ršmmm Uredniški odbor (po vrsti od leve proti desni): Sonja Groše(j, OŠ Oskarja Kovačiča, Ljubljana, Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zvonka Kos, Založba Modrijan. IZ NASLEDNJIH ŠTEVILK ■ 0 razvrščanju in uvrščanju * Ključ za razvrščanje sladkovodnih živali ■ Predstavitev učila za razvrščanje ■ Začetna tehtnica, tehtanje, teža in masa ■ Sončne ure ■ Svetloba in barve * Laserji in njihova uporaba * Obravnava gravitacije * Svetloba in ostala EM valovanja ■ Predstavili bomo Slovensko znanstveno fundacijo ter napovedali dogajanja na III. festivalu znanosti. ■ V rubrike Naravoslovna skrinja, Zgodbe is rasreda in Kar ste seleli vedeti in si upate vprašati prispevajte kaj svojega. Prispevke nam pošljite še pred koncem šolskega leta. Posterji: * Predstavitev raziskovalne metode dela, ki je primerna za pouk zgodnjega naravoslovja. ■ Zima - opazovanje ■ Naravoslovje v kopalnici Naslov uredništva , naročanje in oglaševanje Založba Modrijan, Stari trg 1, 1000 Ljubljana, tel. (061) 126 24 90, faks (061) 126 24 86. Svet revije: dr. Janez Ferbar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Miiekšič, Zavod republike Slovenije za šolstvo, dr. Darja Piciga, Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, dr. Tatjana Vrčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. REVIJI NA POT Nič kaj preprosto ni zastaviti besedo za-novo šolsko revijo, ki je pred Vami. Kako razložiti, zakaj smo se lotili pripravljanja revije, kako Vas pridobiti, da jo boste prelistali? Pravzaprav na začetku niti nismo razmišljali o reviji. Želeli smo pripraviti sodobnejša učbenika za spoznavanje narave v 4. in 5. razredu osnovne šole. Pa se je zataknilo. Tako ne bo šlo, so zmajevale z glavo avtoritete s tega predmetnega področja, ko smo razglabljali o zasnovi novih knjig - sodobni pouk na¬ ravoslovja mora otroku približati vse naravoslovne vede in omogočiti aktivno spoznavanje osnovnih naravnih zakonitosti. Kaj pa učni program, ta še ni spremenjen, in še kar nekaj časa bo minilo, preden bo devetletka sedela v četrtem in petem razredu. Tu smo prišli do kompromisa. Knjige za prehodno obdobje, ki še ne morejo imeti osnove v napovedanih kurikulumih, naredi¬ mo še nekoliko po starem, novo pa predstavimo v reviji. No, ne samo novo, predvsem tisto, kar je uporabno v razredu. Pouk na¬ ravoslovja že sedaj doživlja precejšnje spremembe in veliko Vas je, ki vnašate tako vsebinske kot metodične novosti. Tu bi Vam želeli stati ob strani z NARAVOSLOVNO SOLNICO, da bi lahko v razredu sami po ščepcih začinili svoje delo in da boste lažje sedli za mizo z jedmi, zakuhanimi s prenovo osnovne šole. Zasnovali smo rubrike, v katerih želimo predstaviti nove pristope v poučevanju naravoslovja, osvežiti znanje s področja naravoslovnih ved, pripraviti material, ki ga lahko učitelji takoj uporabite v razredu. Objavljali bomo ocene knjig, priročnikov in učil, predstavili dogajanja v Sloveniji s področja naravoslovja ter spodbujali učitelje, da s svojimi prispevki, vprašanji in predlogi sooblikujejo vsebino revije. Vsakemu izvodu revije bomo priložili poster, namenjen aktivni uporabi v razredu. Založba se je poveza¬ la z največjim angleškim združenjem učiteljev naravoslovja ASE - Association for Science Education, v katerem sodelujejo učitelji s celega sveta. V okviru združenja izhaja med drugim tudi revija Primarv Science Review, katere članke bomo v prevodu objavljali. Izvod Solnice, ki ste ga danes prejeli ali po naključju vzeli v roke, je lahko Vaše novo orodje. Ce boste tudi jeseni posegli po njem, gremo skupnemu cilju naproti. Zvonka Kos Gena posameznega izvoda je 1950 SIT. Letna naročnina znaša 5850 SIT. Šolam, ki bodo naročile vsaj po 3 izvode revije, priznavamo pri naročnini 10-odstotni popust. Cena za poster, če ga naročite posebej (plastificiranega, nezgibanega v tulcu) znaša 8500 SIT. NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik Modrijan Založba, d. o. o. Direktor Branimir Nešovič Glavna in odgovorna urednica Zvonka Kos Likovno-grafična urednica Andreja Vodnik Lektorica Mija Longyka Grafična priprava InterMarketing Tisk Delo Tiskarna d. o. o., Ljubljana. Revija bo izhajala trikrat na leto jeseni, pozimi in spomladi (predvidoma v oktobru, januarju in aprilu). Prispevki Mehurčkologija (Dušan Krnel, Ana Gostinčar Blagotinšek) Zakaj sem naravoslovec (Dušan Krnel) Pouk zgodnjega naravoslovja (Darja Skribe Dimeč) Standardi za pouk naravoslovja 1. del (Janez Ferbar) Higrometer na Vršiču (Rudolf Kladnik) Mislil sem, da je Zemlja ploščata Napoved rubrike (Dušan Krnel) Strip Galileo Galilei (Božo Kos) Prispevki Temperatura in razumevanje tega pojma (Marija Ahtee) 25 25 / \ a ra vos lovna skrinja 3kji'ajmo icjno živalski k**og (Siona in Prmen) /Vlavnicna slika (AJada Razpeli Tekrnicn II 4 7 G 3 5 8 KAR STE ŽELELI VEDETI IN SI UPATE VPRAŠATI 26 Kako deluje air bag? (Dušan Krnel) 3 0 30 31 32 32 33 33 34 34 ZGODBE IZ RAZREDA PETKINA KRIŽANKA prelistali smo Kako deluje narava Zelišča male čarovnice Ekoig ra Evropske ujede in sove Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju Novo iz založbe Zavoda republike Slovenije za šolstvo Voda bo gnala moj mlinček RAČUNALNIŠKI MOLJ Rubriko ureja Nikolaj Pečenko Zanimivosti na internetu CD ROM Insects: A World of Diversity SLOVENSKA HIŠA EKSPERIMENTOV Predstavitev (Miha Kos) RAZLAGA K POSTERJU OPAZUJMO SVETLOBNE POJAVE Mavrično barviti, kristalno prosojni, neulovljivi in minljivi milni mehurčki, nas k igri pritegnejo kar sami. Ko se naveličamo opazovati njihovo igrivo gibanje in pisane barve, C C lahko tekmujemo med seboj, kdo bo napihal največjega, najbolj pisanega, najbolj obstojnega ... Z njimi se lahko igramo doma ali v šoli, zunaj ali notri. D D Zakaj milni mehurčki ne kar vodni mehurčki? Morda ste že opazili, da pri previdnem nalivanju vode lahko kozarec napolnimo s "kupčkom”, kar pomeni višje od njegove¬ ga roba. Ali pa ste opazovali vodne drsalce, ki si ne omočijo svo¬ jih nožič, pod njimi se vodna površina le rahlo uboči. Če ste pre¬ vidni in imate mirno roko, lahko na vodno površino postavite kovanec ali iglo. To lastnost vodne površine imenujemo površinska napetost. Sile, ki delujejo na delce vode na površini, so usmerjene proti notranjosti, zato tesneje povežejo delce vode na meji z zrakom. Prepričljiv poskus o površinski napetosti je opisan v Mezinčkovi pratiki 1 . Dodatek milnice ali detergenta zmanjša površinsko napetost, zmes vode in detergenta ali vode in milnice ima zato prožnejšo površino. To omogoča napihovanje mehurčkov in vse druge zabave z milničnimi opnami. Tudi pri mehurčkologiji je glavna zabava pihanje mehurčkov, vendar skušamo pri tem odkriti še kaj več. Raziskujemo lahko, kateri detergenti so najboljši za velike mehurčke, kako narediti mehurčke, ki bodo dlje časa trajali, kako se spreminjajo barve milnih mehurčkov in podobno. Nekaj raziskav smo preizkusili in opisali. Ob "igranju” z milnico se vam bo gotovo porodila še kakšna ideja za novo raziskavo. Raziskujejo lahko različno stari otroci, seveda bo pri mlajših, zlasti pri načrtovanju raziskave, nujna učiteljeva pomoč. Priloženi delovni listi so namenjeni predvsem starejšim učencem razredne stopnje. Raziskave 1. Katera je najboljša mešanica za milne mehurčke? Delovni list MEŠANICA 2. S čim vse lahko napihujemo mehurčke? 3. Mavrične barve milne opne Delovni list BARVE 4. Zakaj mehurčki počijo? Delovni list POK 5. Katere ploskve bo prekrila milnica? Pripomočki • različni predmeti za pihanje mehurčkov • vsaj tri vrste tekočega detergenta • slamice za pitje • črne plastične folije za zaščito površin (60 x 60 cm) • plastične posodice ali kozarčki za mešanice detergentov • posodice za merjenje prostornine (merilni valji) • kapalke • glicerol • ročna ura s sekundnimi kazalci ali štoparica • papir, škarje, lepilni trak • bakrena žica (2-3 mm) • plastična ravnila (50 cm) pomlad 1996 PRISPEVKI 4 r 1. Katera je najboljša mešanica za milne mehurčke? j L. Mešanico za milne mehurčke lahko skupaj z obročkom za pihanje kupimo v prodajalnah igrač ali v trafikah; prav dobro pa jo lahko pripravimo tudi sami iz litra vode in decilitra tekočega detergenta za pomivanje posode. Nekateri viri 2 nava¬ jajo, da dobimo še boljšo milnico, če namesto navadne upora¬ bimo destilirano vodo, mešanici pa dodamo še čajno žličko glicerina (zakaj, boste skušali ugotoviti v raziskavi Zakaj mehurčki počijo?) in pustimo milnico stati čez noč. Ni pa vseeno, kateri detergent uporabimo. Z nekaterimi lahko napihamo velike mehurčke, z drugimi manjše. Najbolje je, da učitelj najprej preizkusi detergente in šele nato skupaj z otroki izpelje raziskavo. Razlike v velikosti polmehurčkov morajo biti dovolj velike, da bo raziskava uspešna. Delovni list: MEŠANICA Raziščimo, s katerim detergentom nastanejo največji mehurčki 1. Najenostavneje je meriti velikost polmehurčkov, če jih napi¬ hamo na gladki površini. Milnico najprej razmažemo po delovni površini in napihnemo polmehurček. Pihamo, dok¬ ler ne poči. Ko poči, ostane za njim bela sled - krog, ki mu lahko izmerimo premer. 2. Mehurčkom vsakega od treh detergentov štirikrat izmerimo premer. Meritve vpisujemo v tabelo ter predstavimo v obliki histograma. Z mehurčkologijo so se ukvarjali učenci 3. a razreda OŠ Mirana Jarca v Ljubljani. 2. Skozi kaj vse lahko napihujemo mehurčke? Za napihovanje mehurčkov lahko kupimo plastični obroček, lahko pa si ga iz debelejše (2-3 mm) bakren,e žice ukrivimo sami. Za to potrebujemo dovolj dolg kos žice, ki ga ukrivimo v poljubno veliko zanko (približno 10 centimetrov žice predvidi¬ mo za ročaj). Pri krivljenju res velikih zank si pomagamo s kozarcem za vlaganje, za manjše zanke pa lahko uporabimo ročaj metle. Lepe mehurčke napihamo tudi skozi slamico za pitje soka. Lahko pa pihamo skozi bolj neobičajne predmete. Pred mehurčkologijo lahko otroke povabimo, naj prinesejo v šolo najrazličnejše predmete, o katerih mislijo, da bi bili pripravni za napihovanje mehurčkov: tulce, cevke, slamice, predmete z odprtinami (trikotnik, šilček, škarje), cedila, glavnike, pisarniške sponke, gumijaste igračke, ki se stiskajo ... Nato raziskujemo. Postavljamo vprašanja: • Ali je oblika mehurčka odvisna od oblike odprtine? • Ali je velikost mehurčka odvisna od dolžine predmeta (slamice), skozi katerega pihamo? • Ali je velikost mehurčka odvisna od premera odprtine? • Ali je velikost mehurčkov odvisna od snovi, iz katere so predmeti narejeni? • Ali je velikost mehurčkov odvisna od tega, kako pihamo? • S katerim predmetom dobimo dvojčke ali trojčke (več zlepljenih mehurčkov)? pomlad 1996 5 PRISPEVKI r L. 3. Mavrične barve milne opne A Prelivanje mavričnih barv na opni milnega mehurčka vidimo zaradi odboja svetlobe na tanki plasti milnice. Kakšne so te barve, je odvisno od debeline opne milnega mehurčka in smeri opazovanja. Ker se opna tanjša, se barva dela mehurčka (npr. vrh polmehurčka) s časom spreminja in mehurček menjava barve kot kameleon. Zaradi istega pojava se tudi tanka plast olja ali nafte na vodi (ali mokri asfaltni cesti) preliva v mavričnih barvah, nekateri hrošči pa so odeti v sijočo opravo. Delovni list: BARVE Ali lahko po spremembi barve napoveš, kdaj bo tvoj mehurček (polmehurček) počil? Zaradi primerjave naj otroci napihajo približno enake polme- hurčke. Ko prenehajo pihati, zasledujejo zaporedje barv na vrhu polmehurčka. Ker se stena mehurčka zaradi izhlapevanja tanjša, se spreminjajo tudi barve. Tik preden mehurček poči, je ponavljajoče se zaporedje barv lahko opaziti. Zato lahko po spremembi barve napovejo, kdaj bo mehurček počil. Barve se enakomerneje spreminjajo, če je mehurček zaščiten. "Opazovalnico” pripravimo iz treh listov papirja ali prozorne plastične folije velikosti A4, ki jih zlepimo z lepilnim trakom. SftTION4TT pomlad 1996 6 PRISPEVKI Kvaliteta milnice (dodanega detergenta) vpliva na obstojnost mehurčkov, prej ali slej pa počijo zaradi izhlapevanja vode. Če izhlapevanje preprečimo, tako da mehurčke pokrijemo s posodo ali kako drugače zaščitimo, lahko trajajo zelo dolgo. Tako zaščiten mehurček je "živel” celih 340 dni 3 . Čas izhlape¬ vanja pa lahko podaljšamo z dodajanjem snovi, ki vodo "vežejo”. Ena od teh snovi je glicerol (glicerin). Delovni list: POK Koliko glicerola moramo dodati mešanici detergenta in vode, da bodo mehurčki dlje trajali? Da bodo rezultati primerljivi, morajo vsi otroci delati z isto mešanico detergenta v vodi. Enaki morata biti tudi prostornini mešanice (100 ml) in velikost napihnjenih polmehurčkov. Spreminja pa se število kapljic dodanega glicerola (10, 20, 30 ... 100 kapljic). Raziskavo lahko organiziramo tako, da vsak učenec ali skupina otrok naredi več meritev z istim številom kapljic glicerola. Merijo čas od trenutka, ko napihnejo mehurček dogo¬ vorjene velikosti, do trenutka, ko mehurček poči. 5. Katere ploskve bo prekrila milnica? Zelo zanimivo oblikovane mehurčke dobimo, če v milnico potapljamo žičnate modele geometrijskih teles, npr. kocko, tetraeder, kroglo ... Milnična opna se prek njih napne v zelo značilne oblike. Pojav si lahko razlagamo takole: milnična opna poveže stranice žičnatega telesa, tako da nastane naj¬ manjša skupna površina ploskve. Modele geometrijskih teles lahko otroci sami oblikujejo iz tanjše bakrene žice, iz slamic ali iz paličic za čiščenje pip. Poskuse izvedite tako, da otroci najprej napovedo, katere ploskve se bodo prekrile z milnično opno. Sprva bodo pre¬ senečeni, nato pa bodo kar dobro napovedali najmanjše površine med stranicami ali koti opazovanega telesa. Pokažemo modelček in postavimo vprašanje: Katere ploskve bo prekrila milnica? Po napovedi naj otroci poskus izvedejo. Za enostavnješa telesa lahko tudi narišejo, katere ploskve je prekrila milnična opna. Literatura: 1 Ferbar J. et at, Mezinčkova pratika. DZS, Ljubljana, 1992 2 Davids R., Seifenblasen als Familienspass, Frech Verlag, 1991 3 Barber J., Buble-ology. Lavvrence Hall of Science, University of California, Berkeley, 1986 Fotografije: Nedžad Žujo, Peter Skoberne, Branimir Nešovič Vas zanima kaj več o: milnih mehurčkih, površinski napetosti, odboju svetlobe na tankih plasteh? Pripravili smo vam seznam primerne literature. Preprosti poskusi. Zbirka Moji prvi koraki. S prvo malo enciklopedijo do učenosti, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994, str. 52, 53 Ardley N. et al., Enciklopedija vprašanj in odgovorov: zakaj? Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989; str. 43 Moj prvi leksikon. A-Ž, Druga knjiga. Pomurska založba, Murska Sobota, 1987; str. 186 Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Povej zakaj. CGP Delo, Ljubljana, 1980; str. 120 Otroške ustvarjalne igre. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1992; str. 295 Ferbar J. in ostali., Mezinčkova pratika. Berilo za odrasle pratikarje. DZS, Ljubljana, 1992; str. 19 Walpole B., Ferbar J., Svetloba. Zbirka Moji prvi koraki. Serija Veselje z znanostjo. Pomurska založba, Murska Sobota, 1990; str. 26 Walpole B., Ferbar J., Voda. Zbirka Moji prvi koraki. Serija Veselje z znanostjo. Pomurska založba, Murska Sobota, 1990; str. 18-21, str. 22-23 Parker S., Glažar A. S., Kemija. Zbirka Moji prvi koraki. Serija Veselje z znanostjo. Pomurska založba, Murska Sobota, 1991; str. 25 Craig A., Rosney C., Mladinska enciklopedija znanosti. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1989; str. 60, 61 Kuščer L, Moljk A., FIZIKA 1. del. DZS, Ljubljana, 1992; str. 231 Kuščer L, Moljk A., FIZIKA 2. del. DZS, Ljubljana, 1992; str. 222 Fizika. Leksikoni Cankarjeve založbe. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1985; str.179 Kemija. Leksikoni Cankarjeve založbe. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988; str. 151 Seznam je pripravila Mojca Pečar pomlad 1996 PRISPEVKI Delovni list: MEŠANICA Raziščimo, s katerim detergentom nastanejo največji mehurčki. 1. Predlagaj, kako izmeriti velikost napihnjenega mehurčka: 2 . Velikost mehurčkov Pripravi tri mešanice iz treh različnih detergentov. Zmešaj en del (eno žlico) deter¬ genta in devet žlic vode. Dobro premešaj, pripravi površino za pihanje in prični z raziskavo. Za vsak detergent (A, B, C) izvedi vsaj štiri merjenja velikosti mehurčkov. A B C 1 . 2 . 3 . 4 . 3 . Rezultate predstavi v obliki histograma. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje delovnega lista. pomlad 1996 8 PRISPEVKI Delovni list: POK Koliko glicerola moramo dodati mešanici detergenta in vode, da bodo mehurčki dlje trajali? 1. Predlagaj, kako izpeljati raziskavo. Vsako merjenje večkrat ponovi. Glicerol meri v kapljicah: od 0 do 100 kapljic. Kaj še meriti poleg množine glicerola in kaj se pri meritvah ne sme spremeniti, da bomo meritve lahko primerjali? 2. Rezultate predstavi v obliki grafa! Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje delovnega lista. pomlad 1996 PRISPEVKI 9 Delovni list: BARVE Ali lahko po spremembi barve napoveš, kdaj bo tvoj mehurček (polmehurček) počil? 1. Po skici si iz papirja pripravi "opazovalnico" mehurčkov, skica opazovalnice 2 . Napihni mehurček in opazuj, kako se barva vrha polmehurčka spreminja. Barvno zaporedje si zapiši. Poskus večkrat ponovi! 3 . Kakšne barve je vrh polmehurčka, ko ta poči? 4. Poskusi čim natančneje napovedati, kdaj bo polmehurček počil. Poskusi napovedati čas s štetjem ali v sekundah. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje delovnega lista. pomlad 1996 PRISPEVKI 10 Ko sem bil otrok, sem strastno prebiral Julesa Verna. Najbolj me je očarala knjiga Skrivnostni otok. Literarni junaki - skupinica ubežnikov, med njimi deček in deklica, so se znašli na zapuščenem in oddaljenem otoku, vendar so si ga tako pri¬ jetno uredili, da bi se jim takrat, ko sem to bral, kar pridružil. Zgradili so si elektrarno, napeljali telefonsko omrežje, postavili cel kup mehaničnih naprav za tovorjenje, dvigovanje, znali so si pripravljati raznovrstno hrano, gojiti živali. Vse to s snovmi in predmeti, ki so jih našli na otoku ali jih je naplavilo morje. In knjiga ima srečen konec. Zame je bil glavni junak neki inženir. Koliko je ta vedel in kako je razmišljal, vsako drobno stvar je poznal in jo znal uporabiti! Doma smo takrat imeli več orodja kot družbica na skrivnostnem otoku, pa ničesar od tega, kar je znal "veliki” inženir, sam nisem znal ustvariti. Najbrž so me tudi take knjige usmerile k naravoslovju. Nisem naravoslovec po stroki, pač pa po duši, kar pomeni po načinu razmišljanja, po tem, kako se lotevam reševanja proble¬ mov ali po odnosu do okolice. In že takrat, v mladih letih, sem razumel, da naravoslovje pripoveduje o resničnosti, ker so trditve preverjene s poskusi. Poskusi pa ne pomenijo le logičnega razmišljanja in sklepanja, pomenijo dejanja konkret¬ nih ljudi s konkretnimi snovmi in predmeti. Mnoge od njih lahko celo sam ponoviš in se prepričaš, da je res tako. Pozneje, ko sem že nekoliko odrasel, mi je postalo jasno, da moraš o stvareh in pojavih, o katerih želiš "modrovati” in "pametnjačiti”, najprej zvedeti vsaj nekaj, o čemer so razmišljali že drugi pred teboj. To nekaj je skrito v knjigah. Tudi "veliki inženir” na samotnem otoku je imel nekaj knjig. In ker sem imel rad Julesa Verna, sem pozneje prebiral znanstveno fantastiko, ki združuje domišljijo in logiko tako, da se nam včasih zgodba zazdi uresničljiva, kar pomeni, da bi se to, kar opisuje, dalo izvesti ali narediti. To pa dosežejo pisci knjig ali scenaristi filmov takrat, ko upoštevajo znanje, ki že obstaja, in iz tega logično razvijejo novo zgodbo. Gledal sem film Potopljeni svet. Po potopu, ki je posledica ekoloških katastrof, se "dobri” čudovito preganja s katamaranom po vodnih prostranstvih, "zli” pa mu sledijo, oboji iščejo kopno. "Dobri” se zaradi obilice vode preobrazi in dobi škrge. Podobne preobrazbe trajajo nekaj mili¬ jonov let. "Slabi”, imenovani tudi "kadilci”, pa še vedno kadijo Marlboro in pijejo viski Jack Daniels iz zalog v svojem tankerju. Tu se je moja "naravoslovna duša” uprla: ali filmarji nič ne vedo o času, v katerem lahko poteče preobrazba, ali ne znajo preračunati, v kakšnem času bi pošle zaloge cigaret in pijač, pa Ilustracija iz knjige Julesa Verna Otroka kapitana Granta tudi zakaj bi ”zli” še kar naprej kadili in pili - dva milijona let! Zakaj se še oni ne bi preobrazili? Ali pa filmarji vse to vedo, pa kljub vsemu zavajajo: namenoma, iz malomarnosti, lenobe ...? Zato sem naravoslovec! Dušan Krnel se ukvarja s poukom zgodnjega naravoslovja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani pomlad 1996 11 PRISPEVKI V Sloveniji smo zadnja leta priča velikim družbenim spremembam, ki se posledično odražajo tudi na šolskem področju. Cas velikih sprememb v šolstvu je še posebej zaznaven pri naravoslovnem pouku na razredni stopnji. Pojavljajo se različne metode poučevanja, ki večinoma temeljijo na aktivnem učenju. Pri takih oblikah dela je učiteljeva vloga usmerjena zlasti v vodenje in usmerjanje učencev. Hkrati z metodičnimi spremembami pa se tu in tam pojavljajo tudi nekatere vsebinske dopolnitve obstoječih učnih načrtov. Novi pristopi k pouku naravoslovja so v veliki meri posledica Tempusovega projekta Razvoj začetnega naravoslovja, pa tudi lastnih prizadevanj posameznikov. Poleg tega se spremenjen način poučevanja nanaša tudi na nov način ocenjevanja znanja, to je opisno ocenjevanje, saj se pri njem vedno manj preverja le reproduktivno znanje učencev. O i 'J < m a# - — — ni., i oslovja akšno naj bo naravoslovno Glede na to, da še ni novih učnih načrtov, menim, da je potrebno razmišljati o splošnih ciljih pouka naravoslovja na začetni stopnji šolanja. Te cilje je namreč mogoče dosegati ob obstoječih učnih načrtih, le zavedati se jih moramo. Če skušamo odgovoriti na zgoraj zastavljeno vprašanje, ugo¬ tovimo, da se v novejšem času vse bolj uveljavljajo zlasti tri ka¬ tegorije, ki naj bi jih otroci pridobivali in razvijali pri pouku na¬ ravoslovja. Prva kategorija povezuje znanje v ožjem pomenu besede, to je poznavanje in razumevanje pojmov, njihovih med¬ sebojnih zvez in pojmovnih struktur. Druga kategorija pose¬ bej poudarja pomen razvijanja postopkov (sposobnosti in spret¬ nosti), ki so še posebej značilni za naravoslovje. Tretja kate¬ gorija združuje osebnostne lastnosti, kot so vedoželjnost, objektivnost, miselna gibkost, kritičnost, občutljivost, inova¬ tivnost, ustvarjalnost, pa tudi stališča in vrednote. Samo zave¬ danje obstoja teh treh kategorij še ni dovolj, pomembno je razmerje med njimi, pa tudi njihova medsebojna povezanost. Ravnovesje, značilno za pouk naravoslovja na začetku šolanja, ponazarja slika 1. Z razvijanjem naravoslovnih pojmov skušamo pomagati otrokom, da o naravoslovju vedo več in bolje razume¬ jo pojave okoli sebe, z naravoslovnimi postopki pa jih vpeljuje¬ mo v raziskovanje. Pozneje se delež poznavanja in razumevan¬ ja povečuje, delež postopkov pa zmanjšuje. Skupni imenovalec vseh treh kategorij je v doseganju osnovne naravoslovne pis¬ menosti, ki bo učence pozneje pripeljala do znanstvene in tehnološke pismenosti. pomlad 1996 12 PRISPEVKI Posebnost naravoslovnega učenja, še zlasti, kadar govorimo o aktivnem učenju, je razvijanje naravoslovnih postopkov. V slovenskem jeziku se v ta namen pojavljajo različni izrazi. Tako poleg izraza postopki zasledimo še: sposobnosti in spretnosti, naravoslovne dejavnosti, veščine, spoznavne spretnosti in sposobnosti, procesi itd. V angleško govorečih deželah temu pravijo process skills. Gre za različne dejavnosti, ki so značilne za raziskovanje. Verjetno izraz postopek pri nas ni dovolj udomačen, ker je ta del naravoslovnega znanja v naših šolah še precej zanemarjen. Zaradi večje preglednosti je dobro, da naravoslovne postopke združujemo, hkrati pa je zaradi jasnejšega razumevanja dobro, da jih kar se da razčlenimo. Da bi zadostili enemu in drugemu, lahko vzamemo osnovno razdelitev, ki jo je naredila Wynne Harlen, in ji dodamo podroben seznam, ki sta ga sestavila Anthony Russell in Janez Ferbar. Če oba seznama povežemo in nekoliko priredimo, dobimo naslednjo preglednico. Slika 1: Ravnovesje, ki ponazarja cilje pouka naravoslovja na začetku šolanja. Naravoslovni postopki Naravoslovni postopki združujejo miselne in manipulativne aktivnosti in tako predstavljajo kompleksno pojmovanje aktivne¬ ga učenja. Naravoslovni postopki so temeljni kamen zgodnjega naravoslovja, tako za razvijanje znanstvene pismenosti kot za razumevanje pojavov in procesov v naravoslovju. Upati je, da bo v bližnji prihodnosti tak način poučevanja na¬ ravoslovja, ki enakovredno vključuje razumevanje pojavov in procesov in spodbuja razvoj naravoslovnih postopkov, doživel večji razmah tudi v slovenskih šolah. Literatura: Harlen W., The Teaching of Science. David Fulton Publishers, London, 1992. Russell A., Ferbar J., Naravoslovne dejavnosti z zgledi iz poglavij zrak in energija. Tempusova naravoslovna delavnica. Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 1992. Darja Skribe Dimeč se ukvarja s poukom zgodnjega naravoslovja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani pomlad 1996 13 PRISPEVKI V Sloveniji bo nova šolska zakonodaja bržkone za daljši čas opredelila upravne in organizacijske okvire, v katerih bo delovalo naše šolstvo. Ni težko uganiti, da bo nove mehove treba na novo napolniti z vinom. Od strokovnega dela učiteljev vseh stopenj bo odvisno, kolikšen delež novine bomo natočili vanje, koliko pa bo v njih ostalo starine. Kolikor slednje že bo, naj bo žlahtnina. Gotovo v naših šolah ne bomo vsega odkrili na novo. Zato že več let spremljamo, kaj se dogaja drugod po svetu. Trenutek je ugoden, da se ozremo čez Atlantik, saj tam začenjajo s prvo pokušino svojega pridelka. Že na začetku pa je treba pribiti, da lastne pameti in lastnega dela ne more nadomestiti prepisovanje iz najnovejših in najkompetentnejših tujih virov. Novembra 1994 je Ameriška nacionalna akademija znanosti po večletnem delu, ki je stalo več deset milijonov dolarjev, izdala osnutek nacionalnih standardov za obvezni pouk naravoslovja (National Research Council: National Science Education Standards - Draft for Review and Comment Only), ki naj bi ga bil v prihodnje deležen vsak otrok v ZDA. Hitro je mogoče ugotoviti, da ameriški standardi naravoslovja za vsakogar niso bistveno drugačni od nekaterih evropskih. Posebej kaže v tej zvezi omeni¬ ti angleški nacionalni kurikulum (National Curriculum), ki je bil predložen v parlamentarno razpravo spomladi leta 1989. Postopno so ga uveljavljali od leta 1989 do jeseni 1993, ko je začel veljati za vse. Angleški nacionalni kurikulum je seveda sprožil mnoge strokovne in politične razprave in doživel že nekaj sprememb. Globoko je preoral celotno šolsko polje in ukinil stoletno svobod¬ njaško tradicijo angleškega šolstva, v katerem država ni predpiso¬ vala, česa naj se učenci v šoli uče. Zdaj se morajo vsi otroci naučiti tistega, kar predpisuje nacionalni program, učitelju pa ostane le še svoboda glede izbire načinov in sredstev, kako bo predpisane cilje (attainment targets - AT) dosegel. Da ne bi prihajalo do nespo¬ razumov, pridobljeno znanje in sposobnosti preverjajo z nacional¬ nimi preskusi, ki jih delno izpeljejo šole same, delno pa so zunan¬ ji (eksterni). Tudi za ameriško šolstvo je značilno, da lokalni šolski odbori odločajo, česa se bodo učenci učili. Nacionalni standardi bodo služili kot merilo za presojo, kateri kurikulum, kakšno izobraževanje učiteljev in kakšen način ocenjevanja je najus¬ treznejši. Združene države Amerike so se že dvakrat v tem stoletju lotile temeljite prenove pouka naravoslovja. Prvič se je to zgodilo v začetku šestdesetih let kot posledica tekmovanja v osvajanju vesolja in hladne vojne, kar je sprožila Sovjetska zveza z izstrelitvijo prvega umetnega satelita Sputnika. Proti koncu stoletja se Američani lotevajo druge prenove, katere razlog je naravoslovna nepismenost, ki onemogoča vključevanje posameznika v sodobno tehnološko in informacijsko družbo. pomlad 1996 14 PRISPEVKI Vsebina nacionalnih Za Američane so temeljni cilji šolskega naravoslovja štirje: 1. Učenci naj znajo naravoslovne zakonitosti in postopke uporabiti za osebno odločanje. 