dunajska dekleta — 21.40 Cas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Club 2. RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 5. avgusta: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 6. avgusta: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Solisti, pevci — „Slovani v Avstriji iz vidika krajevnih imen“, 1. del. TOREK, 7. avgusta: 09.30—10.00 Za našo vas — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Šport — „Otroci, poslušajte!“ PETEK, 10. avgusta: 18.00 Orientacija — 18.30 Štirikrat 20 let star — 19.30 Mehika — 20.15 HITLER, film iz Nemčije 1 — 21.50 Cas v sliki 2 s kulturo — 21.25 HITLER, film iz Nemčije 2. SOBOTA, 11. avgusta: 18.00 Kalle, Blomquist — 19.30 Munsterjevi — 19.55 Galerija — 20.15 HITLER, film iz Nemčije 3 — 21.50 Odmor — 21.55 HITLER, film iz Nemčije 4. TV Ljubljana 1. SPORED NEDELJA, 5. avgusta: 9.15 Poročila — 9.20 Od vsakega jutra raste dan: Logatec — 9.50 625 — 10.10 Več kot igra, nadaljevanka — 11.00 Priljubljene zgodbe — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — V domovini Kaire, dokumentarni film — Azaleje in členaste kakteje, oddaja o gojenju rož — Poročila — April v Parizu, film — Športna poročila — Torino: Atletska tekmovanja za evropski pokal, prenos — Muppet-show — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 D. Kovačevič: Med nebom in zemljo — 20.45 SLOVENCI V DRUGI AVSTRIJSKI REPUBLIKI, oddaja iz cikla: Žive naj vsi narodi — 21.30 TV dnevnik — 21.45 Festival v Saint Vincentu —- 22.20 Športni pregled — 22.50 Filmski pregled s Spartakiade v Moskvi. PONEDELJEK, S. avgusta: 18.00 Poročila — 18.05 Glasbena pravljica: Dopoldanski in popoldanski otroci — 18.20 Po sledeh belega žerjava, dokumentarni film — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —- 20.00 F. Hadižič: Centrala, predstava primorskega gledališča Nova Gorica — 21.05 Oči kritike — 22.00 Mozaik kratkega filma: La Paloma. SREDA, 8. avgusta: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — I. Virnik: 100-Ietnica smrti Lovrenca Koširja, idejnega očeta poštne znamke — Cerkev in svet. ČETRTEK, 9. avgusta: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin. PETEK, 10. avgusta: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — „Slovani v Avstriji iz vidika krajevnih imen“ — 2. del — Veselo naokrog. SOBOTA, 11. avgusta: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. TOREK, 7. avgusta: 18.00 Poročila — 18.05 Folklora Gora: Turčija — 18.35 Obzornik — 18.45 Cas, ki živi: Skupni boj — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dnevniki ob morju — 20.35 Cesar Birotteau — 21.30 Baletne miniature — 22.00 TV dnevnik . SREDA, 8. avgusta: 18.00 Poročila — 18.05 Mala čebelica — 18.20 Ne prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 Glasbena oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Bonn: Igre brez meja, prenos — 21.35 Otroci, dokumentarna oddaja — 22.05 TV dnevnik. ČETRTEK, 9. avgusta: 17.35 Poročila — 17.40 Potovanje v izgubljeni čas, dokumentarna serija: Dediščina za prihodnost — 18.35 Obzornik — 18.45 Nadobudneži — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Petulia — 21.45 Jazz na ekranu: Jazz-orkester RTV Beograd — 22.15 TV dnevnik. PETEK, 10. avgusta: 17.50 Poročila — 17.55 Doživljaji mačka Toša — 18.10 Priljubljene zgodbe — 18.35 Obzornik — 18.45 Pihalna godba iz Holic — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Jadranska srečanja, prenos iz Crikvenice — 21.25 Junaki serijskega filma: Colombo — 22.35 Informativna oddaja — 22.40 Balkanske