Jugoslovanski simpozij o problemih podeželskih naselij in agrarne proizvodnje v Ohridu od 11. do 13. maja 1972 G eografsko d ruštvo M akedonije je o rganiziralo v O hridu geografski sim ­ pozij o p rob lem ih ag ra rn ih n ase lij in ag ra rn e p ro izvodn je z nam enom , da bi p reg leda li rezu lta te raz iskav teh problem ov v zadn jih letih , da bi dobili p re ­ gled procesov v vsem jugoslovanskem prostoru , da b i obogatili m etodologijo tov rstn ih raz iskav in da bi se tovrstno raz iskovan je še b o lj razm ahnilo. V Ohridu je poročalo 30 geografov in predstavnikov sorodnih strok iz vseh republik razen iz Črne Gore, posebno aktivni pa so poleg makedonskih geografov bili geografi s Kosova. Slovenski geografi smo imeli na simpoziju šest referatov. Predstavljena problematika je obsegala domala vse geografske probleme izvenmestnega prostora z močnim poudarkom na depopulaciji agrarnih na­ selij, kar se je odražalo tudi v sami diskusiji. Neposredno o depopulaciji podeželskih naselij so poročali V. R o g i č v referatu »Primer geografske analize strukture naseljenosti gorsko-planinskih regij — Ličko-goranski prostor«, M. S i č , »Sodobni populacijski razvoj in problemi podeželskih naselij v Vzhodni Hrvatski«, K. R i s t i č , »Tendence razvoja podeželskih naselij v Kosovski kotlini«, K. C o n o v , »Razslojevanje na podeželju in njegove socialno-ekonomske implikacije« in V. T o č k o v s k i , »Depopula- cija podeželskih naselij na Selečki planini«, medtem ko je P. K i r o š k i v referatu »Erozija na kmečkem zemljišču in migracijska gibanja kmečkega prebivalstva v Ovčepolju« ugotavljal vpliv depopulacije in deagrarizacije na zmanjšanje obdelovalnih površin in na povečanje erozije. V drugi skupini referatov so bili v ospredju učinki neagrarnih središč na strukturo podeželskih naselij ter na njihovo razmestitev. O tem so po­ ročali M. P a n o v (»Nekatere karakteristike prostorske razmestitve pode­ želskih naselij v SR Makedoniji«), V. N e d k o v (»Prostorska razmestitev in karakteristike podeželskih naselij v občini Sveti Nikola«), I. F u r l a n (»Tendence socialnogeografskih sprememb na kraškem zemljišču v Suhi Krajini«), M. B j e l o v i t i č (»Stare Plavnice — primer transformacije po­ deželskega naselja in prebivalstva«), M. P a k (»Transformacija izvenmestnih naselij v gravitacijskem območju Maribora«). K prikazu populacijskih ele­ mentov pri oblikovanju regionalnih struktur sta prispevala še referata M. N a t k a »Vpliv stopnje deagrarizacije na prirodno in migracijsko gibanje prebivalstva v SR Sloveniji v obdobju 196.1-71« in I. B a u č i č a (»Zunanje migracije delovne sile v procesu deagrarizacije Jugoslavije«. Sintetični pri­ kaz razlik v regionalnih strukturah izvenmestnega prostora pa je prikazal V. K l e m e n č i č v referatu »Opredelitev in problemi socialno-gospodarsko ogroženih področij na primeru Slovenije«. Druga centralna problematika, o agrarni proizvodnji in gospodarjenju v izvenmestnem prostoru, je vključevala naslednje referate: J. M e d v e d »Izraba zemljišča v SR Sloveniji leta 1969«, B. B e l e c »Pokrajinska in funkcijska transformacija vinorodnih regij Slovenije«, T. Ž a b i c a »Trans­ formacija in problemi agrarne pokrajine pod vplivom turizma na primeru Zupe Dubrovačke«, G. M i l e v s k i »Akumulacijska jezera v SR Makedoniji kot faktor razvoja agrarne proizvodnje«, V. G r a m a t n i k o v s k i »Struk­ turne spremembe agrarnih površin in deagrarizacija v SR Makedoniji« ter V. J e r i č »Nekateri problemi transhumanse v Bosni na primeru Vlašič pla­ nine«. Sem spada tudi eden redkih poizkusov geografskega prikaza strukture kmetijskega kombinata E. D u k a g j i n i j a »PIK Progres — eksport kot nosilec transformacije in intenzifikacije poljedelstva v Prizrenskem bazenu«. V posebno skupino lahko uvrstim o refera te , k i so opozorili na posebne prob lem e oskrbe podeželskih nase lij z vodo. To so b ili re fe ra ti M. G a š e