20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Založnik: ZVEZA MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniki: Dr. Ilija Dimitrievski Igor Bizimoski Blagoja Nasteski Marko Matovski Dr. Krste Dimitrovski Borčo Lazov Mag. Trajče Andonov Boban Pijanmanov Prof. dr. Dragi Stefanija Mag. Georgi Zlatarev Mirče Ivanovski Zekirija Šainoski Vlado Gavriloski Vesna Petrova Ristova Violeta Matijević Igor Zahariev Fotografija: Arhiv ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Osebni arhivi članov članic ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Lektoriranje: Natalija Orlić s.p. Oblikovanje in tehnična obdelava: Igor Zahariev Tisk: Tiskarna Vesel Naklada: 600 izvodov E-publikacija je dostopna na: http://www.mkd-kim.si/monografija/zveza CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2:379.82(497.4=163.3)"1994/2014"(0.034.2) 008(497.4=163.3)"1994/2014"(0.034.2) ZVEZA makedonskih kulturnih društev Slovenije [Dvajset] 20 let uspešnega delovanja Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije [Elektronski vir] : 1994-2014 : monografija / uredniki Ilija Dimitrievski ... [et al.] ; fotografija arhiv Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije, osebni arhivi članov, članic Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije. - El. knjiga. - Ljubljana : Zveza makedonskih kulturnih društev Slovenije, 2014 Način dostopa (URL): http://www.mkd-kim.si/monografija/zveza/slo.pdf ISBN 978-961-281-537-0 (pdf) 1. Dimitrievski, Ilija 275362560 MONOGRAFIJA 20 LET USPEŠNEGA DELOVANJA ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE 1994 – 2014 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Vsebina Uvod 1. Od ustanovne skupščine Zveze MKD v Republiki Sloveniji do danes 2. Povezovanje in sodelovanje z makedonskimi in drugimi kulturnimi društvi 3. Sodelovanje med državama, Ambasado Republike Makedonije v Republiki Slo- veniji in Zvezo MKD v Republiki Sloveniji 4. Bilateralna pogodba med Republiko Makedonijo in Republiko Slovenijo ter pričetek dopolnilnega pouka v makedonskem jeziku z zgodovino, geografijo in književnostjo 5. Sodelovanje z Makedonsko pravoslavno cerkveno skupnostjo v Republiki Slo- veniji 6. Organizacija in koordinacija kulturnih projektov ter sodelovanje z MK Republi- ke Slovenije 7. Predstavitev dosežkov članic Zveze MKD v Republiki Sloveniji MKD Makedonija, Ljubljana MKD sv. Ciril in Metod, Kranj MKD Biljana, Maribor MKD Ilinden, Jesenice MKD Vatroslav Oblak, Celje MKD Ohridski biseri, Nova Gorica MKD Kočo Racin - Obala, Koper 8. Informacijska mreža članic Zveze MKD v Republiki Sloveniji 9. Pomembni dosežki in prejemniki priznanj ob 20. obletnici obstoja Zveze make- donskih kulturnih društev UVOD Uvod Makedonska skupnost v Sloveniji ima dolgo zgodovino. Zapisi o davnih povezavah med Slovenci in Makedonci obstajajo še iz časov sv. Cirila in Metoda in pozneje, ko sta sv. Kliment in sv. Naum Ohridski na poti v Rim pol leta prebivala med Slovenci v Panoniji in Karantaniji. Janez V. Valvasor v 17. stoletju omenja Makedonce in Make- donijo, in sicer v povezavi z antičnimi Makedonci. Vatroslav Oblak iz Celja je pomembno prispeval pri opredelitvi makedonskega jezika. Marko Pohlin v »Kranjski slovnici« piše, da sta jezika na Kranjskem in v Makedoniji enaka. Miroslav Humbaer je v času Razlovške vstaje (1877/78) postal načelnik glavnega štaba pri Nikoli Berovskemu. V Ljubljani so pred Ilin- densko vstajo ustanovili »Makedonski komite« za pomoč Makedoncem. V prvi polovici 20. stoletja so Makedonci živeli v Sloveniji, prav tako tudi Slovenci v Makedoniji. V letu 1939 se je v Makedonijo preselilo okrog 45000 Slovencev. V NOB-u so v sklopu makedonskih partizanskih enot ustanovili tudi slovensko četo. V letu 1945 sta se dve makedonski diviziji udeležili bojev v Sloveniji. mag. Trajče Andonov Po koncu vojne prihajajo Makedonci v Slovenijo študirat, se učit obrti ipd. Prav tako Slovenci odhajajo v Makedonijo. Z zaneslji- vostjo lahko rečemo, da je bilo v Sloveniji v drugi polovici prejš- njega stoletja (popis 1992 in tudi 2002) okrog 4500 oseb, ki so se izrekli za Makedonce ali Makedonke. Prve organizirane skupnosti Makedoncev so bila Društva štu- dentov iz Makedonije in kasneje tudi imigrantov, ki so se naseli- li v Sloveniji. Pogosto so diplomanti univerz ostajali v Sloveniji, saj so se poročili in ustanovili lastno družino. Naum Taštanovski Osamosvojitev Slovenije in razpad skupne države je pripeljal Makedonce in pripadnike drugih narodov, ki so se večinsko opredelili za novo državo, v stanje kulturne osame. Fizično so tudi pretrgali vezi tako z inštitucijami kot tudi s posamezniki iz nekdanjih republik. V letih po razglasitvi samostojne Slovenije so skladno z Zako- nom o društvih nastala številna društva na podlagi narodnost- nih oz. kulturnih dediščin. dr. Krste Dimitrovski 5 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Samoorganizacija makedonske skupnosti po osamosvojitvi Slo- venije se je začela v letu 1991. Makedonsko kulturno društvo Makedonija so ustanovili v začetku leta 1992. To je bilo prvo kulturno društvo, ki so ga ustanovili pripadniki narodov iz nek- danje Jugoslavije v samostojni Republiki Sloveniji. Kmalu so zato sledile ustanovne skupščine MKD sv. Cirila in Metoda v Kranju, MKD Biljane v Mariboru, MKD Vatroslava Oblaka v Cel- ju, MKD Ilinden na Jesenicah, pozneje v Izoli in Kopru, Novi dr. Ilija Dimitrievski Gorici in drugih mestih. Cilj pričujoče MONOGRAFIJE, posvečene Zvezi makedonskih kulturnih društev v Republiki Sloveniji, je zbrati in predstaviti na enem mestu večino dokumentov, dosežkov in delovanje Zveze in njenih članic v preteklih dvajsetih letih. Na straneh te MONOGRAFIJE poskušamo predstaviti začetek in rast Zveze makedonskih kulturnih društev v Republiki Sloveniji in njenih članic, njihovo medsebojno sodelovanje, stike s sorod- nimi društvi v matični domovini in širše v Evropi, vključevanje v Marko Matovski družbeno in duhovno življenje Slovenije, odnose neposredno z matično domovino in Ambasado Republike Makedonije v Repu- bliki Sloveniji ter Makedonsko cerkveno skupnostjo v Republiki Sloveniji. Upamo, da bo ta MONOGRAFIJA prispevala k boljši prepoznav- nosti Makedoncev in njihovih simpatizerjev, ki živijo in delajo v Sloveniji, ter s svojim delovanjem utrjevala lastno podobo in prenašala kulturno tradicijo na prihajajoče rodove. Blagoja Nasteski Dosedanji predsedniki Zveze makedonskih kulturnih društev v Republiki Sloveniji Mag. Trajče Andovov (1994–1997; 2003–2005), Naum Taštanovski (1997–1999), Dr. Krste Dimitrovski (1999–2001), Dr. Ilija Dimitrievski (2001–2003), Marko Matovski (2006–2010) in Blagoja Nasteski (2011–2014). 6 OD USTANOVNE SKUPŠČINE ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI DO DANES Od ustanovne skupščine Zveze MKD v Republiki Sloveniji do danes MAKEDONCI NA OZEMLJU SLOVENIJE povsod po svetu, uspešno integrirani v Makedonska skupnost v Sloveniji ima slovensko družbo, pogosto so celo na dolgo zgodovino. Zapisi o davnih pove- meji tega, da se asimilirajo. Še posebej zavah med Slovenci in Makedonci to velja za drugo oz. tretjo generacijo. obstajajo še iz časov Cirila in Metoda. V Podobno pot prehodijo generacije prvi polovici 20. stoletja so Makedonci Makedoncev, izseljenih po celem svetu, živeli v Sloveniji, prav tako tudi Slovenci ko iščejo svoje mesto v novih domovi- v Makedoniji, vendar o njihovem številu nah. (Beseda »domovina« je tu izpelja- nimamo podatkov. Z zanesljivostjo lah- na iz besede »dom« in jo razlikujemo od ko rečemo, da je bilo v Sloveniji v drugi makedonske besede »tatkovina« oz. polovici prejšnjega stoletja (popis 1992 slovenske »očetnjava«, torej matične in tudi 2002) okrog 4500 oseb, ki so se dežele, iz katere izhaja vsaj eden od izrekli za Makedonce ali Makedonke. staršev.) Verjetno je številka še večja, saj se Obdobje do konca druge svetovne voj- nekateri niso opredelili za Makedonce ne ali enostavno niso bili zajeti s popisom. Ob ustanovitvi prvega makedonskega V omenjeni številki so zajeti le državljani kulturnega društva v Republiki Sloveniji Republike Slovenije. Poleg njih v Slove- je prof. dr. Dragi Stefanija, ki je bil tudi niji živi in deluje še vsaj toliko priseljen- med člani odbora za ustanovitev Make- cev in študentov. donskega kulturnega društva Makedo- Znano je, da pripadniki določenega nija, podal tudi svojevrstno kronologijo naroda, ki živijo v tujini, čutijo potrebo povezav med Makedonijo in Slovenijo. po druženju s pripadniki lastnega naro- V nadaljevanju navajamo del njegovega da, in sicer predvsem zaradi ohranitve govora: jezika, običajev in kulturnih navad. »Spoštovani prijatelji, dragi gostje, Makedonci niso izjema. Prve organizira- čeprav Slovenija ni makedonska sose- ne skupnosti Makedoncev so bila druš- da, obstajajo globoke in starodavne tva študentov iz Makedonije in kasneje povezave med obema narodoma. Zače- tudi imigrantov, ki so se naselili v Slove- le so se že v časih, ko sta sv. Kliment in niji. Pogosto so diplomanti univerz osta- sv. Naum Ohridski na poti v Rim pol jali v Sloveniji tudi, ker so se poročili in leta prebivala med Slovenci v Panoniji ustanovili lastno družino. Poudariti in Karantaniji. Janez V. Valvasor v 17. moramo, da so Makedonci, tako kot stoletju omenja Makedonce in Make- 7 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE donijo, in sicer v povezavi z antičnimi in narodi skupne države. Številne kultur- Makedonci. Marko Pohlin v »Kranjski ne izmenjave in srečevanja so omogoča- slovnici« piše, da sta jezika na Kranj- li stik z matičnimi republikami in narodi. skem in v Makedoniji enaka. Miroslav Ustanavljanje kulturnih društev na naci- Humbaer je v času Razlovške vstaje onalni podlagi niso podpirali in tudi ni (1877/78) postal načelnik glavnega bilo občutiti neke pretirane potrebe po štaba pri Nikoli Berovskemu. Pred Ilin- tem zaradi internacionalizma, ki ga je densko vstajo je bil v Ljubljani ustanov- država tako močno poudarjala. Obstaja- ljen »Makedonski komite« za pomoč le so bolj neformalne oblike druženja v Makedoncem. V letih 1902 do 1906 je obliki klubov. pri graditvi železniške proge Beljak– Obdobje do osamosvojitve Republike Gorica sodelovalo več kot 500 make- Slovenije je podrobneje opisano v nada- donskih delavcev iz bitolskega, prilep- ljevanju prej citiranega govora prof. dr. skega, skopskega, lerinskega, radoviš- Dragi Stefanija: kega in drugih okrajev iz Makedonije. Po koncu vojne prihajajo Makedonci v Ob nesrečah pri izgradnji tunelov je Slovenijo študirat, se učit obrti ipd. umrlo večje število makedonskih delav- Prav tako Slovenci odhajajo v Makedo- cev. O tem pričajo nagrobniki v Podbr- nijo. K temu je treba prišteti še vojake du in Bohinjski Bistrici. Po koncu prve nekdanje jugoslovanske armade. Po svetovne vojne so se Slovenci iz okolice delnih, vendar zanesljivih podatkih Trsta, Gorice in Koroške preselili v danes v Sloveniji živi 4500–5000 Make- Makedonijo. Naselili so se v bližini doncev s svojimi družinami. To so dela- Gradskega, in sicer v vasi Bistrenci (v vci, dijaki, študentje, gradbeni delavci, slovenščini so jo poimenovali Bistreni- šoferji, električarji, poštarji, železničar- ca). V letu 1939 se je v Makedoniji pre- ji, inženirji, pravniki, glasbeniki, profe- selilo okrog 45000 Slovencev. V NOB-u sorji, učitelji, zdravniki, v glavnem delo- so v sklopu makedonskih partizanskih vni ljudje, lojalni državljani Slovenije. enot ustanovili tudi slovensko četo. V Veliko število vojaških oseb je z druži- letu 1945 sta se dve makedonski diviziji nami živelo v Sloveniji že pred zadnjimi udeležili bojev v Sloveniji.« »nesrečnimi« dogodki in so ostali tu Obdobje do osamosvojitve Republike tudi po njih ter živijo naprej kot pošteni Slovenije državljani. V nekdanji SFRJ so državne institucije Po ustanovitvi nepopolne skopske uni- programsko vodile internacionalizacijo verze se je večje število makedonskih in kulturno izmenjavo med republikami maturantov vpisalo na slovenske fakul- 8 OD USTANOVNE SKUPŠČINE ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI DO DANES tete, in sicer na tiste, ki jih v Makedoni- rojstnem dnevu, veliki noči, božiču in ji ni bilo, kot so muzikologija, rudarstvo drugih praznikih. Po pričevanju g. Petra in metalurgija, tekstilna tehnologija, Nikolovskega (okrog leta 1954) so elektrotehnika itn. Veliko število štu- oblasti Makedoncem, ki so hoteli orga- dentov je dokončalo študij in danes nizirati kakšno srečanje, odgovarjale, delajo kot uspešni gospodarstveniki ali da tu ni Nemčija, temveč Jugoslavija, znanstveno pedagoški delavci. V 70-ih ter da ni potrebe za posebno makedon- letih se je več desetin Makedoncev vpi- sko organizacijo. Pogosti so bili tudi salo na fakulteto za elektrotehniko in posegi milice, ki je reagirala na vsako računalništvo. malo bolj svobodno in glasno make- Prvi val priseljevanja Makedoncev se je donsko obarvano izjavo. »Zbrali smo se zgodil v šestdesetih letih, ko je make- kot miške na plesih v študentovski donska ekonomska politika prisilila menzi na Miklošičevi ulici, potiho smo Makedonce, da so si poiskali delo in včasih zapeli kakšno makedonsko eksistenco v Avstraliji, Kanadi, zahodni pesem in potem hitro domov,« pravi Evropi in tudi v bolje razviti Sloveniji. Petar Nikolovski. Makedonci so se naseljevali v Ljubljani, Nekoliko bolj organizirana srečanja so Kranju, Mariboru, Kopru, Novem mes- se začela leta 1961 v študentskem tu, Postojni, Celju, Velenju, na Jeseni- naselju. Organiziral jih je in vodil Sime- cah in v drugih mestih. V teh mestih se on Gugulovski. Običajno so se končala je tudi začelo skupno življenje. V začet- v gostiščih »Mrak«, »Lovec« ali »Pod ku bolj sramežljivo s proslavami po lipo«. Tri leta kasneje so ustanovili štu- kakšnem uspešnem delovnem dnevu, dentski klub »Goce Delčev« kot enega Članska izkaznica št.1: Prvi registrirani klub študentov iz Makedonije v Sloveniji 9 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE od pokrajinskih študentskih klubov. Predsednik kluba je bil Pavle Ribarski, člani odbora pa Blagoja Krstevski in Nikola Naumoski. Leta 1967 je klub vodil Mihailo Hadži-Steriju. V letih 1968 –69 Jordan Upale, 1971–72 Duško Miševski, 1973 Pavle Stojmenovski, 1974–75 Trajče Andonov, 1976–77 Mice Karev. Po letu 1977 se je število študentov iz Makedonije zmanjšalo, saj Formalno druženje v procesu so študentski dom, ki ga je zgradila samoorganizacije skopska železarna, prodali. Postelj za makedonske študente je bilo manj. ljudi. Prav tako je Ljuben Dimkaroski Klub je tako prenehal delovati. Nato so organiziral srečanje leta 1986, in sicer v se spontano začela srečanja ob prazni- krajevni skupnosti Vižmarje-Brod. Od ku 11. Oktomvri (najbolj pogosto), leta 1987 dalje so ustanovili odbor za potem ob starem in novem letu – Vasi- proslave, v katerem so bili: Trajče lici. Srečanja so bila običajno pri Andonov, Ljuben Dimkaroski, Blagoja »Lovcu«, »Žagarju«, »Mraku« ali Kulevski, Dimitar Gočev in drugi. Zaradi »Slamiču«. Organizirana sta bila tudi najbolj ugodnih pogojev so bila srečan- dva velika piknika (1985 in 1986) ob ja v domu JNA v Ljubljani. Srečanja so Savi. V zadnjih sedmih letih so srečanja popestrili recitatorsko-pevski nastopi in veliko bolje organizirali in množično nastopi zborov, ki jih je vodil Ljuben obiskali. Udeležilo se jih je med 200 in Dimkaroski. Na naših srečanjih so nas- 400 Makedoncev, in sicer ne samo iz topali najvidnejši izvajalci makedonske Ljubljane, temveč tudi iz drugih krajev narodne glasbe: Kočo Petrovski, Viole- v Sloveniji. Na srečanja so poleg Make- ta Tomovska, Janko Uzunov, Pepi Bafit- doncev krščanske veroizpovedi prihaja- rovski, Ilmijata iz Štipa, ansambel li tudi Makedonci muslimanske veroiz- »Makedonski merak« in drugi. Organi- povedi. Vse nas druži skupna domovi- zirali smo tudi slikarsko-kiparske raz- na, jezik, narodna pesem, mentaliteta stave naših umetnikov, ki živijo tukaj: in skupni problemi. Leta 1985 smo se Stojana Razmovskega, Save Stefanos- zbrali v OŠ Šentvid ob prazniku »11. kega in Georgija Božinova, nastop pes- Oktomvri«. Srečanje je organiziral Lju- nika Trajana Jovanovskega – Brdarske- ben Dimkaroski. Zbralo se je 200 naših ga itn. V preteklem letu 1991 smo se 10 OD USTANOVNE SKUPŠČINE ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI DO DANES zbrali v restavraciji »Rio« v lastni orga- narodov iz nekdanje Jugoslavije v samo- nizaciji s tehnično glasbo z ustreznimi stojni Republiki Sloveniji. Ustanovitvena nagovori in ljudskim rajanjem, okrog seja MKD Makedonija je bila 18. januar- 160 udeležencev je ostalo do zgodnjih ja 1992 v prostorih Opere v Ljubljani. V jutranjih ur. To so bile prave iniciative, začetku je prevladal koncept, da organi- ki so prerasle v kulturno društvo Make- zirajo matično društvo s sedežem v Lju- doncev. bljani in odbore po večjih mestih v Slo- 20 let nastajanja in rast Makedonskih veniji, kjer so živeli in delovali predstav- kulturnih društev in Zveze MKD v niki makedonske skupnosti. Kmalu se je Republiki Sloveniji pokazala