igre, posnetek iz Aten. SOBOTA, 11. avgusta: 15.50 Poročna — 15.55 Snežni mož za Afriko, mladinski film — 17.15 Naš kraj — 17.25 Nogomet: Željezničar — Cerve-na zvezda, prenso — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Hišica v najem, TV. nanizanka — 21.00 Nemoralnež, celovečerni film — 22.30 Poročila — 22.35 625. TV Ljubljana 2. spored NEDELJA, 5. avgusta: 15.00 Poletno popoldne -— 17.30 TV dnevnik — 17.45 Mladinski film — 18.15 Sinjska Alka, posnetek — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Celovečerni film. PONEDELJEK, 6. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Iz pravljice v pravljico — 18.30 Miti in legende — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Izkušnje — 21.15 Celovečerni film. TOREK, 7. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Pustolovščine, otroška oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Festival srbskih gledališč —- 22.00 Poročila — 22.10 Znanost — 22.55 Zabavno-glasbena oddaja — 23.25 Kronika Dubrovniških ploetnih prireditev 79. SREDA, 8. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.45 Zborovska glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna serija — 21.10 Poročila — 21.20 Rembrandt, dokumentarna serija. ČETRTEK, 9. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Kapetan Mikula mali, otro- ška oddaja — 18.45 Kviz — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kino-oko — 23.00 Poročila. PETEK, 10. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Med domom in šolo — 18.45 Zabavno-glasbena oddaja -— 19.30 TV dnevnik —- 20.00 Gost urednik: Tomislav Pinter — 21.00 Poročila — 21.10 Portreti — 21.40 Koncert na Zadarskih večerih v „Donatu“. SOBOTA, 11. avgusta: 17.00 Atene: Balkanske atletske igre, prenos — 19.30 TV dnevnik — 20.00 A. Adam: Giselle, balet, 1. del — 21.00 Poročila — 21.10 Feljton. Handelsagentur Petelin Tehnični biro za elektroniko Iščemo korespondentko za angleščino, nemščino in slovenščino, z nastopom službe s 1. septembrom. Plača po dogovoru. Javite se na telefon (04222) 82106 ali osebno v biroju, August-Jaksch-Str. 38, 2. nadstropje, 9010 Klagenfurt. centralne kurjave vodne instalacije izredno ugodne cene informacija vsak čas neobvezni proračun podjetje Griebler, Celovec, St.-Veiter-Straße 21 tel. 04222/72 01 94 ali pa na uredništvo NT Dvojezično zbirko „samoumevnost nesmisla / das selbstverständliche des sinnlosen“ (janko fers, maks domej, jože kuess, sigi höbe!) lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Naročiti jo je možno pod naslovom Sl C, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Cena 40.— šilingov. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: ..Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagenfurt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. krožilo, da je on edini matematik, ki poučuje matematiko. Res je tudi imel na svoji mizi razgrnjen vezek, s katerim je pimerjal svoje veledosežke na tabli. Dobri matematiki v razredu so mu prizanašali. Tako manj nadarjene niso ogrožali, da bi jih mašče. valno klical profesor k tabli. Ni pa bil pifkej, to so Pobalini tudi vedeli. V dobro so mu pisali, ker je v biologiji znal lepo risati. Nekaj očanskega je velo iz profesorja za likovno vzgojo. Bil je severni Nemec in prehajal rad v svoj "plattdiitsch". Kod so dijaki imeli vest, da sta ke-ftiik-fizik in likovnik oba kazensko nameščena tukaj v Oberkrajnu?! Torej sta starca nezrela za pen-2ijo, a za vojaško obveznost prestara ... (in za ka-cet ne še zaenkrat določena) . . . Fantje se