Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Nedeljski dogodki: Nogomet Jugoslavija : Egipt FIZKULTURNI TEDNIK Lsto VIII. Štev. 61. V Ljubljani, dne 26. oktobra 1952. Hrvatsko-slovenska nogometna liga Železničar odvzel prvemu na lestvici dragi«« točko Ljubljana, dne 26. okt. BI4zu Ljubljana, dne 26. okt. Blizu 2.000 gledalcev je danes prisostvovalo na Stadionu Železničarja borbeni in požrtvovalni igri varaždinskega Tekstilca in domačega Železničarja za prvenstvo hrvatsko-slovenske lige. Moštvi sta nastopili v naslednjih Postavah: jTekstilac: Žižek, Borovec, Roža, B^ezničar, Ožeg, Krleža, Čop, Bra-nilovič, Jenušič, Plesničar, Kornet. Ob izjavi ..Pariizaoa1' in Zveze žaertov Stesesifie Skupna izjava, ki sta jo dali ?edavno »Partizan«, zveza za tetino vzgojo Slovenije in Zveza športov Slovenije (objavljena v Drejšnji številki Poleta) predstavlja Bi’av gotovo pomemben akt v razvoju naše fizične kulture. Mirno !ahko trdimo, da je ta izjava viden l2raz popolnega soglasja forumov ^Veh najpomembnejših organizacij 0 vseh aktualnih in principelnih ^Prašanjih telesne vzgoje in športa. ai1 če sta danes ta dva vrhovna fo-jPttta prečistila vsa najbolj problematična vprašanja in nakazala Pravo pot k nadaljnjemu razvoju, P°teni tudi med društvi na terenu m bo težko odpraviti vse stare in nesmiselne predsodke, ves antago-m^ern, nerazumevanje, osebne raz-frtlje itd., ki zavirajo skupno sode-vanje in s tem večji razmah sporov in Partizana. Res bi že bil cas, sleherni spozna,, da delamo - Pčni vsi Skupaj — i partizanska športna, pa tudi planinska in. za isti cilj: pri- železničar: Razbsmik, _ Leban, Zorko, Prelesnik, Sočan, Čebohin, Silvester, Lah, Marjanovič, Štimac, Čekov. Strelci: V 14. in 34. min. štimac, Prelesnik za Železničarja, v 25. Kornet in v 62. min. Branilovič za goste. Železničar : Tekstilac 2:2 (2:1) Današnja tekma med prvim in zadnjim na lestvici je vzbudila med Ljubljančani precej zanimanja, saj je veljal za favorita Tekstilac, kljub temu pa so nekateri na tihem upali, da bo tudi železničarju »dobro« šlo. Niso se varali ne eni ne drugi, vendar je prekrižal račune vsem skupaj silen dež, ki je spremenil igrišče v blatnato in lužasto njivo, tako da je bila tekma prava, muka za igralce obeh moštev. Prvi polčas je skoro v večini pripadal železničarju, ki je s požrtvovalno igro ustvarjal nevarne napade na vrata gostov, od katerih" sta bila dva tudi kronana z uspehom, nekaj dobrih prilik pa domači kot tudi gostje niso izrabili. Medtem ko so gostje prevladovali s tehnično igro, so pokazali domači izredno borbenost in je bilo po rezultatu prvega polčasa pričakovati, da bo železničar obdržal obe točki doma. Vendar^ so igralci Tekstilca v drugem polčasu imeli več od igre in so kljub požrtvovalni obrambi domačinov imeli srečo, da so zaradi napake vratarja Železničarja izenačili, žal je v drugem polčasu deževalo z veliko silo in se je opazila pri vseh igralcih očividna utrujenost, saj se je žoga kar ustavljala v blatu in lužah, nasprotno pa se je muhasto poigravala z igralci, ki so na račun spolz- kega terena marsikaterikrat zgrešili z udarci. Ne moremo trditi, da je bila tekma lepa. Lahko pa rečemo, da so i gostje i domači igralci zaradi velike požrtvovalnosti zapustili lep vtis pri dokaj številnih gledalcih, ki so vse uspele akcije domačega napada navdušeno pozdravljali. Lahko rečemo: tako je treba igrati nogomet, požrtvovalno in borbeno, pa čeprav se boriš s silo narave! Seveda bi železničar lahko danes odšel kot zmagovalec z igrišča, če bi bili napadalci, posebno