potreba po organizaciji še dru- Osamosvojitev Slovenije in razpad skup- gih samostojnih društev po večjih mes- ne države je pripeljal Makedonce in pri- tih, ki bodo pokrivala širše regije in se padnike drugih narodov, ki so se večin- povezala v Zvezo makedonskih kulturnih sko opredelili za novo državo, v stanje društev Slovenije. kulturne osame. Fizično so pretrgali vezi Zato so kmalu sledile ustanovne skup- tako z inštitucijami kot tudi s posamez- ščine MKD sv. Cirila in Metoda v Kranju, niki iz nekdanjih republik. Posledično je MKD Biljane v Mariboru, MKD Vatrosla- nastala potreba po samoorganizaciji za va Oblaka v Celju, MKD Ilinden na Jese- ohranitev narodnostne in kulturne iden- nicah, pozneje v Izoli in Kopru, Novi titete pripadnikov narodov nekdanje Gorici in drugih mestih. V statutih teh skupne države SFRJ in takrat že državlja- društev so zapisane programske usmeri- nov Slovenije. V letih po razglasitvi tve, ki so se z letnimi programi vsebin- samostojne Slovenije so skladno z Zako- sko prilagajale lokalnim potrebam in nom o društvih nastala številna društva zmožnostim. Sodelovanje med društvi na podlagi narodnostnih ali kulturnih so zagotavljale aktivnosti predsedstva dediščin. Zveze MKD in potrebe po izmenjavah Po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991 programskih vsebin. Tako smo posame- se je začela samoorganizacija makedon- zne programske vsebine in iniciative čla- ske skupnosti, najprej v ožjih krogih nic sporazumno razvrstili v letne načrte znancev in vidnih makedonskih predsta- skupnih prireditev. Z večanjem ekonom- vnikov na področju kulture, znanosti in ske samostojnosti prek sofinanciranja gospodarstva. Makedonsko kulturno projektov na občinski in državni ravni, društvo Makedonija je bilo ustanovljeno najprej na Ministrstvu za kulturo, potem v začetku leta 1992. Bilo je prvo kultur- prek Javnega sklada za kulturne dejav- no društvo, ki so ga ustanovili pripadniki nosti Republike Slovenije, so te projekte 11 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE samostojno realizirale članice Zveze  MKD Biljana, Maribor – 8. september MKD. Tako je vsako društvo postopno (dan osamosvojitve Makedonije) vzpostavljalo neposredne stike s sorod- Srečanja omogočajo druženje članov in nimi društvi v Sloveniji, Makedoniji in njihovih prijateljev in so vir lepih dožive- drugimi državami v Evropi in širše. tij udeležencev. Srečanja so priložnost Vsa ta društva tudi danes, bodisi s svo- za nastope folklornih in glasbenih sku- jim samostojnim delovanjem bodisi z pin, enodnevne likovne kolonije, zbo- delom v Skupnosti makedonskih kultur- rovske nastope, likovne in kiparske raz- nih društev v Sloveniji, izvajajo številne stave, športna srečanja ipd. Vse to pa aktivnosti, s katerimi uresničujejo ple- spremlja še tradicionalna makedonska menito misel – ohranjanje kulturne in hrana in pijača. nacionalne identitete Makedoncev v Poleg omenjenih družabnih srečanj so Sloveniji. makedonska kulturna društva aktivna Stalne prireditve, pri katerih sodelujejo na številnih področjih, kot so: glasbeno- sekcije, delajo v okviru posameznih dru- instrumentalna, zborovska dejavnost, štev. Slikarske razstave, predavanja, likovno-razstavna, literarna, plesna, fol- izdajateljska dejavnost, glasbeno udejs- klorna, športna, fotografska, galerijska, tvovanje itn. so samo del tega, kar se izdajateljska – interna glasila, informa- dogaja v okviru aktivnosti društev. Že na cijska – spletne strani društev in številne samem začetku je vsako kulturno druš- druge, ki so obsežno dokumentirane v tvo izbralo enega od pomembnih make- glasilih: VESNIK – MKD Makedonija, donskih praznikov, na katerega bo orga- DETELINA – MKD Ilinden, NAŠE SONCE – niziralo srečanje vseh makedonskih kul- MKD sv. Ciril in Metod in spletnih stra- turnih društev. Taka srečanja potekajo neh društev. ob naslednjih praznikih: Pri realizaciji naših programov se nepre-  MKD Makedonija, Ljubljana – 11. okto- stano srečujemo s pomanjkanjem finan- ber (dan vstaje) čnih sredstev. Le-ta ostajajo na isti ravni  MKD sv. Ciril in Metod, Kranj – 24. maj že vrsto let, čeprav število programov in (dnevi sv. Cirila in Metoda) njihova kakovost naraščata. Gospodar-  MKD Kočo Racin, Koper – velika noč ska kriza zadnjih let je izničila že tako majhno število donatorjev.  MKD Vatroslav Oblak, Celje – 6. maj Đurđovden (jurjevanje)  MKD Ilinden, Jesenice – 2. avgust (Ilinden) 12 POVEZOVANJE IN SODELOVANJE Z MAKEDONSKIMI IN DRUGIMI KULTURNIMI DRUŠTVI Povezovanje in sodelovanje z makedonskimi in drugimi kulturnimi društvi 10 let delovanja Koordinacije  s predstavniki zakonodajne in izvršne EXYUMAK in njene naslednice Zveze oblasti Republike Slovenije skuša na zvez kulturnih društev Slovenije ustrezen način reševati položaj narod- Občutimo odsotnost sistemske podpore nih manjšin, zlasti da sproži in izpelje pri financiranju dejavnosti kulturnih postopek za spremembo Ustave Repu- društev narodov nekdanje skupne drža- blike Slovenije, tako da se Albancem, ve. To je ključni faktor za obstoj in Bošnjakom, Hrvatom, Makedoncem in nadaljnji razvoj dosežene kakovosti Srbom, državljanom Republike Slove- delovanja. nije, ki živijo v Republiki Sloveniji, priz- Danes v Sloveniji deluje prek 100 takih na položaj narodnih manjšin, društev in med njimi je tudi trinajst  s predstavniki izvršne oblasti Republi- takih, ki programsko podpirajo ohrani- ke Slovenije skuša zagotoviti ustrezne tev makedonske kulturne dediščine v pogoje manjšinam na področju izob- Sloveniji. O organiziranosti in delovanju raževanja kulturne identitete in mož- teh društev so objavljali strokovne in nosti učenja materinega jezika v druge poljudne publikacije. Tudi sama šolah, društva in Zveze društev izdajajo lastne  zastopa zveze po drugih vprašanjih, za revije in publikacije. katera bo pridobila pooblastila o zas- Leta 2003 so se društva prek nacional- topanju. nih Zvez kulturnih društev povezala v t. Priznanje statusa vsem naštetim narod- i. Koordinacijo EXYUMAK in pozneje tudi nostnim skupnostim je ključnega pome- na podlagi Zakona o društvih v Zvezo na pri uresničevanju kolektivnih pravic zvez KD Slovenije, da bi lažje uveljavili omenjenih narodnih skupnosti na pod- svoje programe v razmerju do države in ročjih ohranjanja jezika in kulturne iden- njenih inštitucij. titete v slovenski javnosti. Sporazum o ustanovitvi Koordinacije 17. Slovensko javnost smo seznanili z JAV- septembra 2003 so podpisale Zveze kul- NO POBUDO, ki smo jo predstavili na turnih društev: Albancev, Bošnjakov, Okrogli mizi komisije za boj proti rasiz- Hrvatov, Makedoncev, Srbov in pozneje mu in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evro- Črnogorcev. V 2. členu ima zapisan pe v Unionski dvorani, 14. oktobra 2003 namen: v Ljubljani. Mediji in javnost so našo  utrjuje prijateljske stike med zvezami, pobudo spregledali z izjemo Mladine, ki 13 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Predstavniki Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ ob sprejemu Deklaracije v Državnem zboru Republike Slovenije jo je na kratko povzela. Tudi prvi posku- Evropska komisija za boj proti rasizmu si, da bi navezali stike z vidnimi predsta- in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evrope in vniki politike in državne uprave z izjemo v svojem poročilu zapisala, da mora Ministrstva za kulturo, so ostali brez Republika Slovenija ustrezno rešiti odzivov. manjšinsko vprašanje v Sloveniji živečih Šele volitve v državni zbor in predsedni- pripadnikov narodov nekdanje skupne ške volitve so dale zagon in omogočile države. pogovore z večjimi političnimi strankami Največ pripravljenosti za sodelovanje so in kandidati za predsednika Republike pokazali na Ministrstvu za kulturo in Slovenije. Prvi krog pogovorov ni dal Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, otipljivih rezultatov. Zato se je predsed- vendar za konkretno izboljšanje položa- stvo Koordinacije EXYUMAK odločilo za ja nimajo ustreznih zakonskih podlag. ustanovitev Zveze zvez kulturnih druš- Nadaljevali smo stike s predsedniki tev Slovenije v obliki pravne osebe za države, z vlado RS, s predsedniki držav- lažje komuniciranje z državnimi in politi- nega zbora in s predstavniki političnih čnimi organi Republike Slovenije. Usta- strank, ki so nas sprejeli na pogovore ter novna skupščina Zveze zvez kulturnih jih seznanili z našimi pričakovanji in cilji, društev Slovenije (v nadaljevanju Zveze zapisanimi v Sporazumu in Statutu o zvez) je bila 13. maja 2006 v Ljubljani, ustanovitvi Zveze zvez. odločbo o registraciji zveze pa smo pre- Organizirali smo in se udeleževali skoraj jeli 13. novembra 2006. vseh prireditev, ki smo jih bodisi sami Leta 2007 je Slovenijo tretjič obiskala organizirali ali pa so jih druge organiza- 14 POVEZOVANJE IN SODELOVANJE Z MAKEDONSKIMI IN DRUGIMI KULTURNIMI DRUŠTVI prisotnih poslancev. Deklaracijo so pod- prli poleg vladnih strank še opozicijski Socialni demokrati Slovenije. Rezultat pogovorov z državo in vlado Slovenije je ustanovitev Sveta pri vladi Slovenije v letu 2011. Svet pri vladi RS je imel le dve seji v vladi predsednika Boruta Pahorja. Po izvolitvi Janeza Janše Okrogla miza "Kdo so manjšine v Republiki Slo- za predsednika vlade RS je bil Svet ukin- veniji?" jen. cije civilne družbe. Šele leta 2010 smo Cilji Zveze zvez ostajajo isti, kot so zapi- naleteli na pripravljenost poslanske sku- sani v Sporazumu o ustanovitvi Zveze pine Socialnih demokratov ter poslan- zvez, to je ustavno priznanje položaja cev Mirana Potrča in Janje Klasinc, da bi manjšin za vse državljane Slovenije, ki izvedli parlamentarno pobudo v obliki so pripadniki nekdanje skupne države. Deklaracije, ki so jo sprejeli v državnem Ta cilj je pogoj za pripravo drugih zakon- zboru Republike Slovenije 2. februarja skih in podzakonskih aktov za uveljavlja- 2011 s 63 glasovi in 3 vzdržanimi od 72 nje posebnih kolektivnih pravic pri ohra- nitvi: jezikov, kulture, dostopa do javnih medijev, politične participacije in dosto- janstva omenjene skupine državljanov Republike Slovenije. Predstavnik makedonske skupnosti dr. Ilija Dimitrievski je bil predsednik Koor- dinacije EXYUMAK in prvi ter sedanji predsednik Zveze zvez v tekočem enole- Predsednik Pahor se je sestal s predstavniki tnem mandatu. Zveze zvez EXYUMAK 15 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Sodelovanje med državama, Ambasado Republike Makedonije v Republiki Sloveniji in Zvezo MKD v Republiki Sloveniji Že ves čas od osamosvojitve Slovenije ju sodelovanja z Republiko Makedonijo, bilateralne odnose med Republiko Slo- za katero meni, da je ključen faktor pri venijo in Republiko Makedonijo zazna- ohranitvi miru in stabilnosti v regiji. muje visoka stopnja prijateljstva in part- Republika Slovenija podpira članstvo nerstva. Te so odraz medsebojnega spo- Republike Makedonije v NATO kot odlo- štovanja in intenzivnega sodelovanja na čilen prispevek miru, varnosti in napred- vseh področjih družbenega življenja. ku v regiji, sam začetek pristopnih pre- Republika Slovenija izpostavlja področje govorov Republike Makedonije z EU je regije Zahodnega Balkana visoko na svo- nujen za razvoj države in njenega prebi- ji zunanje politični agendi in s tem ima- valstva. nentno tudi Republika Makedonija zav- V odnosih med Republiko Makedonijo zema pomembno mesto v diplomatskih in Republiko Slovenijo ni odprtih vpra- aktivnostih Republike Slovenije. šanj. O kakovosti odnosov in brez rezer- Obe državi imata zelo sorodne in tesne vne podpore Republike Slovenije, ki jo stike. Obe republiki sta bile del SFRJ in ima Republika Makedonija na področju pozneje razglasile svojo neodvisnost evro-atlanskih integracij, pričajo števil- (Slovenija junija in Makedonija septem- ne izmenjave delovnih in uradnih obis- bra leta 1991). kov na visokih in najvišjih državniških Medsebojno sta se priznali 12. februarja ravneh. 1992, pri čemer sta diplomatske stike Duh partnerskih odnosov, ki temelji na med obema državama vzpostavili 17. medsebojni neprestani podpori in pre- marca 1992. pletenem sodelovanju na vseh področ- Prvo-imenovani ambasador Republike jih družbenega življenja, in generalne Makedonije v Republiki Sloveniji je bil usmeritve slovenske politike glede dr. Dimitar Mirčev, potem so sledili Republike Makedonije so natančno za- ambasadorji Ilijaz Sabriu, Samoil Filipov- pisane v Deklaraciji o Zahodnem Balka- ski, in od leta 2011 naprej še Igor nu iz leta 2010. Izpostavili bi le sledeče: Popov.  Slovenija podpira približevanje držav regi- je Evropski uniji in NATO ter se zavzema Slovenija tradicionalno podpira pričako- za dobre sosedske odnose; vanja Republike Makedonije za polnop-  Slovenija si prizadeva, da Makedonija zač- ravno članstvo v Evropski uniji in NATO. ne s pogajanji za članstvo v Evropski uniji Velik pomen daje ohranitvi in izboljšan- 16 SODELOVANJE MED DRŽAVAMA, AMBASADO REPUBLIKE MAKEDONIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZVEZO MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI in bo nudila pomoč državi pri uvajanju Republiki Makedoniji. Ekonomsko sode- nujnih reform; lovanje zavzema pomembno mesto v  Slovenija bo nadaljevala s podporo za čim bilateralnih odnosih med državama. hitrejšo vključitev Makedonije v članstvo Interes Republike Makedonije je razvoj NATO; geotermalnega turizma in drugih vidi-  Slovenija je pripravljena ponuditi podporo kov izrabe geotermalnih kapacitet pri zapiranju dolgoletnega spora v zvezi z Republike Makedonije, kot so ogrevanje imenom med Makedonijo in Grčijo; steklenjakov in plastenjakov za proizvo-  Slovenija želi ustvariti ugodne pogoje za dnjo zgodnje vrtnarskih proizvodov realizacijo slovenskih nacionalnih intere- tekom celega leta, gretje naselbin v bli- sov, posebno slovenskega gospodarstva, žini virov tople vode in proizvodnjo kot tudi za prispevek k trajni stabilnosti v električne energije. Slovensko ekspert- regiji. no znanje in pomoč na tem področju Posebno pomembna je razvojna in teh- imata tako visoko mesto. nična pomoč Republike Slovenije, ki jo V skupnem interesu je razvojno sodelo- omogoča Republiki Makedoniji v proce- vanje pobratenih občin iz Makedonije in su integracije v Evropsko unijo s preno- Slovenije s podobno in kompatibilno som lastnih izkušenj v pristopnem pro- socialno-ekonomsko strukturo. Zanima- cesu z utrjevanjem kapacitet njene nje za realizacijo tega programa so administracije. pokazale občine Murska Sobota, Laško, 25. julija 2013 sta v sklopu srečanja Slovenske Konjice in Valandovo. Sodelo- predsednikov držav Zahodnega Balkana vanje je usmerjeno na področjih: izrabe na Brdu pri Kranju zunanja ministra geotermalnih voda, razvoju vinskega, obeh držav Poposki in Erjavec podpisala ruralnega in termalnega turizma, polje- Memorandum o medsebojnem razvoj- delstvu in razvoju infrastrukture. nem sodelovanju za obdobje 2013– Republika Slovenija ima pozitiven odnos 2015. Z njim se predvideva realizacija do makedonske narodnostne manjšine razvojnih projektov v skupnem znesku in se trudi zagotoviti prostorske pogoje, 1.426.788 €. Razvojno sodelovanje je da bi izvedli dopolnilni pouk v makedon- usmerjeno v zaščito bivalnega okolja s skem jeziku. Obstaja skupen interes poudarkom na zaščiti vodnih virov, med državama za podpis Pogodbe o upravljanje z odpadnimi vodami in ener- zaščiti makedonske narodnostne manj- getska učinkovitost. šine v Republiki Sloveniji in slovenske Republika Slovenija je ravno tako narodnostne manjšine v Republiki pomemben zunanje trgovinski partner Makedoniji. 