likovnika niso bali. Profesor za risanje in likovno vzgojo je Zlial z njimi ravnati. Nikdar ni kaj bleknil o kakih "dolžnostih nemškega naroda" in firerjevih poveljih. Prinašal je knjige in razkazoval slike in druge likov-umetnije. V njegovih predavanjih ni bil vedno znova naglašen nemško germanski nacionalni element nekega umetnika ali umetniške struje v teku Zgodovine. Večno pa je imel opravka s svojimi Umetnimi zobmi. Zbadljivci so vedeli povedati, da Zato tudi ne kriči nad mladinci, ker se boji, da bi zobovje zarožljalo . .. Glasbeni pouk, pretežni del vokalnega značaja, je bil pri mladi profesorici Irmgard nekaj posebnega. Pri njej so se vsi dijaki trudili. Posebno še tisti z medvedjimi glasovi in zajčjimi uhlji. Dekliška Profesorica je fante imela v rokah. Že sama njena postava je mobilizirala v mladih ljudeh muzično, lepotno uživaško predanost. In to je bila očitna odlika, če je določevala najboljše pevce izven mutacij-ske faze za vstop v zbor učiteljiščnikov, katerega je tudi vodila. Za dijaka se je uneslo domotožje dobesedno čez noč, ko je nekje v drugi polovici novembra šel na dopust domov: Prvič! Domov! Po tako dolgem, razgibanem, novem času! V taki napetosti mladega bojazljivca se sekunde raztegujejo v vekovečne dolžine. S skoraj svetovljansko odprtostjo in življenjskimi veleizkušnjami je pridrdral skozi karavanški predor na Koroško. Na vsaki postaji se je notranja slika pričakovanja spreminjala. Iz nedosežnosti je pronicalo v dijakovo osrčje novo pričakovanje: Kako bo le, ko se pripeljem na domačo postajo? Saj sem pisal, da pridem! Tudi točno, kdaj! Ko so drugi dopustniki kaj hitro pozobali obložene kruhke v kupeju, se je on poveličeval, da mu še na misel ne prihaja. Vse večje reči me čakajo! Dogajalo pa se je, da je zaznaval ob čim večji razdalji od Kranja v sebi nekaj drugega . . . Pomislil je: Zdaj je sedem. Kaj delajo v domu doli za gorami? Večerja je. Moj sedež pri tretji mizi je prazen. Na jedilničnem listu ne bo zapisanega mojega obroka. Če bi bil, bi najraje videl, da si ga Hubert in Hiaselj razdelita. O, kako bi jedli, kako bi jedli, ko bi bilo, recimo za vsakega po tri kruhke! Ali še več! Toliko, da bi vsak lahko jedel, kolikor bi vase spravil! Na vožnji domov je opazil, da ga neka nevidna moč veže na Kranj . . . Domača železniška postaja je bila zatemnjena kot vsako naselje vzdolž železniške proge. Seveda, vojna je! In nočni zračni alarmi! In policijske patrulje! —• Ampak nikogar ni, ki bi pričakoval dijaka . . . Zdaj pa pot pod noge! Kovček prime trše. Nikamor noče v trgu, da bi povpraševal, če je od svojcev kdo tu. Z nedopovedljivo silo ga je vleklo iz trga. Više v grapi je bilo snega. Vedno več ga je bilo, ko je ril v celec po spodnji poti v Prisoje. Pot domov! To zveni, da bi ga še gluhec čul! Pot domov! Rešitev vseh bolečin. Izvir moči, za katere nisi vedel, da so v njem! Pot domov! Četudi se mladec trudi nad dve uri s kovčkom v snegu do kolen. Pot domov! Po tistem kratkem dvodnevnem dopustu se je dijak vračal predrugačen nazaj v tuje mesto. Glava je bila očiščena s spoznanjem: Doma ni bilo pričakovanega, očarljivega zatočišča! Venomer je prihajal v novi mestni svet! V primerjavi se je zresnil, ko je nekaj velikega samo zaslutil: Kaj je dom? V pripovedovanju se zamisli v novo zamotanost. . . O kranjske sanje o pravljično mikavnem sosednj-skem domu ... in sosednjski dolini detinstva . . . vse se pomešava ... in v mladem človeku so nove prelomnice na obzorju ... (Dalje prihodnjič) rrn nož tednik Svoj redni občni zbor je imel SAK v soboto, 28. 