2. Začutijo naj veselje, ki ga prinaša poznavanje in razumevan¬ je narave. 3. Uk naravoslovja naj povečuje delovno in gospodarsko uspešnost. 4. Šolsko naravoslovje naj usposablja za razprave o problemih, ki so povezani z znanostjo in tehnologijo. Prva dva cilja se nanašata na poznavanje vsebine naravoslov¬ ja, na obvladovanje naravoslovnih postopkov ter na osebna stališča in vrednotenje poznavanja narave. Druga dva opre¬ deljujeta vlogo naravoslovja pri vključevanju posameznika v delo, gospodarjenje in v politične razprave. Predpostavljata tudi poznavanje poklicev, ki so povezani z naravoslovjem. Temeljna načela, nacionalnih standardov za naravoslovje 1. Načelo enakosti Možnosti za pouk naravoslovja se morajo izboljšati za vse učence, ne glede na spol, etnično pripadost, telesno ali drugačno prizadetost. 2. Načelo vsestranskosti Vsi učenci naj bodo deležni pouka vseh naravoslovnih disciplin. 3. Načelo razumevanja Vsi učenci naj usvoje znanje, ki ga opredeljujejo vsebinski standardi, tako da ga bodo razumeli in ga znali uporabiti. 4. Načelo dejavnega učenja Učenci pri naravoslovju opisujejo predmete in pojave, pojave razlagajo in napovedujejo, domneve in napovedi preverjajo in svoje zamisli posredujejo drugim. Dejavno učenje vključuje telesne in miselne aktivnosti, ki sestavljajo naravoslovno raziskovanje. “Leaming Science is something students do, not something that is done to them.” “Uk naravoslovja je nekaj, kar učenci sami počno, in ne nekaj, kar kdo drug dela zanje.” 5. Načelo “več za manj” Da bi učenci bolje doumeli velike povezovalne ideje v naravoslovju, je treba skrčiti besednjak, število obravnavanih tem in količino spominskih podatkov. Povečati pa je treba delež časa za naravoslovje, poskrbeti za več primerno izobraženih učiteljev in naravoslovju nameniti več sredstev. 6. Načelo znanstvenosti K naravoslovni vzgoji sodi znanstveni način zastavljanja vprašanj ter znanstvene raziskovalne metode in razlage. V šolsko naravoslovje je treba vključiti tudi vlogo naravoslovja v zasebnem življenju vsakega posameznika in pomen naravoslovja za razvoj družbe. 7. Načelo sistemske vključenosti Standardi naravoslovja so le ena sestavina prizadevanj za splošno izboljšanje izobraževanja. K naravoslovnemu izobraževanju sodijo podsistemi: izobraževanje učiteljev, izdajanje učbenikov, šole in njihov upravni ter nadzorni aparat. Predlog standardov za šolsko naravoslovje vsebuje: - standarde za pouk naravoslovja, - standarde za poklicni razvoj (usposabljanje in izpopolnjevan¬ je) učiteljev, - ocenjevalne standarde za naravoslovje, - vsebinske standarde za naravoslovje, - standarde za naravoslovne programe (programske stan¬ darde), - standarde za sisteme naravoslovnega izobraževanja (sistemske standarde). Za naravoslovno vzgojo je najpomembnejši šolski pouk. Njegova kvaliteta pa je bistveno odvisna od učiteljev. Zato ni presenetljivo, da nacionalni standardi najprej opredeljujejo, kakšen naj bo pouk naravoslovja, takoj nato pa, kako naj se izo¬ bražujejo učitelji. Druga najpomembnejša spremenljivka, ki vpliva na pouk predmeta, je način preverjanja in ocenjevanja. Najobsežnejši del so vendarle vsebinski standardi. K vsebini šolskega naravoslovja sodi tudi razumevanje raziskovanja in usposobljenost za raziskovanje. Učenec mora znati poiskati, razložiti in uporabiti dejstva, pojme, zakonitosti, modele in teorije v naravoslovju. Poznati mora vezi med na¬ ravoslovjem in tehnologijo ter vlogo naravoslovja v družbi in zgodovinskem razvoju. Vsebina naravoslovja še ni kurikulum in ne šolski program naravoslovja. Isto vsebino je mogoče zaobseči v različnih kurikulih. Naravoslovne pojme, postopke in teme je mogoče spreminjati po obsegu, izbirati je mogoče zaporedje in medse¬ bojno usklajevanje. Glavno odgovornost za kvaliteto pouka prevzema učitelj. Za uspeh mora imeti podporo šolskega sistema, učenci pa morajo prevzeti večji del odgovornosti za svoje učenje. Učitelji morajo biti za poučevanje naravoslovja pripravljeni teoretično in praktično. Dokument opredeljuje te standarde na prvem mestu, da bi poudaril pomen vloge učiteljev. Veljajo za učitelje naravoslovja od osnovne šole do univerze. Standardi za pouk temelje na naslednjih predpostavkah: - Rezultati učenja so odvisni od načina poučevanja. - Na pouk vplivajo učiteljeva stališča do naravoslovja in do šolskega naravoslovja. - Način poučevanja je odvisen od učiteljevega razumevanja naravoslovja in njegove vloge. - Posameznikovo znanje je rezultat njegovih prizadevanj in družbenih vplivov nanj. - Učenec sam gradi svoje znanje s postopki, ki so lahko pomlad 1996 15 PRISPEVKI individualni ali socialni. Zato so za uspeh pomembne trdne in trajne vezi med učiteljem in učenci. - Pomemben vpliv na pouk ima učiteljevo poznavanje učencev in njegova stališča do njih. - Učitelj naj se nenehno uči: dopolnjuje in poglablja naj svoje znanje naravoslovja, poznavanje učencev in naj nenehno izboljšuje svoj način poučevanja. Čeprav so učitelji najpomembnejši dejavnik v vzgoji, niso edini, ki so odgovorni za prenovo pouka. Treba jim je zago¬ toviti čas in sredstva ter organizacijski okvir za sodelovanje s kolegi in načrtovalci prenove. Da bo pouk naravoslovja uspešen, morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih navajamo v nadaljevanju. A Učitelji pouk naravoslovja načrtujejo. Pouk mora biti raziskovalno naravnan. Pri načrtovanju postavijo kratko¬ ročne in letne cilje in izberejo vsebino skladno z interesi, predznanjem, sposobnostmi in izkušnjami učencev. Učne metode izbirajo tako, da posamezniku pripomorejo k razumevanju in da razvijajo pripadnost skupnosti, ki se uči naravoslovja. Učitelji pri tem načrtovanju sodelujejo drug z drugim. Učenje in poučevanje sta predstavljena kot skupinski dejavnosti. Posameznik v skupini se polno razvija in je za skupino največ vreden, če ohranja svoje posebnosti. Skupina gradi svojo uspešnost na različnosti svojih članov. Pogoj za to pa je najprej strpnost in nato spoštovanje drugačnosti. Prav dejstvo, da so drugi drugačni od mene, je temelj za sodelovanje z njimi. B Učitelj naravoslovja usmerja in olajšuje učenje. Pouk naj osredotoči na raziskovalne dejavnosti. Učitelj pri raziskoval¬ nem delu sodeluje z učenci, usklajuje razprave in učence vzpodbuja, da prevzemajo odgovornost za svoje učenje. Upošteva njihovo različnost in jih navaja k sodelovanju. Učitelj daje zgled učencem pri raziskovalnih dejavnostih, vzpodbuja njihovo zvedavost in odprtost za nove zamisli. Hkrati pa ostri njihovo kritičnost in podpira dvom, ki je značilna sestavina naravoslovja. C Učitelj redno preverja in ocenjuje svoj pouk in učenje svojih učencev. Preverjanje vsebuje tudi testiranje in ocenjevanje ter sporočila učencem in njihovim staršem. Učitelju služi za načrtovanje pouka, za prilagajanje učnih dejavnosti stanju v razredu in za spremembe načina dela s posamezniki. Pri tem ima učiteljeva beležnica enako pomembno vlogo kot formal¬ ni preskusi znanja. Učitelj učence tudi navaja na samoocen¬ jevanje in jih usposablja zanj. Samoocenjevanje je pomemb¬ no sredstvo za usvojitev standardov znanja in sposobnosti. D Učitelj načrtuje in zagotavlja okoliščine, v katerih poteka pouk. Skrbi za to, da imajo učenci na voljo čas, prostor, vire in pripomočke, ki so potrebni za učenje naravoslovja. Ustrezne okoliščine so za uspešen pouk bistvene. Učitelj je dolžan poskrbeti za dovolj orodja, učnih pripomočkov, pisnih in drugih informacijskih gradiv, ki so potrebni za pouk. Sola, starši in učenci so mu dolžni pri tem pomagati. Posebno pozornost je treba posvečati varnosti pri delu: varnostnim ukrepom in uporabi zaščitnih pripomočkov. E Učitelj usmerja proces, ki razred postopno spreminja v skup¬ nost za družno učenje naravoslovja. Za tako skupnost sta značilna vedoželjnost in miselna strogost. Učitelj mora sam spoštovati zamisli, sposobnosti in izkušnje vseh učencev in tako spoštovanje zahtevati od vsakega člana skupnosti. Upoštevati mora želje in zahteve učencev pri načrtovanju vsebine in tematike pouka. Ob tem zahteva, naj vsakdo prevzema soodgovornost za učni napredek vseh članov skupnosti. Učitelj vzpodbuja sodelovanje med učenci in usmerja nji¬ hove pogovore po pravilih, ki veljajo za znanstvene razprave. Učencem daje zgled v znanju, sposobnostih in vrednotah, ki so potrebni za znanstveno raziskovalno delo. Učenje naravoslovja v učnih skupnostih poglablja razumevan¬ je, razširja sposobnosti za raziskovalno delo in osmišlja izkušnje. Razvija spretnosti in sposobnosti in privzgaja dis¬ pozicije za učenje skozi vse življenje. Temelji na prepričanju, da se vsakdo mora in more učiti naravoslovja in da je vsakdo sposoben prispevati svoj delež k skupnemu uspehu. Učna skupnost je potrebni pogoj za uresničitev teh pričakovanj. F Učitelj naravoslovja dejavno sodeluje pri načrtovanju na¬ ravoslovnega programa šole. Šola mora imeti lasten program naravoslovja, ki ga mora vsako leto načrtovati in dopolnjevati. Učitelji morajo imeti priložnost, da sodelujejo pri odločanju o času, prostorih in finančnih sredstvih, ki so namenjeni naravoslovju. V okviru šolskega programa naravoslovja učitelji načrtujejo tudi pok¬ licni razvoj in izpopolnjevanje zase in za svoje kolege. Pouk naravoslovja v razredu je le del širšega sistema na¬ ravoslovnega izobraževanja na šoli in v državi. Da bi čim bolje uporabili čas, prostor in denar, ki ga namenjamo pouku na¬ ravoslovja, je treba dejavnosti na različnih ravneh usklajevati. Izboljšanje pouka naravoslovja je možno le, če bodo vsi učitelji na šoli sodelovali pri načrtovanju in izvedbi novih načinov dela. Vzpodbujati je treba sodelovanje učiteljev za isto starost¬ no stopnjo, sodelovanje med učitelji za različne starostne stopnje in učiteljev različnih naravoslovnih predmetov. Zanimivo je, kolikšen pomen pripisujejo učnim skupnostim. Načelo individualizacije pouka je povsem podrejeno delu v skupini. Ohranjanje in razvoj individualnih posebnosti in sposobnosti je visoko vrednoteno, vendar s stališča sodelo¬ vanja v skupini. Individualne razlike so namreč temeljni motiv za sodelovanje in hkrati zagotovilo za uspeh skupine, če je organizacija skupinskega dela zastavljena tako, da člani skupine prispevajo k skupnemu delu na tistem področju, na katerem so najboljši. Za svoj poklicni razvoj morajo imeti učitelji možnost: - opazovati delo dobrih praktikov in se pogovarjati z njimi, - študirati raziskave o uku in pouku, - razmišljati o lastnem delu in ga raziskovalno spremljati. Te možnosti so dolžne zagotoviti fakultete, ki usposabljajo učitelje, institucije, ki organizirajo stalno strokovno izpopol- pomlad 1996 16 PRISPEVKI njevanje učiteljev, in državni organi, ki odločajo o napredovan¬ ju učiteljev. Za učiteljev poklicni razvoj ne zadošča, če ga seznanjamo z učno vsebino in ga tehnično usposabljamo za pouk. Potrebna sta teorija in usposabljanje za razmislek o lastnem delu. Poklicni razvoj učiteljev temelji na naslednjih predpostavkah: Ves učiteljev poklicni razvoj je usmerjen v to, da bi razumel in znal posredovati raziskovalne postopke v naravoslovju. Na dodiplomski stopnji morajo za to poskrbeti fakultete, pri red¬ nem strokovnem izpopolnjevanju pa prevzema glavnino odgovornosti učiteljska skupnost. Zato je treba strokovno izpopolnjevanje učiteljev vse bolj prenašati s fakultet na šole. Pri poklicnem izpopolnjevanju je treba prenesti težišče z urjenja v učiteljskih veščinah na intelektualno rast. Učitelje¬ vanje namreč ni tehnična dejavnost, temveč sestav teoretičnih in praktičnih znanj in vedenj. Vsebina in postopki za izpopol¬ njevanje učiteljev morajo biti jasno in ustrezno povezani z učiteljevim delom. Učitelji se o pouku naravoslovja in učenju najlaže poduče v razredu in v šoli. Prve tri standarde je mogoče strniti v tri zahteve. Učitelj j se mora: - učiti naravoslovja, j - učiti poučevati naravoslovje in j - učiti se učiti. j Učenje naravoslovja j naj nujno vsebuje izkušnjo z raziskovalnim delom, j Raziskovalno tematiko je treba izbrati tako, da je pomembna za : naravoslovje in zanimiva za udeležence. Prilagoditi jo je treba j znanju, spretnostim in stališčem učiteljev. Ti se ob raziskoval- j nem delu seznanjajo z znanstveno literaturo, mediji in j tehničnimi informacijskimi viri. Ob tem se navajajo na skupin- j sko delo. i Zahtevani obseg in globina znanja gotovo zaobsegata vse- j binske standarde za učence in dijake. ; Obseg učiteljevega znanja opredeljujejo velike naravoslovne j