17 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Bilateralna pogodba med Republiko Makedonijo in Republiko Sloveni- jo ter pričetek dopolnilnega pouka v makedonskem jeziku z zgodovi- no, geografijo in književnostjo Ena od pomembnejših dejavnosti Zveze odborov društev in predsedstev Zveze makedonskih kulturnih društev (ZMKD) društev. je dopolnilni pouk makedonskega jezi- Tudi učenci dopolnilnega pouka v Mari- ka. Pouk makedonskega jezika, kulture boru so dobili spričevala ob prisotnosti in zgodovine za otroke makedonskih staršev v organizaciji Zveze MKD in MKD staršev je MKD Makedonija iz Ljubljane Biljana iz Maribora. organiziralo takoj po ustanovitvi leta V naslednjem šolskem letu 1997/1998 1992. Kasneje po ustanovitvi ostalih kul- se je dopolnilni pouk izvajal v Ljubljani, turnih društev v drugih krajih Slovenije Kranju, Celju in na Jesenicah. V šolskem je bilo tudi formalno urejeno delovanje letu 1998/1999 ni bilo dopolnilnega dopolnilnega pouka v vseh regijah pouka v Celju zaradi zmanjšanega števi- Republike Slovenije. la učencev. Dopolnilni pouk maternega makedon- Proti koncu leta 1999 so ustanovili novo skega jezika se je formalno začel izvajati kulturno društvo Ohridski biseri v Novi v šolskem letu 1993/1994 s podpisom Gorici, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za protokola med Republiko Makedonijo in začetek pouka. V šolskem letu Republiko Slovenijo o medsebojnem 2000/2001 je potekal pouk makedon- sodelovanju na področju kulture, znano- skega jezika tudi v tem mestu. sti in izobraževanja. S tem je bil dopol- V naslednjih letih se je dopolnilni pouk nilni pouk institucionaliziran: določen makedonskega jezika odvijal v Ljubljani, program izobraževanja, način financira- Kranju, Novi Gorici, Jesenicah, Kozini – nja in priskrbeli so tudi prostor za izvaja- nje pouka. Veliko število otrok je obis- kovalo in obiskuje pouk, ki poteka v več mestih po Sloveniji. V šolskem letu 1996/1997 se je dopol- nilni pouk že izvajal v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Velenju. Program pou- ka je izdelalo Ministrstvo za izobraževa- nje in znanost Republike Makedonije. Vsem učencem so ob koncu šolskega leta podelili spričevala po protokolu ob prisotnosti staršev, članov upravnih Dopolnilni pouk, Ljubljana 18 BILATERALNA POGODBA MED REPUBLIKO MAKEDONIJO IN REPUBLIKO SLOVENIJO TER PRIČETEK DOPOLNILNEGA POUKA V MAKEDONSKEM JEZIKU Z ZGODOVINO, GEOGRAFIJO IN KNJIŽEVNOSTJO Hrpelje (pri Kopru) in Postojni. Učenci, ki obiskujejo dopolnilni pouk makedonskega jezika, imajo redne nas- tope na prireditvah, ki jih organizirajo makedonska kulturna društva v Sloveniji ob makedonskih državnih in nacionalnih praznikih:  V Kranju, Novi Gorici in Kozini – Hrpel- je so učenci, ki obiskujejo pouk make- Dopolnilni pouk, Ljubljana donskega jezika (v letu 1998), predsta- vili Republiko Makedonijo pred svojimi  Ob koncu šolskega leta vsi učenci, ki sošolci. redno obiskujejo pouk makedonskega  V osnovni šoli Franca Erjavca v Novi jezika, dobijo spričevalo za uspešno Gorici je bila organizirana delavnica na izdelan razred, potrdilo za obiskovanje temo Moja čustva. Prisostvovali so dopolnilnega pouka od Ministrstva za starši učencev in svetovalci Pedagoš- izobraževanje Republike Slovenije in kega zavoda Republike Slovenije. zahvalo od Veleposlaništva Makedoni-  V osnovni šoli Dragomira Benčina Brki- je v Sloveniji ter od Zveze makedon- na v Kozini – Hrpelje večkrat ob prisot- skih kulturnih društev v Sloveniji. Že nosti tedanjega sekretarja v makedon- trinajst let vsako leto tradicionalno ski ambasadi v Ljubljani Blagoja Krsta- praznujemo dopolnilni pouk z bogatim noskega. kulturnim programom v Novi Gorici.  V kulturnem domu Stražišče smo ob Zaporedoma, v letih 2008, 2009, 2010 in dveh priložnostih prisostvovali preda- 2011 učenci dopolnilnega pouka sodelu- vanju na temo ''Moje korenine in moja jejo na državnem tekmovanju makedon- identiteta'', ki ga je organiziral Pedago- skega jezika v Skopju, Kumanovu in ški zavod Republike Slovenije, preda- Radovišu ter na Racinovih srečanjih v vateljici sta bili Dragica Motik in Irma Velesu. Veljić. Dopolnilni pouk makedonskega jezika in  Vse od šolskega leta 1996/1997 pa do nacionalne dediščine Makedonije se danes najboljši učenci dopolnilnega realizira v sodelovanju s šolami, kjer se pouka makedonščine na dan praznika ta pouk izvaja in s Pedagoškim zavodom MKD sv. Ciril in Metod iz Kranja že tra- Republike Slovenije in z Ministrstvom za dicionalno organizirajo kviz tekmovan- izobraževanje in kulturo Republike Slo- je na temo »Koliko poznamo Republi- venije. ko Makedonijo?«. Naši učenci makedonskega porekla, ki 19 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Makedonije se izvaja v naslednjih osno- vnih šolah (OŠ) v Ljubljani: OŠ Livada, OŠ Valentin Vodnik, OŠ Dravlje in OŠ Martin Krpan. V Kranju se pouk izvaja v OŠ Jakoba Aljaža, v Postojni v OŠ Anto- na Globočnika. V Kozini – Hrpelje pouk poteka v OŠ Dragomira Benčina Brkina. V tem šolskem letu dopolnilni pouk V OŠ Jakoba Aljaža, Kranj makedonskega jezika obiskuje 60 učen- redno obiskujejo dopolnilni pouk v Slo- cev. veniji, dosegajo izjemne rezultate v poz- Dopolnilni pouk makedonskega jezika navanju makedonskega jezika, zgodovi- bo tudi naprej glavno gonilo in animator ne Makedonije in makedonskega naro- za večjo afirmacijo Republike Makedo- da ter zemljepisa, kulture in folklore. V nije, makedonskega jezika in kulture v zadnjih letih so se učenci udeležili tudi EU. Sedanji mlajši rod bo v prihodnosti nekaj ekskurzij po domovini svojih star- tudi prispeval k večjemu številu aktivnih šev – Republiki Makedoniji. članov v naših kulturnih društvih po Slo- Dopolnilni pouk makedonskega jezika in veniji. nacionalnega nasledstva Republike Učenci dopolnilnega pouka s Predsednikom Republike Makedonije, Skopje 2013 20 SODELOVANJE Z MAKEDONSKO PRAVOSLAVNO CERKVENO SKUPNOSTJO V REPUBLIKI SLOVENIJI Sodelovanje z Makedonsko pravoslavno cerkveno skupnostjo v Repu- bliki Sloveniji Prof. dr. Dragi Stefanija 171, v Kopru – 110, v Novem mestu – 77 itn. Prišli so kot otroci, ustvarili druži- O MAKEDONSKI PRAVOSLAVNI CERKVE- ne, pridobili ali kupili stanovanja, hiše, NI SKUPNOSTI V SLOVENIJI imajo vnuke in celo pravnuke. Nekateri - Prvih deset let - med njimi trdovratno ohranjajo make- Že dalj časa so si Makedonci, ki živijo v donski jezik in običaje, neodvisno od Sloveniji, želeli organizirati svojo versko tega, da eden od zakoncev ni makedon- pravoslavno skupnost in imeti svojo cer- skega porekla, drugi in še posebej druga kev. Zaradi številnih vzrokov se to ni generacija imajo veliko interferenco v uresničilo. Po drugi svetovni vojni so makedonskem jeziku, tretji pa so izgubi- Makedonci prihajali v Slovenijo, v para- li občutek makedonstva in se malo sra- diž za zaposlitev v Titovi Jugoslaviji. To mežljivo čutijo celo Slovence. Največje so bili večinoma delavci v Železarni Jese- število od njih je le ohranilo makedon- nice, tekstilni in gumarski industriji v sko nacionalno in versko pripadnost in Kranju, mariborski težki industriji, grad- ravno ti so bili glavni pobudniki za usta- beništvu in v bolj organiziranih strokov- novitev makedonske pravoslavne skup- nih šolah po vsej Sloveniji. Danes tu živi nosti v Sloveniji. že tretja generacija Makedoncev. Po Vse to je bilo mogoče po letu 1991. Prej podatkih iz leta 1991 je bilo v Sloveniji v Titovi Jugoslaviji so celo makedonske 4432 slovenskih državljanov z makedon- posvetne oblasti, čeprav komunistične, skim poreklom in med njimi je živelo svetovale Makedoncem v Sloveniji, naj 3704 v mestih in 728 po vaseh. Znatno obiskujejo srbske pravoslavne cerkve število Makedoncev – muslimanov ni skupaj s Srbi. To je bilo vse v duhu brat- vključenih v pravoslavno skupnost, kar stva in enotnosti, če smo v skupni drža- je normalen pojav tako tukaj kot tudi v vi, zakaj ne bi skupaj obiskovali skupno Makedoniji in so bili prepuščeni sami pravoslavno cerkev. Srbski duhovniki se sebi. Vendar so le člani makedonskih niso obračali makedonskim kristijanom kulturnih društev in se udeležujejo vseh z »bratje kristijani« temveč z »bratje kulturnih prireditev z vsemi Makedonci Srbi«. Potem so bili otroci makedonskih v Sloveniji. Največ Makedoncev po prej staršev, ki so bili krščeni v srbskih cer- navedenih podatkih je živelo v Ljubljani kvah, v krstnih listinah zapisani kot Srbi, – 1269, potem v Kranju – 477, na Jeseni- v srbskih cerkvah poročeni Makedonci cah 461, v Mariboru – 377, v Celju – so bili v poročnih listinah vpisani kot 21 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Srbi, celo preminuli Makedonci, ki jih je Dr. Dragi Stefanija je februarja 1993 obi- pokopal srbski pop so postajali srbski skal njegovega visokopreosveštenstva g. mrtveci. Timoteja na sedežu SAS MPC v Skopju s To problematiko smo izpostavili ob for- prošnjo za posredovanje pri slovenskih miranju prvega makedonskega kultur- cerkvenih predstavnikih v Ljubljani, Kra- nega društva Makedonija v Ljubljani 18. nju, Mariboru in Izoli za izvedbo božje 1. 1992, ko je bila formirana še verska službe z makedonskim duhovnikom za komisija v sestavi zdravnika dr. Krste veliko noč 1993 in božič 1994. Taka pro- pop Stefanija in prof. dr. Dragi Stefanija. cedura se je nadaljevala še v naslednjih Dne 14. 12. 1992 sta bila sprejeta na letih. pogovor pri ljubljanskem nadškofu dr. 12. 3. 1994 po navodilih SAS MPC smo Alojziju Šuštarju in sta ga prosila za upo- izpeljali ustanovitveni cerkveno-ljudski rabo cerkve v Kranju za božjo službo ob zbor in smo organizirali Makedonsko pravoslavnem božiču 1993. Nadškof se pravoslavno skupnost "Sveti Kliment je s predlogom strinjal in ju usmeril na Ohridski" v Sloveniji s cerkvenim odbo- neposredne pogovore z duhovnikom rom v sestavi: dr. Dragi Stefanija – pred- Stankom Zidarjem, ki je odobril uporabo sednik iz Ljubljane, Atanas Prodanski, cerkve Marije Rožnevenske v centru podpredsednik iz Kranja, Gojko Velkov – Kranja. član iz Kranja, Grozdan Bećarski – član iz Sledila je vloga za duhovnika Sveti arhie- Kranja, Đorđi Vučkovski – član iz Jese- rejski sinodi pri Makedonski pravoslavni nic, Ilija Popovski – član iz Ljubljane, cerkvi (SAS pri MPC). Tedaj ni bilo mož- Lazo Serafimov – član iz Maribora in nosti za dodelitev duhovnika za božič, Sime Ristevski – član iz Ljubljane. Sesta- imeli pa smo možnost sprejeti skopske- vo cerkovnega odbora je sprejel in potr- ga duhovnika Rista, ki se je vračal iz dil SAS MPC 13. 5. 1994 z odločbo št. Dunaja in 10. januarja 1993 je prispel v 229. Kranj. 14. 1. 1993 ob prehodu starega v Malo pred tem dogodkom je 7. 4. 1994 novo leto smo imeli prvo makedonsko Slovenijo obiskal arhiepiskop ohridski in božjo službo v Sloveniji. Božja služba je makedonski G. G. Mihail v spremstvu potekala v Rožnevenski cerkvi v Kranju z arhiđakona Ratomira Grozdanovskega. začetkom ob 17.30 pred 400 zbranimi Z njimi je bil tudi Slave Katin, podpred- verniki Makedonci in povabljenimi slo- sednik Komisije za verska vprašanja v venskimi gosti. Odmevi pri ljudeh so bili Republiki Makedoniji. Omenjena dele- zelo pozitivni in so dajali upanje za dalj- gacija v spremstvu dr. Dragi Stefanije, no organiziranje cerkvenega življenja. predsednika cerkvenega odbora, dr. 22 SODELOVANJE Z MAKEDONSKO PRAVOSLAVNO CERKVENO SKUPNOSTJO V REPUBLIKI SLOVENIJI Dimitra Mirčeva, veleposlanika Republi- za Evropo G. Pimen je podpiral idejo za ke Makedonije v Republiki Sloveniji, boljšo organiziranost verskega življenja mag. Trajčeta Andonova, predsednika Makedoncev v Sloveniji, vendar je osta- makedonskega kulturnega društva lo vse po starem, kot je bilo na začetku. Makedonija iz Ljubljane, je obiskala slo- Na osnovi stikov, ki smo jih imeli s slo- venskega metropolita dr. Alojzija Šuštar- venskimi cerkvenimi dejavniki, menimo, ja. Govorili so o verskih problemih da je bil vzrok, da niso odobrili cerkveni makedonske skupnosti v Sloveniji in ga objekt za božjo službo makedonskim zaprosili za dodelitev objekta v lasti pravoslavnim vernikom spor med make- katoliške cerkve za opravljanje obredov. donsko in srbsko pravoslavno cerkvijo. Obljubil je, da bo nekaj ukrenil brez kon- Srbska pravoslavna cerkev namreč za kretne zaveze in da bodo objekti na raz- svojo božjo službo koristi 7 cerkva, od polago vsakič, ko bi prispel duhovnik iz katerih je 6 v lasti slovenske katoliške Makedonije, običajno za božič in veliko cerkve in so v najemu. Le v Ljubljani je noč. V teh dnevih so obiskali tudi župa- bila zgrajena v Kraljevini Jugoslaviji. na Kranja g. Vitomila Grosa in Ljubljane Makedonski pravoslavni cerkvi v Slove- g. Strgarja ter ga. Nino Roš iz službe za niji so omogočili božjo službo dvakrat verske skupnosti pri vladi Republike Slo- letno v cerkvi Marije Rožnevenske v Kra- venije. Ob tej priliki je delegacija obiska- nju za oba največja praznika, poleg tega la nekaj samostanov in hiš Makedoncev, pa še za drugi dan velike noči še v cerkvi v katerih so bili sprejeti z veliko hvalež- Sv. Roka v Izoli in Sv. Alojzija v Maribo- nostjo in naklonjenostjo v čast make- ru. donskega arhiepiskopa. Ob nerazume- Takšen položaj je ostal še za časa nad- vanju položaja v zvezi s cerkvenim obje- škofa dr. Rodeta, s katerim smo se pred- ktom je arhiepiskop G. G. Mihail pohitel stavniki sestali še dvakrat glede dodelit- z dodelitvijo upokojenega duhovnika, ve cerkve v Kranju, kjer je največ resnih katerega brez cerkvenega objekta in vernikov MPC. materialne podpore nismo uspeli obdr- V obdobju nadškofa g. m. r. Alojzija Ura- žati. Po nekaj mesecev bivanja se je na so bili stiki z našimi verskimi predsta- vrnil v Makedonijo. vniki ljubeznivi in korektni kot z vsemi Nadaljevali smo s stiki z evropskim met- njegovimi predhodniki. ropolitom makedonske pravoslavne cer- Tako se je odvijalo življenje Makedon- kve G. Gorazdom, ki je izpostavil rešitev cev v Sloveniji. Ko smo v prvih desetih prostorskega vprašanja, ko je obiskal letih ponovili vprašanje, da bi nam Slovenijo. Novi makedonski metropolit dodelili cerkve, so nas napotili, naj se 23 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE povežemo s srbsko pravoslavno cerkvijo voslavno življenje med slovenskimi drža- v Sloveniji in souporabljamo njihove vljani z makedonskim poreklom v prvih cerkvene objekte za izvedbo naše božje desetih letih od ustanovitve MPC v Slo- službe. veniji. Kako naj bi uskladili nasprotja obeh ses- trskih nacionalnih cerkva, ko slednja ne Mag. Trajče Andonov priznava prve. Volitve cerkovnega odbo- ra so bile vsako drugo leto, včasih pa PREDSTAVITEV MAKEDONSKE PRAVOS- tudi na tri leta in večinoma je deloval v LAVNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVE- okrnjeni sestavi. Večinoma so ga sestav- NIJI ljali Dragi Stefanija, Atanas Prodanski, - 2. desetletje - Grozdan Bećarski, Đorđi Vučkovski. Dru- Do leta 2006 je bila cerkvena skupnost gih članov skoraj ni bilo mogoče zaznati. sestavni del kulturne skupnosti MKD Tako so minevala leta in smo živeli ob Ljubljana in nato Zveze MKD. Ko sem bil praznovanju Kristusovega rojstva – boži- v funkciji predsednika ene ali druge sku- ča, Kristusovega vstajenja – velike noči pnosti, sem veliko sodeloval z UO cer- ob vsakoletnih prošnjah duhovnikov kvene skupnosti in zato nisem imel katoliške cerkve v Kranju, Izoli in Mari- težav pri nadaljnjem organiziranju cer- boru ter za duhovnika makedonske pra- kvenih aktivnosti v Republiki Sloveniji. voslavne cerkve v Skopju, za katerega V upravnem odboru so bili sposobni smo poravnali vse potne stroške, hono- posamezniki z veliko izkušnjami pri rar in bivanje. Največ zaslug, da se je organizaciji cerkvenih služb, kot so veli- cerkveno življenje v Sloveniji ohranilo, ka noč, božič, »sveti trojca«, poroke, ima Atanas Prodanski. Po letu 2000, ko krst, blagoslov hiš in podobno. je zapustil Ljubljano, je postal predsed- Službe so se opravljale, ko je za praznike nik cerkvene skupnosti. Na tej funkciji je prihajal župnik iz Makedonije. ostal do leta 2005, ko je g. Trajče Ando- nov, po prenehanju funkcije predsedni- Kmalu se je pokazala potreba za ustano- ka Zveze makedonskih kulturnih društev vitev cerkvenih odborov v vseh večjih v Sloveniji, prevzel funkcije predsednika krajih po Sloveniji, kjer živijo Makedon- MPCSSKORS. Na spletni strani je njego- ci. Tako imamo sedaj cerkvene odbore v vo ime. Nemajhne zasluge, da funkcioni- Kranju, Ljubljani, Kopru, Novi Gorici, ra makedonska cerkev v Sloveniji, ima Mariboru in na Jesenicah. Đorđi Vučkovski iz Jesenic. Upravni odbor cerkvene skupnosti je Tako se je skromno odvijalo versko pra- organiziran tako, da je sestavljen iz vod- 24 SODELOVANJE Z MAKEDONSKO PRAVOSLAVNO CERKVENO SKUPNOSTJO V REPUBLIKI SLOVENIJI stvenih članov cerkvenih odborov in Jesenicah in v ostalih mestih, dodelili tako nimamo težav pri vseh dogovarjan- cerkev. jih. V roku desetih dni so me obvestili, da Od samega začetka našega delovanja lahko dobimo v dolgoleten najem cer- smo želeli imeti cerkveni objekt, ki bi se kev sv. Florjana na Starem trgu v Ljublja- stalno koristil in ki bi ga preuredili po ni, če ustreza našim željam. Dobili smo naših pravoslavnih pravilih. kontaktno osebo, uredili vse potrebno S pomočjo akademskega slikarja, g. in cerkev vzeli v najem. Rudija Španzla iz Ljubljane, smo se Po enem letu smo dobili še cerkev sv. uspeli dogovoriti za srečanje s takratnim Marije Rožnovenske v Kranju in ko se bo nadškofom g. Stresom. pokazala potreba, bomo skušali dobiti 1. novembra leta 2011 smo se na pobu- cerkve tudi v drugih krajih po Sloveniji. do gospoda nadškofa dr. Stresa srečali Takoj, ko smo uredili cerkev sv. Florjana, na ustvarjalnem sestanku. Seznanili smo smo pristopili k aktivnostim, da bi prido- ga z našo dvajsetletno željo, da bi nam, bili stalnega župnika v Sloveniji in ta dol- makedonskim pravoslavnim vernikom v goletna želja se nam je leta 2012 tudi Ljubljani, Kranju, Mariboru, Kopru, na uresničila. Bogoslužje, ki ga vodi evropski episkop g. Pimen 25 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE 8. decembra 2012 smo slavili 20-letnico in našemu delu zaupajo. Vključujemo obstoja naše cerkvene skupnosti Sveti mlade in na novo priseljene Makedon- Kliment Ohridski v Ljubljani. Bili smo ce. Sodelujemo tudi z ostalimi verskimi ponosni, da nam je uspelo uresničiti vse skupnostmi, se udeležujemo praznovanj zastavljene cilje. Na proslavi tega dne je ob njihovih praznikih. bilo veliko pomembnih gostov: episkop S pomočjo donatorjev: firm Tabakum iz Pimen s spremstvom, gostje iz Italije, Novega mesta in Makedonija Trade iz nadškof g. msgn. Stres, akademski slikar Ljubljane je na portretu gospoda nad- Rudi Španzel in drugi. S pomočjo nasto- škofa Stresa v stolni cerkvi v Ljubljani pajočih kulturnikov in članov upravnega napis: odbora smo profesionalno in dostojans- “Donator: Makedonska pravoslavna tveno obeležili ta, za nas tako pomem- skupnost v Republiki Slovenji, Sveti Kli- ben jubilej. ment Ohridski.” To bo ostalo za zmeraj. V letu 2013 smo v Kranju dobili v najem Hvala vsem, ki ste pomagali. cerkev. Predsednik cerkvenega odbora Organizirali smo razstave, koncerte, sre- Kranj, g. Prodanski Atanas, ki je zelo čanja. Ob vsakem darovanju maše – slu- aktiven član in predan vernik, je prevzel žbi smo bili zadovoljni, ker smo opazili, vse aktivnosti glede najema in ureditve. da je prisotnih vedno več vernikov, Danes smo vsi skupaj ponosni na to cer- predvsem mladih. kev v Kranju, ki se je poimenovala cer- Posebej smo hvaležni našemu evropske- kev sv. Trojca. mu episkopu g. Pimenu za njegov velik Naše aktivnosti v zadnjih 10-ih letih bi prispevek in podpori našemu delu, saj se na kratko opisale v naslednjih točkah: nas je spodbujal in bil prisoten pri vseh  organiziranje cerkvene uprave in cer- večjih dogodkih in jubilejih. kvenih odborov, Zahvala tudi župniku gospodu Mitku in  organizacija praznovanj ob vseh večjih vsem članom upravnega odbora za nji- verskih praznikih, hovo ustvarjalno in neprecenljivo delo, s  sodelovanje s kulturnimi društvi pri katerim so prispevali k razvoju naše sku- praznovanju cerkveno-kulturnih praz- pnosti. nikov. V prihodnosti čaka upravni odbor in V letu 2010 smo doregistrirali našo sku- mene kot predsednika veliko nalog in pnost po novem zakonu v Republiki Slo- odgovornosti: veniji. Ustvarili smo pogoje za pridobi-  kako se pravilno organizirati in ne vanje novih članov med verniki, ki nam narediti napake pri tem, 26 SODELOVANJE Z MAKEDONSKO PRAVOSLAVNO CERKVENO SKUPNOSTJO V REPUBLIKI SLOVENIJI Ob obisku evropskega episkopa g. Pimna  kako animirati čimveč vernikov, da pri-  cerkve, ki smo jih dobili v najem, ali pa spevajo svojo dohodnino v korist cer- jih še bomo, čimbolj koristiti, ne samo kve ter pridobiti stalne donatorje, za potrebe cerkvenih služb, temveč  kako urediti naše cerkve, da bodo tudi za kulturne prireditve, predavan- ogledalo naše vere, ja, razstave in srečanja.  