Marjanovič, ki je zamudil nekaj lepih priložnosti, bolj učinkoviti. Kljub temu pa je rezultat z ozirom na potek tekme realen, in je skorajda večji uspeh za domače kot pa za goste, ki so veljali za favorita v tej tekmi. V drugem polčasu je sodnik Stepanovič, ki je vodil to tekmo, izključil Krležo zaradi ugovarjanja, sicer pa kljub ostrosti gostov ne moremo govoriti o nedisciplini na igrišču. Kljub temu je Stepanovič potem, ko- so gostje dosegli izenačenje, za nekaj časa izpustil igro iz rok, vendar se je v drugem polčasu dobro izkazal ter uspešno prestal preizkušnjo, ki ni bila kaj lahka zaradi slabega terena in vremena. Pri gostih je bila zelo dobra ožja obramba, najboljši pa vsekakor srednji krilec Ožeg, ki je bil skoro nepremostljiva ovira za domače. Tudi pri domačih so razen vratarja obrambni in krilski igralci dobro opravili svojo nalogo, v napadu pa sie je dobro uveljavil mladi Silver ster, ki je prvikrat nastopil v moštvu. T. Baneič Juhej! Še nekaj tednov in spet bomo kliko uživali vse prelesti, kijih ustvarja zima v naših hribih. Prepričljiva zmaga Hnratev v mmm tenisu ližati privlačnosti, lepote in kori-fizične kulture našemu delov-«ernu človeku ter ga preko zdrave, Tekma RUDAR: ODRED prekinjena Odred : Rudar 1:0 (1:0) domovSfsP0^ega Izjava pa nam nalaga tudi velike ^oveznosti. Mnogo je še najrazlic-ielsih nalog, ki stoje pred nami, se °sti ovir bo treba premagati, pre-t.en bo v vsaki slovenski vasi par-“zansko društvo ali pa vsaj skro-•na četica, še precej znoja bo po-fry°’ preden bodo iz te množice ^kulturnikov prihajali nadarjeni cioveku ter ga premi zuiavc, Trbovlje, 26. oktobra. V 51. mi-kicrtne in obenem sproščene aktiv- nuti je bila prvenstvena tekma med -Osti v telovadbi in športu napraviti odredom in Rudarjem prekinjena , °fj zdravega, bolj sposobnega za sporazumno z vodstvom obeh mo-levanje vsakodnevnih nalog pri g^ev Zaradi velikega naliva. Tekma je privabila na igrišče okrog 1000 gledalcev, ki so bili zadovoljni vse do prekinitve igre. Odred: Bencik, Medved, Piskar, Žumbar, Berginc, Belcer, Kumar, Hočevar, Toplak, Kader. Rudar: Ahlin, Sore, Hladnik, Lamovšek, Blatnik, Orač, Ameršek, Knaus, Klaneišar, Florjane, Go- Sodnik: Vunarič iz Zagreba, stranska Mikuž in Zupan. Gol za Odred je dosegel v 34. min. Toplak. V začetku je Odred močno pritisnil na vrata domačinov, že po nekaj minutah igre so gostje izsilili dva kota, vendar brez uspeha. Rudarji so se kmalu rešili pritiska in prevladovali vse do sredine prvega polčasa. Močni streli Amerška in Klančišarja so šli mimo vratnic. Odred je kmalu povezal vrste in je Toplak v protinapadu ostro streljal v prečko. 1:0 za Odred. Do konca polčasa je bila igra izenačena, huda ploha pa je iz trenutka REPREZENTANCA ZA TEKMO Z EGIPTOM Beograd, 26. okt. Na svoji pred-sinočni seji je IO NZJ sprejel naslednji predlog komisije za sestavo državne nogometne reprezentance, ki bo igrala tekmo proti Egiptu 2. novembra v Beogradu: Beara, Kokeza, Crnkovič, Boško-v, Horvat, Luštica, Rajkov, Jocič, Vukas, Co-kič, Zebec; rezerve: Cvetkovič, Kljajič, Tasič, Rudniški in Veljkovski. Kot trener je določen trener BSK Čirič. < > v v t - Zagreb, 26. okt. V povratnem medrepubliškem srečanju med na-miznoteniškema reprezentancama Hrvatskc in Slovenije so včeraj ponovno zmagali predstavniki lirvat-skc. Ženska ekipa Slovenije, ki je v prvem dvoboju v Kranju zmagala s 3:2, je tokrat izgubila s 3:1). Rezultat ne ustreza stvarni moči, priznati pa je treba, da je zmaga Hrvatske zaslužena. Moška reprezentanca sicer ni imela izgleda na. zmago, lahko