ideje, globina pa se nanaša tudi na teoretično in eksperimen- j talno znanje, ki te ideje podpira. K poznavanju eksperimentalnih delovnih metod sodi formu- j lacija problema in poznavanje širokega spektra raziskovalnih j metod, ki vsebujejo primerjalno opazovanje, nadzor spre- j menljivk, statistično vzorčenje in računalniško modeliranje. j Obseg naravoslovnega znanja naj bo tolikšen, da učitelj j razume naravoslovno raziskovalno delo, razume temeljne na- j ravoslovne pojme in dejstva, zna povezovati pojme iz različnih j naravoslovnih ved z matematiko in tehnologijo ter jih uporab- j Ijati pri praktičnih odločitvah. j Razredni učitelji imajo nalogo, da postavijo eksperimentalne j in pojmovne temelje naravoslovja in vzbude pri učencih pozi- j tiven odnos do njega. Učenje za poučevanje naravoslovja j V učiteljev poklicni razvoj sodi napredek v znanju na- j ravoslovja, poznavanju učencev, učenja in poučevanja ter j obvladovanje veščin poučevanja. Učenje za poučevanje naravoslovja naj se v glavnem odvija v j razredu, ki ustvarja realne okoliščine, v katerih bo potekalo i učiteljevo delo. Pri usposabljanju za poučevanje učitelji raziskujejo, razmišljajo, berejo članke o raziskavah in se vključujejo v vodeno prakso. Učiteljevo pedagoško znanje vsebuje poznavanje učnega načrta, učenja, poučevanja in učencev. To je znanje, po katerem se učitelji naravoslovja razlikujejo od drugih na¬ ravoslovcev. Na njem temelji njihov poklic. Za učinkovito delo v razredu mora dober učitelj vedeti, kaj bi učenci določene starosti radi vedeli, razumeli, znali narediti. Vedeti mora, kaj se bodo naučili zlahka, kje se bodo pojavile težave, katere od njih so tipične in kakšno pomoč je treba učencem ponuditi, da jih prebrodijo. Učitelj mora znati upoštevati tudi razmere, iz katerih izhajajo učenci, njihove izkušnje, motivacijo, stile učenja in interese. Integralno razumevanje vseh teh dejavnikov učitelju omogoča izbiro učnih ciljev, strategij in metod, učnih pripomočkov, informa¬ cijskih virov ter načinov ocenjevanja in vrednotenja. Učitelj naravoslovja se mora tudi naučiti, kako naj ustvari in upravlja materialne okoliščine ter socialno in družbeno klimo, ki bo vzpodbujala učenje naravoslovja. Usposabljanje za poučevanje temelji predvsem na izkušnjah. Izkušnje pa je treba analizirati in razmišljati o posameznih ses¬ tavinah znanja: o naravoslovju, pouku in učencih ter o povezavah med temi sestavinami. Učitelji naj pri tem sodeluje¬ jo drug z drugim, za kar je treba ustvariti primerne organi¬ zacijske oblike, razviti ustrezno pojmovno strukturo in izra¬ zoslovje ter načine vrednotenja. Okoliščine, v katerih naj poteka usposabljanje za poučevan¬ je, naj bodo čim bolj realistične: v razredu je treba poučevati po dejanskem učnem načrtu in s sredstvi, ki so na voljo v šoli. Tam je treba opazovati pouk, pomagati pri njegovi izvedbi, ga izpel¬ jati v skupini ali samostojno in ga analizirati. Posebej se je treba ukvarjati z analizo področij, kjer začetniki naletijo na težave, na primer pri vrednotenju in ocenjevanju. Posebej je treba vzpodbujati inovativnost. Učiti Omogočiti je treba pogoste priložnosti za opazovanje in skupinsko analizo dela v razredu in na šoli. Učiteljem je treba posredovati povratno informacijo o njihovem delu. Organizirati je treba medsebojno tovariško pomoč in učitelje usposobiti za formalno spremljanje lastnega dela v obliki dnevnika in zbirne mape. Možnosti za izmenjavo poklicnega znanja je treba izboljševati z izbiro in usposabljanjem mentorjev, učiteljev sve¬ tovalcev, vodij strokovnih aktivov in študijskih skupin ter šolskih koordinatorjev. Učiteljem je treba omogočiti, da se seznanijo z raziskovalnim delom in uspešno prakso na svojem področju in da se sami vključujejo v raziskovalno delo. Učitelj se mora učiti vse življenje iz več razlogov. Najprej zato, ker mora spoznavati novosti v naravoslovju in didaktiki tega področja. Od njega se pričakuje, da bo na učence prenašal pozi¬ tivno naravnanost do učenja. To je mogoče le, če se bo sam nenehno učil. V spreminjajoči se družbi delodajalci vse manj računajo na delavce, ki znajo delati le po navodilih. Vse bolj ceni¬ jo take, ki znajo sami opredeliti problem, si zastaviti delovno na¬ logo in jo skupinsko rešiti. Če hoče učitelj vzgojiti takšne delavce, mora sam delati v podobnih okoliščinah. Novo znanje, nove zmožnosti in spretnosti, nova učna gradiva in novi učni pripo¬ močki prihajajo do učitelja po različnih poteh. Njegova naloga je, da jih redno vključuje v pouk in tako daje zgled svojim učencem. Učenje in uvajanje novega je pogosto boleč proces. Ob njem se je treba soočiti tudi z neuspehom in napakami. Vendar vse pomlad 1996 17 PRISPEVKI to sodi v normalen proces pri razvijanju novih sposobnosti in pri usvajanju novega znanja. Učitelj se bo tega prej ovedel, če bo uporabljal različna orod¬ ja za spremljanje lastnega dela. Spremljanju in analizi lastnega dela so namenjeni: videoposnetki in strukturiani in prosti zapisniki hospitacij, dnevnik, zbirnik svojih izdelkov in tipičnih izdelkov učencev in različni pripomočki za samoocen¬ jevanje. Ti pripomočki so nujno potrebni za samostojen ali skupinski razmislek o pouku. Učenje novega in uvajanje novosti je vselej povezano s tve¬ ganjem. Za vzpodbudno učno skupnost je značilno, da podpira tveganje. Podpira pa tudi skrbno in trdo raziskovalno delo, ki je tako značilno za naravoslovje. Stalno prenavljanje pouka je veliko lažje, če imajo učenci strokovno podporo učitelja in če ima učitelj profesionalno podporo. Dobi jo ob nastopih, na ses¬ tankih aktivov in študijskih skupin, od mentorja ali svetovalca in od vodje raziskovalne skupine pa tudi od strokovne javnosti, če kaj napiše ali drugače javno predstavi. Za napredek pouka naravoslovja so pomembne študijske skupine, strokovna društva ter strokovna in javna občila. (Nadaljevanje sledi v naslednji številki.) Higrometer je naprava za merjenje relativne vlažnosti zraka. Vlažen zrak se razlikuje od suhega v tem, da poleg molekul dušika, kisika ter nekaterih drugih plinov vsebuje tudi vodne molekule (vlago). Čeprav je te razmeroma malo, je pomembna, saj določa vreme. Čim več vlage vsebuje zrak, tem vlažnejši je, tem “slabše” je vreme. Suh zrak je brez vlage. Zrak prejema vlago z iz¬ hlapevanjem vode z gladine morij, rek, jezer ter s površine mokrih tal (zemljine), trav, listov ter tudi s površine človeške kože. Vendar množina vlage v zraku ne more neomejeno naraščati. Ko preseže določeno vrednost, ti. nasičeno vlažnost, se odvečna vlaga kondenzira v vodne kapljice, ki so vidne (megla, rosa, sopara v savni ipd.). Ker je pomembno razmerje med vlažnostjo zraka in njeno največjo možno vrednostjo (nasičeno vlažnostjo), vpeljemo t.i. relativno vlažnost, ki jo navadno izražamo v odstotkih. Rečemo, da ima nasičeno vlažen zrak relativno vlažnost 100 %, povsem suh zrak pa 0 %. Za življenje je najbolj ugodna relativna vlažnost 50 - 60 %. Z absorpcijo vlažnega zraka se snov navlaži, s čimer se spremenijo nekatere njene lastnosti. Npr. vlažen les nabrekne, vendar manj v smeri vzdolž letnic kot v prečni smeri. Zato ne smemo zbijati tesno skupaj niti zelo suhih niti zelo vlažnih desk, npr. če mizar dela namizno ploskev. Ko postavimo zbito ploskev v prostor z običajno vlažnostjo, se v prvem primeru deske prečno skrčijo (in med njimi nastanejo špranje), v drugem pa napihnejo (in izbočijo). Tudi človeški lasje ter živalske dlake se raztegnejo, če se navlažijo (v megli se lasje navlažijo in podaljšajo). Njihov raztezek je sorazmeren z relativno vlažnostjo zraka. To lastnost izkoriščamo za merjenje relativne vlažnosti zraka, to je pri higrometru. Da je raztezek organskih vlaken odvisen od vlažnosti zraka in je tako povezan z vremenom, so vedeli tudi že naši predniki. Ker pa se niso znali izražati učeno, niti niso znali izdelovati zapletenih merilnikov, so svoja zapažanja podajali preprosto, vendar kljub temu razumljivo. V Tičarjevi koči na Vršiču imajo zanimiv higrometer, ki so ga menda uporabljali stari pastirji s planin. Na sliki je narisan osel, katerega rep je narejen iz konjske žime. Zraven je navodilo, kako lahko s tem higrometrom ugotavljamo vreme. Piše nekako takole (pišem po spominu): Ce: • se rep maje, ■ je rep suh, • se repa ne vidi, • je rep moker, ■ rep pade na tla, bo: vreme vetrovno, vreme lepo, suho. vreme megleno, vreme deževno, potres. Ko boste na Vršiču, si zagotovo oglejte ta zanimivi in preprosti higrometer (visi nad vrati v točilnico Tičarjevega doma). pomlad 1996 18 PRISPEVKI Rubrika ”Mislil sem, da je Zemlja ploščata” je namenjena predstavitvam ”otroških” zamisli in kako (če je to mogoče) te zamisli uporabiti pri pouku. Najbrž ni več učitelja, ki bi pouk pričel z besedami: "Pozabite vse, kar o tem veste, sedaj se bomo učili od začetka in pravilno”. Že skoraj dve desetletji se tudi učitelji naravoslovja zavedajo, da otroci prihajajo v šolo s svojimi predstavami in razlagami naravoslovnih pojmov. Pojmi težs, sile in gibanja, svetlobe, toplote, plina ali tekočine, živega bitja in rastline ter še mnogih drugih nastajajo spontano iz otrokovih izkušenj, njegovih dejavnosti s predmeti in snov¬ mi In opazovanj. Ker so te ideje produkt lastnega razmišljanja in imajo svojo notranjo logiko, se otrokom zdijo smiselne in včasih iz njih nastajajo cele male "teorije" o kakem naravnem pojavu. Prav zato so tudi zelo stabilne in trdožive ter se pogosto kljub nasprotnim dokazom in razlagam ohranijo. Če te "otroške”, "naivne" ali "alter¬ nativne” zamisli ignoriramo in jih ne skušamo uporabiti kot izhodišče za razlage, ki so naravoslovno pravilnejše, se lahko v otroških glavah pojavi dvoje znanj, šolsko znanje, ki ga pripoveduje učitelj In učbeniki in je uporabno samo v šoli, in vsakdanje "praktično’ znanje, ki gaje pridobil otrok sam ali pa posnel po "razlagah zdrave pameti" odraslih, Nekaj primerov razlag ”0 ploščatosti Zemlje, čeprav nekateri trdijo, daje okrogla”, je povzetih iz knjige Otroške zamis¬ li v naravoslovju (Children’s Ideas in Science)'. Otroci, ki si razlagajo, daje Zemlja ploščata, tega niso povedali neposred¬ no. Pričeli so s trditvijo, ki so jo poznali, da je Zemlja okrogla kot žoga, v resnici pa niso verjeli v to, da živijo na površini krogle. Za njih je Zemlja v glavnem ravna plošča. Trditev, da je Zemlja okrogla, so si skušali osmisliti na različne načine. Zemeljska okroglost so le Zemeljska krogla ali ceste, speljane okrog globus je neki drug dreves ali ovinkov. planet „ a „ ebu . Okrogle so oblike hribov in gora. Zemlja je obdana z oceanom. Zemlja je obdana z oceanom, Okroglo obliko te plošče vidimo na slikah, to je omogočilo Kolumbu, ki jih je posnel satelit. da je šel okrog. Glede na odgovore so raziskovalci pripravili individualne učne enote s slikovnim gradivom, video¬ posnetki in poskusi, ki so bolje ponazorili in osmislili trditev, da je Zemlja okrogla. Samo nekaj splošnih dokazov brez upoštevanja različnosti razlag ne vodi k zastavljenemu učnemu cilju, trdi Joseph Nussbaum' z Univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dušan Krnel ^ Nussbaum J,, The Earth as a Cosmic Body v Children’s Ideas in Science (Driver K., Guesne E., Tiberghien A, -ured¬ niki), Open University Press, Milton Keynes, 19S9. C ZALOŽBA Vremenska opazovalnica za razredno stopnjo V LIČEN KOVČEK LAHKO POLJUBNO VSTAVLJATE METEOROLOŠKE INSTRUMENTE. NA VOLJO SO VAM: •HIGROMETER, • BAROMETER, •TERMOMETER, • TERMOMETER (MIN - MAX), •KOMPAS, • URE, • MERILEC VETRA, •MERILEC PADAVIN. VSE TE PRIPOMOČKE LAHKO DOBITE V Cankarjevi založbi - Salon učil in avdiovizualnih pripomočkov Koprska 94, 1000 Ljubljana, tel.: 061-123-23-80 faks: 061-263-279 pomlad 1996 Mislil sem, da je Zemlja ploščata 19 Marija Ahtee Univerza v Helsinkih, oddelek za izobraževanje učiteljev v Članek je povzet po reviji Primary Science Revievv. Pri usvajanju pojma temperature imajo otroci težave najprej zaradi vsakodnevnih izkušenj, nato pa še zaradi matematičnega |§ pravila za seštevanje. Izraz temperatura se v vsakdan- Predstavitev jem življenju veliko uporablja. Na problema Finskem imamo izkušnje s hladnim in toplim vremenom. V Helsinkih je februarja povprečna temperatura okoli -6° C, julija pa okoli 17° C. Januarja 1987 je bila zabeležena najnižja temperatura v Helsinkih v tem stoletju, -34° C, julija 1945 pa najvišja, 32° C. In seveda vsi poznamo savno. Pri vsaki hiši imamo termometre, s katerimi merimo notran¬ jo in zunanjo temperaturo. Podatke potrebujemo, da lahko urav¬ navamo ogrevanje hiše ali da se lažje odločimo, kaj bomo oblek¬ li. V vsaki hiši je tudi medicinski termometer, pa termometri za merjenje temperature v pečicah, hladilnikih in savnah. Zaradi široke uporabe v vsakdanjem življenju učitelji običajno predpostavljamo, da učenci pojem temperature obvladajo. Vendar bi morali biti pozorni na vsakodnevne izkušnje otrok, ki pogosto vodijo do napačnega razumevanja. Predvsem gre za uporabo besed vroče, mrzlo, toplo, mlačno, hladno v vsakdanjem govoru. Pogosto slišimo, da kdo reče: "Kako topel dan je danes!” V februarju ta izjava ustreza zunanji temperaturi 5° C. V juliju bi bil to ledeno mrzel dan. Če bi se vaš čaj ohladil do temperature, ki je nekaj nad sobno, bi se pritožili, da je mrzel. Če pa bi pili vodo z enako temperaturo, bi se vam zdela neokusno topla. Zato otroci, ko pridejo v šolo, večinoma potrebujejo kar nekaj časa za spoznanje, da besede mrzlo, toplo in vroče pravzaprav predstavljajo kvalitativno temperaturno lestvico. ■■psSKKB s testom, ki sta ga izdelala Stavy in Raziskava Berkovitz 1 , sem raziskala predstave 8-13 let starih finskih otrok (2.