zagotoviti župniku stalno zaposlitev, Upravni odbor mora odgovorno spreje- da bo materialno preskrbljen in se bo mati odločitve za dobro vseh vernikov in lahko v celoti posvetil svojemu pastir- preprečiti morebitne težnje po osamo- skemu delu, svojitvi oziroma delitvi na lokalnem  tudi vnaprej dobro sodelovati z vsemi nivoju. organizacijami in društvi, 27 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Organizacija in koordinacija kulturnih projektov ter sodelovanje z MK Republike Slovenije Financiranje Zveze makedonskih kul-  sredstva iz komercialnih aktivnosti turnih društev društev in V času med 1992 in 1994 so ob prvem  sredstva iz članarin, donacij in daril makedonskem kulturnem društvu posameznikov ali skupin ali delovnih Makedonija iz Ljubljane bila ustanovlje- organizacij javnega ali privatnega zna- na še društva: sv. Ciril in Metod v Kran- čaja. ju, društvo Biljana v Mariboru, društvo Makedonska kulturna društva so usta- Vatroslav Oblak v Celju, društvo Ilinden novili kot prva društva med nacionalno- na Jesenicah, društvo Kočo Racin v Kop- stmi iz prejšnje države in so največji ru in nekoliko pozneje društvo Ohridski delež sredstev pridobivala na razpisih biseri v Novi Gorici. Za koordinirano današnjega sklada za kulturne dejavnos- izvajanje lastnih medsebojnih kulturnih ti in ministrstva za kulturo – oddelek za aktivnosti in sodelovanje z institucijami manjšinsko in priseljensko problemati- v Republiki Sloveniji in Makedoniji so se ko. V nekaj nadaljnjih letih so praktično kot enakopravne članice organizirale v vse priseljenske manjšine iz prejšnje Zvezo makedonskih kulturnih društev. države ustanovile svoja društva in se je Zveza makedonskih kulturnih društev je število prosilcev za sredstva iz omenje- bila ustanovljena 1994 leta. Med ključ- nih virov hitro povečevalo, temu name- nimi vprašanji, na katere je s svojo usta- njena sredstva pa so ostajala na enaki novitvijo morala odgovoriti, je bilo vpra- ravni. Za to, da opravičijo delitev sred- šanje financiranja posameznih društev stev, so institucije, ki so skrbele za nji- članic in Zveze kot take. Praviloma so se hovo delitev začele dvigati kriterije za društva financirala iz naslednjih virov: njihovo delitev. Naloga Zveze je bila, da  sredstva, pridobljena na razpisih dana- sestavi več lastnih in kulturnih aktivnosti šnjega Sklada za Kulturne dejavnosti članic, jih združi v primerno obliko s pri- (JSKD), merno kritično maso, ki ustreza kriteri-  sredstva, pridobljena na razpisih regio- jem, postavljenim v razpisih. V projektih nalnih in krajevnih organizacij za kul- so sodelovale različne sekcije društva turne aktivnosti, (folklorna, glasbena, literarna itd.), pri-  sredstva, pridobljena na razpisih Mini- reditve pa so se praviloma izvajale več- strstva za Kulturo v okviru kulturnih krat na različnih lokacijah in se je na ta dejavnosti priseljenskih manjšin, 28 ORGANIZACIJA IN KOORDINACIJA KULTURNIH PROJEKTOV TER SODELOVANJE Z MK REPUBLIKE SLOVENIJE način bogatila kulturna raznolikost ter dlagala društva, zato pa je bila skoraj kakovost omenjenih krajev. vedno uspešna pri pridobivanju razme- Tekom let so se stvari spreminjale tako roma visokih sredstev za omenjene pro- v društvih kot v Zvezi in tudi pri institu- jekte. Zveze podobnih društev bodisi cijah, ki so te dejavnosti financirale. Na niso obstajale, bodisi niso delale podob- začetku je največji del sredstev omogo- nih selekcij. Na razpise so se prijavljale čil današnji Javni sklad za kulturne deja- praktično vse njihove članice ali društva. vnosti. Sredstva so se enakomerno deli- To je povzročilo, da so se sredstva, ki so la med vsemi članicami društva. Mini- podpirala posamezen projekt, občutno malen del je ostajal za stroške delovanja zmanjšala. ZMKD in posledično posame- Zveze, kar je predstavljalo problem, saj zna društva so tako bila finančno oško- Zveza ni imela svojih sekcij. Članice pa dovana. Ni pomagalo veliko niti dejstvo, po statutu niso prispevale nič, ne v obli- da so institucije sistema zaradi omenje- ki članarine niti v drugi obliki prispev- nih restrikcij uvedle določene restrikci- kov. Po petih do šestih letih so se zade- je, kot so obvezno ukvarjanje najmanj ve tako spremenile, da se je delež sred- treh let s tovrstno aktivnostjo, da si stev, ki se je dobil od JSKD, zmanjšal na upravičen kandidirati za sredstva in samo 40 % od začetnega, večje subven- podobno. Zaradi tega je tudi ZMKD pre- cije so posamezna zelo aktivna društva šla na princip, da sama in posamezne dobivala prek razpisov pri Ministrstvu za članice, ki so do tega upravičene samos- kulturo. Tako dobljena sredstva, ki so jih tojno, kandidirajo s svojimi projekti za društva pridobivala s svojim sodelovan- ta sredstva. To je ostalo do danes. V jem na polprofesionalnih nastopih nji- preglednicah 1 do 4 so podana sredstva, hovih sekcij so tudi do petkrat presegala ki jih je ZMKD dobila od MK in JSKD za sredstva, dobljena od JSKD. Ta sredstva sofinanciranje njenih projektov. Podatki so se nato delila v skladu s prispevanji so razdeljeni glede na način kandidiran- posameznega društva v projektih. ja, financiranja in pogoje ustreznega Omenili smo že, da je naloga Zveze časa v štiri skupine. Za vsako je podan makedonskih kulturnih društev bila zbi- komentar, ki je značilen za posamezno ranje predlogov članic, sestavljanje pri- obdobje. mernih projektov, ki ustrezajo priorite- tam in kriterijem pri financiranju, in imajo tako večje možnosti za pridobiva- nje sofinanciranja. Tako je Zveza nekako izvajala selekcijo projektov, ki so jih pre- 29 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Preglednica 1: Financiranje projektov Zveze in društev v obdobju 1993 - 1997 Zap Leto Naslov projekta Odobrena Opomba št. sredstva € 1 1993 Makedonsko kulturno društvo Makedonija Prijavitelj povsod (kulturno-ljubiteljske dejavnosti: glasbena, 1.460,52 »Zveza kulturnih gledališka, folklorna, likovna sekcija) organizacij Sloveni- 2 1994 je« in MKD Makedo- Makedonsko kulturno društvo 2.436,99 nija 3 1995 Sofinanciranje stroškov vodij kulturnih sku- pin, publikacij s kulturno vsebino, stroškov 2.791,69 scenskih postavitev za Makedonsko kulturno društvo Dobljena sredstva 4 1996 Sofinanciranje stroškov vodij kulturnih sku- predstavljajo malo pin, publikacij s kulturno vsebino, stroškov več kot 30 % razpo- scenskih postavitev za Zvezo makedonskih 3.238,19 ložljivih sredstev kulturnih društev Slovenije (pevski zbor, fol- klorna skupina, glasbena skupina, likovna skupina, literarna skupina) 5 1997 Sofinanciranje stroškov vodij ljubiteljskih kul- Sredstva so preraču- turnih skupin, stroškov vaj in scenskih posta- nana iz SIT vitev za Zvezo makedonskih kulturnih društev 3.839,09 Slovenije (pevski zbor, folklorna skupina, glasbena skupina, likovna skupina, literarna skupina) Iz preglednice vidimo, da so se tako ZMKD kot posamezna društva financirala iz sredstev Javnega sklada za kulturne dejavnosti, pri katerih je kot prijavitelj nastopa- la Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Ta sredstva so vsako leto predstavljala nekaj več kot 30 % za te namene razpoložljivih sredstev. Ta sredstva so se delila enakomerno med posameznimi društvi brez ostanka ali minimalnega ostanka za potrebe in stroške delovanja ZMKD. Preglednica 2: Financiranje projektov Zveze in društev v obdobju 1998–2002 6 1998 Sofinanciranje stroškov vodij ljubiteljskih Prvič društva dobijo kulturnih skupin, stroškov vaj in scenskih posebna sredstva – 2.503,75 postavitev za Zvezo makedonskih kulturnih financirano 9 projek- društev Slovenije tov 7 1999 MKD sv. Ciril in Metod Kranj – »7. Dnevi slo- Oba projekta prvič 1.210,15 vanskih prosvetiteljev sv. Cirila in Metoda« prijavlja ZMKD 8 MKD sv. Ciril in Metod Kranj –»1. etnofolklor- na srečanja«; MKD Makedonija – »Koncert 4.769,65 makedonske etno glasbe«; MKD Makedonija – »glasbeno-scenski dvojezični recital« 30 ORGANIZACIJA IN KOORDINACIJA KULTURNIH PROJEKTOV TER SODELOVANJE Z MK R SLOVENIJE 9 2000 Tisk pesniške zbirke 10x10 dvojezično (10 V tem letu prek Zve- 709,40 avtorjev makedonske narodnosti v RS) ze financiranih 10 10 Otroška enodnevna likovna kolonija pod vod- projektov stvom likovnih umetnikov makedonske naro- 208,65 dnosti 11 2001 Predstavitve makedonske ljudske glasbe po Prijavitelj ZMKD Sloveniji (več nastopov instrumentalne skupi- 4.172,93 ne Strune) 12 Dvojezični, glasbeno-scenski recital make- Aktivnosti prek MKD donske in slovenske poezije v izvedbi pripad- Makedonija in MKD 2.086,46 nikov makedonske skupnosti v Sloveniji (več sv. Ciril in Metod; nastopov po Sloveniji) 9. Dnevi sv. Cirila in Metoda v Kranju 2.086,46 Financirani 4 projek- 3. Etno-folk Kranj 2001 (nastop folklornih ti skupin različnih manjšinskih etničnih skupno- 3.964,28 sti v RS) 13 2002 4. Etno-folk Kranj 2002 3.755,63 Vsi projekti so šli prek ZMKD 14 10. Dnevi sv. Cirila in Metoda v Kranju 2.086,46 15 Dvojezične glasbeno-scenske in razstavno- 8 pr. MK 2.712,40 likovne prireditve 16 Predstavitve makedonske ljudske glasbe v 3.129,69 Sloveniji 17 Glasbena šola etničnih inštrumentov 2.921,05 Tudi v tem primeru je edini financer aktivnosti Ministrstvo za kulturo, vendar se poleg ZMKD na razpise prijavljajo tudi posamezna društva ali njihove sekcije. V pre- glednici so podana sredstva in projekti, ki jih je v imenu društev prijavila ZMKD, v stolpcu opombe pa je za vsako leto podano, koliko projektov je bilo v tem letu financirano. Kljub večji absolutni vrednosti pridobljenih sredstev se je povprečje vseh pridobljenih sredstev zmanjšalo na približno 24 % za to razpoložljivih sredstev. Sredstva so se delila tako, kot so za posamezen projekt tudi bila zagotovljena in so prikazana v preglednici. Preglednica 3: Financiranje projektov Zveze in društev v obdobju 2003–2007 18 2003 Prijavitelj ZMKD Prireditve: 11. Dnevi sv. Cirila in Metoda v 2.503,75 MK Kranju 6 pr. MK 19 Prireditve: 5. Etno-folk Kranj 4.172,93 7 pr. JSKD 20 Predstavitve: Dvojezično glasbene in scensko- 2.712,40 razstavne likovne prireditve 31 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE 21 Predstavitve: Predstavitev makedonske ljud- 3.129,69 ske glasbe 22 Usposabljanje: Glasbena šola etničnih inštru- 2.921,05 mentov Mednarodno sodelovanje: Udeležba na 1.669,17 evropskem folklornem festivalu v ZRN 23 2003 Košček kulture za vsakega in povsod 417,29 Prijavitelj ZMKD 24 Program 2002/2003 417,29 JSKD 25 Golačko srečanje v Makedoniji 417,29 26 2004 1. Kulturna karavana Zveze MKD 3.755,63 Prijavitelj ZMKD 27 6. Etno-folk Kranj 2004 MKD Kranj 4.172,93 MK 6 pr. MK 28 12. Dnevi Sv. Cirila in Metoda Kranj 2004 2.503,75 MKD Kranj 3 pr. JSKD 29 Etno Ilinden Jesenice 2004 MKD Jesenice 1.251,88 30 Dvojezično scensko literarne in likovne prire- 2.503,75 ditve – več prireditev MKD Ljubljana 31 2005 Makedonsko slovenski mostovi v pesmi in Prijavitelj ZMKD 5.842,10 besedi 32 MK 15 pr. MK Kulturna karavana ZMKD 2005 2.086,46 33 Kulturna karavana Zveze MKD v Sloveniji 2.086,46 2 pr. JSKD 34 Pella poje 5.216,16 35 Glasba za vse in povsod 5.216,16 36 2006 13 pr. MK 2 pr. JSKD 37 2007 13 pr. MK 5 pr. JSKD V tem obdobju se kot potencialen financer pojavlja JSKD in se tako ZMKD kot posa- mezna društva prijavljajo na razpise obeh. Iz preglednice vidimo, da se je prijavljan- je na razpise Ministrstva za kulturo prek Zveze izvajalo do leta 2005, nato so se društva začela prijavljati na razpise obeh financerjev samostojno brez posredništva ZMKD. To razberemo tudi iz dejstva, da ZMKD, v letih 2006 in 2007 ni prijavil nobe- nega projekta. V obeh letih pa je bilo sofinanciranje 15 projektov društev. Odstotek pridobljenih razpoložljivih sredstev je ostal na enaki ravni – okrog 25 %. Preglednica 4: Financiranje projektov Zveze in društev v obdobju 2008–2013 38 2008 13 pr. MK JSKD Kulturna karavana 2008 500,00 8 pr. JSKD 32 ORGANIZACIJA IN KOORDINACIJA KULTURNIH PROJEKTOV TER SODELOVANJE Z MK R SLOVENIJE 39 2009 Kulturna karavana 2009 1.500,00 18 pr. MK MK 40 8 pr. JSKD 2009 Kulturna srečanja MKD 2009 800,00 JSKD 41 2010 Kulturna karavana 2010 1.400,00 20 pr. JSKD 42 2011 Makedonske folklorne delavnice v Sloveniji - 26 pr. JSKD 1.200,00 Mak_Slov 43 Kulturna karavana 2011 1.500,00 44 Makedonci v Sloveniji -MAK_ SLOV 5.000,00 45 2012 Interfolk MAK-EU 1.050,00 25 pr. JSKD 46 Kulturna Karavana 2012 950,00 47 2013 Kulturna Karavana 2013 500,00 26 pr. JSKD 48 Interfolk 2013 700,00 49 Makedonske folklorne delavnice 2013 500,00 50 Monografija 20 let delovanja Zveze MKD v 800,00 Republiki Sloveniji Od leta 2008 do leta 2010 se je ZMKD ponovno prijavljala na razpise s svojimi pro- jekti (Kulturna karavana). Po letu 2010 oba razpisa (tako za posamezne sekcijske aktivnosti kot za aktivnosti v sklopu priseljenskih manjšin) izvaja JSKD. Delež pridob- ljenih sredstev z ozirom na razpoložljiva se je znižal na malo pod 15 %. Projekt »Muzeji povezujemo«: Makedonska skupnost v Mest- nem muzeju Ljubljana V sodelovanju z vsemi makedonskimi društvi v Sloveniji in Zvezo makedonskih kulturnih društev smo izvedli ta projekt Projekt vodi misel, da spoznavanje razli- od 4. 4. 2011 do 23. 4. 