Na predlog predsedstva OK SZDL Ljubljana Moste-Polje so delegati na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1978 na podlagi 185. člena statuta občine in v skladu z 8. čle-nom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje sklenili, da podelijo SKULPTURNE PLAKETE narodnlm herojem Stanetu Bobnarju, Janezu Hrlbarju, Francu Pokovcu-Pokiju, Francu Tavčarju-Roku in Milanu Zabukovcu-MfloSu, za njihovo dolgoletno revolucionarno in družbenopolitično delovanje, za posebne zasluge pri organiziranju in razvijanju naprednega delavskega gibanja v občini Ljubljana Moste-Polje, za njihove zasluge v narodnoosvobodilnem boju in revo-luciji ter njihovo povojno delovanje pri graditvi in razvoju socialističnega sa-moupravljanja v občini in širši družbenopolitični skupnosti. STANE BOBNAR Stane BOBNAR, rojen v de-lavski družini 15. novembra 1912 v Zgornjem Kašlju, se je že kot mladinec priključil revolucionar-nemu delavskemu gibanju. Bil je aktivni član zaloške Svobode. Leta 1935 je bil sprejet v KPS in sodeloval v vseh akcijah, ki jih je organizirala. Med drugim je zbiral prosto-voljce za pomoč republikanski Španiji in tudi sam odšel v Špani-jo, čeprav mu je to uspelo šele v drugem poizkusu. Bil je borec v četi Matija Gubec, v bataljonu Dimitrov. V bojihje bil težko ra-njen. Po vrnitvi iz Spanije je delal predvsem v SKOJ in bil član nje-govega pokrajinskega komiteja. V začetku maja 1941 je bil za-radi izdajstva aretiran in zaprt — sprva v Ljubljani, do novembra 1941 pa je bil interniran na otoku Tretniti v Italiji. Tam je bil med organizatorji osvobodilnega gi-banja in po kapitulaciji Halije or-ganizator prekomorskih brigad, s katerimi se je oktobra 1943 vrnil v domovino. Sodeloval je v vseh bojih za obrambo in osvoboditev otokov in obale ter opravljal ra-zlične dolžnosti od komisarja bri-gade do komisarja divizije. Po osvoboditvi je delal do leta 1953 kot polkovnik v JLA. Po demobilizaciji je opravljal ra-zlične dolžnosti. Bil je republiški poslanec, sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Polje, podpredsednik okrajnega odbora Zveze borcev NOV in nosilec številnih družbenopolitičnih funkcij. Tudi danes je aktiven družbenopolitični delavec v svo-jem rojstnem kraju, v občini in republiki. JANEZ HRIBAR Janez HRIBAR se je rodil v delavski družini 8. oktobra 1918. leta v Podlipoglavu. Že pred vojno je bil kot papirniški delavec in pozneje železničar napredno usmerjen in tudi sodeloval v na-prednem delavskem gibanju. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil že aprila 1941 in bil med organizatorji in prvimi člani terenskega odbora OF v Podlipo-glavu. Imel je stalne zveze s parti-zanskimi enotami na območju Molnika in Pugleda ter jih oskr-boval z orožjem, municijo in dru-girr. materialom. Posebno odgo-vorne naloge je opravljal v tem času kot obveščevalec. Po vstopu v partizane je oprav-ljal različne dolžnosti vse od vod-nika v šolskem taborišču v Pan- cah.prek komandirjačetevGub-čevi brigadi do namestnika ko-mandanta bataljona, ko je bil spomladi 1943 težko ranjen. Po vrnitvi iz bolnišnice je postal ko-rnandant bataljona v Gubčevi brigadi, po kapitulaciji Italije pa komandant Gubčcve brigade. Je-seni 1944 je bil imenovan za na-mestnika komandanta XV. divi-zije, nato za njenega komandanta in pozneje za komandanta XVIII. divizije. V vseh akcijah je bil izredno hraber in požrtvovalen, zaradi skromnosti in tovariškega odnosa pa zelo priljubljen med borci. Po osvoboditvi je opravljal šte-vilne odgovorne naloge v JLA. Po upokojitvi je ostal v Mariboru, kjer je opravljal in opravlja šte- vilne družbenopolitične naloge: Med drugim je bil tudi predsed-nik občinske organizacije Zveze borcev NOV Maribor, FRANC POKOVEC -POKI Franc POKOVEC-Poki se je rodil 16. februarja 1921 v Mo-stah. Izhaja iz delavske družine, ki se je težko prebijala skoz živ-ljenje. Ze kot vajenec in pozneje kot mlad delavec se je vključil v na-predno delavsko gibanje in takoj po okupaciji Ljubljane tudi v na-rodnoosvobodilno gibanje. Konec junija 1941. leta so ga Ita-lijani aretirali. Uspelo mu je po-begniti, a bil je ponovno ujet in zaprt v šempeirski kasarni. Iz nje mu je 9. avgusta 194 I spet uspelo pobegniti skupaj s še petimi tova-riši, med katerimi je bil tudi Franc LESKOŠEK-Luka. V začetku septembra leta 1941 je odšel v partizane na Krim, kjer je postal mitraljezec Borovniške čete. V decembru leta 1941 je s poseb-nim nalogom odšel v