7. 1979 zvečer pri šoštarju v Globasnici. Poslovodeči predsednik Albert Smrečnik je pozdravil navzoče, med njimi direktorja NK Olimpije Žagarja kot zastopnika Nogometne zveze Slovenije in komisije za mednarodne odnose, člana predsedstva NK Olimpije Lukiča, in predsednika SŠZ Danila Prušnika. Častni predsednik SAK, dr. Zdravko Inzko je poslal telegram iz Colomba, v katerem piše: „Čestitam ob prestopu v koroško podligo vsem in želim občnemu zboru uspešen potek, ko SAK stopa v 10. leto obstoja.“ V svojem pozdravnem govoru je zastopnik Nogometne zveze Slovenije čestital SAK-u k povzdigu in zagotovil nadaljno pripravljenost Nogometne zveze pri stalnem informiranju širše športne javnosti v Sloveniji in Jugoslaviji. Zasi-gural je občnemu zboru nadaljnjo pomoč Slovenskemu atletskemu klubu in ga pozval, da pride večkrat v Slovenijo, slovenski klubi pa večkrat na Koroško. Šport je mednarodna vez, z njim je treba v večji meri gojiti medsebojne odnose. Nadalje je sprožil idejo, naj zavzame SAK širšo dimenzijo. Povabil je SAK, da sodeluje v tekmovanju za pokal predsednika SFRJ Tita. Predstavnik NK Olimpije Lukič je prav tako čestital SAK-u in dejal, da je povzdig SAK največja zahvala za izkazano pomoč Olimpije. Hkrati pa je poudaril, da čakajo sedaj še večje naloge. Širše sodelovanje, ki ga je Olimpija razširila že na Nogometno zvezo, SZDL in TSK bo treba še poglobiti. Tudi naprej bo Olimpija skrbela, da bo imel SAK trenerja, dobil potrebno opremo in da se bo usposobil lasten trener SAK-a. SAK pa se bo moral s časom razviti še na drugih panogah, tudi tu bo stala Olimpija s pomočjo ob strani. Tudi predsednik SŠZ Danilo Prušnik je čestital SAK-u in dejal, da je SŠZ skušala pomagati, kolikor je mogla, da pa se bo pomoč v bodoče znatno povišala. Čestital je tudi SAK-u, da ima za partnerja NK Olimpijo. Poudaril je, da bo treba stike med SAK in SŠZ še poglobi- ti, delo koordinirati in od strani SAK v večji meri koristiti tečaje SŠZ. Tajnik SAK Miha Zablatnik je poročal, da je SAK med poslovno dobo kooptiral Miro Šmid v pomoč pri izvajanju tajniških in blagajniških poslov. Dne 22. 1. 1979 je odstopil predsednik Franci Šmid, ker je bil zaradi službenih poslov preveč zadržan. Odbor je poveril Alberta Smrečnika, da izvaja funkcijo predsednika do občnega zbora. Glede igrišča je razvoj sledeči: po dolgem boju more SAK igrati tekme spet na Košatovem igrišču, trenirati pa bo moral na Neunerjevem igrišču v Ebenta-ler Straße. Zablatnik je poudaril, „da je igrišče glavna skrb SAK“ in misli, „da je to tudi skrb političnih organizacij, da dobi SAK čim prej svoje igrišče. Kajti tekmovanje v koroški podligi ni več nobena rekreacija, ni več igranje tjavdan, ampak zahteva že skrbno pripravo in v redu pogoje. Saj si kulturnega društva tudi ne moremo predstav- ljati brez lastnega odra.“ Za povzdig se je tajnik zahvalil v prvi vrsti igralcem. „Za igralci pa pridejo naši prijatelji NK Olimpije, na čelu Bogo Šest. On je bil tisti, ki je iskal stike z nami in nam ponudil roko. In mi smo samo ponudili še našo. Vzpostavil je za nas stike z NK Olimpijo, kjer imajo direktor Žagar, tov. Lukič in ostali odborniki vedno opdrte roke za nas. Pa je še mnogo prijateljev v Sloveniji, od TKS, Nogometne zveze, NK Maribora do posameznikov, ki so nam vedno, kadar nam je tekla voda že v grlo, stali ob strani in nam pomagali iz zadrege. Naj omenim tu samo priprave, na katere hodimo vsako leto dvakrat. Mi še nikdar nismo imeli skrbi. Treba je bilo samo poklicati Bogota Šesta ali Petra Žagarja in dobili smo termin in prostor in šli smo. Nadalje trenerji: NK Olimpija nam plačuje odlične strokovnjake, kakor Jovičeviča in Rogiča, ki sta povzdignila SAK na današnji nivo. Lansko leto trenerja Čorna. Poskrbeli in poiskali so za nas igralce, ki so nam pomagali osvojiti mesto prvaka. Brez pomoči našega velikega brata NK Olimpije danes ne bi bili v koroški podligi. Zato je SAK na svoji seji, 28. 