-6. razred). Test vsebuje 8 Ko mati naroči otroku: ”Obleci nekaj toplega!”, to pomeni nekaj volnenega. Ni čudno, da otroci sklepajo, da imajo telesa iz različnih snovi različne temperature. Otroci o tem, kaj je vroče in kaj hladno, običajno sodijo po dotiku. Vendar je človeško telo precej nezanesljiv termometer. Je prevodnik, ki želi ohraniti stalno temperaturo okoli 37° C. Ob dotiku lesenega in kovinskega telesa, ki sta bili obe dalj časa v isti sobi, se bo zdelo, da je kovinsko telo hladnejše od lesenega, čeprav imata obe enako temperaturo. Kovinski predmeti so dobri toplotni prevodniki in iz telesa, ki ima višjo temperaturo, teče toplota v kovino, dokler (teoretično) obe telesi ne dosežeta neke ravnovesne temperature. Brez večje nevarnosti lahko obliznemo kos lesa pri temperaturi 0° C (če nas ne motijo trske na jeziku), če pa bi obliznili kovinsko palico, bi jezik primrznil nanjo. Segrevanje in ohlajanje telesa je odvisno od njegovih razsežnosti in stikov z okolico. Izkušnja iz vsakdanjega življenja kaže, da imamo ob dotiku z veliko količino vroče vode bolj vroč občutek kot ob dotiku z majhno količino vode z enako tempe¬ raturo. Če toplota iz velikega rezervoarja teče v naše telo, se voda v rezervoarju skoraj ne ohladi. Podobno povzroči velika količina mrzle vode bolj mrzel občutek kot majhna količina, ker se zara¬ di toplotnega toka iz našega telesa v večji rezervoar voda skoraj ne segreje. Temperatura ni odvisna od količine snovi. Sodi med tako imenovane intenzivne fizikalne količine. Temperatura ostane enaka, če različne količine vode z enako temperaturo zlivamo skupaj ali če jo delimo na manjše dele. To je navidez v nasprotju s pravili, ki se jih otroci učijo pri matematiki: 2 + 2 = 4! vprašanj. Nekatera so zastavljena kvalitativno (kot na sliki 1), druga kvantitativno (kot na sliki 2). Na kvalitativna vprašanja, ki so se nanašala na prelivanje vroče vode iz ene v dve posodi ali zlivanje iz dveh v eno, sta bila pomlad 1990 22 PRISPEVKI možna dva pravilna odgovora: ni spremembe oziroma voda je hladnejša. V idealnem primeru bi naj temperatura v posodah ostala enaka, običajno pa je temperatura okolice nižja od tem¬ perature vroče vode in voda se zato ohladi. Približno tretjina učencev 2. in 3. razreda je tak vpliv okolice upoštevala. To je razvidno iz njihovih utemeljitev: ”Če vodo premikamo, se zato ne segreva in ne ohlaja, ” ali: "Voda se ohladi, če jo prelivamo, ” ali: "Voda se ohladi, ker je posoda mrzla. ” Najpogostejša razla¬ ga pri odgovorih, ki niso predvidevali spremembe, je bila intu¬ itivna: ”Kaj pa se lahko sploh zgodi, voda je ena in ista. ” Učenci 2. do 4. razreda so bili bolj negotovi pri zlivanju vroče vode iz dveh posod v eno kot pri prelivanju iz večje posode v dve manjši. Svoje odgovore so na primer utemeljevali: ” Kadar zmešamo vroči vodi, dobimo vrelo, ” ali: ”Ce zlijemo vodi sku¬ paj, bo voda dvakrat bolj vroča. ” Učenec 3. razreda je napisal: "To je enostavno, enako kot pri seštevanju: 5 + 5-10. Vroče + vroče = bolj vroče.” 10 odstotkov učencev je odgovorilo, da bo voda bolj vroča, ko jo bomo prelili iz ene v dve posodi. Pri zli¬ vanju dveh delov enako vroče vode skupaj pa je 36 odstotkov V enakih posodah A in B sta enaki količini enako vroče vode. Vodo iz posod A in B prelijemo v posodo C. Voda v posodi C je: •HHHHHHHP Da bi učenci razumeli tempera- Povzetek turne spremembe pri mešanju vode, morajo upoštevati veliko dejavnikov. Uspeh je odvisen od: - razumevanja uporabe besed vroče, hladno, mrzlo v vsakdanjem življenju in pri kvalitativni temperaturni lestvici, - poznavanja zveze med odčitkom s termometra in občutkom za vroče oziroma mrzlo, - spoznanja, da naše telo zaznava temperaturo drugače kot termometer, - razumevanja toplotnega prevajanja od sistema v okolico in obratno. Ni torej čudno, da je več kot polovica učencev 2. in 3. razre¬ da neuspešnih pri reševanju testa o temperaturi pri prelivanju vode. Kaže, da imajo šele učenci 4. razreda dovolj izkušenj, da med več možnostmi izberejo pravo. Zanimivo je, da učenci seštejejo temperaturi vode iz dveh posod, čeprav so v kvalitativnem primeru jasno napisali, da tem¬ peratura ostane ista. To je delno tudi posledica tega, da se pri matematiki na tej stopnji največ ukvarjajo ravno s seštevanjem. 1 Stavy R., Berkovitz B,, Cognitive conflict as a basis for teaching quantitative aspects of the concept of temperature. Science Education, 1989, 64(5), 679-692 učencev 2. razreda in 16 odstotkov učencev 6. razreda izbralo odgovor: ”Bolj vroče. ” Za učence 2. in 3. razreda je bilo težje odgovoriti na kvantita¬ tivno zastavljeno vprašanje. Pri zlivanju manjših količin vroče vode skupaj je 35 odstotkov učencev 4. razreda seštelo vrednos¬ ti temperatur, prej, pri kvalitativnem vprašanju, pa jih je samo 23 odstotkov odgovorilo, da bo voda bolj vroča. Na splošno ni dobre korelacije med odgovori na kvalitativno in kvantitativno zastavljena vprašanja. Pri kvalitativnem reševanju sta dva učenca z enakimi besedami utemeljila, da se bo vroča voda s temperaturo 80° C ohladila, ko jo bomo iz ene posode prelili v dve. Vendar je na ustrezno kvantitativno zastavljeno vprašanje eden odgovoril, da bo temperatura vode 79,5° C, drugi pa, da 40° C. Podobno sta dve deklici enako jasno poudarili: ”Ce vročo vodo prelijemo v dve posodi, bo voda v obeh manjših posodah enako vroča, kot je bila v veliki, ” in: ”Ce vodo prelijemo v dve posodi, mora biti temperatura ista kot v prvi posodi, saj je voda ista. ” Za odgovor na kvantitativno zastavljeno vprašanje je prva deklica izbrala temperaturo 80° C, druga pa 40° C. V enakih posodah A in B sta enaki količini vode s temperaturo 80° C. Vodo prelijemo v posodo C. Kolikšna je temperatura vode v posodi C? Porazdelitev odgovorov učencev na vprašanje s slike 1 Prevedla Maruša Potokar pomlad 199« 23 PRISPEVKI Izvajano na tečaju Zemlja v vesolju in naravoslovna noč, v šolskih letih 1993/94 in 1994/95. Projekt TEMPUS - Razvoj začetnega naravoslovja S once je naša najbližja zvezda. Od njega do nas svetloba potuje približno 8 minut. Z emlja kroži okrog Sonca, nam pa se zdi, da se Sonce med letom navidezno premi¬ ka glede na daljne zvezde. Podnevi zaradi nje¬ gove svetlobe ne moremo videti, pred katerimi zvezdami trenutno je. Ker pa vidimo zvezde ponoči, vemo tudi, kako ležijo podnevi. V krožnem pasu na nebu ob navidezni letni poti Sonca leži 12 skupin zvezd in ozvezdij, ki imajo večinoma živalska imena. Zato se ta pas imenuje živalski krog ali zodiak. 2 a doživljanje živalskega kroga je primerna igra, v kateri lahko sodeluje veliko ljudi, na primer ves razred. Najbolje jo izvedemo na prostem, lahko pa tudi v večjem prostoru. Z a igro ne potrebujemo drugega kot dobro voljo in dvanajst listov, na katere z debelimi črkami napišemo imena ozvezdij. Liste razvrstimo po takem vrstnem redu, kot so razvrščena znamenja v horoskopu. Vodja igre (navadno učitelj) vzame prvi list in vpraša prisotne, kdo je rojen v zna¬ menju ovna. Vsi ”ovni” se postavijo skupaj na rob prostora, kjer predstavljajo to ozvezdje. Eden od njih drži pred seboj list z napisom Oven. Nato skliče vse ”bike”, ki se postavijo levo od "ovnov” in predstavlja¬ jo ozvezdje Bika. Eden od njih drži pred seboj list z napisom BIK. Tako gre naprej in nazadnje vseh dvanajst skupin sestavlja velik krog - ozvezdja živalskega kroga. Če se zgodi, da v katerem od znamenj ni rojen nihče, določimo nekoga, da predstavlja to ozvezdje. Da bi bili udeleženci raz¬ porejeni v enakomernih raz¬ daljah in čim pravilnejšem krogu, priporočamo, da vodja vnaprej zariše krog in ga razdeli na dvanajst enakih delov. Otroci se radi prerivajo. Zato morajo imeti določen pros¬ tor, ki ga ne smejo zapustiti, le tako bo igra nazorna in razumljiva. K o je razvrščenih vseh 12 ozvezdij, je treba določiti še Sonce in Zemljo. Najprimerneje je, da je Sonce kar vodja, ki se postavi v sredino kroga, eden od udeležencev pa Zemlja. Ta se postavi med Sonce in ozvezdja. abavno je, če se Sonce in Zemlja pred¬ stavita in povesta glavne podatke o sebi. 2 ; ”Jaz sem Sonce, vroča svetla zvezda. Sem stokrat večji od Zemlje. Neprestano pošiljam svetlobo in toploto na vse strani. Brez mene ne bi bilo življenja na Zemlji...” ”Jaz sem Zemlja. Sem majhen planet, stokrat manjša od Sonca. Svetlobo in toplo¬ to dobivam od Sonca, okrog katerega krožim...” P o predstavitvi začne Zemlja počasi krožiti okrog Sonca (v smeri, nasprotni urinemu kazalcu). Vodja občasno zakliče, naj se ustavi. Takrat udeleženci skupaj z vodjo ugotavljajo, katero ozvezdje bi z Zemlje videli v isti smeri kot Sonce (če nas ne bi slepila njegova svetloba), to je, v katerem ozvezdju je Sonce takrat na nebu. / o je na primer Sonce v ozvezdju Oven, iSje to ozvezdje na nebu podnevi in ga ni mogoče videti. Ponoči pa se vidijo ozvezdja, ki ležijo Ovnu nasproti, to so Devica, Tehtnica, Škorpijon ... Ko čez pol leta pride Sonce v Tehtnico, pa mi tega ozvezdja ne vidimo zaradi dnevne svetlobe, ponoči pa vidimo Ribi, Ovna, Bika ... (Ugotavljamo torej, da smo rojeni v tistem znamenju, v katerem je bilo Sonce, ko smo se rodili, čeprav takrat to ozvezdje ni vidno. Najlepše ga lahko opazujemo pol leta po rojstnem dnevu.) Kadar pri tej igri opazujemo določeno ozvezdje, je še zabavneje, če skupina dvigne papir z imenom ozvezdja ali plakat m na glas pove, katero ozvezdje predstavlja in mogoče še kakšno zanimivost o njem. Živahno in disciplinirano izvedena igra je udeležencem všeč. Hitro jim je vse jasno. V igri lahko pred¬ stavite še dan in noč, dolžino dneva in dolžino leta. Stana in Marijan Prosen se v zadnjih letih skupaj ukvarjata z astronomijo za mlade. Razporeditev udeležencev v igri živalski krog. V primeru na sliki je Sonce v ozvezdju Device, ki je nevidno, saj je dan, ponoči pa so najbolje vidna Oven, Ribi, Vodnar, ki so Devici nasproti. V igri lahko ponazorite tudi dan in noč, trajanje dneva in leta. pomlad 1996 naravo: ;!ovna skrinja 24 • v avt\cv\a s M Potrebujemo: ■ plitko posodo, ■ brezbarvni lak za nohte, ■ črn, nekoliko trši papir (naj ne bo preveč gladek), ■ vodo in škarje. oderna tehnologija (predvsem računalniki in barvni tiskalniki) nam omogoča, da svojim izdelkom dodamo osebnostno noto. Da pa ne izstopa samo tehnologija, je dobro dodati še kaj nepredvidljivega, neponovljivega. Na lepo izpisano voščilnico (napisano z roko ali oblikovano z računalnikom) lahko nalepimo mavrično sliko. Vsaka voščilnica bo unikatni izdelek. V posodo nalijemo vodo približno 2 cm visoko. Pripravimo koščke papirja (4 cm x 4 cm) in na vodno gladino kanemo kapljico brezbarvnega laka za nohte. Počakamo, da se lak nekoliko razleze po površini. Pri robu posode potopimo papir v vodo in ga potegnemo pod razlezeno kapljico laka. Papir dvignemo tako, da se ga lak oprime, voda pa ob strani odteče. Počakamo, da se papir osuši. Na njem ostane tanka plast laka, ki jo vidimo v različnih barvah, odvisno od tega, pod kakšnim kotom jo gledamo in kako debela je na posameznem mestu. orda se vam prvi poskus ne bo takoj posrečil. Potrebno je nekoliko vaje, saj med lakom in papirjem ne smejo ostati kapljice vode ali mehurčki zraka. Tudi preveč gost lak ali pregladek papir za izdelavo mavrične slike nista primerna. Po nekaj poskusih je treba vodo zamenjati. Nada Razpet višja svetovalka v Zavodu republike Slovenije za šolstvo m ca naravoslovna škornja Učitelji znate popestriti pouk ■ z zanimivo zgodbico, ■ s pripravo poučnega poskusa, ■ z igro, ki otroke navduši, ■ in še z marsičim. Pobrskajte po svoji naravoslovni skrinji, opišite izvirno idejo in nam jo pošljite, da jo bomo lahko objavili in tako predstavili vašim kolegom. Dodajte kako ilustracijo, morda fotografijo iz razreda, da bo prispevek nazomejši in zanimivejši. Napišite seveda, kdo in s katere šole ste, da se bo vedelo, kje se te posre¬ čene ideje rojevajo. Naj dober glas seže v deveto vas. Primer tehtnice, ki jo lahko izdelate tudi sami. ehtnico so izdelali študentje j Pedagoške fakultete v Ljubljani na vajah iz didaktike naravoslovja, j \ pomlad 1996 n a ravo s i ov nc\ sk i A mja Fotografija: Nedžad Žujo KAK STE ŽELELI VEDETI IN SI UPATE VPRAŠATI KAKO DELUJE AIR BAG? Sprašuje: Sonja Grošelj, OS Oskar Kovačič, Ljubljana AIR BAG IN ŠVEDSKI ZRAK Odgovarja: Dušan Krnel Večina sodobnih osebnih avtomobilov je opremljena z ”air bagom”, zračno blazino ali vrečo, včasih napišejo tudi varnostni meh, ki naj bi ob čelnem trčenju ščitil voznika, za doplačilo tudi sopotnika. Imenovanje ”air bag” se je uveljavilo tudi pri nas in je zavedlo celo oglaševalce. Udarni slogan za nakup avtomobilov Volvo se je glasil: Z avtom dobite tudi 67 litrov švedskega zraka. To naj bi se zdelo kupcem silno imenitno. Vendar je že samo poimenovanje tudi v angleškem izvirniku napačno. Vreča se ob trku ne napolni z zrakom. Poimenovanje ”air bag” (angl. air = zrak, bag = vreča, torba ...) pa tudi oglas usmerjata bralca k razlagi, da se nekje v avtu stisnjen zrak ob udarcu sprosti in napolni balon. Tako napihovanje bi bilo za uspešno varovanje prepočasno. Potrebna je eksplozija, kemijska reakcija, ki poteče hipoma in kjer je eden od produktov plin. Lastnost plinov, ki nastanejo ob eksplozijah, pa je, da v trenutku napolnijo ves prostor, ki jim je na razpolago. To se dogaja tudi v tako imenovanem ”air bagu”. Ob udarcu eksplodira natrijev azid, vžig je električen, sproščata se dušik in natrij. Potek lahko ponazorimo z enačbo za to kemijsko reakcijo: 2NaN 3 -► 2Na + 3N 2 Za natrij, ki je zelo reaktiven element, je poskrbljeno z drugo kemijsko reakcijo, vežejo ga z železovim oksidom. Da bi se vreča zaradi visokih pritiskov ob eksploziji ne raztrgala, je izdelana iz poroznih materialov, ki pline delno prepuščajo. Reakcija je opisana v novejših kemijskih učbenikih 1 ,”Air baga” torej ne napolni zrak, ampak dušik. Pravilno angleško poimenovanje bi bilo "nitrogen bag” ali dušikova blazina oz. vreča. Z volvom potemtakem ne dobite "švedskega zraka”, ampak "švedski dušik”. Ker pa je dušik kemijski element, po definiciji pr¬ vina, nekaj, kar mora obstajati brez pridevnikov, ne more biti ravno švedski. Drugače je z zrakom. Zrak je zmes plinov z naj¬ večjim deležem dušika. In ker je zmes, se njegova sestava lahko spreminja, s tem pa pridela pride¬ vnike. Govorimo o morskem zraku, gorskem zraku, čistem zraku ..., niso pa za sestavo zraka značilne državne meje, zato ni mogoče go¬ voriti o "švedskem zraku”. Če pa bi bil v varnostni vreči zrak, bi to bila hvaležna tema za oglaševalce in proizvajalce. Lahko bi vas ob nesreči objel "vlažen morski zrak” ali ”svež alpski zrak”, terenska vozi¬ la bi lahko imela varnostne vreče z "zrakom savan” in tako dalje ... 