pa bi dosegla boljši rezultat od 1:5. Pripomnimo lahko samo, da manjka Slovencem srečanj z igralci iz Srbije in Hrvatske, saj je vse igra odločila samo večja izkušenost in to največ v zadnjih poenih tretjega niza. Slovenci bomo lahko napredovali le takrat, če bomo imeli čim več srečanj, saj se slovenski igralci med seboj že poznajo do zadnjih podrobnosti^ in tekmovanja med njimi niso več zanimiva. Rezultati — moški: Krasič-' Podobnik 2:0. Zulejkič-Ahačič 0:2, Kras-Rebolj 2:1. Krasit-Ahačič 2:0, Kras-Podolmik 2:1, Zulejkič-Rebolj 2:1; ženske: Urek-Gorenc 2:1, Niko-i lič-Bogataj 2:0 in Urek-Nikolič : • Gorenc-Bogataj 2:0. Rebolj V'H":0 Pred srečanjem Hrvatska : Slovenija X Ob zaključku letošnje plodne sezone v\ hokeju na travi bo v Ljubljani zanimiva tekma republiških reprezentanc Hrvatske m j Slovenije. To bo prvo srečanje imenovanih reprezentanc. Igralci Hrvatske so sicer tavo* riti tega srečanja, vendar smo prepričani, da bodo mladi slovenski reprezentanti s pri# ^ merno požrtvovalnostjo dostojen nasprotnik rutiniranim gostom. Ekipa Slovenije bo se# stavljena iz igralcev mariborskega Železni# čarja republiškega prvaka, in ljubljanske , Ilirije. V obzir sta bila tudi vzeta dva igralca mlade ekipe celjskega Kladivarja. Dokončno bo sestavljena slovenska repre# zentanca šele pred tekmo samo iz naslednjih . kandidatov: * Železničar — Maribor: Fideršek, Lasnik, Kovač, Kancler II., Sori, Flego, Njcgovan. > Ilirija — Ljubljana: Lajovic, Sepin. Dular,f Slavič. Kladivar •— Celje: Jelenko, Starič. v-**uuezniKi, ki bodo v vrnunsmu Portu doseg-ali rekordne uspehe ev-Pske in svetovne vrednosti. ?hvnes živimo v razgibani dobi, gj1 (enjski tempo ne pozna več nek-, nJe lagodne umirjenosti, pa najsi hR.’;o v gospodarstvu, politiki, teh-v F- znanosti, umetnosti — in tudi . 'sP°riu. Rekorde in rekorderje, ki > no jih še včeraj občudovali, jutri Pozabljamo, ker so tu že novi, hsi rekordi. V hrupu in blišču H različne jših rekordov, športnih ;rXezd« in »kanonov«, pompoznih mednarodnih srečanj, sve-vjnih prvenstev itd., pa delamo — tako funkcionarji in trenerji, hvM°r ^Portni novinarji — pogosto vni 0 naiPako: pozabljamo na člo-ka. Pozabljamo na to, da šport v socialistični ureditvi ne more Hu2iti sam sebi, ampak mora biti rt .končni liniji tudi sredstvo za °Vl8 delovnih in brambnih sposobnosti. Pozabljamo na tistega nepoznanega mladinca, kmeta ali de-avca, ki morda od narave ni spo-onen za rekordne uspehe kakšnega asa«, ki je prav tako potreben in Pravičen do fizične aktivnosti v lQvadbi. v športu. In končno po- ' V Ljubljani je bil plenum Smučarske zveze Slovenije Ali bodo podzveie lahko rešil® vse probleme množičnega smučanja? Ljubljana, 26. oktobra. Danes je bil plenum Smučarske zveze Slovenije, kjer so se delegati posameznih društev se-znanili z današnjo problematiko našega smučanja m sprejeli naloge za nadaljnje delo. Zaradi pomembnosti današnjega sestanka se mi zdi potrebno spregovoriti nekoliko vec o tem plenumu, saj so bili sklepi, ki bodo lahko bistveno spremenili razvoj smučarskega športa v Sloveniji. vidimo, smo tu znova naleteli na, nam že poznane probleme, ki teme-, ljijo na pomanjkanju dela v oljnih > funkcionarjev. Bodočnost nam bo pokazala, ali je ustanovitev podzvez korak naprej pri razvoju množič-,1 nosti smučarskega športa v Slove-v niji, ali pa pomeni razcepljenost,1 na, huda ploha pa je :z trenutka ------ -----------— „. .. , . . mji, ah pa pomeni razcepljen^.,,; v trenutek vse bolj ovirala akcijo Pravzaprav lahko začnem tam, tiči v premajhnem številu .iinkcio- ^ nam lahko prinese kvarne posle-, obeh moštev. V drugem polčasu je kjer sem nehal s člankom na 4. narjev, saj je v vsakem društvu (Uce. ustanovljenih je pet podzvez: voda preplavila igrišče, zato je bilo strani (sestavek pod naslovom »še samo peščica ljudi, ki skrbi za ten- štajerska, koroška, primorska, ljub-, nemogoče nadaljevati igro. Sodnik bomo o tem pisali!