7. 1979 sklenil, da preda NK Olimpiji zahvalno listino, in to tudi izvedel. Izrekam pa zahvalo prijateljem iz Slove-njie še enkrat tukaj in jih prosim, da nam bodo tudi v bodoče stali ob strani, saj so se naloge sedaj povečale.“ V svojem poročilu se je tajnik zahvalil tudi Jožetu Feri za prevzem treningov, če trener- ja ni bilo. S tem je soprispeval, da sta se morala in borbenost v moštvu krepila. S pomočjo Olimpije se je Fera udeležil tečaja za trenerje 1. stopnje v Lendavi. „Dobrotnikov pa je imel SAK še več. Zelo močno sta SAK podprla NSKS in NT v pretekli sezoni. Škoda je, da je prišlo ob tem do neljubih pripetljajev in zato se tem bolj zahvaljujem Našem tedniku“, je dejal Zablatnik, „da nas je oprostil obveze, da za izkazano denarno podporo igramo z napisom NT. Najbolj nas pa veseli, da je naš povzdig v koroško podligo dosegel, da se sedaj tudi NSKS in ZSO bavita s tekmovalnim športom in SAK-om. Obe organizaciji sta ob koncu tekmovanja in za začetek nove sezone znatno podprli naš klub in izrekli pripravljenost, da bosta že za leto 1980 odvzeli SAK-u del skrbi za kritje stroškov.“ Z mednarodnim turnirjem je SAK dosegel največji športni dosežek koroških Slovencev po 2. svetovni vojni. Tudi tega brez pomoči Olimpije ne bi bilo. S tem turnirjem je SAK ogromno pridobil na ugledu, z njim smo prodrli iz obrobnega položaja v sredino, je dejal Zablatnik. Letos velikega turnirja ni bilo, ker je 1. divizija v Jugoslaviji začela s tekmovanjem že sredi julija. Zato je SAK organiziral mali turnir v Globasnici z veselico. Bivšega predsednika SAK Hermana Velika, v katerega spomin organizira SAK mednarodni turnir, so se navzoči spomnili na občnem zboru v minuti molka. Tajnik SAK Zablatnik je nadalje poročal, da je za prodor na športnem področju veliko prispeval bivši predsednik Franci Šmid. Ni jih bilo veliko, ki so mu tedaj, ko je prvič sprožil predlog, da organizirajo mednarodni turnir, verjelo in stalo ob strani. A s svojo vztrajnostjo in ogromnim delom je turnir realiziral. Prav tako mu gre tudi precejšnja zasluga za SAK-ov letošnji uspeh. Blagajnik Milan Blažej se je zahvalil v svojem poročilu vsem velikim in malim podpornikom. Močno je pohvalil igralce in njihove starše, da krijejo potne stroške, ki presegajo vsoto 100.000.— šil. letno, sami. Lastniki avtomobilov naredijo na leto okoli 8000 km in če vračunajo še stroške za opremo, ki jih odbor SAK ne zmore kriti, pride prispevek mnogih igralcev na dve poprečne avstrijske plače. Športni vodja Blaž Kordež je opozoril na pogoje, pod katerimi mora izvajati SAK svojo športno dejavnost. Ni na Koroškem moštva, ki bi z redkimi skupnimi treningi, ker tega SAK-u okoliščine ne dovoljujejo, doseglo tak uspeh. Naši nasprotniki niso imeli problema z igriščem, ne z denarjem, ne z možnostjo rednega skupnega treninga. Prvak pa smo postali kljub temu mi, je dejal Kordež. Ker smo imeli vojo. Ker se nismo in se ne ustrašimo napora, ker vemo, da brez žrtev ni zmage in ker nismo ostali samo pri besedah in lepih govorih. Člansko moštvo je postalo prvak, pod 21 6., mladinci pa so dosegli 5. mesto. Po debati je sledila volitev novega