1 Brachy J. E., Halum J.R., Chemistry the Study of Matter and its Changes. John Wiley & Sons. Inc., New York, 1993. KAR STE ŽELELI VEDETI IN SI UPATE VPRAŠATI Pošljite nam vprašanja in z veseljem bomo poiskali strokovnjake, ki vam bodo poskusili odgovoriti. Pri katerih temah na razredni stopnji je primemo uporabiti mikroskop in kakšen bi bil najprimernejši? Kako preprosto razložiti, zakaj se pri presli¬ kavi z lečo slika predmeta postavi na glavo? Zakaj vre mleko drugače kot voda? pomlad 1996 KAR STE ŽELELI VEDETI IN SI UPATE VPRAŠATI L i etos sem začela učiti predmet Jmatm spoznavanje narave v 5. razredu. Obljubila sem si, da bom pouk pripravljala tako, da bomo nova spoznanja utemel¬ jevali z eksperimenti, opazovanjem v naravi itd. V oktobru smo pričeli obravnavati Sestavine rodovitne prsti. Odločili smo se za eksperiment, ki je predlagan v učbeniku. V razred smo prinesli pesek in mivko, vrtno prst in humusno mešanico, ki jo pripravljajo v vrtnarijah. Odločili smo se za delo po skupinah. Vsaka skupina je napolnila štiri lončke s posamezno sestavino in v vsak lonček posadila 3 fižolova semena. Lončke smo opremili s potrebnimi oznakami. V zvezke smo zapisali svoja predvidevanja glede kaljenja in razvoja rastlin. Učenci so napovedali, da se bodo rastline najhitreje in najlepše razvijale v humusu. Sledilo je opazovanje. Čez nekaj dni so semena začela kaliti. Prva so pokukala na plan tista iz ava e Pedagoške fakultete Pogosto se primeri, da nas zvonec že priganja, naše priljubljeno okrepčilo, kava, pa je še prevroča za pitje. Združba kavofilov med fiziki s Pedagoške fakultete predlaga znanstveno utemeljeno rešitev tega perečega problema. Rešitev izvira iz termodinamike, ki med drugim uči, da se sistem v toplotnem stiku z okolico (in zakaj ne bi bila to skodelica, ah, slastno dišeče kave na mizi?) hladi tem hitreje, čim večja je tem¬ peraturna razlika med sistemom in okolico. Kavo moramo torej pustiti, da se sama hladi kolikor mogoče dolgo, šele ko se zvonec oglasi, vanjo dolijemo hladno mleko, kar jo še dodatno ohladi m če imamo srečo, je ravno prave temperature. Če ravnamo drugače in dolijemo mleko že na začetku, ta sicer zniža temperaturo tekočine, a navadno ne dovolj. Ker pa je temperaturna razlika med mivke. Domnevali smo, da je bila mivka najbrž najprimerneje navlažena. Toda tudi po dveh ted¬ nih, ko so imele rastline že razvite liste in kore¬ nine, so bile tiste, posajene v mivki, najbolj razvite. Tedaj je potek eksperimenta začel vznemirjati tudi mene. Razmišljala sem: "Mivko sem prinesla sama. Z ničemer je nisem zmešala. Kaj se doga¬ ja?” Potem sem se spomnila, da sem mivko dobi¬ la pri prijateljici, ki gradi hišo blizu bifeja, kjer gostje zunaj privežejo kakega kužka ali pa celo kdo od odraslih pognoji sosedovo mivko, ne da bi vedel, da bomo z njo v šoli delali eksperiment. Ko smo se v šoli o tem pogovarjali, smo ugotovili, da nas narava lahko preseneti tudi na tak način. Marija Kuralt OŠ Jakob Aljaž Kranj ZGODBE IZ RAZREDA So vam učenci zakuhali kaj zanimivega? Se vam je v razredu zgodilo kaj nenavadnega in je bilo povezano z naravoslovjem? Vam je poskus ponagajal in ste se morali znajti, kakor ste vedeli in znali? RADOVEDNO PRIČAKUJEMO VAŠE PRISPEVKE. (zaželenim) sistemom in okolico zdaj manjša, se bo tekočina hladila počasneje kot v prejšnjem primeru. Temperaturo, primerno za pitje, bo dosegla pozneje. Recept za ravno prav vročo kavo je torej: potr¬ pljenje do zadnjega trenutka, nato pa dodatek hladnega mleka. Če pa pijete le črno kavo, vam ne preostane drugega, kot da kavo pristavite pravočasno. Ana Gostinčar Blagotinšek pomlad 1996 27 ZGODBE IZ RAZREDA PETKINA KRIŽANKA TAKŠNE KRIŽANKE SO V REVIJI PBTFKA “ LAHKO JO NAROČITE PO TELEFONU (061 125 5505), TELEFAKSU (061 126 3195) ALI PA -v PO POŠTI NA NASLOV: KOSKOS d. o. o., p. p. 3420, 1001 LJUBLJANA pomlad 1996 PETKINA KRIŽANKA 28 narava )odoben priročnik o Zemlji in življenju na njej ZA RAZGIBANE UČNE Cena: 10.460 SIT URE V obširnem besednem kazalu so imena vseh v knjigi omenjenih pojavov, kamnin ter rastlinskih in živalskih vrst. Na koncu knjige je geslovnik s kratkimi razlagami strokovnih in znanstvenih izrazov. ~ i S Naslovi poglavij: Potovanje v središče Zemlje Moč ozračja Razvoj in prilagajanje v* Razmnoževanje za preživetje Iskanje hrane Premikanje in bivanje Napad in obramba Čutila in sporazumevanje Živo okolje Knjiga prinaša najnovejše informacije o Zemlji življenju na njej. Značilnosti nežive narave opisujeta dve poglavji, živi svet našega planeta pa je prikazan v sedmih. Posamezne pojme in procese podrobno razlaga s stotinami ilustracij in z vsakomur razumljivim jezikom. Enciklopedijo lahko uporabljamo na več različnih načinov, knjiga pa je še posebej primerni pripomoček za pouk biologije. Slikovne ponazoritve in njihova pojasnila omogočajo hitro in poglobljeno razumevanje obravnavane tematike. Šolam nudimo 10% popust. Knjigo lahko 24 ur na dan naročite po telefonu 061/140 24 07 K Založba Mladinska knjiga o 99 POKROVITELJICA SLOVENSKE OLIMPIJSKE REPREZENTANCE k K AKO : 1 DELUJE NARAVA Polonca Kovač Ilustrirala Ančka Gošnik Godec, VZG, 1995 Prva knjiga iz zbirke Čudeži narave 75 strani 2221 SIT Steve Parker Prevedel Stanko Cvetek, Založba obzorja Maribor, 1994 123 strani 4494 SIT KAKO DELUJE NARAVA ZELIŠČA MALE ČAROVNICE h w > " n ikt' Ji )' < - ' 4k>, ■fšBgtjJ - 4 tm- , .. Ančka Gošnih Godce S£«* eč4B0VN, “ K njiga, ilustrirani priročnik, je razdelje¬ na na devet med seboj povezanih poglavij (Osnovno o naravi, Hrana za živ¬ ljenje, Dihanje in obtok, Rast in premika¬ nje, Čutila, Živci, Možgani in vedenje, Razmnoževanje, Druženje, Splet narave), je torej pregled živega sveta in njegovega delovanja. V saka tema znotraj poglavja je pred¬ stavljena na dveh straneh (npr. pres¬ nova, sprejemanje kisika, izločanje ipd.), in sicer primerjalno po rastlinskih in živalskih skupinah. Besedilo je zelo poenostavljeno, ponekod dokaj površno ali celo' napačno (npr, zajedalci "kradejo” kri svojim gostiteljem, sledi primer saku- line in raka!). Kljub preprostemu besedilu nekateri pojmi niso razloženi (npr. pola¬ rizirana svetloba), zato celotno sporočilo obvisi v zraku. Poenostavitev namreč ne vodi v spoznanje bistva, ampak v površnost. Morda je katera od netočnosti nastala pri prevodu, vendar se mi zdi verjetneje, da so osnovne napake že v izvirniku in da je prevod korekten, čeprav od časa do časa začutimo strukturo angleškega izvirnika. Ob tem je treba opozoriti predvsem na kritičnost založb pri odločitvah za pre¬ vode, saj ob tako veliki ponudbi ni tako zelo težko poiskati kakovostnih izvirnikov. V tovrstnih knjigah so zanimive pred¬ vsem nazorne risbe. Glede tega je knjiga Kako deluje narava ena od mnogih (povprečnih) izdaj, Slikovno gradivo in morda kakšna zamisel o primerjavi posameznih organskih sistemov je uporabno za pripravo učne snovi. Besediloje le najnujnejša podpora slikam in ga je treba zaradi opisanih pomanj¬ kljivosti kritično uporabljati. Peter Skoberne K njiga na zelo prijeten način predstavlja 34 zdravilnih rastlin in njihovo uporabo. Uvodna poglavja uokvirijo zgodbo o majceni čarovnici Lenčki, ki je priletela na zobni krtački, se priselila v sovino duplo lipovega drevesa in se zelo dobro spozna na zdravilne rastline ter njihovo uporabo. Tu zvemo tudi, kaj je ščepec, prgišče, kaj poparek in tinktura. Pridružita se ji sosedovi zvedavi miški Lolek in Lolika; zvesto spremljata prijazno čarovnico, ki s poznavanjem zdravilnih lastnosti rastlin vsako¬ mur pomaga v zdravstvenih težavah. O b tekoče, sveže in zabavno opisanih dogodivščinah zvemo veliko skrivnosti o rastli¬ nah, tudi spoznamo jih, saj je vsaka cvetlica predstavljena s svojo zgodbo in dopol¬ njena z zelo prijetno, hkrati pa tudi vemo ilustracijo. Zato rastline ni težko prepoznati, prav gotovo pa bomo zvedeli kaj novega o njej. Nizajo se portreti od arnike do žajblja, skratka rastline, ki jih srečujemo dovolj pogosto, nekatere celo vsak dan. Ali veste, iz česa pridobivajo gorčico, kako odpraviti bradavice, olajšati kašelj ali spodbuditi tek? Poglejte v Čarobno knjigo čarovnice Lenčke! Vmes so vpletena opozorila o strupenosti rastline, podatki o tem, kje raste, kako jo nabiramo in pripravljamo. O zavarovanih rastlinah in kako ravnati z njimi, pa zvemo pri košutniku. E dini spodrsljaj, ki pa boleče dregne v občutljivo botanikovo dušo, je pisanje latin¬ skih imen v uvodnih vrsticah vsakega poglavja, kjer so zbrana nekatera dejstva o rastlini. Vsa rodovna imena so brez izjeme napisana z malo začetnico, nekatera tudi napačno. Ker so popolnoma pravilno zapisana na ilustraciji, je jasno, da je posredi le nepazljivost, ki pa je v tej tako prijazni knjigi popolnoma odveč. K njiga je primerna za otroke vsaj od četrtega leta naprej, zaradi duhovitega besedila in prijetnih ilustracij pa _ ni zgornje meje. Knjiga ni le lahkotno branje ali samo lepa slikanica, saj je v zgodbah skritih zelo veliko podatkov, zato bo koristno, če bodo po njej segli tudi osnovnošolci. dealno bi bilo, če bi lahko med red¬ nim poukom kot primer uporabe rastlin obdelali vsaj eno poglavje iz knjige, posebej še, ker bi že v neposredni okolici, celo mestnih šol, brez težav našli rastlino iz herbarija čarovnice Lenčke (npr. koprivo, krvavi mleček, bršljan). Se bolje se da knjigo izkoristiti za naravoslovni dan in zamisel razširiti še na druge rastline. Skratka, knjigo vroče priporočamo vsem tistim, ki imajo radi rastline in čaranje (z zamislimi, besedami, slika¬ mi ...). Peter Skoberne Kamilica Kamilica ~ matriunia cammomilla - je enoletna, trideset centimetrov visoka rastlina. Raste po njivah in ob poteh. Zdravilne cvetne glavice nabiramo od maja do septembra. Tuiri zjutraj pa ne grem spat, ampak nabirat kamilice,« je rckL-i Lenčka Lolcku in I.oliki in takoj sta začela prosjačiti, če gresta lahko z njo. Seveda sta lahko Sla in odpravili so sc naslednjega dne dopoldne, kajti kamilice jc treba nabirati, ko skopni rosa. Komaj so bili dobro zunaj, te je Lenčka zavriskala: »Jih že duham!« In jc zdrvela po poljski poti naprej. Tam so stali v soncu celi oblački belega cvetja in dišali - ja, dišali so kot kamilice. »Najprej se jim poklonimo,« jc zahtevala lxnčka in spoštljivo so sc jim trikrat poklo¬ nili. »Ide rožice so naredile ljudem več dobrega kot vsi vojskovodje skupaj. Komaj sc dojenček rodi, te ga potolažijo s kamilicami.« »Naša stara mati jim pravi gumilce,« je rekla Lolika, Lolek pa jc zasanjano rekel: »Lej jih, kakšne so! Kot kometi!« In res so bili cvetki z nazaj zavihanimi lističi podobni kometu. Lenčka je po tleh pogrnila bel prt in začela s škarjami striči cvetke. I.olck ji jc pomagal. Lolika pa je prijela cvetek z obema tačicama, ga duhali in sedla na tla. »Ja, ja, to so najboljša domača zdravila,« je pravila Lenčka. »Cc te boli želodec, vi skuhaj kamilic. Ce ne moreš spati, popij pred spanjem skodelico kamiličnega poparita. Čv sc ti vnamejo oči r jih spiraj s kamilicami. Kožo pa očistiš tako, da jo držiš nekaj časa nad kamilično soparo.« Ko so imeli že poln prt cvetov, so jih zavezali v milico in šli domov, kajti kamilično cvetje jc treba sušiti v senci. Pred Lenčkino duplino je sedela veverica. »Si ti baba Macafura?« je vprašala Jamčko. »Mhm, pravzaprav sem,« je rekla Lenčka. Takrat pa je veverica začela jokati. »Poglej moj rep!« jc ihtela. »Bil je čisto zlat, bila sem najbolj zlatorepa veverica v gozdu. In /Jaj jc čisto potemnel! Tako sera nesrečna! Sc mož ine bo zapustil!« Veverici so se trkljale debele solze po gobčku. »No, če hujšega ni, te bomo pa začarali nazaj v /latorepko.« Splaknila je veverici rep s kamiličnim čajem in ji poklonila ic kamilični šampon. Res je rep sp« /Jato zasijal in to svetujemo tudi vsem drugim svetlorcpim vevericam. sŽLcC/tl: čt.46.