2011. Posebnost čnosti povečuje medsebojno razumeva- projekta Muzeji povezujemo je medge- nje in spoštovanje ter vodi v sinergijo in neracijsko povezovanje. S predstavitvijo ustvarjalno sožitje. makedonske skupnosti se je dodalo nov, Na razstavi so makedonsko skupnost, ki živ obraz k Obrazom Ljubljane, stalni soustvarja življenje v Ljubljani in Slove- postavitvi Mestnega muzeja Ljubljana. niji, predstavili na različne načine. Tako 33 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE so obiskovalci izvedeli več o splošnih ju dveh različnih izkušenj makedonske- podatkih o makedonski skupnosti in o ga v Sloveniji«. makedonskih društvih, ki so sodelovala Sklepna ugotovitev je, da je v dvajsetih pri pripravi razstave. Predstavili so ose- letih obstoja ZMKD sodelovala pri kandi- bne predmete in citate, ki so dali pečat diranju in izvedbi 50 projektov, ki jih je prihodu v novo domovino – Slovenijo; o sofinanciralo Ministrstvo za kulturo in bolečini slovesa, vzhičenosti in pričako- JSKD. Pri tem so sredstva pretežno vanju novega (dela, študija, ljubezni …, nakazali neposrednim izvajalcem druš- prihodnosti). Pokazali so tudi, kakšne tvom, sekcijam in posameznikom, ki so navade nas delajo drugačne; npr. zlatnik kulturne prireditve tudi dejansko izvaja- kot tipično darilo ob rojstvu otroka, pra- li. Opozoriti je treba, da iz preglednice znična hrana, poroka, … S tem projek- izvira, da se število projektov z leti tom so predstavili nekatere v Sloveniji povečuje, vrednost sofinanciranja pa se živeče znane Makedonce: med njimi vztrajno zmanjšuje in je po 20 letih prib- košarkarja Vlada Ilievskega, glasbenika ližno polovična glede na za to namenje- Ljubena Dimkaroskega, ki je znan po na sredstva (od okoli 30 % v prvem igranju piščali iz Divjih bab, slikarja obdobju do okoli 15 % v zadnjem obdo- Todorča Atanasova in modnega obliko- bju). valca Zorana Garevskega. Slednji je Poleg načrtovanih in s sofinanciranjem posebej za to razstavo pripravil sedem izpeljanih akcij, ki smo jih predstavili, kreacij na temo Prihod, del pa jih je po moramo omeniti nekatere odmevne končani razstavi podaril Mestnemu akcije ZMKD. V njih so sodelovali neka- muzeju Ljubljana. Pri tem je Garevski teri ali praktično vsi člani posameznih povedal, da »štiri ženska in tri moška društev. Gre za nekatere nastope kul- oblačila komunicirajo metamorfozo kul- turnih vsebin, ki jih je izpeljal ZMKD in v ture (tekstil, vzorci, barve, kroji) in časa sodelovanju s posameznimi društvi. (tradicionalno makedonsko, sodobno Organizacija in predstavitev znanih metropolitansko) ter nebesedno govori- dramskih ali folklornih skupin iz Make- jo o povezanosti obeh domovin in donije, obiski posameznih pesnikov, »obeh osebnih časov« – »tistega tam in literarnih ustvarjalcev, glasbenikov in tega tukaj«. Pred našimi očmi se oba glasbenih skupin, zborov, ki so se veliko- združita v novo kvaliteto. Na otvoritvi so krat na potovanjih do krajev nastopa v jo obiskovalci doživeli v živo in v poveza- Evropi, ustavili v posameznih krajih v vi z zvokom – spet v povezanosti tradici- Sloveniji in tudi nastopali. Nekatere onalnega in sodobnega ter v sodelovan- tovrstnih prireditev so bile komercialne 34 ORGANIZACIJA IN KOORDINACIJA KULTURNIH PROJEKTOV TER SODELOVANJE Z MK R SLOVENIJE ZMKD se je z iskanjem pomoči izkazal tudi v primeru zbiranja sredstev za bol- ne osebe in otroke, pri podpori nadobu- dnim makedonskim športnikom ob nji- hovih nastopih v Sloveniji ali v bližini. Svojo skrb je ZMKD pokazala tudi pri prevzemu skrbi za izvajanje dopolnilne- ga pouka makedonščine v Sloveniji. Predstavitev makedonske skupnosti v Sloveniji Tukaj je izvajala na začetku aktivnosti, ki narave, kar pomeni, da so organizatorji so pripeljale do podpisa bilateralnega nastopa pobirali vstopnino in dosegli sporazuma med Republiko Makedonijo tudi morebiten pozitiven finančni uči- in Republiko Slovenijo o recipročnosti nek. na tem področju. Z veseljem lahko ugo- Vsekakor najbolj odmevna tovrstna tovimo, da se tovrstna pogodba tudi akcija ZMKD je bilo zbiranje sredstev danes realizira pri povečanem obisku pomoči za padle vojake Makedonske učencev makedonske nacionalnosti v armade v spopadih s paravojaškimi primerjavi s preteklostjo. Menimo, da je albanskimi formacijami. Akcija je pote- to edina tovrstna bilateralna pogodba, kala tako, da so na posamezne naslove z ki jo je podpisala Republika Slovenija z makedonskimi priimki v telefonskem državami naslednicami nekdanjih repu- imeniku poslali prošnje za finančno blik. pomoč družinam padlih vojakov. Zbrano Poudarili bi, da je ZMKD v popolnosti je bilo okoli 30.000 nemških mark, ki so opravičila svoj obstoj in odigrala svojo, jih neposredno, prek kurirja (to je bil g. zelo pozitivno vlogo pri povezovanju Ljuben Dimkaroski) enakomerno razde- društev in artikuliranju delovanja njiho- lili njihovim družinam. Zanimivo je bilo, vih sekcij skozi sofinanciranje projektov. da so prispevke dajali tudi tisti, ki niso V današnjih razmerah, ko se projekti bili Makedonci (imeli so samo podoben tudi nekoliko drugače oblikujejo in izra- priimek). Druga zanimivost je bila, da je žajo, tudi sama ponovno kandidira za bila enake pomoči deležna tudi družina sredstva, ki bi celotno vlogo utrdila in v skupini padlega vojaka albanske naro- kar se tiče aktivnosti razširila. dnosti. 35 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Predstavitev dosežkov članic Zveze MKD v Republiki Sloveniji MKD Makedonija, Ljubljana kulturne sekcije so organizirale več kot Splošno o društvu – delovanje društva 40 domačih in mednarodnih razstav in šolskih projektov, izdali so monografijo Makedonsko kulturno društvo Makedo- ob 15. obletnici obstoja društva ter več nija iz Ljubljane (v nadaljevanju MKD kot 20 številk makedonskega glasila Makedonija) je najstarejše manjšinsko »Makedonski Vesnik«. kulturno društvo v samostojni Sloveniji. Ustanovili so ga 18. 1. 1992 v zgradbi V tem času smo gostili prek 55 sloven- ljubljanske SNG Opere ob pozdravih, v skih in tujih kulturnih delavcev, bodisi obliki posebnih odposlancev in brzoja- kot udeležencev likovnih kolonij, razstav vov obeh takratnih predsednikov g. ali glasbenih prireditev. Pri tem so ves Milana Kučana in g. Kira Gligorova. V čas in aktivno preoblikovali poslanstvo letu 2013 smo dopolnili 21 let aktivnega društva – biti nosilec kulturnega življen- delovanja na področju kulturnega doga- ja v Sloveniji tudi izven okvira samo janja na prostoru Republike Slovenije, nacionalnih in kulturnih potreb Make- predvsem v Ljubljani. S svojim udejstvo- doncev. vanjem je društvo vsa ta leta veliko pris- Danes v okviru društva deluje samo pevalo k integraciji makedonskih prisel- Mešani pevski zbor »Biljana« že 21 let. jencev in njihovih potomcev v raznoliko Mešani pevski zbor »Biljana« je prva in bogato kulturno dogajanje. Cilj vseh sekcija društva. Deluje že enaindvajset naših aktivnosti je bil ohraniti lastno let in ga sestavljajo pevke in pevci narodnostno identiteto in kulturo, hkra- makedonskega, slovenskega in hrvaške- ti pa ju predstaviti in vpeti v dogajanja ga porekla. Prevladujejo člani makedon- in kulturo Slovenije in Slovencev ter skega porekla, ki jih je približno 75 %. narodov in narodnosti, ki živijo v Repub- Tudi program dela je takšen, da izvajajo liki Sloveniji. v največji meri makedonske pesmi, nato Najpomembnejši nosilci njegovega slovenske in nato skladbe drugih naro- delovanja so bila vsekakor glasbena dov in narodnosti. Združuje jih ljubezen Etno skupina »Strune«, kvartet »Pella« do zborovskega petja makedonske in ter folklorna skupina »Kalina« in mešani druge ljudske glasbe, ki jo posredujejo v pevski zbor »Biljana«. Vsi skupaj so v svojih nastopih širši slovenski javnosti. času delovanja v okviru MKD Makedoni- Zbor ima v svojem repertoarju tri naj- ja nastopili na več kot 400 kulturnih bolj pomembne nastope, in sicer: dva dogodkih in izdali nekaj CD plošč. Ostale do tri samostojne celovečerne koncerte 36 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI MPeZ Biljana – nastopi v Polhovem Gradcu, nastop na čuje z 20 do 25 na 25 do 30 članov. prireditvi Ljubljanski zbori v Šentvidu in Posebno veseli smo, da so novi člani nastop na vsakoletnem pevskem taboru mlajše generacije. Slednje je dobrodoš- v Šentvidu pri Stični, kjer je že vrsto let lo, saj bi ob večjem številu pevcev zbor edini manjšinski pevski zbor. Ostali nas- lahko nastopil tudi v odsotnosti nekate- topi zbora so številni in obsegajo nasto- rih članov, kar do sedaj ni bilo možno. pe ob prireditvah drugih slovenskih in Pevci imajo vaje redno enkrat tedensko makedonskih društev (in zborov), nasto- in povečano število vaj pred posamezni- pe ob otvoritvah razstav in podobno. To mi nastopi. bo razvidno v podrobnostih iz aktivnosti Pomembni projekti, ki so se izvajali v zbora, ki jih je opravil v preteklih letih. okviru delovanja MKD Makedonija iz Delo z zborom ni lahko, saj so pevke in Ljubljane pevci zaposleni in si morajo za nastope Projekt »Mаkedonska kitka« priskrbeti prosto. Poleg tega zahtevajo Makedonska kitka je naslov projekta, ki nastopi v bolj oddaljenih krajih finančne je tradicionalen v delovanju MKD Make- obveznosti, ki jih v pomanjkanju sred- donija in je do sedaj vedno bil tudi sofi- stev prevzemajo nase pevci sami. Kljub nanciran, tako v obliki večjega števila vsemu se število pevcev v zboru pove- prireditev in tudi v obliki izdajalske deja- 37 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE vnosti (izdelava CD-jev z lastno izvedbo nastopov na prireditvah društva samega zborovske glasbe). Nakazuje vpetost ali pevskih zborov (zbori partizanskih zbora v kulturni prostor in sodelovanje z pesmi, moški pevski zbor Šmarje Sap). različnimi partnerji: od sodelovanja na Na ta način zborovska sekcija društva že revijalnih prireditvah, ki so organizirane 21 let vadi in nastopa, izpolnjuje svoje na državnem (Pevski tabor Šentvid pri poslanstvo v širjenju makedonske glas- Stični) do regionalnih manifestacij be v Sloveniji. Širi tudi kulturno sodelo- (prireditev Ljubljanski zbori, Šentvid) in vanje. Ta sekcija je najstarejša, sestav- tudi bilateralnih sodelovanj z drugimi ljajo jo ne samo makedonski pevci. zbori (MPZ Šmarje Sap) in večvrstnih Projekt »Različnost nas bogati« prireditev v okviru makedonskih in dru- Otroci so tisti, ki najlažje in najhitreje gih manjšinskih društev. dojamejo pomembnost spoštovanja in Projekt zajema 10 do 15 nastopov strpnosti do različnosti med ljudmi. Z mešanega pevskega zbora na priredit- drugimi besedami, otroci se prej kot vah različnih stopenj. Tradicionalni nas- odrasli naučijo razumevati bogastvo raz- topi so na pevskem taboru v Šentvidu ličnosti na tem svetu in prav zato smo v pri Stični (edini manjšinski zbor – več projekt vključili šolsko mladino. Posred- kot 10 zaporednih nastopov), prireditvi no pa bomo dosegli tudi širšo javnost, Ljubljanski zbori v Šentvidu (to leto bo tj. odrasle, ki bodo v prvi vrsti njihovi 24. 3. ob 20.00) in na Mozartovih dne- starši, ki se običajno in pogosto udeležu- vih v Polhovem Gradcu. Nastope na jejo zaključnih projektnih prireditev. revijalni prireditvi Ljubljanski zbori tudi Z željo, da se različne kulture med seboj redno recenzira strokovna komisija, ki o spoznavajo v duhu strpnosti in medse- tem poda tudi pisno mnenje. Predvide- bojnega dialoga, smo zasnovali projekt, vamo dva celovečerna koncerta – eden ki bi predstavil makedonsko kulturo v samostojni in drugi v sodelovanju z dru- osnovnih šolah v Sloveniji in slovensko gimi zbori. Celovečerni koncerti so vrhu- kulturo v osnovnih šolah v Makedoniji. nec delovanja zbora v tekočem letu, saj Projekt naj bi slovensko mladino spod- mora za to po kriterijih izpolniti predvi- budil k aktivnemu razmišljanju o razli- den program (obseg) pesmi, od katerih kah in različnostih, kot sredstvo v razu- prikažejo najmanj polovico premierno. mevanju enakosti med ljudmi. Projekt Udeležili se bomo petih skupnih koncer- podpira tudi Veleposlaništvo Republike tov/nastopov v organizaciji drugih Makedonije v Sloveniji, kar kaže na izre- makedonskih društev (MKD iz Kranja, dno velik pomen v razblinjanju predsod- Jesenic, Maribora, Celja …) in številnih kov o Makedoncih in njihovi kulturi pri 38 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI slovenski mladini. Navsezadnje je zgod- naše društvo MKD Makedonija aktivni nje odkrivanje podobnosti in ne razlik tvorec in sooblikovalec ter soorganiza- med kulturami zagotovilo, da se bodo le tor projekta »Različnost nas bogati«. -ti kasneje, bodoči poslovneži ali morda Isti projekt se že tri leta v izbranih državniki, radi vračali in sodelovali z osnovnih šolah (OŠ Blaže Koneski - Makedonijo, pri čemer bodo plemenitili Veles, OŠ Brata Miladinovci - Skopje, Slovenijo tako gospodarsko kot tudi kul- OŠ Debarca - Debarca in OŠ Dame Gru- turno. Vsi učenci in zaposleni v posame- ev - Ohrid,) izvaja v Makedoniji, s tem, znih šolah sodelujejo pri izvedbi projek- da učenci v Makedoniji spoznavajo Slo- ta. Sam projekt na posamezni šoli v Slo- venijo. veniji in Makedoniji traja dva tedna. Likovna sekcija društva in njihov pro- Cilj skupnega projekta je bil ta, da otro- jekt »Likovne kolonije Peroj, Krvavec, ci na šolah spoznavajo različne jezike, Kampel …« kulture in narode, s posebnim poudar- Likovna sekcija društva je ena najbolj kom na podobnosti makedonskega prepoznavnih, aktivnih in specifičnih jezika s slovenskim. Šole so gostile sku- sekcij društva. Sestavljajo jo akademsko pino učencev iz Makedonije. Projekti izobraženi in priznani umetniki, kot so: potekajo v dveh delovnih tednih, v obli- Todorče Atanasovski, Save Stefanovski, ki delavnic, na katerih so se otroci učili Boge Dimovski, Draga Davitkova Erič, makedonskih ljudskih plesov, naravnih Iskrica Beličanska, Dime Temkov, Irena in kulturnih znamenitosti, makedonske Dimovska Jeras, Goce Trajkovski, Miro klasične poezije ter kulinarike, zadnji Dovč, … Mladi akademsko izobraženi dan pa, na zaključni prireditvi, so uprizo- umetniki, kot so: Risto Trajkovski, Boris rili tudi mini dramsko predstavo make- Dimkaroski, Svetlana Jakimovska Rodič donskih avtorjev. Posebnost tovrstnih in slikarji amaterji, ki so že sodelovali na projektov je bil istočasni potek podob- skupinskih kolonijah in razstavah ali nih projektov na izbranih šolah v Make- imeli samostojne razstave, kot so Darko doniji, katere so neposredno predvajali Šarac, Snežana Dimkaroska, Izidor Jalo- prek Skype-a na velikem platnu. V tem vec, Maca Anita Šefer in Emilija Soleva projektu sodeluje cela šola (učenci, uči- Vardjan. telji in drugi zaposleni). Slikarska kolonija je stalnica v delu likov- V sodelovanju z OŠ Cirkovce in OŠ Karla ne sekcije društva, čeprav se zaradi nje- Destovnika – Kajuha, OŠ Božidarja Jak- nih posebnosti in finančnega vložka ne ca, OŠ Nove Fužine, OŠ Jožeta Moškriča odvijajo vsakoletno. Dosedanje so pote- in OŠ Dravlje, vse iz Ljubljane, je bilo kale v Peroju na Hrvaškem, na Krvavcu 39 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Otvoritev likovne razstave in koncert makedonskih ljudskih pesmi ter zadnji dve leti v Kapelu pri Kopru. obdobja). Dodatno se kolonij udeležuje Posebno odmevne so bile skupinske raz- kar dobra tretjina slikarjev slovenske ali stave udeležencev kolonije, ki so bile v drugih nacionalnosti, kar daje možnosti mestu, kjer so kolonije potekale in nato razvoju novih oblik sodelovanja v različ- v Ljubljani ali njeni okolici (Galerija/ nih oblikah; sodelovanja na samostojnih muzej tobačne tovarne, Hostel Celica, ali skupinskih razstavah na različnih Polhov Gradec, …). Enotedenske slikar- lokacijah. Slike, izdelane v koloniji, so ske kolonije se predvidoma udeležujejo predstavili najprej v okviru prireditve skoraj vsi člani likovne sekcije. »Dnevi makedonske kulture v Sloveniji« Slikarske kolonije dajejo možnost čla- ob nacionalnem prazniku 11. oktobra nom likovne sekcije, da ob skupnem ob dnevu upora makedonskega naroda delu izpopolnijo svoje delo. Med člane proti fašizmu, nato pa še na drugih loka- kolonije se namreč uvrščajo predvsem cijah tekom leta. akademski slikarji, kakor tudi amaterji Kolonija predstavlja veliko spodbudo za slikarji in drugi slikarski navdušenci delo vseh članov sekcije. (mladi in slikarji iz tretjega življenjskega 40 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI Projekt »Knjižnica kot ohranjevalec identitete in znanja« Projekt je odprtega tipa in predvideva udeležbo širše strokovne in laične jav- nosti, ki je zainteresirana za makedonski jezik, literaturo in kulturo ter pomaga pri popularizaciji le teh ter povezuje slo- venski in makedonski prostor prek utrinkov iz zgodovine do sodobnih tematik na različnih ravneh. Tako tudi 20 let Makedonske kulture v Ljubljani na ravni, ko osebnostne situacije močno pomen dvojezičnosti; Makedonska fra- povezujejo domovino porekla in domo- zeologija kot skupek kulturnih specifik. vino sedanjosti, ko spoznavanje in poz- Drugi sklop imenovan Utrinki iz zgodo- navanje ene ne pomeni odklon od dru- vine makedonskega jezika vsebuje ge, temveč kulturno sinergijo obeh pro- poglavja iz zgodovine jezika. Predavanja storov. z delavnicami: Mejniki makedonske pis- Povezovalna funkcija projekta olajša in menost skozi stoletja; Razvoj deklinacije pospeši integracijo makedonske skup- v makedonskem jeziku in Stanko Vraz nosti v slovenskem prostoru, ne da bi kot zapisovalec makedonskega ljudske- pri tem kakor koli trpela kulturna, jezi- ga izročila. kovna in narodnostna identiteta porekla Tretji sklop Poglavja iz makedonske ter ustvarjajo spodbudno okolje za literature z delavnicami in predavanji nadaljnje izobraževanje ali raziskovanje ob 100-letnici Koleta Nedelkovskega, na tem področju. Brata Miladinovci v zgodovini makedon- Projekt ima tri sklope in znotraj vsakega ske književnosti in Klasika makedonske sklopa po tri predavanja ali delavnice. mladinske literature – Zoki Poki Olivere Prvi sklop je imenovan Makedonski Nikolove; spodbuja branje v maternem jezik kot nosilec makedonske identite- jeziku in je namenjen spoznavanju neka- te in vsebuje predavanja s področja jezi- terih (tudi sodobnih) makedonskih knji- koslovja z naslovi: Dejavniki pri razvoju ževnikov. normativnega maternega jezika kot kul- Projekt »Dnevi makedonskega filma v turnega elementa pri izseljencih; Kom- Ljubljani – Retrospektiva makedonske- petence dvojezičnih govorcev – na pri- ga filma od bratov Manaki naprej« meru makedonske skupnosti v Sloveniji/ Ob dvajseti obletnici ustanovitve MKD Makedonija iz Ljubljane, ki smo jo obe- 41 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE ležili s številnimi dogodki v mesecu (Избор на кратките филмови на oktobru 2012, smo se odločili organizi- браќата Манаки), Pank ni mrtev rati tudi dneve makedonskega filma z (Панкот не е мртов), Jad (Болечина), retrospektivo. Namen projekta je bil, da Srečno novo leto 49 (Среќна Нова 49), širši slovenski javnosti predstavimo Kako sem ubil svetnika (Како убив све- ogled filmov in s tem seznanimo širšo тец), Velika voda (Големата вода), Iluzi- slovensko javnost o vrhunskih dosežkih ja (Илузија) in Vojna je končana makedonskih umetnikov na področju (Војната заврши). Predstavniki so bili iz filmske kinematografije od začetka vseh zgodovinskih obdobij makedonske- makedonskega filma, ki segajo v leto ga filma. Leto dni pred izvedbo projekta 1895 s filmom bratov Manaki, do danes. se je Slovenska kinoteka predstavila v Ker je naše poslanstvo omogočati pod- Makedoniji. Slovenski filmi so bili izred- lago za dobre makedonsko-slovenske no dobro sprejeti. Kulturno sodelovanje odnose in širiti vedenje o kulturi obeh med Slovenijo in Makedonijo je tradicio- narodov, predvsem pa makedonskega, nalno dobro in s tem projektom smo smo menili, da bi ta projekt omogočil želeli to nadaljevati. nadaljnje sodelovanje prav na tem pod- Uvodno predavanje je imel predstavnik ročju. makedonske kinoteke, o začetkih, raz- Slovenska kinoteka je v sodelovanju z voju in mednarodnih dosežkih make- makedonsko kinoteko poskrbela za donskega filma. Filmi so bili podnaslov- izbor filmov. Filmi, ki so se predstavili v ljeni v slovenskem jeziku. Makedonski slovenski kinoteki, so bili naslednji: filmi so bili predvajani v Slovenski kino- Izbor kratkih filmov bratov Manaki teki v okviru svojih rednih terminov. mr. Trajče Andonov dr. Krste Dimitrovski Lambro Pejov 42 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI Pri realizaciji projekta je sode- lovalo tudi Makedonsko vele- poslaništvo v Republiki Slove- niji in nudilo podporo pri izve- dbi projekta. Doslej funkcijo predsednika MKD Makedonija so opravlja- li: mr. Trajče Andonov, 1 mandat dr. Krste Dimitrovski, 1 man- Blagoja Nasteski dat Petar Taškovski Lambro Pejov, 1 mandat Blagoja Nasteski, 3 mandati Blagoj Kulevski, 1 mandat Sonja Cekova Stojanoska, 1 mandat Petar Taškovski, 1 mandat Mirče Ivanovski, 1 mandat Vesna Petrova Ristova, 1 man- dat Blagoj Kulevski Mirče Ivanovski Sonja Cekova Stojanoska Vesna Petrova Ristova 43 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE MKD sv. Ciril in Metod, Kranj Makedonsko kulturno društvo sv. Ciril in Metod iz Kranja uvrščamo po obsegu aktivnos- ti, ki jih je izvedlo, med najaktivnejša make- donska kulturna društva v Sloveniji in eno naj- aktivnejših društev na Gorenjskem, kljub rela- tivno maloštevilni makedonski skupnosti v pri- merjavi z društvi narodnosti iz držav nekdanje skupne Jugoslavije. Društvo je bilo formirano 23. 5. 1992 v veliki dvorani Mestne občine Kranj. Dogodka se je udeležilo veliko število pripadnikov makedonske narodnosti iz Kranja in drugih delov Slovenije in tudi pomembni gosti s področja politike in kulture. Ob tej prili- Gligor Kalinov ki smo sprejeli Statut in delovni program ter smo izvolili organe društva. Kot prvi predsednik je bil izvoljen g. Gligor Kalinov, ki je to funkcijo opravljal dva mandata (1992–1996). V organih društva so bili izvoljeni: dr. Ilija Dimitrievski, Atanas Prodanski, Metodija Josifoski, Boro Cekov, Gerasim Kržovski, Stojče Stojanov, Anče Nikolovski, Dobre Arsovski in drugi, ki skupaj s šte- vilnimi drugimi člani društva aktivno delujejo še danes. Poleg omenjenih so pomemben prispevek pri delovanju društva prispevali: Miladin Mladenov, Metodi Zlatkov, Pane Kržovski, Vesna Kržovska, Daniel Atana- sov, Dušan Simonovski, Sandra Gazinkovski (rojena Simonovska), Dževad Abaz, Daniel Efremov, Igor Zahariev, doc. mag. Boge Dimovski, doc. dr. Namita Subiotto in številni drugi člani in simpatizerji društva. V 22-letnem delovanju društva poteka 11. mandat predsednika društva, ki ga opravlja Igor Zahariev. Pred tem sta bila predsednika s po štirimi mandati Atanas Prodanski (1996– 2004) in dr. Ilija Dimitrievski (2004–2012). V okviru društva aktivno deluje več sekcij, ki so nosilke dejavnosti društva. Društvo je akti- Atanas Prodanski 44 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI ven organizator ali pa gost na več kot 40 prire- ditvah letno oz. več kot 700 prireditev od usta- novitve do danes. V sklopu prireditev na pod- ročju folklorne, dramske, literarne dejavnosti, likovne umetnosti, športa in drugih prireditev vabimo ljubiteljske in profesionalne skupine iz Slovenije, Makedonije in drugih držav. Folklorna sekcija je najbolj aktivna sekcija od same ustanovitve društva pa vse do danes. Prve nastope beležimo takoj po ustanovitvi društva. Od prvih začetkov do danes se je izmenjalo več generacij plesalcev v folklorni sekciji. Skozi generacije ohranjamo tudi visoko raven folklorne plesne kulture, kar se kaže v udeležbah na številnih festivalih in turnejah po dr. Ilija Dimitrievski Sloveniji, Makedoniji, Nemčiji, Italiji, Turčiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Avstriji in drugod. Repertoar folklorne skupine sv. Cirila in Metoda iz Kranja obsega 20 koreografij v 6 ljudskih nošah s področja Make- donije. V minulem obdobju so kot koreografi in vaditelji delovali: Branko Georgiev, Dževad Abaz, Daniel Efremov ter številni koreografi iz Makedonije. Med voditelje folklorne sekcije spadajo: Stojče Stojanov, Boro Cekov, Atanas Prodanski in Metodi Zlat- kov. Kot koreografi otroške skupine so delovali naši izkušeni folkloristi; Rozika Sokolova, Dra- gana Efremova, Katarina Gerasimova in Daniel Efremov. Trenutno folklorna sekcija deluje s tremi, otroško, mladinsko in odraslo skupino. Pri številnih nastopih folklorno skupino sprem- lja glasbena skupina društva, ki vadi v sklopu glasbene sekcije. Med pomembnejšimi člani glasbene sekcije so: Blaga Krsteva, Oliver Iliev- ski, Dimitri Ilievski, Filipo Damjanov, Metodi Zlatkov, Pece Kominkoski, Elena Minčevska- Babačev, Milan Sokolov in Aco Đoneski. Igor Zahariev 45 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Panova iz Strumice, vsi prihajajo iz Makedonije. Med pomembnejšimi gos- tujočimi igralci lahko omenimo: Joano Popovsko, Katerino Kocevsko, Đokico Lukarevski, Olivero Arizanovo in druge. V sodelovanju z doc. dr. Namito Subi- otto iz Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani so večkrat na naših prireditvah sodelovali še študentje iste fakultete z Del folklorne skupine gledališkimi predstavami v makedon- skem jeziku. Kot najaktivnejši članici dramske sekcije sta se posebej izkazali Sonja Cekova Sto- janoska in Vesna Kržovska. Literarna sekcija svoje delovanje pred- stavlja z literarnimi večeri, branjem in recitacijami poezije, razpravami ob Glasbena sekcija okroglih mizah in predavanji na določe- Dramska sekcija MKD sv. Ciril in Metod no tematsko področje, ki so sestavni del je uprizorila nekaj lastnih predstav. projekta Prešernovo oro. Kot prvega z Poleg tega sodeluje s gledališkimi največjim številom predavanj je potreb- ansambli v matični državi, ki se redno no izpostaviti prof. dr. Dragija Stefanijo. predstavljajo publiki v Kranju. Tako smo Doc. dr. Namita Subiotto je poleg preda- gostili gledališke skupine iz Makedon- vanj vodila največje število literarnih skega narodnega teatra in Teatra 57 iz večerov in okroglih miz, na katerih smo Skopja, DT Triumfa iz Bitole, Antona gostili številne makedonske in slovenske literate in pesnike, med njimi: Kira Doneva, dr. Vasilija Tocinovskega, Jovi- co Ivanovski, Elizaveto Bakovska, Vladi- mirja Martinovskega, Nežo Maurer, Agato Trojar in številne drugi. Ideja o rednih likovnih razstavah make- donskih, slovenskih in drugih likovnikov je nastala že na samem začetku delova- nja društva. Prvo razstavo smo organizi- Joana Popovska v MaKuC, Kranj 46 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI Maruše Avguštin. Število razstav se je povečalo na 6–7 razstav letno. Galerij- sko dejavnost likovne sekcije predstav- ljamo v projektu Likovna multilaterala. Športna sekcija je najbolj aktivna na področju nogometa in šaha. Turnirja v malem nogometu in šahu sta sestavni Svečana otvoritev likovne razstave rali v domu kulture Stražišče oz. Šmar- tinski dom v Kranju z deli akademskega slikarja doc. mag. Bogeta Dimovskega in likovnega umetnika Izidorja Jalovca. Od takrat naprej vse do leta 2005 smo organizirali po eno razstavo letno v sklo- pu prireditve Dnevi sv. Cirila in Metoda oz. tedna makedonske kulture v Kranju, vse do izgradnje likovne galerije v Makedonskem kulturnem centru sv. Ciril in Metod, Savska 34 v Kranju. Novi galerijski prostori so nam omogočili pos- tavitev razstav večjega obsega z večjim številom umetniških del, kot v prejš- njem obdobju. Strokovno vodenje in pripravo likovnih kritik je prevzel doc. mag. Boge Dimovski od prejšnje voditel- Ob otvoritvi razstave jice te dejavnosti, likovne kritičarke, del projekta Dnevi sv. Cirila in Metoda. Nogometna ekipa je nastopala na števil- nih turnirjih v organizaciji drugih sorod- nih športnih in kulturnih društev. Števil- na priznanja in pokali, ki krasijo vitrine našega društva, pričajo o njihovih uspe- hih. Nekaj let po ustanovitvi društva smo formirali še sekcijo za informiranje. Nogometna sekcija 47 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Rezultati delovanja te sekcije so izid 17 številk revije Naše sonce. Kot uredniki dosedanjih izdaj revije so se podpisali: Zoran Prodanski, Miladin Mladenov in Igor Zahariev. Ena ključnih nalog te sek- cije je, da smo postavili in da vzdržuje- mo spletne strani društva: www.mkc- kranj.si in www.mkd-kim.si, kjer pred- stavljamo aktivno delovanje društva. Otroška folklorna skupina V sklopu društva deluje tudi fotografska nja MKD sv. Ciril in Metod in dve Likov- sekcija, ki jo vodi Daniel Atanasov. Nje- ni koloniji v letih 2013 in 2014. gove fotografije so del večjega števila Prešernovo oro izvajamo med mejnima fotoalbumov, ki so predstavljeni na terminoma od dneva slovenskega kul- naših spletnih straneh. turnega praznika 8. februarja Kulinarična sekcija skrbi za predstavitev (Prešernov dan) in občinskim praznikom makedonske kulinarike, ki je sestavni mesta Kranj (3. decembra) ob rojstnem del številnih prireditev, ki jih organizira dnevu Franceta Prešerna. Projekt izvaja- naše društvo. mo pod sloganom slika-pesem-poezija, ki ga sestavljajo otvoritev likovne razsta- Poleg projektov, ki smo jih omenili in ve, branje poezije s predstavitvijo avtor- opisali (Prešernovo oro, Likovna multila- jev in glasbeni nastopi vokalistov in terala, Dnevi sv. Cirila in Metoda), so še instrumentalnih skupin. drugi projekti. Te realizira naše društvo vsako leto, kot sta Etno-folk in Informa- Od ustanovitve do danes je Makedon- cijski center – Naše sonce. V društvu sko kulturno društvo sv. Ciril in Metod smo realizirali do sedaj enkratni projekt organiziralo več kot 50 samostojnih raz- Monografija – 20 let uspešnega delova- stav, predvsem akademskih likovnih umetnikov iz Slovenije, Makedonije in Literarni večer Svečana otvoritev likovne razstave 48 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI drugih držav Zahodnega Balkana. Otvo- ritve likovnih razstav v sklopu projektov Likovna multilaterala so obogatili kako- vostni kulturni programi številnih pev- skih zborov, glasbenih, folklornih in reci- tatorskih skupin ter drugi. Dnevi makedonske kulture v Kranju oz. Dnevi sv. Cirila in Metoda, ki jih organi- ziramo v spomin vseslovanskima učitel- 15. Etno-folk jema, solunskima bratoma sv. Cirilu in Folklorni Etno-folk festival v Kranju Metodu, so največji in tradicionalen kul- organiziramo od leta 1999, v začetku v turen dogodek Makedonskega kulturne- Domu kulture na Primskovem pri Kran- ga društva sv. Ciril in Metod iz Kranja. ju, po izgradnji oz. obnovi Makedonske- Vsakoletni projekt izvajamo v zadnjem ga kulturnega centra leta 2005 pa v pro- tednu meseca maja, ki sovpada z dne- storih društva ter zadnja tri leta v Let- vom ustanovitve društva in praznikom nem gledališču Khislstein v centru Kran- svetnikov z bogatim programom kultur- ja. Etno-folk festival z mednarodno ude- nih dogodkov. V teh dneh so obiskovalci ležbo, predvsem iz držav Zahodnega deležni otvoritve likovne razstave, ogle- Balkana je ena največjih folklornih prire- da gledališke predstave, celovečernega ditev v organizaciji ljubiteljskega kultur- koncerta folklornih in zborovskih nasto- nega društva v Sloveniji. pov makedonskih kulturnih društev iz Informacijski center – Naše sonce je cele Slovenije, navijanja na turnirju v projekt, ki omogoča našim članom in malem nogometu in hitropoteznega simpatizerjem s pomočjo spletnih stra- šaha ter ogleda makedonskih filmov. ni, da se seznanijo z aktualnimi dogodki Otroška folklorna skupina Del folklorne skupine 49 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE tavljamo; g. Nikola Poposkega, ministra za zunanje zadeve Republike Makedoni- je, njihovo ekselencijo; g. Ilijaza Sabriu- ja, g. Samoila Filipovskega, g. Igorja Popova, vsi so ambasadorji Republike Makedonije v Sloveniji, g. Janeza Boho- riča, častnega konzula Republike Make- donije v Sloveniji, župana MO Kranj; Damjana Perneja in Mohorja Bogataja ter številne druge. Prešernovo oro, Kranj 2014 Delovanje društva so večkrat predstavili in se medsebojno informirajo na razme- v oddajah RTV Slovenija, Gorenjska tele- roma enostaven način. Vse aktivnosti vizija, Radio Kranj, Radio Sora ter pris- društva dokumentiramo in postavljamo pevkih, objavljenih v Gorenjskem glasu. na naših spletnih straneh kot tekstovne datoteke, fotografije in video posnetke ter objavljamo v reviji Naše sonce tudi v tiskani obliki. V zadnjih nekaj letih tiska- mo po dve številki revije letno. Vse dogodke in aktivnosti sekcij ter pro- jekte društva, ki smo jih navedli, v naj- večjem obsegu izvajamo v Makedon- skem kulturnem centru na lokaciji nek- danje tekstilne tovarne Intex v Kranju, ki Minister Poposki ob otvoritvi 20. Dnevov Sv. smo ga obnovili z več deset tisočimi ura- Cirila in Metoda mi prostovoljnega dela in s prispevki naših članov ter simpatizerjev in donacij nam naklonjenih organizacij. Vsem v zahvalo so postavljene spominske table v Makedonskem kulturnem centru v Kranju. Pomembni predstavniki političnega in družbenega življenja v Sloveniji in Make- doniji so se udeležili številnih prireditev Donatorji - prejemniki plaket ob 20. obletnici v organizaciji društva. Med njimi izpos- društva 50 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI O uspešnem delovanju društva in njego- vih članov pričajo številna prejeta priz- nanja, kot so: Velika plaketa Mestne občine Kranj za leto 2010 dr. Iliju Dimit- rievski, med drugim za uspešno vodenje Makedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod Kranj; Nagrada Mestne občine Kranj za leto 2012, za 20 letno uspešno delovanje Makedonskega kul- turnega društva sv. Ciril in Metod Kranj; Odlikovanje predsednika Republike Makedonije, Đorge Ivanova v letu 2013 Makedonskemu kulturnemu društvu sv. Ciril in Metod Kranj za afirmiranje Repu- blike Makedonije v svetu in druga. Z aktivnim delovanjem Makedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod Odlikovanje Predsednika Republike Makedonije Kranj se makedonska kulturna skupnost vključuje v kulturne dogodke v prostoru bivanja, ki ga bogati s svojimi dosežki in karakteristikami bogate makedonske kulturne tradicije. Društvo je v svojem dolgoletnem obstoju vzpostavilo pogoje za uspešno sodelovanje s sorodnimi društvi v matični državi Makedoniji in krepi mostove sodelovanja s Slovenijo in drugimi državami v Evropi. Rezultat uspešnega delovanja društva so številna priznanja in nagrade ter vabila za udele- žbo na kakovostnih prireditvah in festi- valih. Društvo aktivno sodeluje pri krei- ranju kulturnih dogodkov v Mestni obči- ni Kranj in prispeva k bogatenju ponud- be ter kulturni raznolikosti mesta Kranj. Nagrada MO Kranj 51 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE MKD Biljana, Maribor MKD in ljubitelje makedonske glasbe Delujemo in sodelujemo s sorodnimi obvešča po pošti z vabili in oglasi v časo- društvi v mestu, evropski prestolnici kul- pisu Večer. V zadnjih letih tudi po splet- ture 2012. nih straneh društva. Prav tako je naše društvo v letu 1995 predstavilo sloven- Multikulturno sodelovanje kot preplet sko in makedonsko folkloro na medna- neštetih enakovrednih kultur, kjer so rodnih kulturnih Ilindenskih dnevih v ples, razstava, likovno izražanje ali kon- Bitoli, Republike Makedonije. Pri teh cert glasbe popolnoma enako pomem- nastopih je doseglo vrhunske rezultate bni za celovitost »duhovne« ponudbe in dobilo priznanja ter pokale od organi- določenega prostora. Naš cilj je doseči zatorja in Ministrstva za kulturo Repub- dialog, razumevanje in strpnost med like Makedonije. večino in manjšino. Sočasno ohraniti identiteto makedonske skupnosti in Naša folklorna skupina je nastopila v predstaviti naše