odbora. Soglasno je bil potrjen sledeči odbor: predsednik Valter Gutovnik, ostali odborniki: Milan Bažej, Blaž Kordež, Andrej Kumer, Lojze Lah, Štefan Riegelnik, Albert Smrečnik, Milan Wutte in Miha Zablatnik. Novi predsednik Valter Gutovnik se je zahvalil za izkazano zaupanje novemu odboru in v svojem nagovoru začrtal okvirni delovni načrt za bodočnost SAK: „Glede financiranja SAK-a sta obe osrednji organizaciji v bodoče pripravljeni bolj podpirati SAK, ki je največji slovenski športni reprezentant na Koroškem. Z vso močjo bomo iskali pota za realizacijo lastnega igrišča. Nadaljevali in poglobili bomo stike z Olimpijo, Nogometno zvezo, Telesno kulturno skupnostjo, NK Mariborom ter drugimi prijatelji v matični deželi. Naša perspektiva ne bo sanjati in spati na letošnjem lepem uspehu. Najprej se bomo etabli-rali, nato skušali priti v koroško ligo. Dolgoročno bomo po potrebi in interesih razširili dejavnost še na druge panoge. Veliko pozornost pa bomo posvetili lastnemu naraščaju.“ Mag. Mirko Oraže je izrazil pripravljenost, da bo skušal s pomočjo profesorjev telovadbe na Slovenski gimnaziji v širši meri zajeti talente in jih strokovno voditi. Pod slučajnostmi je občni zbor SAK obravnaval tudi pogajanja ELAN—Avstrija Celovec, ker je podjetje Elan svoj-čas SAK-u odklonilo podporo, češ da ima omejena propagandna sredstva in da podpira samo smučarske skupine. Stari odbor je tozadevno že urgiral. Direktor Olimpije Žagar je obljubil SAK-u nadaljno podporo na strokovnem področju in pri nabavi prepotrebne nove opreme SAK. Občni zbor je sprejel predlog Olimpije, da se zastopniki obeh klubov mesečno srečajo in v okviru delovne seje rešujejo tekoče probleme. Občni zbor SAK: brez iluzij v spodnjo ligo Zenski nogomet V okviru občinskega praznika je priredil nogometni klub NK Domžale v spomin Zule Pavlina slavnostno tekmo med ženskima kluboma Ljubljane in Pliberkom, katera je bila v soboto, 28. 7., v Domžalah. Ženska ekipa Ljubljane je bila tehnično in kondicijsko boljša kot Koroška, saj imajo dvakrat na teden trening in igrajo v ženski ligi Slovenije. Za Pliberško ekipo je bila to še- le četrta tekma — na žalost spet enkrat brez treninga, ker se doslej ni našel nobeden, ki bi bil dovolj moški in moško hraber, da bi kot petelin v košari treniral žensko moštvo; pri čemer je treba povedati, da so dekleta bolj disciplinirana in bolj z srcem pri treningu kakor razna fantovska moštva. Tekmo so koroške Slovenke izgubile 8 proti 2. Gole sta dale Koren Magda in Maček Gitka. Za dekleta ne ravno ohrabljiv rezultat — ohrabljiv pa vsekakor za vsakega interesenta za mesto trenerja. Upamo, da bodo dekleta še našle do septembra trenerja; tedaj bo namreč ponovna igra — tokrat na Koroškem. SUPER-8-FILMSKI AMATERJI, POZOR! Slovenski informacijski center pripravlja dvojezičen FILM O KULTURNO-POLITIČNEM DELU KOROŠKIH SLOVENCEV in vabi vse filmske amaterje, ki imajo tovrstne filme in ki bi jih pustili duplicirati za nameravani film, da se čimprej oglasijo pod telefonsko številko (0 42 22) 72 565/ 28 (Franc Kattnig). FOLKLORNI VEČER Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah Kraj: Kulturni dom v Ločah Čas: petek, 10. 8. 1979, ob 20.15 Sodelujejo: Folklorna skupina „Zarja“ iz Železne Kaple Ansambel „Hanzija Artača“ Moški zbor domačega društva Tamburaški ansambel iz Loč Povezuje: dr. Reginald Vospernik 28. LESNI SEJEM CELOVEC - z velikim I 1600 razstavljalcev iz 30 držav BLAGOVN H SEJMOM | pričakuje Vaš obisk od 11. do 19. avgusta 1979 Sejemska žaga in sejemsko mizarstvo v obratovanju