<)'lftČČ&-d ■zaec yzfZ&mo-/7uz---v'&f' pomlad 1996 prelistali smo 3 O C v v Se ena čarovnica tokrat - SLOVNIČNA 2a vse tiste, ki mislijo, da je slovnica BAVBAV. Izdala Založba Modrijan Didaktični komplet Ekoigra obsega videokaseto in priročnik za učitelja. V sebina videokasete zajema temeljne ekološke pojme o odnosih v ekosistemu, o prehranjevalnih verigah in spletih, o ohranjanju ravnovesja v ekosistemu ter o pomenu posameznih skupin organizmov za ekosistem kot celoto (proizvajalci, potrošniki L, potrošniki II., razgrajevalci). V sebinska zasnova videokasete omogoča obravnavo prehranjevalnih odnosov v različnih ekosostemih. Na kaseti je prikazan primer prehranjevalnih odnosov v gozdu. U porabljeni didaktični način, igra vlog, vzpodbuja komunikacijo med učenci, usmerja k razvoju kritičnosti, oblikovanju in utemeljevanju stališč posameznika. Igranje vloge in vzpostavljanje odnosov z drugimi organizmi v ekosistemu je za učenca izkušnja, prek katere lahko razvije razumevanje nekaterih temeljnih zakonitosti o odnosih med živimi bitji v ekosistemu. Pri igranju vloge, ki jim je dodeljena, si učenci lahko pomagajo s podatki na kartici, prav tako pa lahko v igri uporabljajo predhodno znanje in izkušnje. V priročniku za učitelja so ključne informacije o pripravi in izvedbi Ekoigre, Posamezni koraki (od 1 do 12) so opisani v priročniku in prikazani na videokaseti z namenom opozoriti na nekatere možne težave in načine njihovega reševanja, tako pri pripravi kot pri igranju Ekoigre. Učitelj lahko spreminja zahtevnost Ekoigre glede na starost¬ no stopnjo učencev z vključevanjem kompleksnejših prehranjevalnih odnosov (zaje- davstvo, prisklednistvo) ter z dosledno rabo strokovnih izrazov pri igranju. P oudariti velja možnosti za medpredmetne povezave pri pripravi in izvedbi Ekoigre, Opisovanje, poimenovanje, zapisovanje so dejavnosti, ki učence urijo v temeljnih jezikovnih spretnostih; priprava oblačil in pripomočkov ter predstavitev na plakatih segata na področje likovne in tehnične vzgoje; poleg tega pa imamo pri igri tudi nekaj možnosti za vključevanje znanja matematike s štetjem osebkov, tvorjenjem množic istovrstnih in raznovrstnih osebkov. V zpodbujanje vključevanja aktivnejših oblik in aktualnih vsebin v delo z učenci je za mnoge učitelje izziv. Želja in namen pripravljavcev videokasete in priročnika Ekoigra je pomagati učiteljem, da bi takšne izzive sprejeli in jih realizirali pri delu z učenci. Slovenska različica videokasete in priročnika Ekoigra je nastala v okviru Tempusovega projekta, Razvoj začetnega naravoslovja. A vtor angleškega originala EROGAMEje Simon Bailey, Head of Science Education, Crewe and Alsager Faculty, Manchester Metropolitan University. Avtorica slovenskega prevoda in priredbe je doc. dr. Barbara Bajd s Pedagoške fakultete v Ljubljani. lustracije na karticah, uporabljenih v slovenski različici, so delo Jožeta Glada s Pedagoške fakultete v Ljubljani. D idaktični komplet Ekoigra je izdala založba VideoFon, Javna predstavitev- bo v okviru prireditve Dnevi slovenskega izobraževanja, maja 1996 v Ljubljani. Sonja Artač pomlad 1996 prelistali smo 31 Michel Cuisin, Prevedel Jan Jona Javoršek Strokovno pregledal in dopolnil Janez Gregori Mladinska knjiga, 1996 iz zbirke Skrivno življenje živali 48 strani 2974 SIT EVROPSKE UJEDE IN SOVE RAZVOJNA PSIHOLOGIJA IN DIDAKTIKA NARAVOSLOVJA Sl PODAJATA ROKE V letu 1996 je Mladinska knjiga razširila svojo ponudbo na¬ ravoslovne literature s knjigama iz francoske zbirke Skrivno življenje živali. Prva, Evropske ujede in sove, na poljuden način in s številnimi ilustracijami prikazuje nekatere zanimivosti iz življenja teh ptic. V kratkem uvodu Dnevne in nočne ujede nam avtor na dveh straneh predstavi splošne značilnosti ujed in sov. Jedro knjige so dvo- ali štiri stranski opisi izbranih vrst - na kratko o njihovi velikosti, razširjenosti in statusu pri nas, nekoliko bolj razširjeno pa o zanimivostih iz njihovega življenja. Psice so predstavljene tudi z dvema, tremi barvnimi slikami, v črno-belih risbah pa so pojasnjene nekatere podrobnosti, ki so opisane v besedilu. Ob koncu knjige je na eni strani pod naslovom Ptice ki potrebujejo varstvo opisan pomen ujed in sov v naravi. V knjigi niso predstavljene vse značilne evropske ujede in sove. Poudarek je na vrstah z zanimivostmi v življenju, ki naj bi bralca bolj pritegnile. Zato bomo zaman iskali nekatere naj¬ pogostejše, kot na primer kanjo, prostor pa so našle druge, že zelo eksotične ujede, kijih v Evropi skorajda ne vidimo. Bralec lahko tako hitro dobi napačen občutek, da je narava zanimiva predvsem v Aziji ali Afriki, pri nas pa ne. O pisane zanimivosti so večinoma predstavljene pravilno. Pozna se, da je knjiga (original) izšla že leta 1979 in da je znanje o pticah medtem še napredovalo. Nekatere opise lahko pravilno razumemo le, če vsaj nekaj vemo o ornitologiji. rafična oprema knjige je zelo dobra. Barvne slike so na¬ risane, a skoraj fotografsko natančne, velike, zelo pre¬ gledne in jasne. Manjše črno-bele risbe so prav tako tehnično brezhibne, zelo ilustrativne, le izbor motivov morda ni vedno najbolj posrečen. P oleg opisov zanimivosti, ki bi jih bralci sicer morali luščiti iz gore bolj strokovnih publikacij, prinaša knjiga sodoben biološki pogled na vlogo teh ptic v naravi. Besedila so mestoma prezahtevna za osnovnošolce. Zarad i velikih in nazornih slik pa je, po drugi strani, zelo uporabna kot didak¬ tični pripomoček, kot ilustracija tem, ki jih podaja učitelj. Učiteljem bi ob tem priporočal, da s pomočjo dodatne litera¬ ture vsebino pred tem dopol¬ nijo in priredijo za slovenski pro¬ stor. Problema¬ tika bo tako učencem bližja in lažje dojemljiva. Davorin Tome P ouk naravoslovja na razredni stopnji je na mnogih naših osnovnih šolah poln raznih dejavnosti, projektov, razisko¬ vanj, taborov in še marsičesa drugega. Vsemu temu je skupno iskanje novih idej in poti, ki bi vodile k sodobnejšemu načinu poučevanja. Nekatere od teh idej so v svoji nameri bolj uspešne, druge manj. M noge odgovore na vprašanja, kako se učijo majhni otroci, kakšne so njihove predstave o svetu, ki jih obdaja, kako poteka njihov spoznavni razvoj in kakšno naj bo zato poučevan¬ je zgodnjega naravoslovja, najdemo v knjigi Od razvojne psi¬ hologije k drugačnemu učenju in poučevanju. A vtorica knjige dr. Darja Piciga, nam na zelo zanimiv način osvetli in približa raziskovanja, ki se nanašajo na delo Jeana Piageta, pa tudi na dela njegovih zagovornikov in kri¬ tikov. 5 tega vidika predstavlja knjiga nekakšno nadaljevanje knjige Izvirni Piaget ki je izšla leta 1939 pri DZS. Tako kot Izvirni Piaget, nam tudi knjiga Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju ponuja zanimivo strokovno branje in nas spodbuja k premišljevanju o kvalitetnem poučevanju zgodnjega naravoslovja. V knjigi se smiselno prepletata razvojna psihologija in didak¬ tika naravoslovja. V njej je veliko teoretičnih osnov in prak¬ tičnih napotkov za boljše poznavanje in razumevanje otrok. K onstruktivističen pristop, ki ima osrednje mesto v sodob¬ nem pojmovanju poučevanja in katerega značilnost je aktivno učenje, osebna konstrukcija znanja in poučevanje v smisiu vodenja in usmerjanja učencev, imajo v knjigi osrednje mesto. V ’se to je še toliko pomembneje, saj je bila pred kratkim spre¬ jeta nova šolska zakonodaja, katere posledica bo tudi ta, da bodo hodili v prvi razred skoraj leto dni mlajši otroci. Dr. Darja Piciga je v svoji knjigi predstavila značilnosti pro¬ cesov mišljenja in učenja najtemeljiteje prav pri otrocih, ki so stari med pet in dvanajst iet. K er je od načina poučevanja odvisno učenje otrok, od načina njihovega učenja pa je odvisno, kakšno bo njihovo znanje, je knjiga Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju pomemben priročnik učiteljem razrednega pouka, vzgojiteljem in tistim študentom, ki nameravajo postati razredni učitelji, Darja Skribe Dimeč Knjige je posodila na ogled Knjigarna Konzorcij Ljubljana pomlad 1996 prelistali smo 32 Spodnje publikacije lahko naročite pisno na naslov: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Poljanska 26 1000 Ljubljana ali po telefonu 061/13-33-266 ali po faksu 061/310-267 NOVO IZ ZALOŽBE ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO V literaturi za učitelje najdemo zadnja leta čedalje več prispevkov, namenjenih didaktiki naravoslovja v osnovni šoli. Značilno zanje je, da govore konkretno o izkušnjah pedagoške prakse in da so rezul¬ tat sodelovanja teoretikov in praktikov. Dolgo obdobje "teoretiziranja" je prešlo v operacionalizacijo teoretičnih spoznanj, ki se izkazujejo v specialnih didaktikah s strategijami, postopki, metodami učenja, značilnimi za posamezno predmetno (znanstveno) področje. P ublikacija z naslovom VODA 50 GNALA MOJ MLINČEK. Prinaša dvainpetdeset prispevkov, ki so nastali po strokovnem spopolnjevanju učiteljev v Tempusovem VODA BO GNALA MOJ MLINČEK Nevenka Seliškar: Igrajmo se in učimo (priročnik za učitelje) Koristni napotki in metode dela za vse, ki so vpleteni v zgodnje poučevanje tujega jezika. Cena: 900,00 SIT Van Olweus: Trpinčenje med učenci (priročnik za učitelje in starše) Kaj lahko storimo za ugotavljanje in zmanjševanje pojavov nasilnega vedenja med učenci. Cena: 1.600,00 SIT Mara Cotič. T atjana Hodnik: Igrajmo se matematiko (priročnik za učitelje) Prvo srečanje z verjetnostnim računom in statistiko. Cena: 610,00 SIT Mihael in Božena Wambach: Konvergentna pedagogika (priročnik za učitelje) Globalna metoda začetnega opismenjevanja in konvergentna metoda opismenjevanja v maternem in drugem jeziku. Cena: 2.500,00 SIT Več av torjev: Raziskovalna šola (priročnik za učitelje) Delo skupin v raziskovalno-preučevalnih taborih. Cena: 1.100,00 SIT Marija Heberle - Perat: Prispevek k pouku v prvih treh razredih (priročnik za učitelje) Cena: 900,00 SIT Valerija Pukl: Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu Povezuje osnove projektnega dela; s projektom Travnik izčrpno predstavi projektno učno delo. Cena: 1.200,00 SIT Vera Žuželieta l,: Spremjjanje in evalvacija učinkov projektneg Cena: 1.300,00 SIT Zvon e Perat: Matematika v četrtem razredu osnovne šole (priročnik za učitelje) Rezultati domačih in mednarodnih raziskav matematičnega znanja. Cena: 1.400,00 SIT Bariča Marent ič Požarnik et al.: Okolje In šolske iniciative - zgodba nekega projekta Izpeljava projekta z okoljevarstveno vsebino v osnovni šoli. Cena: 1.300,00 S r pomlad 1 996 prelistali smo 25-dnevnem tečaju Razvoj začetnega naravoslovja.Tečaj sta organizirala in izva¬ jala Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Zavod republike Slovenije za šolstvo. S eminarje potekal v obliki delavnic, kjer so se učitelji pogosto znašli v koši učenca. Vendar je bilo kljub temu potrebno pridobljeno znanje in strategije prenesti v razred. To pa pomeni prilagajanje starost¬ ni stopnji učencev, učnemu programu, otrokovim izkušnjam in ustvarjalnosti. K akšni so rezultati? Izbrali smo prispevke dvainpetdesetih učiteljev. P rispevki se po vsebini vključujejo v naslednje tematske sklope, obravna¬ vane v naravoslovnih delavnicah: Razvrščanje in urejanje, Merjenje, Snovi in materiali, Svetloba in barve, Elektrika, Energija, Zemlja v vesolju, Zvok in glasba, Raznolikost šivega, Vreme, Okolje. Preverjanje in ocenjevanje. Opazovanje in eksperimentiranje . K ako so učitelji nova spoznanja upora¬ bili pri svojem delu (lahko bi pa rekli tudi, kako so se jih učili uporabljati) je skupni imenovalec zbirke. Ponekod je poudarek na odkrivanju otrokovega spoz¬ navanja in došivljanja, ponekod pa na poučevanju naravoslovnih pojmov. N aslov Voda bo gnala moj mlinček^smo si sposodili v prispevku Dragice šega, učiteljice 1. osnovne šole Celje. Med izdelki učencev smo^povzeli Juretov zapisa o energiji vode. Če stavek prevedemo v jezik didaktike, ugotovimo, da je v ozadju otrokova izkušnja, načrtovanje dela, izdelek, napovedovanje rezultatov poskusa - to pa so še elementi sodobnih pojmovanj učenja. Verjamemo, da se te ne zapirajo v naravoslovje in da jih bomo uporabili tudi na drugih predmetnih področjih. i/bda bo gnala moj mlinček izide v tem V šolskem letu v zalošbi Zavoda repu¬ blike Slovenije za šolstvo, Anita Vadnal Marušič 33 Rubriko ureja Nikolaj Pečenko Sound Off on Science! P Bcrlrfg-fJ Vi Rt»i»rt V nadaljevanju _ si lahko ogle¬ damo šest krajših filmskih posnet¬ kov iz življenja različnih žuželk. Zelo zanimivo je poglavje o pove¬ čavah, ki prikazu¬ je posnetke žu¬ želk, narejene z vrstičnim elek¬ tronskim mikro¬ skopom. Z miško kliknemo na označeni del žuželke in si ga ogledamo močno povečanega. Na koncu lahko svoje znanje preverimo še v zanimivem kvizu. CD je tehnično in strokovno dobro narejen, uporaba pa je nadvse enostavna, tudi za tiste, ki dela z računalnikom niso najbolj vešči. Nekoliko moti le to, da je izdelek avstralski in so v njem večinoma predstavljene avstralske žuželke. Vendar pa ga kljub temu lahko brez težav uporabimo za popestritev pouka. Omenili smo, da je elektronska enciklopedija o žuželkah v angleščini. Sprva se to morda zdi oteževalna okoliščina za uporabo pri pouku, a ker je jezik preprost in poudarek na slikovnem gradivu, lahko enciklopedijo koristno uporabimo tudi pri pouku angleščine oziroma z njo učence pripravljamo na uporabo tujejezičnih virov znanja. CD ROM Insects - a World of Diversity lahko zaradi vsega ( tega priporočamo kot zanimiv in koristen učni pripomoček , tudi na naših šolah. ' Nikolaj Pečenko I Biološki inštitut ZRC SAZU 1 >N pomlad 1996 RAČUNALNIŠKI MOLJ 34 LEVO ALI PESNO, SPREDAJ ALI ZAPAJ? ■ Naredi in opazuj Glej skozi kukalo in premakni iztegnjeno desno roko tako, dajo zagledaš v kukalu. Zazdelo se ti bo, kot da prihaja roka z leve. Ob kukalu boš našel dve plastični palici, Drži ju z Iztegnjenima rokama in ju opazuj skozi kukalo. Poskusi stakniti konca palic. Opazuj navpični palici (rdečo in modro) skozi kukalo. Katera se ti zdi bližja? ■ Kaj se je zgodilo? Naše oči in možgani uporabljajo več načinov za določevanje oddaljenosti pred¬ metov. Pri enem od načinov možgani določijo oddaljenost