posebnosti, navade, Zvezni Republiki Nemčiji in predstavila običaje, zgodovino širšemu slovenske- slovensko in makedonsko folkloro na mu prostoru ter predstaviti sožitje v dnevih makedonsko kulturnih društev iz mariborskem multikulturnem prostoru. zahodnoevropskih držav. Makedonsko kulturno društvo Biljana je V letih 2008, 2009 in 2010 so nas pova- bilo ustanovljeno 31. januarja 1993 v bili k sodelovanju v okviru Mednarodne- Mariboru. MKD se je v začetku leta ga festivala Lent, kjer smo izvedli tri 1993 vključilo v kulturno življenje z osta- celovečerne koncerte. Na koncertih so limi slovenskimi kulturnimi društvi ter z sodelovale tudi folklorne skupine drugih društvi iz prejšnjih jugoslovanskih repu- makedonskih društev v Sloveniji. blik v Mariboru in v Sloveniji. Začetne V našo folkloro se vključujejo novi člani kulturne aktivnosti so bile na področju oziroma otroci makedonskih staršev in folklore, ko je bila ustanovljena folklor- otroci iz zakonskih zvez različnih narod- na skupina Biljana. Ta je začela plesati nosti ter uspešno nastopajo na vseh pri- makedonske plese iz različnih območij, posebno iz vardarskega, srednjega in vzhodnega dela Republike Makedonije kakor tudi slovenske plese. Makedonsko kulturno društvo »Biljana« iz Maribora od leta 1993 nap- rej vsako leto organizira slovesnosti ob državnih in cerkvenih praznikih. Člane Folkloristke iz MKD Biljana Maribor 52 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI ki jim ni bilo težko žrtvovati svoj prosti čas: Boban Pijanmanov, ki je na tej funkciji šesto leto, Aleksandar Kuzmanovski, 4 leta, Venko Dimov, 8 let, in ostali, ki so imeli mandat, manjši od Vaje makedonske folklore dveh let: reditvah ob državnih praznikih v Slove- Alen Dimitrušev, niji. Trajko Barbutovski. Makedonsko kulturno društvo »BILJANA« uspešno sodeluje z Zvezo MKD v Ljubljani, Ministrstvom za kultu- ro Republike Slovenije, Oddelkom za kulturo Mestne občine Maribor, ZKD Maribor, UE Maribor in ostalimi kultur- nimi društvi v Mariboru in širši okolici. Naša folklorna skupina je nastopala v času slovenskega kulturnega praznika – Prešernovi dnevi v Mariboru. Ob obisku ministrice za kulturo Republike Makedonije V letu 2004 smo ustanovili vokalno sku- pino, ki pridno nadaljuje nastope tudi v Zaslužni člani MKD Biljana Maribor: današnjih dneh. Milan Petrovski, Naše društvo so do sedaj vodile osebe, Krume Ančevski, Pero Sokolov, Kiril Nikolov Pripravil: Boban Pijanmanov Dogajanje društvenega življenja lahko spremljate na spletni strani društva: www.mkd-biljana.si. Pevska skupina Biljana iz Maribora na regional- ni prireditvi v Lenartu 53 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE MKD Ilinden, Jesenice Delčevsko, Fidančo Arsov iz vasi Vidoviš- Makedonsko kulturno umetniško druš- te-Kočansko in Mite Levkov iz vasi Leški- tvo so ustanovili leta 1993. Društvo goji Kočansko. makedonsko kulturno tradicijo, organi- Vodilni organi MKD Ilinden Jesenice zira razstave, goji makedonsko folkloro Za prvega predsednika makedonskega in makedonsko ljudsko glasbo na tradi- kulturnega društva Ilinden z Jesenic so cionalnih makedonskih ljudskih glasbi- izbrali Ljubomirja Veljkovskega, za pod- lih, kot so tapan (boben), gajde (dude), predsednika Gjorgija Vučkovskega, za tamburica, kaval (piščal) ... Ta zvrst glas- tajnika Todosija Lazarov, blagajnik pa je be se danes vse redkeje pojavlja tudi v postal Fidančo Arsov. naši domovini, Makedoniji. V okviru Pred predsedstvom in predsednikom društva deluje Etno glasbena skupina, MKD Ilinden je bilo kompleksno in težko otroška, mladinska in folklorna skupina delo. Potrebno je bilo sprejemanje sta- starejše generacije ter športna sekcija in tuta društva, ustanavljanje ostalih orga- planinska sekcija. Društvo šteje 120 čla- nov in teles ter vlaganje iniciative za nov, od teh je ena četrtina mlajših od 20 njegovo registracijo v občini Jesenice. let. Od ustanovitve do danes smo imeli Tako je pod redno številko 176/93 od 2. okoli 400 nastopov po Sloveniji, Avstriji, junija 1993 v registru pri Sekretariatu za Makedoniji, ... Za 20-letno delovanje notranje zadeve občine Jesenice MKD društva smo prejeli plaketo župana ''Ilinden'' zapisano kot praven subjekt, ki občine Jesenice. obstaja in deluje v okvirih ostalih druš- Ustanavni člani MKD ''Ilinden''Jesenice tev v občini. MKD ''Ilinden'' Jesenice so ustanovili na LJUBOMIR VELJKOVSKI PRVI PREDSED- občnem zboru dne 18. 4. 1993 v kultur- NIK MKD ''ILINDEN'' nem domu na slovenskem Javorniku. V Z registriranjem društva Ilinden in z skupini, ki so ustanovili društvo, so bili: izborom njegovih organov se je začelo Ljubomir Veljkovski, po poreklu iz Krato- tudi delovanje Veljkovskega v tem druš- va, Gjorgi Vučkovski iz vasi Mitrašinci- tvu. Od 18. aprila 1993 je bil predsednik Berovsko, Todosija Lazarov iz vasi Polaki društva Ilinden. -Kočansko, Sande Angelov iz vasi Jastre- Ljubomir Veljkovski je v obdobju med bnik-Kočansko, Ilčo Stefanov iz vasi Rul- leti 1992 in 1997 ter 1999 in 2005 pustil jak-Štipsko, Risto Cvetkov iz vasi Štuka- trajen pečat v delovanju društva. Leta Strumičko, Lazo Stefanov iz vasi Sokolar- 1995 je organiziral mladinsko in otroško ci-Kočansko,Vlado Velkov iz vasi Podlog- folklorno skupino. Veljkovski je organizi- Kočansko, Ivan Gocevski iz vasi Zvegor- 54 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI ral akcijo za izdelavo prvih narodnih noš delovala šola makedonskega jezika, ki jo za člane folklorne skupine. Material je je vodil učitelj Zekirija Šainoski, obisko- nabavil g. Bojan Jovev v Domžalah, izde- valo pa jo je 15 učencev. lala pa jih je naša članica Snežana 21. februarja so izdali tudi prvo številko Gocevska. časopisa MKD Ilinden z Jesenic v obliki Na podlagi statističnih podatkov nasto- informatorja z naslovom Detelinka pov, katere je natančno vodil predsed- (Deteljica). Časopis Detelinka je izhajal nik društva Veljkovski, je bilo v obdobju občasno. V naslednjih letih, od februarja njegovega mandata registriranih čez 85 1998 pa vse do marca 2004, je skupno nastopov v več mestih po Sloveniji: v izšlo 8 številk. Urednika časopisa sta bila Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, Novi Robert Zlatanov in Slobodan Dejanov. Gorici, Kopru in na Jesenicah. Prav tako BORČO LAZOV – PREDSEDNIK DRUŠTVA je v tem obdobju omembe vreden nas- (2005–2011) top v Biblingenu v Nemčiji, 6. maja Leta 2005 so izvolili trikrat zapored Bor- 2000, pa tudi gostovanje pri folklornem ča Lazova za predsednika društva. V tem ansamblu Ljupčo Santov iz Orizarov, času, ko je gospod Lazov prevzel voden- Kočansko ter nastop na manifestaciji je društva, je bila prioriteta večanje šte- Dnevov riža 8. oktobra 2004. Med tem vila članov društva, njihovo organiziran- časom, leta 2001, je društvo dobilo tudi je v sekcijah, pa tudi nastopi na sveča- svoje prostore za delovanje. nostih, koncertih, festivalih, ... Delovan- Veljkovski je bil tudi organizator in je društva je bilo organizirano prek pro- sodelavec pri izdaji 6 številk informator- gramov in projektov, kot je nadaljevanje ja društva Detelinka (Detelica) sodeloval Etno glasbene šole. Poleg tega smo v pa je tudi pri delovanju članov folklorne delovanje in organizacijo društva vnesli in glasbene sekcije ter njihovih nasto- tudi druge novosti: obnova stare folklor- pov. ne skupine, ustanovitev otroške folklor- SLOBODAN DEJANOV – DRUGI PREDSE- ne skupine, nabavo tehnične opreme za DNIK DRUŠTVA (1997–1999) potrebe društva, prvič realizirali projekt Novo predsedstvo, ki so ga sestavljali »Folklorni dnevi«, nadaljevali z izdajo sami mladi ljudlje z novimi idejami, je časopisa Detelinka, nabavili nove noše, bila možnost za večjo spremembo neka- izdali monografijo 15 let Ilinden, … terih zastarelih stereotipov v delovanju PERO KOSTADINOV (2011–2013) društva, vse s ciljem dosega bolj uspeš- G. Kostadinov je nadaljeval delo prejš- nega dela. V času, ko je bil gospod Deja- njih predsednikov: nov predsednik društva, je zelo dobro 55 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE  izdajanje štirih številk časopisa Dete- linka,  otroška, mladinska, starejša folklorna skupina in Etno glasbena skupina so nastopali po celi Sloveniji, Makedoniji in Avstriji,  uspešna izvedba nogometnega turnir- ja, Folklorna skupina Seniorji  realizirali smo projekte Etno glasbena SEKCIJE MKD ILINDEN šola in Folklorni dnevi, ZAČETEK FOLKLORNE SEKCIJE  leta 2011 in 2012 smo nastopili na mednarodnem festivalu Dnevi riža Prvi nastop prve folklorne skupine je bil Kočani Makedonija (tudi v krajih leta 1994, sestavljen iz starejših članov Kamenica, Zrnovci, Štip, Obleševo). folkloristov. Skupina je delovala pod strokovnim vodstvom Lazota Stefanove- BORČO LAZOV – AKTUALEN PREDSED- ga. Skupina je odplesala šopsko oro, Ele- NIK DRUŠTVA no mome oro, cigančico, na tripati. Spet izvoljeni predsednik društva je Glasbeniki so bili Ljubomir Veljkovski takoj začel z organizacijo 20 let obstoja (dude), Mite Levkov (boben) in Metodi društva. Serafimov (dude). V sklopu praznovanja 20 let delovanja Septembra leta 1995 se je iz mladih čla- društva smo: nov društva formirala mladinska in otro-  podelili priznanja zaslužnim osebam in ška folklorna skupina, ki je svoje prve društvom, treninge imela v dvorani Partizan na  organizirali koncert makedonskih fol- Koroški Beli. Leta 1996 so bile končane klornih skupin in folklornih skupin dru- tudi narodne noše, v katerih so se otroci gih narodnosti,  praznovanje smo končali v začetku novembra s koncertom Etno glasbene skupine Ilinden,  nastopali smo tudi na turneji po Make- doniji. Folklorna skupina Juniorji 56 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI prvič predstavili ob praznovanju velike noči v Izoli. Folklorne skupine so imeli letno od 15–20 nastopov v večjih mes- tih Slovenije, kot so Kranj, Ljubljana, Maribor, Izola, Koper, … Nastopali pa so tudi v Avstriji in Makedoniji. ETNO GLASBENA SKUPINA ILINDEN Na začetku je bila Etno glasbena skupina Etno glasbena skupina sestavljena iz dveh članov: Veljkovskega Ljubomirja (dude) in Miteja Levkova (boben). Prvi nastop so imeli 1994 na in narodnih instrumentov. V prvem delu praznovanju velike noči. Skupini so se izložbe so postavili na ogled nekaj kom- nato pridružili Simo Stojčev (piščal), Mit- pletov narodnih noš: krivopalansko žen- ko Ivanov (piščal), Metodi Zlatkov sko in ovčepolsko moško ter žensko (tamburica) in na koncu še Filipo Damja- nošo, kot tudi druge posebne dele opre- nov, ki igra skoraj na vse prej omenjene me in noš. V drugem delu pa so prikazali instrumente. Etno glasbena skupina je v naslednje narodne glasbene instrumen- letu 2008 izdala dve zgoščenki make- te: boben, dude, gosli (kemane), dvo- donskih ljudskih plesov. Filipo Damjanov janko in duduče (piščal). Razstavo je je bil tudi dobitnik prestižne nagrade dopolnjevalo tudi nekoliko predmetov, Dude Pece Atanasovski na mednarod- izdelanih iz gline, pa tudi etnološki pred- nem festivalu v Prilepu. meti z umetniško vrednostjo. RAZSTAVE Od leta 1996 smo organizirali vsaj eno razstavo letno. Bolj zanimive so razstave MKD Ilinden z Jesenic je 17. avgusta slik našega slikarja Cvetka Peltekovske- 1996 organiziralo razstavo narodnih noš ga iz Kopra, del Eme Soleve Vardjan in drugih. Posebej je potrebno izpostaviti razstavo narodnih noš ročnih del in instrumentov kot del projekta Folklorni dnevi 2005. Razstavo je odprl Ljuben Dimkaroski, a v kulturnem programu so nastopili člani folklornega ansambla Lju- pčo Santov iz Kočanov. Folklorna skupina Seniorji 57 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE življenju Makedoncev na Jesenicah. Naj- prej smo ustanovili nogometni klub, ki je bil registriran leta 1983 kot NK Ilinden 83 Jesenice. Ekipa je sestavljalo dvajset nogometašev, ki so svoje tekmovanje začeli v Radovljiški ligi, nato pa je NK Ilinden postal tudi član takratne Medob- činske nogometne skupnosti Gorenjske iz Kranja. Do sedaj je klub dosegel dobre rezultate, osvojil veliko pokalov, nagrad Nogometna sekcija MKD Ilinden in priznanj. ŠPORTNO ŽIVLJENJE MAKEDONCEV NA ŠAH JESENICAH Športno življenje članov MKD Ilinden z S samim prihodom na delo in življenje v Jesenic se kaže tudi s tekmovanji v šahu, Slovenijo je veliko število Makedoncev, ki jih nekajkrat na leto tradicionalno ki so se že v domovini ukvarjali s špor- organizirajo. Tekmovanja organizirajo tom, nadaljevalo s svojimi aktivnostmi ob praznovanju nekega verskega prazni- tudi v novi sredini. Igrali smo mali nogo- ka, pomembnih mejnikov makedonske met, košarko, a v tej novi sredini so bili zgodovine, pa tudi tekmovanja v okviru sestavni del vikendov in praznikov tudi začrtanih projektov makedonskih druš- izleti in planinarjenje. Ravno od tu izha- tev iz več slovenskih mest. ja potreba po športno organiziranem PLANINARJENJE Planinarjenje kot šport je tako rekoč pristen pri vseh članih društva z Jesenic. Stalno planinarimo po nižjih ali višjih vrhovih Alp. Skupne fotografije z osvaja- nja vrhov ali pa izlet v planinskih domo- vih so vsekakor zadosten dokaz njihove ljubezni do planin in planinarjenja kot Nogometna sekcija, udeležba na turnir športa in rekreacije. 58 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI MKD Vatroslav Oblak, Celje Registracija društva: Vpis društva v USTANOVITEV IN DELOVANJE DRUŠ- Register društev so opravili 2. marca TVA »VATROSLAV OBLAK« – CELJE 1994. Ponovni vpis je bil opravljen po spremembi statuta 7. oktobra 1997. Sedež društva: Gregorčičeva cesta št. 6 – v prostorih JSKD območne enote Cel- Dosedanji predsedniki in aktivnejši čla- je. ni društva: Predsednik društva: Vlado Gavriloski, Kole Trajkovski, predsednik društva v univ. dipl. inž. rud. obdobju od leta 1992 do leto 1994 in od leta 2009 opravlja delo blagajnika druš- Aktivni člani društva: 73. tva, Dejavnosti društva: društvo deluje skla- Vlado Gavriloski, predsednik društva v dno s predvidenimi dejavnostmi v Statu- obdobjih od leta 1994 do leta 1997, od tu društva 1999 do 2005 in od 2009. leta naprej, Ustanovitev društva Anka Ristova – Bukovec, predsednica Pobudniki ustanovitve so bili: Nikola društva v obdobju od leta 1997 do leta Trajkovski, Boris Aleksovski, Lazar Jova- 1999, novski, Cvetan Kostadinov, Jordan Kita- Cane Cvetanoski, predsednik društva v novski, Anka Ristova – Bukovec, Ljubčo obdobju od leta 2005 do leta 2007, od Todosovski, Ivan Torov, Boris Petrovski. leta 2009 do leta 2011 pa je opravljal Ustanovni zbor: 18. aprila 1992 v Celju. delo podpredsednika društva, Ime kluba: Makedonski kulturni klub Ivan Torov, predsednik društva od leta »Vatroslav Oblak«. 2007 do leta 2009, od leta 2011 opravlja Predlagatelj imena: dr. prof. Dragi Ste- delo podpredsednika društva. fanija. Jože Hermen, od leta 1997 do leta 2009 Preimenovanje kluba: 6. november je opravljal delo sekretarja društva, 1993 na občem zboru v Celju je bilo ime Filip Filipov, od leta 2010 opravlja delo Makedonski kulturni klub "Vatroslav sekretarja društva. Oblak" skladno z Zakonom o društvih Splošno spremenjeno v Makedonsko Kulturno Društvo "Vatroslav Oblak" . Sprejeli so Makedonci v celjski regij smo formirali Statut društva. Dopolnila statuta so bila društvo z imenom Vatroslav Oblak leta sprejeta na Občem zboru v Celju dne, 7. 