Ljubljano, kjer je bil do maja leta 1942. De-loval je v borbeni skupini VOS v vseh akcijah. ki jih je v tem ob-dobju organizirala Varnostno-obveščevalna služba. Tudi po odhodu iz Ljubljane je deloval v Varnostno-obvešče-valni službi in v njej opravljal od-govorne naloge. Spomludi leta 1943 je bil po-slan na Primorsko, kjer je bil po-močnik načelnika obveščeval-nega centra Primorske opera-tivne cone. Po ustanovitvi vojske dr/avne varnosti (VDV) spo- tnladi 1944 je postal namestnik komisarja 2. brigade VDV in nato komisar 3. brigade VDV, ki je delovala na območju IV. ope-rativne cone. Aprila leta 1945 je bil težko ranjen. Po osvobodilvi je bil v JLA do leta 1956 ko je bil kot polkovnik upokojen. Tudi po upokojitvi je opravljal številne družbenopoli-tične naloge in obveznosti. FRANC TAVČAR-ROK Franc TAVČAR se je rodil v delavski družini 6. marca 1920 v starih Jaršah. Po končani gimna-ziji scje vpisal na tehnično fakul-tcto. Zc predvojnose je vključil v napredno delavsko in po okupa-ciji v narodnoosvobodilno giba-nje ter bil julija 1941. lcta sprejet v KP Slovenije. Vse od julija 1941 dojanuarja 1942 je deloval v Ljubljani kot ilegalec in bil član rajonskega odbora OF Ježi-ca—Tomačevo. Januarja 1942 je odšel v parti-zane v Šercerjev bataljon, se po-novno vrnil kot ilegalec v Ljub-Ijano, kjer je bil do junija 1942, ko je znova odšel v partizane. V Ljubljani je bil med drugim član VOS in vodja skupine ter z njo sodeloval v številnih akcijah. V partizanih je bil od avgusla 1942 namestnik komisarja bata-Ijona v brigadi Toneta Tomšiča in sodeloval v vseh njenih akcijah. Spomladi 1943 je odšel na Primorsko in postal komisar Gregorčičeve brigade, s katerose jc udcležil pohoda v slovensko Benečijo. Kot komisar Gradni-kove brigade je bil težko ranjen in se vrnil na Dolenjsko. Tam je bil komandant novomeškega vojnega okrožja in nato načelnik oddelka v glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Od aprila do sep-tcmbra 1944 je bil namestnik komandanta VII. korpusa, nato ponovno v glavnem štabu in ka-sneje do osvoboditve načelnik štaba slovenske divizije KNOJ. Po vojni je ostal v JLA in oprav- ljal številne odgovorne naloge. Sedaj je v činu generalpolkov-nika komandant Ljubljanske ar-mijske oblasti. MILAN ZABUKOVEC -MILOŠ Milan Zabukovec se je rodil 16. aprilaL 1923 v Spodnji Zado-brovi. Pred vojno je že kot vaje-ncc sodcloval v Vzajemnosti in se takoj po okupaciji vključil v na-rodnoosvobodilnogibanje. Sode-loval je pri zbiranju orožja, muni-cije in drugega materiala. Že av-gusta 1941 je odšel v partizane, a se je od tam vrnil in nadaljeva1 delo na terenu, kjer je bil tudi sprejet v SKOJ. Februarja 1942 je ponovno vstopil v II. štajerski partizanski bataljon na Pugledu, kjer je postal puškomitraljezee in sodeloval v boju na Pugledu ter v boju II. grupc odredov na Jančah. Po vrnitvi z Janč je bil odrejen v spremstvo glavnega štaba, ki je prav tedaj prišel iz Ljubljane. V roški ofenzivi je pri preboju iz obroča kot puškomitraljezec večkrat reševal kritično stanje. Pozimi 1942—1943, ko je bilo vodstvo slovenskega osvobodil-nega gibanja v Dolomitih, je bil začasno vključen v Dolomitski odred, kjer je bil vodja preboja iz Belške grape. Po kapitulaciji Ita-lije je bil spremljevalec Franca Leskoška-Luke na Primorskem. V nemški ofenzivi je s svojo hra-brosljo in iznajdljivostjo večkrat rešil življenje in omogočil pre-boje skupini, ki jo je spremljal. Prav tako se je izkazal kot mitra-Ijezec ob napadu nemških padal-cev maja leta 1944 na Drvar, kjer je bil spremljevalec Ivana Mačka-Matije. Po osvoboditvi je ostal v JLA, kjer je opravljal različne dolžno-sti in bil leta 1966 kot polkovnik upokojen. Od tedaj aktivno de-luje na področju Ijudske obram-be. Tovariši Stane BOBNAR, Janez HRIBAR, Franc POKOVEC-Poki, Franc TAVČAR-Rok in Milan Zabukovec-Miloš so s svojim predvujnim revolucionarnitn delom pomagali graditi osnove in razvijati ideje, ki so bile leta 1941 osnova za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v občini. S svojim osebnim delo-vanjem in požrtvovalnostjo v narodnosvobodilni vojni so bili zgled borcem, ki so zavestno slopali po njihovi poti v velikem boju za osvoboditev delovnega človeka in domovine. Z enako zavzetostjo pred vojno in med njo so bili tudi po osvoboditvi v prvih vrstah pri graditvi nove socialistične druibe. Zato je prav in primerno, da se jim za njihovo delo oddolžimo s priznanjent občine — skulpturno plaketo.