zaradi majhne razlike med slikama, kiju vidita levo in desno oko. (Če opazuješ predmete pred seboj izmeno¬ ma z levim in desnim očesom, boš razliko gotovo opazil.) V kukalu sta stekleni priz¬ mi, ki sta oblikovani tako, da zamenjata levo in desno stran vidnega polja. Zato se ti je zdelo, da prihaja desna roka z leve. Zamenjava leve in desne premoti možgane, tako da zamenjajo tudi bližino in daljavo. ■ še več ... Oddaljeni predmeti se nam zdijo manjši. Predmet, ki je daleč in se zdi velik, mora biti torej zares zelo velik. Zato se ti zdi, če gledaš skozi kukalo, rdeča palica, ki je v resnici bliže kot modra, bolj daleč in zelo debela. Po svetu nastajajo centri znanosti (angl. Science center), katerih namen je izobraževati in navduševati ljudi za znanost. Kitajski pregovor pravi: "Slišal sem, pa sem pozabil. Videl sem in sem si zapomnil. Naredil sem in znam.” Moderni centri znanosti se tega zavedajo. Prav zato so glavna aktivnost v centrih tako imenovani eksperimenti tipa "izvedi sam”. (Vsi eksperimenti so pripravljeni tako, da jih obiskovalci lahko sami izvajajo, ponekod lahko tudi spreminjajo parametre in začetne pogoje). V centrih znanosti pa se poleg tega dogajajo tudi zanimiva pre¬ davanja za učence in učitelje, "začinjena” z mnogo eksperimenti. Tudi pri nas seje porodila ideja o ustanovitvi takega centra. Zbrala se je skupina mladih znanstvenikov in pedagogov ter se spoprijela z načrto¬ vanjem in izdelavo prvih eksperimentov "izvedi sam”. Projekt smo poimen¬ ovali Slovenska hiša eksperimentov, ali krajše SHE. V projektu že sodelu¬ jejo: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za znanost in tehnologi¬ jo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Mesto Ljubljana, Slovenska znanstvena fundacija, Gospodarska zbornica, Zavod za odprto družbo, Geodetski zavod, Mestni vodovod in kanalizacija, Microsoft Slovenija, Come 2 Us, Iskra Vega ... Do sedaj smo izdelali 7 eksperimentov, v pripravi pa je novih deset. Prve smo predstavili v okviru II. festivala znanosti, ki ga je v prostorih Svetovnega trgovinskega centra v Ljubljani organizirala Slovenska znanstvena fundacija. Tudi na III. festivalu znanosti v začetku oktobra nas boste lahko videli in se preizkusili na novih eksperimentih. Oglejmo si primer enega od naših že izdelanih eksperimentov. Obiskovalec skuša stakniti dve palici. Delo svojih rok pa gleda skozi poseben sistem prizem. Te poskrbijo, da sta sliki, ki ju zaznata levo in desno oko, zamenjani. Zamenjano je levo - desno, pa tudi spredaj - zadaj. Eksperiment pokaže, da lahko možgane zmedemo, pa ne za dolgo. Cez kakšnih 5 minut začne "računalnik v glavi” preračunavati spremenjeno sliko in stakniti palici ni več problem. Bistvo eksperimentov tipa "izvedi sam” je učenje skozi igro in na last¬ nih izkušnjah. Pregovor pravi, da je šola na lastnih izkušnjah najboljša, vendar naj¬ dražja. Z našim centrom skušamo to šolo poceniti. Želimo si, da bi biia 5HE resnično vseslovenski projekt, zato vas vabi¬ mo, da v njem sodelujete tudi vi. Napišite in pošljite svoje predloge za eksperimente, zanimiva predavanja in prireditve, ki bi se iahko odvijale v prvem slovenskem centru znanosti. Vključite se v projekt, sodelujte z nami! Predloge pošljite uredništvu Naravoslovne solnice. za SHE dr. Miha Kos pomlad 1996 35 SLOVENSKA HIŠA EKSPERIMENTOV Otroka zanima vse, kar ga obdaja. Ker pa je njegovo opazovanje in iskanje novega večkrat neusmerjeno, mu želimo pri tem pomagati Pripravili smo poster (stensko sliko) na temo svetlobe, ki ga lahko razobesite v razredu. Učite ju pa smo namenili komentar z vprašanji in razlagami teh pojavov ter idejami za vzpodbujanje nadajnjega raziskovanja. S pogovorom ob gledanju fotografj lahko učencem vzbudite zanimanje za prikazane pojave, razvijate vedožejnost, usmerjate opazovanja ter jim z raziskovalnim pristopom (kako podoben pojav sprožiti) pomagate pri iskanju odgovorov na vprašanja o pojavih iz okolja. Na posterju so PRIKAZANI TILE POJAVI: 1. MAVRICA 2. ODBOJ SVETLOBE 3. ODBOJ SVETLOBE NA TOPLEJŠI PLASTI ZRAKA 4. SIPANJE SVETLOBE 1. Mavrica Kdaj vidimo mavrico? Na kateri strani neba nastane dopoldanska IN NA KATERI POPOLDANSKA MAVRICA? Kako so razvrščene barve v mavrici? Mavrico lahko vidimo, kadar pred nami še dežuje, za nami pa že sije sonce (poster, foto 1). Še bolj je vidna, kadar so v ozadju temni deževni oblaki. Svetloba se lomi, ko vstopi v kapljico, se zadaj odbije in se ob izstopu spet lomi. Poglejmo več žarkov, ki vpadajo v kapljico. Žarek, ki vpade po simetrali, se odbije nazaj. Z oddaljevanjem od simetrale (x se veča), se kot cp med vpadnim in odbitim žarkom najprej povečuje (slika 1.1), potem pa od nekega kota (p max spet zmanjšuje. Za rde- -_ čo svetlobo je '“V 9max = 42°. Tu se žarki zgostijo. Zamislimo si, da bi bila sončna svet¬ loba enobarvna, recimo rdeča. Ob pogledu od sonca stran proti “rdeči mavrici” bi bilo nebo rdečkasto ka 1 .1 znotraj kroga z zornim radijem 42°. V teh smereh so namreč tiste kapljice, ki odbija¬ jo svetlobo v opazovalčevo oko (slika 1.2). Rde¬ čina neba pa je SLIKA 1.2 proti obodu kroga dosti večja kot znotraj, ker dajejo kapljice na obodu zaradi zgos¬ titve žarkov več svetlobe. Upoštevajmo sedaj, da sončna svetloba ni enobarvna. Ker se vijolična svetloba močneje lomi kot rdeča, je kot (p max za vijolično svetlobo manjši (slika 1.3). Lahko si mislimo dva takšna kroga, kakršnega smo prej opisali: večjega rdečega in manjšega vijoličnega. Svetli rob rdečega kroga se jasno vidi, ker tam ni več vijolične svetlobe. Tam, kjer je rob vijoličnega kroga, pa ta svetloba pre¬ vladuje, ker rdeči žarki tam niso več tako močno zgoš¬ čeni. Tako torej nastane mavrica. Vidimo, da razlaga ni tako preprosta, kot nekateri me¬ nijo. pomlad 1996 36 RAZLAGA K POSTERJU Ne vemo sicer, kje se mavrica dotika tal. Pravijo, da je tam zaklad. Vemo pa, da je središče kroga, ki ga riše mavrica, na premici, ki gre skozi sonce in opazovalčevo glavo. Zanimivo je, da ima pravzaprav vsak opazovalec svojo mavrico. Do opazovalca pride svetloba od določenih kapljic. “Vaše” so tiste, ki so ravno za pravšnji kot odmaknjene od smeri sonce - vaša glava. Drug opazovalec bo opazoval mavrico z drugega mesta, zato bodo k njegovi mavrici prispe¬ vale druge kapljice. Včasih poleg osnovne vidimo še eno mavrico z večjim polmerom in z obrnjenim zaporedjem barv. Ta nastane zara¬ di dvakratnega odboja svetlobe znotraj kapljice. Ker je šibkejša, jo redkeje vidimo. Mavrico lahko vidimo tudi na slapu, vodometu, kaj lahko si jo pričaramo sami - z razprševanjem vode iz cevi ob zalivan¬ ju vrta, le škropiti moramo proč od sonca (in ne proti vetru) (poster, ilustracija 2). 2. Odboj svetlobe Zakaj ob sončnem zahodu na vodni gladini VIDIMO "SVETLEČO CESTO”? Kaj se zgodi s "cesto”, ČE SE OPAZOVALEC PREMIKA? Zakaj se zdijo drevesne veje RAZPOREJENE V KOLOBARJE? Zakaj je kresnička (mačje oko) PONOČI BOLJ VIDNA KOT KOLESAR? ■ Ob sončnem zahodu se na rahlo valoviti morski gladini pokaže “svetleča cesta”. Morje deluje kot veliko zrcalo, na katerem pride do odboja svetlobe. Ker gladina ni gladka, ampak rahlo valovita, je slika sonca razmazana (poster, foto 3). Če se premikamo, gre “svetleča cesta” z nami, tako kot gre z nami naša podoba v ogledalu, ko hodimo mimo njega. Podobno na jezerski gladini odsevajo okoliški hribi, čolni, svetila. ■ Ob spomladanskem dežju poglejmo skozi golo vejevje proti luči. Zdi se, kot da bi bile veje razporejene v kolobarje. Razlaga je podobna kot prej: svetloba odseva le s tistih delov vej, ki so v tangentni smeri na namišljene kroge okrog luči (poster, foto 4). ■ Predmete vidimo, ker se svetloba od njih odbije v naše oko. V popolni temi predmetov ne moremo videti. Ko ponoči z avtomobilskimi žarometi posvetimo na kole¬ sarja, se le del svetlobe, ki se je odbila od kolesarja, vrne v voznikovo oko. Odsevniki pa so narejeni tako (slika 2.1), da vso svetlobo odbijejo v smer, iz katere je prišla, zato so za voznika bolje vidni kot kolesar (poster, foto 5). 3. Odboj svetlobe na TOPLEJŠI PLASTI ZRAKA Se kamele na sliki lahko odžejajo? Ali vozi avto po mokri cesti? Svetloba spremeni smer - se lomi pri prehodu iz ene snovi v drugo, npr. iz zraka v vodo, iz zraka v steklo ... Do spremembe smeri pride tudi v zraku, če je neenakomerno gost. Svetloba se ukrivlja tja, kjer je gostota zraka manjša. Plast zraka se nad vročimi tlemi segreje, zato je tam gos¬ tota manjša kot v plasteh nad njo. Žarki spremenijo smer, ko vstopajo v to plast (slika 3.1). Za dovolj oddaljene pred¬ mete je ukrivljenje lahko tolikšno, da vroča plast deluje podobno kot zrcalo. Na njej oddaljeni predmeti odsevajo obrnjeni na glavo. Pojav imenujemo fata morgana, opazu¬ jemo pa ga na prostem, saj je potrebna dovolj dolga pre¬ greta ravnina. V puščavah so pojavi fate morgane zelo izraziti ter še posebno zanimivi, saj pričarajo vodo tam, kjer je ni (poster, ilustracija 6). V naših krajih pojav kar pogosto opazimo na dolgih ravnih cestah ob sončnih, brezvetrnih dnevih, ko je cesta že razgre¬ ta od sonca, zrak pa še ne (poster, ilustracija 7). 4. SIPANJE SVETLOBE Zakaj so na sliki vidni prameni svetlobe? Kako bi take pramene lahko naredili sami? Ko sonce posveti skozi luknjo v oblakih, opazimo pramene sončne svetlobe. Na delcih v zraku pride do razprševanja svetlobe, do sipanja. Vsak osvetljen delec siplje svetlobo na vse strani, tudi do našega očesa (poster, ilustracija 8). Pojav lahko opazite tudi v stanovanju, če je to zakajeno ali prašno, ko skozi žaluzije posije sonce. Poskus lahko naredimo v zatemnjeni učilnici. Da bo pojav bolj izrazit, poprašimo s krednim prahom ob oknu, kjer skozi režo v zavesah sije sonce, in dobili bomo pramen svetlobe. Če dan ni sončen, sobo zatemnimo in z močno baterijsko svetilko ali grafoskopom posvetimo na oblak krednega prahu. Tudi na sprehodu v gozdu opazujemo svetlobo, ki prodira skozi drevesne krošnje in se siplje na delcih v zraku. V domači garaži pa lahko s pršilko za rože naredimo drobne kapljice, na katerih se bo sipala svetloba (poster, ilustracija 9). Jože Rakovec, Ivan Kuščar, Zvonka Kos, Sonja Grošelj Ilustracije Božo Kos pomlad 1996 37 RAZLAGA K POSTERJU Briljantne podobe REPRO STUDIO Dunajska cesta 22 1511 Ljubljana Telefon: (061) 132 72 03 (061) 132 72 04 Faks/modem: (061) 132 61 47 Fotoliti Skeniranje, osvetljevanje Računalniška montaža Matchprint odtisi Macintosh & PC Izdelamo vam fotolit, ki pokaže, kaj ste s posnetkom hoteli povedati. ♦Cankarjeva založba pripravlja izid LEKSIKONA NARAVOSLOVJE. GRE ZA PREVOD DRUGE IZDAJE OXFORDOVEGA LEKSIKONA CONCISE SCIENCE DlCTIONARY (1991 , 1. IZDAJA 1984), IZŠEL PA BO V ZBIRKI LEKSIKONOV SOPOTNIK. ♦Leksikon NARAVOSLOVJE vsebuje 7.500 GESEL IN OBSEGA OSNOVNE POJME IZ FIZIKE, FIZIKALNE KEMIJE, KEMIJE, BIOKEMIJE IN BIOLOGIJE TER TEMELJNE POJME IZ MATEMATIKE, MEROSLOVJA, ASTROFIZIKE, GEOLOGIJE, MINERALOGIJE, METALURGIJE, EKOLOGI¬ JE, GENETIKE IN (ELEKTRO) TEHNIKE. ♦ LEKSIKON NARAVOSLOVJE JE NAMENJEN PREDVSEM SREDNJEŠOLCEM IN ŠTUDENTOM PRVIH DVEH LETNIKOV KATEREKOLI SMERI NA FAKULTETI ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO. Razlage so preproste, vendar osta¬ jajo NA VISOKEM ZNANSTVENEM NIVOJU. ♦ Leksikon NARAVOSLOVJE bo izšel KONEC MESECA MAJA IN BO GOTOVO IZJEMNA PRIDOBITEV NA TEM PODROČJU. STROKOVNO STA GA UREDILA DR. Andrej Šmalc in dr. Primož Ziherl, PREVEDLA PA GA JE VRSTA VRHUNSKIH SLOVENSKIH STROKOVNJAKOV. c ZALOŽBA pomlad 1996 38 OGLASI lahko v podoben namen namesto z daljnogledom pomagaš 2 mikroskopom. V NOTRANJOSTI LISTA RASTLINA JE ZGRAJENA IZ CELIC KAI SE DOGAJA V USTNEM ZELENILU. V rastlini se neprestano nekaj dogaja: raste, se razvija, v njenih celicah poteka¬ jo življenjski procesi... Odkod ji gradivo za vse to? In od kod ji energija? Seveda, iz hrane. Toda zaloga sladkorja, beljakovin in maščob v semenu sčasoma poide. Zelene rastline se ne prehranjujejo tako kot živali in ljudje: hranilnih snovi ne sprejemajo iz okolja. Proizvajajo jih same iz veliko pre¬ prosteje grajenih snovi, ki jih sprejemajo iz okolja. So edina bitja, ki to zmorejo. Seveda tudi za to potrebujejo energijo. In prav tu tiči njihova posebnost: listno zelenilo uporablja za proizvodnjo hrane svetlobno energijo. KAI MENIŠ TI? KAI PA TI? • Zakaj je v listu največ klorofila zbranega pod zgornjo povrhnjico? • Lončnice lahko gojimo le v dovolj svetlih stanovanjih. Zakaj v temnejših prostorih ne uspevajo? • Zrela jabolka so sladka. Odkod jablani sladkor, da ga je nakopičila v svojih plodovih? Iz zemlje ali iz zraka ga ni mogla dobiti, saj ga tam ni. • Ali bi iz račje zeli uhajal isti plin (glej zgornjo ilustracijo), če bi jo dali v kak temen kot? Poskusi! Zakaj je tako? EAKSEM IE LIST OD ZUNAJ? grozdni sladkor fe . 'j, - " " S®? f/V V ... ' .•v klorofil ogljikov dioksid O Mavrico vidimo pogosto, kadar pred nami še dežuje, za nami pa že sije sonce. © Lahko pa si jo naredimo tudi sami, le škropiti moramo proč od sonca. © Odboj svetlobe na vodni gladini. © Na mokrih drevesnih vejah se vidijo kolobarji okrog luči, ki stoji za drevesom. © Odsevniki so bolj vidni kot kolesar. Fotografije: Zdravko Petkovšek, Dušan Krnel, Foto SPBIN6, Peter Skoberne, Riko Jerman • Ilustracija - Božo Kos Izdelavo plakata je omogočil Porsche Slovenija © Razgret zrak nad vročimi tlemi deluje kot zrcalo. Pojav imenujemo fata morgana. © Pojav opazimo tudi na dolgih, ravnih in razgretih cestah Audi © Pramene svetlobe vidimo le, če zrak ni povsem čist. © Na drobcih prahu in drobnih kapljicah se svetloba razprši v vse smeri - siplje