1992, v letu 1993 pa je bilo društvo regi- junija 1997. strirano. Na začetku je v društvu delova- lo 128 članov, ki so se redno udeleževali in sodelovali pri raznih dejavnostih in na 59 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE prireditvah. Danes se je to število pre- jev in prevoza. Kulturno umetniške pri- polovilo, kljub temu je ob različnih pri- reditve organizira s povabljenimi izvajal- reditvah, ki jih načrtujemo, obisk dosti ci drugih MKD-ev v Sloveniji. Cilj društva večji. To nam daje upanje, da mora je obojestransko spoznavanje kultur društvo delovati naprej s ciljem, da se obeh narodnosti tako slovenske kot ohrani makedonska kultura in se prene- makedonske. Pomembni dosežki so se na mlajše generacije, ki bodo glavni posamezni programi, ki so vezani na nosilci pri nadaljnjem delu društva. stalne letne prireditve. Največja težava pri uresničevanju dolo- »Vasilica« čenih programskih ciljev je v tem, da so Praznovanje makedonskega verskega naši člani s širšega celjskega območja: praznika »Vasilica« je vsakoletna prire- Celje, Velenje, Rogaška Slatina, Šentjur, ditev in je namenjena srečanju in druže- Slovenske Konjice, Ptuj in drugih mest. nju članov našega društva, članov dru- In prav ta oddaljenost predstavlja najve- gih MKD–ev v Sloveniji, simpatizerjev čjo težavo pri uresničevanju kulturnih društva in povabljenih gostov. dejavnosti. Cilj tega projekta je nadaljevanje večlet- Izvršni odbor, nadzorni odbor in častno ne tradicije srečevanja in druženja obis- razsodišče so konstituirani skladno z kovalcev makedonske in tudi slovenske Zakonom o društvih. narodnosti. Prireditev vedno poteka z Delovanje društva uradnim delom in se nadaljuje z družen- Delo društva je bilo vedno usmerjeno k jem ob etno glasbi in plesu. realizaciji letnih planov, sprejetih na Zasnova prireditve temelji na večletnem rednih skupščinah društva. Žal določe- izvajanju z vmesnimi dopolnitvami in nih programskih ciljev nismo mogli ures- izboljšavami. Vsebinsko je prilagojena ničiti predvsem zaradi slabih finančnih zahtevam članstva in ciljem ohranjanja zmožnostih društva. Kljub temu misli- kulturnega izročila. Kulturni razvoj je mo, da kot društvo dobro delujemo in dvostranski. Člani makedonske narod- smo potrebni sredini, v kateri živimo, nosti ohranijo in obnavljajo kulturno predvsem zaradi Makedoncev, ki živijo v blago, mlajši pa razširjajo obzorja. Obis- celjski regiji in njihovih prijateljev slo- kovalci slovenske ali druge narodnosti venske in drugih narodnosti, ki so redni pa se seznanjajo s kulturnimi dosežki gostje na naših prireditvah in srečanjih. sobivalcev. Društvo nima svojih KU sekcij. Kljub več- kratnim poskusom društvo ne razpolaga s sredstvi za pokrivanje stroškov vaditel- 60 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI »Đurđovden« prostorih MKD sv. Cirila in Metoda v Prireditev je namenjena članom vseh Kranju. makedonskih kulturnih društev v Slove- Spoznajmo Slovenijo niji. Cilj prireditve je ohranjanje make- Že pred leti so organi društva sprejeli in donske kulture, jezika, tradicij in običa- potrdili projekt spoznavanja Slovenije. jev ter prenašanje le teh na mlajši rod. Vsebinsko zajema ogled kulturno zgodo- Projekt vsebuje likovno kolonijo mladih, vinskih objektov in znamenitosti posa- recitacije mlajših in starejših članov. meznih pokrajin. Ta kulturna prireditev Prireditev pripravljamo tradicionalno že je že kot stalnica letnega programa. Čla- več let ob makedonskem prazniku ni se s predvidenimi in načrtovanimi »Đurđovden«, ki je po stari slovanski ogledi posameznih krajev in znamenito- mitologiji praznik pomladi. sti Slovenije geografsko in kulturološko Projekt skozi leta zbližuje člane društva, izobražujejo. ohranja tradicijo, kulturo in jezik. Z Financiranje društva organiziranjem likovne kolonije mladih Finančna sredstva za delovanje društva in recitiranjem predvsem makedonske in realizacijo predvidenih letnih planov pa tudi slovenske poezije skušamo pri- društvo dobiva na osnovi prijavljenih tegniti in aktivno vključiti čim več mla- projektov od Mestne občine Celje – dih. Ohranjanje in prenašanje makedon- oddelek za družbene dejavnosti in JSKD ske kulture in jezika na mlajše rodove RS za kulturne dejavnosti, sponzorjev in pa je tudi eden od ciljev prireditev. članarine članov. »Likovne razstave« Nekaj utrinkov z naših vsakoletnih izle- Društvo je sodelovalo pri organizaciji tov po Sloveniji: več likovnih razstav naših članov. Goce Kalajdžiski je bil akademski slikar, ki je velik del svojega življenja deloval v Sloveniji, v Šentjurju. Bil je med ustano- vitelji društva. Retrospektivno razstavo so postavili v Šentjurju v spomin slikarju in njegovemu velikemu doprinosu slo- venski in makedonski kulturi. Alimpije Košarkoski je razstavljal ikone v Galeriji likovnih del mladih v Celju in v Obisk Študijske knjižnice v Ravnah na Koroškem 61 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ob izviru Soče Makedonski večer - kulinarika Na Gorenjskem Makedonski večer - narodno bogastvo in ikone Makedonski večer, Celje 2013 Kulturni program Makedonski večer, predsednik društva 62 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI ljene ponovno pripravili tradicionalno slav- ljenje »Vasilice«, to je makedonskega pra- voslavnega Novega leta, ki ga že 16 let zapored pripravijo v hotelu v Žalcu. Leta 1994 so se namreč prvič zbrali v manjšem številu, prireditev pa je pridobila sloves in danes se je udeležujejo tako člani društva kot tudi njihovi simpatizerji, prijatelji, pred- stavniki nekaterih drugih makedonskih kul- turnih društev v Sloveniji in vabljeni gostje, Priložnostna razstava ikon Alimpija Košarkoske- med njimi jih redno obišče tudi predstavnik ga ob prazniku Đurđovden na Gozdniku makedonskega veleposlaništva pri nas. Tako je bil tudi to pot slavnostni gost Bla- gojče Krtstanoski, svetovalec na Veleposla- ništvu Republike Makedonije v Sloveniji, s soprogo, ki je tudi nagovoril prisotne ter jim zaželel vse najboljše v letošnjem letu. Sreča- nja se je udeležilo okoli 100 udeležencev, ki so se ob zvokih ansambla »Biser« iz Ohrida z enima popularnejših pevk narodnih pesmi Suzano Spasovsko in Danijelo Temelkosko zavrteli v makedonskem kolu, se poveselili Vsakoletni piknik na Gozdniku ter se v veselem in prijateljskem ozračju družili še pozno v noč. Makedonsko kulturno društvo »Vatroslav Oblak« Celje ima okoli 60 rednih članov, med njimi je tudi precej članov slovenske narodnosti, saj priseljenci iz Makedonije praviloma živijo v mešanih zakonih, njihovo članstvo pa je iz širše celjske regije. Kot nam je povedal predsednik društva Vlado Gavri- loski iz Velenja, bodo konec februarja v društvu pripravili redni letni občni zbor, v Vsakoletni piknik na Gozdniku začetku maja meseca pa na lovskem domu na Gozgniku tradicionalno prireditev O nas so zapisali v Celjskem tedniku: »Đurđevden« (Jurjevo), ki ga po julijanskem Prejšnjo soboto, 13.januarja so člani MKD koledarju praznujejo maja meseca. »Vatroslav Oblak« iz Celja za svoje člane ter ŽIVKO BEŠKOVNIK - JSKD CELJE njihove družinske člane, prijatelje in povab- 63 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE MKD Ohridski biseri, Nova Gorica Suzana Stojkova: obdobje 2006-2007 Po razpadu skupne države in zaradi veli- ke oddaljenosti od matične države je bilo na pobudo in željo priseljencev iz Makedonije leta 1999 ustanovljeno makedonsko kulturno društvo »Ohridski biseri« Nova Gorica. Po ustanovitvi in registraciji društva prek Zveze makedonskih kulturnih druš- tev Slovenije so izbrali njeno prvo vods- tvo. Od ustanovitve društva do današ- Suzana Stojkova njega dne so le-tega vodili naslednji Trajan Gorgijev: obdobje 2010–2011 predsedniki: Branko Mitovski: obdobje 1999–2003 Trajan Gorgijev Drugi z leve: Branko Mitovski s prvim predsedni- Marko Matovski: obdobje 2012– kom Republike Makedonije Kirom Gligorovom Tase Lazovski: obdobje 2004–2005 in 2008–2009 Drugi z desne, Tase Lazovski Prvi z leve, Marko Matovski 64 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI V vseh teh letih delovanja so vsa vods- likovne razstave in različne športne in tva po svojih najboljših močeh vzpodbu- folklorne manifestacije. Leto pa smo jala člane in simpatizerje k razvoju svo- zaokrožili v mesecu decembru z obeleži- jih programskih načrtov ter realizaciji tvijo obletnice društva. zastavljenih ciljev: druženje med Make- MKD Ohridski biseri že od vsega začetka donci, predstavljanje in ohranjanje delovanja sodeluje z ostalimi makedon- makedonskega jezika, kulture in običa- skimi kulturnimi društvi iz Republike jev ter medkulturno sodelovanje z dru- Slovenije, ki so pod okriljem Zveze gimi narodnostmi v tem delu Evrope. makedonskih kulturnih društev v Repu- Vsa ta leta so društvo zaznamovale raz- bliki Sloveniji. To sodelovanje poteka lične aktivnosti članov in simpatizerjev obojestransko, saj društva tako lažje društva. Ob prazniku žena so se pripad- premagujejo ovire. Poleg sodelovanja z nice nežnejšega spola družile in tako društvi iz Slovenije, društvo sodeljuje navezovale medsebojne stike. Velikono- tudi z različnimi društvi izven slovenskih čne praznike smo popestrili s prireditvi- meja. jo, kjer so člani društva razstavljali tradi- Skupno sodelovanje je že v prvih letih cionalne makedonske velikonočne jedi. delovanja obrodilo sadove, saj je bil Ob koncu šolskega leta so dijaki – udele- sprejet dogovor z makedonskimi društvi ženci dopolnilnega pouka makedonske- v Republiki Sloveniji, Zvezo makedon- ga jezika zaključili leto s skupnim druže- skih kulturnih društev in makedonsko njem. ambasado v Republiki Sloveniji o uvedbi Med letom so potekale tudi različne dopolnilnega pouka iz makedonskega Dunaj 2013 v gosteh pri KUD Makedonka 65 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Samostojna likovna razstava Bore Mitovski v avli Mestne občine Nova Gorica jezika za otroke in mladostnike, rojene v makedonske kulture, jezika in identitete Republiki Sloveniji. Dosežen dogovor sta naroda. Veliko zanimanja je bilo v vseh kmalu podpisala Ministrstva za izobra- šolskih letih, zato je društvo doletelo ževanje Republike Slovenije in Republi- čast, da vsako leto ob koncu šolskega ke Makedonije. S tem se je uradno začel leta prireja skupno prireditev: podelitev dopolnilni pouk v makedonskem jeziku spričeval za vse učence iz Republike Slo- v prostorih osnovnih šol v Republiki Slo- venije. Sama prireditev je namenjena veniji. učencem, cilj pa je medsebojno spozna- Dopolnilni pouk makedonskega jezika v vanje in zbliževanje med učenci in starši. Novi Gorici je prinesel goriškim učen- Sekcije v makedonskem kulturnem cem možnost učenja in spoznavanja društvu Ohridski biseri Nogometna sekcija: Člani društva so nogometno sekcijo ustanovili leta 1999. V vseh letih pa do danes sekcija odlično deluje, saj se sekcije kljub menjavi gene- racij udeležujejo člani sekcije prav na vseh turnirjih v organizaciji različnih društev v Sloveniji in Italiji. Vsako leto v mesecu oktobru MKD Ohridski biseri organizira v Novi Gorici turnir v malem Sekretar Igor Bizimoski, predsednik Marko nogometu. Matovski, mentor folklore Bore Mitovski - 2013 66 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI Nogometna sekcija MKD Ohridski biseri Podelitev spričeval prostorov ugasnila tudi organizacija in Šahovska sekcija: Ustanovili so jo leta sekcija. 1999. V prvih desetih letih je društvo Pevski zbor: Nastal je leta 2002, a je žal organiziralo turnirje v hitropoteznem kratko trajal, saj je po enem letu delova- šahu, kjer so se mojstri preizkušali v tej nja in nekaj nastopih na prireditvah pev- plemeniti igri. Nosilec organizacije je bil ska sekcija ugasnila. član društva Bore Mitovski. Turnirji so Folklorna sekcija: Prvič je bila ustanov- se organizirali predvsem v prostorih ljena leta 2002, a je trajala samo eno društva, vendar je leta 2010 z izgubo leto. Želja po folklori je nato nenehno rasla med člani ter tako ponovno zažive- la v letu 2010. Z vključitvijo v Zvezo kulturnih društev Nova Gorica smo dobili prostore, v kate- rih folkloristi nemoteno opravljajo tre- ninge, poleg tega pa Zveza skrbi za našo prepoznavnost na tukajšnjem območju. Folklorna skupina pod vodstvom men- torja Boreta Mitovskega aktivno nasto- Učenci dopolnilnega pouka iz makedonskega jezika Kviz učencev v poznavanju Makedonije Turnir v hitropoteznem šahu 67 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE pa na različnih folklornih prireditvah po Sekcija makedonskih žena: Sekcija je Sloveniji in tujini. bila ustanovljena leta 1999 in predstav- lja veliko pomoč pri različnih organizaci- jah s kulinaričnimi predstavitvami. Z raz- ličnimi vodstvi do leta 2010 jo danes aktivno vodi članica Mare Srebranova. Prva folklorna skupina MKD Ohridski biseri Mare Srebranova Celovečerni koncert v Šempetru pri Novi Gorici skupaj s KUD Makedonka iz Dunaja - marec 2013 Velikonočne jedi 2007 Nastop Jesenice 2013 68 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI MKD Kočo Racin - Obala, Koper Delovanje MKD Kočo Racin – Obala, Koper sega v daljne leto 1991, ko smo se prvič zbrali entuziasti in se želeli predstaviti lokalni skupnosti s svojo tra- dicijo, običaji in jezikom. Takrat še nis- mo bili organizirani uradno v samostoj- nem društvu, temveč kot kulturna sekci- ja ZMKD Ljubljana z imenom »Sv. Kiril i Šesta, sedma in sedanja predsednica MKD Metodija«, Koper. Sekcijo je vodil Boris KOČO RACIN – OBALA, KOPER Milenkovski. Leta 1995 se nas je zbralo Violeta Matijević enajst aktivnih članov iz sekcije, z željo po večji aktivnosti in organiziranosti. ta Peltekovskega in velikonočno mašo v Tako smo se uradno prestrukturirali, makedonskem jeziku. Bili smo organiza- preimenovali in ustanovili MKD Kočo torji predbožičnih proslav v osnovnih Racin - Obala, Koper. Ustanovitelji druš- šolah v Kopru z mladimi pevci iz Make- tva so: Slavka Naumovska, Petar Nau- movski, Koper, Violeta Matijević, Izola, Ivan Isovski, Koper, Dimitar Lazarevski, Koper, Cvetan Peltekovski, Koper, Milo- van Čočorovski, Portorož, Vančo Šuma- nov, Izola, Risto Bangiev, Lucija, pokojni Jovan Tasevski, Koper, pokojni Kiro Jor- danovski, Izola, ... V okviru našega druš- tva je dve leti kot sekcija delovala skupi- na Pella, znana po arhaičnem petju makedonskih in slovenskih ljudskih pes- mi. 22 let tradicionalno organiziramo velikonočno srečanje Makedoncev iz Slovenije, kjer se zberemo v precej veli- kem številu. Na ta isti dan smo imeli predstavitev makedonskih folklornih skupin iz Slovenije, tekmovanje v malem nogometu, slikarske razstave našega Prvi in drugi predsednik MKD KOČO RACIN – OBALA, KOPER tukaj živečega amaterskega slikarja Cve- Jovan Tasevski 69 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Vabilo na slikarsko razstavo slikarja Slavka Upevča iz Ohrida 70 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI Folklorna skupina društva donije in organizatorji enomesečne sli- akcija je bila namenjena tudi za Make- karske razstave, vsestranskega umetni- donijo. V teh letih delovanja smo v gos- ka Ljubena Dimkaroskega in njegovega te vabili slikarje, kulturnike in glazbeni- sina Borisa iz Ljubljane, v galeriji Izola. ke iz Makedonije, kot so Slavko Upevče, Organizirali smo tudi srečanja ter praz- Risto Durlo, skupina Boemi, ... Ker se je novanje novega leta. Nekajkrat smo v zadnjih letih priselilo več družin iz organizirali humanitarno pomoč za ljudi, Makedonije in s tem tudi več šoloobvez- ki so bili v materialni stiski, ena taka nih otrok, smo si zadali cilje za folklorno Nogometna sekcija društva Del folklorne skupine društva 71 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Nastop folklorne skupine društva skupino. Ta je že začela z vajami in pos- kušamo organizirati tudi dodatne ure makedonskega pouka. Naš pereč prob- lem v vseh teh 22 letih delovanja (kot sekcije pozneje kot društva) je prostor oz. sedež društva. Z njim bi namreč veli- ko pridobili. Četrti in peti predsednik MKD KOČO RACIN – OBALA, KOPER Dr. spec. Petar Naumovski Tretji predsednik MKD KOČO RACIN – OBALA, KOPER Kosta Tosić Osmi predsednik MKD KOČO RACIN – OBALA, KOPER Goran Likovski 72 INFORMACIJSKA MREŽA ČLANIC ZVEZE MKD V REPUBLIKI SLOVENIJI Informacijska mreža članic Zveze MKD v Republiki Sloveniji Glede na vse večjo popularnost interne- turno društvo sv. Ciril in Metod iz Kran- ta kot novega medija z masovno ponud- ja, www.mkd-kim.si, Makedonski kul- bo raznih storitev so bile tudi Zveza turni center (MaKuC) iz Kranja, makedonskih kulturnih društev v Repu- www.mkc-kranj.si, Makedonsko kultur- bliki Sloveniji in njene članice prisiljene, no društvo Makedonija iz Ljubljane, da sledijo razvojnim trendom in možno- www.mkdmakedonija.si in Makedonsko stih, ki jih ponuja. Na internetnem por- kulturno društvo Biljana iz Maribora, talu Zveze makedonskih kulturnih druš- www.mkd-biljana.si. Na postavljenem tev v Republiki Sloveniji www.mak- forumu izmenjavajo mnenja in izkušnje slov.eu/zveza-mkd se dobijo vse infor- Makedonci iz Slovenije in matične drža- macije, novice in fotogalerije dogodkov, ve Makedonije. Z razvojem socialnih povezane z delovanjem Zveze in njenih mrež (Facebook in druge) tudi te služijo članic. Podobne vsebine so postavljene za dopolnitev objavljenih informacij. na internetnih portalih članic, do katerih Množično uporabljamo tudi elektronsko se pride s pomočjo spodaj navedenih pošto, tako so Makedonci v Sloveniji povezav. Z bogato vsebino se predstav- pravočasno obveščeni in informirani. ljajo internetne strani Makedonsko kul- 73 20 LET ZVEZE MAKEDONSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Pomembni dosežki in prejemniki priznanj ob 20. obletnici obstoja Zveze makedonskih kulturnih društev O uspešnem delovanju Zveze makedon- Ciril in Metod Kranj, skih kulturnih društev in njenih članic  odlikovanje predsednika Republike pričajo številna prejeta priznanja. Naj Makedonije, Đorge Ivanova v letu navedemo nekaj pomembnejših: 2013 Makedonskemu kulturnemu  medalja sv. Jovana Kukuzla Ministrstva društvu sv. Ciril in Metod Kranj za afir- za izseljence Republike Makedonije v miranje Republike Makedonije v svetu letu 2000 dr. Iliju Dimitrievski za kul- in drugi, turni napredek Makedoncev v Sloveni-  plaketa župana občine Jesenic v letu ji, 2013 Makedonskemu kulturnemu  velika plaketa Mestne občine Kranj za društvu Ilinden ob 20. obletnici delo- leto 2010 dr. Iliju Dimitrievski, med vanja društva. drugim za uspešno vodenje Makedon- Posamezna priznanja za nastope druš- skega kulturnega društva sv. Ciril in tev in njihovih sekcij na številnih občin- Metod Kranj, skih, regijskih, državnih in mednarodnih  nagrada Mestne občine Kranj za leto srečanjih so posebej navedena pri pred- 2012, za 20 letno uspešno delovanje stavitvi članic Zveze Makedonskih kul- Makedonskega kulturnega društva sv. turnih društev v Republiki Sloveniji. 74