v - s k e g a »Osnovne k a ra k te r is tik e osk rbe podeželskih n ase lij z vodo v SR M akedoniji«, M. L a l o v i č a »K ontrola ro js tev na področju podeželskih in m estnih n ase lij v SR M akedoniji« te r M. M i š k o v i č a »P rispevek k pro- blematiki kartografske predstave prostorskih in funkcijskih karakteristik podeželskih naselij«. Na simpoziju je bila izražena tudi potreba po planskem urejanju pode­ želskih naselij v referatih M. R a d o v a n o v i č a »Sistemi podeželskih na­ selij v sklopu prostorskega planiranja«, V. K o s e v s k e g a »Podeželska na­ selja v meliorativnih področjih SR Makedonije, urejena v novih prostorskih sistemih« in D. K a r a n f i l o v s k e g a »Prostorsko urejanje in vpliv na turistično funkcijo podeželskih naselij v SFR Jugoslaviji«. Poleg vseh navedenih referatov so bili na simpoziju podani še trije re­ ferati splošno preglednega značaja: T. K o n d e v »Razmestitev in etnični sestav podeželskega prebivalstva v SR Makedoniji«, T. B a t e v »Materialna osnova individualnih kmetijskih proizvajalcev in njihove možnosti povečanja produkcije v SR Makedoniji« ter j. S i n a d i n o v s k i »Demografski in eko­ nomski faktor v povojnem procesu deagrarizacije v SR Makedoniji«. Aktivno sodelovanje strokovnjakov nekaterih sorodnih strok je na eni strani problematiko popestrilo, na drugi strani pa je privedlo do prevelikega posploševanja in deloma tudi ponavljanja zlasti v tistih referatih, ki niso bili rezultat direktnega raziskovalnega dela. Potreba po nadaljnji izmenjavi rezultatov raziskav podeželja v okviru vse Jugoslavije se je na simpoziju jasno pokazala. Pokazalo se je za koristno in potrebno intenzivno proučevanje podeželja v vseh republikah in primerjava procesov in struktur v ekonomsko različno razvitih okoljih, kar lahko s pri­ dom služi uspešnejšemu spremljanju in usmerjanju ustreznih procesov. Mirko Pak Tretje srečanje geografov iz Slovenije z geografi iz Julijske Benečije in Furlanije V dneh 20. in 21. oktobra 1972 je Inštitut za geografijo Univerze v Ljub­ ljani organiziral tretje srečanje geografov slovenskih geografskih institucij iz Ljubljane in Maribora z geografi iz Julijske Benečije in Furlanije, in sicer v Murski Soboti. Od gostov iz Italje so sodelovali prof. Giorgio V a l u s s i , dekan fakultete za tuje jezike in literature tržaške univerze s sedežem v Vidmu ter direktor tamkajšnjega Geografskega inštituta ter njegovi sode­ lavci Guido B a r b i n a , Pio N o d a r i , Giovanni C a m e r i in Gojmir B u d a l . Od slovenskih geografov pa so poleg referentov na srečanju (prof. S. I l e š i č , prof. V. K l e m e n č i č in prof. L. 0 1 a s) prisostvovali še šte­ vilni geografi iz Ljubljane, Maribora in Pomurja. Na srečanju so referirali prof. G. Valussi o smernicah gospodarskega razvoja v Furlaniji—Julijski Benečiji, G. Barbina o načrtu za ekonomski in socialni razvoj ter urbanistično planiranje v Nadiških dolinah, P. Nodari o avtocesti Trst—Videm—Benetke, G. Cameri o svojih geografskih raziskavah konurbacije Rabat—Sale (Maroko), S. Ilešič o geografskih karakteristikah Pomurja, V. Klemenčič o nekaterih geografskih problemih nacionalno meša­ nega, s Slovenci in Madžari poseljenega Prekmurja in L. Olas o selitvenih tokovih in njihovih geografskih učinkih v Prekmurju. Drugi dan so gostje in številni drugi udeleženci na avtobusni ekskurziji obiskali nekatere, zlasti obmejne predele Pomurja na poti Murska Sobota— Lendava—Kobilje—Gornji P etrovci—Kuzma—Puconci—Moravci—Radenci— Murska Sobota. Pri vodstvu ekskurzije sta bistveno sodelovala domača geo­ grafa L. Olas in B. Sever. V soboškem hotelu »Diana«, kjer je bilo srečanje, je ob tej priliki Zem­ ljepisni muzej Inštituta za geografijo univerze v Ljubljani pripravil razstavo kartografskega gradiva o opravljenem raziskovalnem delu v Pomurju. Ob zaključku nas je prof. Valussi povabil na četrto podobno srečanje, ki je predvideno za september 1973 v Pordenonu.