«). Tam sem nično in organizacijsko stran. Preti- ijanslca in gorenjska. Znoya je bilo je sporazumno z vodstvom doma- opisal nekaj osnovnih dolžnosti po- sednik SZS tov. dr. Danilo Dougan tudi poudarjeno, da morajo biti vsi' činov in gostov prekinil igro. Pri sameznih društev, odnosno osnov- in podpredsednik tov. Gnidovec sta tekmovalci zdravstveno pregledani,. Rudarju se je odlikoval Orač, med- nih organizacij in Smučarske zveze znova poudarjala, da je treba pri- društva pa morajo tekmovalce za-> tem ko je bil pri Odredu najboljši Slovenije. Tudi danes je bilo ugo- tegmiti v društva nove mlade moči, varovati. Medved. Sodnik Vunarič iz Zagreba tovljeno, da je v osnovnih smučar- ki bodo voljne pomagati na vsakem p ,, • S(xjelovanje ' ie bil do nrekinitve zadovoliiv. skih oršanizaeiiah delavnost, nre- koraku. V letošnji sezoni bo tudi Problem zase pa je soaeiovanje je bil do prekinitve zadovoljiv. (Nadaljevanje na 7. strani) skih organizacijah dejavnost premajhna. Vzrok tej pomanjkljivosti »ohi- D1- v športu. in Končno po-tie »amo tudi na vse tiste sto in sto jns.°ce mladine, kmetov, delavcev, neiektualcev in žena, ki so danes tyiVen naših organizacij. Zato ima-v tisku še pogosto opravka s neokusnega hvalisanja (vča-jh ze malikovanja) raznih športnih o anonov«, zato imamo v klubih bikiaVwa s telesno propadlimi šport-Hvds • se izčrpavajo v gonji za reki n,!.! a!no opravka s tekmovalci, 51® 05®)0 za svoj klub samo zato, , a mu prinesejo denar ali točke itd. , red nami so še številne ovire, sk.J33, m?° nePremostljiVe. Naša ČM-J3118, nai°ga je, da smernice,: za-. Sni^ne v. izjavi, ne bodo ostale le ti a a. Papirnata deklaracija, ampak tiPl- Goa° čimprej zanetile živahno nAavi}ost in bo napredek na vseli y°drocjih postal dejstvo. samo pescica ljudi,_Ki SKrm za len- štajerska, koroška, primorska, ljub-, _ _____ uomo o Lem pisani«;. iam 2$cm nično in organizacijsko stran. Pred- Ijanslca in gorenjska. Znova je bilo) je sporazumno z vodstvom doma- opisal nekaj osnovnih dolžnosti po- sednik SZS tov. dr. Danilo Dougan tuch poudarjeno, da morajo biti vsi> činov in gostov prekinU igro. Pri y -- - - - ---- *- ............— - ----------- mlade moči, na vsakem koraku. V letošnji sezoni bo tudi -------- -- - več tečajev, tako za sodnike kot med^ organizacijo »Partizan« m tudi za učitelje. Smučarski učitelji Smučarsko zvezo Slovenije. Na ple-v se bodo pogovorili o bodečih naio- num je bil povabljen načelnik »Par-o-dh v dpppmhrn na Komni Komi- tizana« tov. Tomaž Savnik, ki je v-teia »Planica« letos ne bo gradbeni glavnem razložil pomen telesno-1 odbor nriZ vezi športov Slovenije pa vzgojne organizacije m se je na, ?p nrPV7P) pradnio mamutske ska- kratko dotaknil vprašanja sodelo-, kalnice. Razvila se je obširna de- vanja med 0^m?' ^anizamjamaP Hafa n nctpnnvitvi "nodzvpz Dele- Gre ii3,nireč zb to, kdBj in ko.ko gati iz posameznih krajev Slovenije morejo__ član( »Partizana«,^ ki s>, cn nrvrtnvriA ŽPllO dB S6 UStB— SmUCBrjl, teklllOVBti liB tekiTIBll. lCl novijo pedzveze, ker bo’ s tem dana Jih razpisuje Smučarska _zveza Slo-) možnost hitrejšega množičnega raz- venije. To vp.asanje m bim do-, voja in istočasno razbremenjena končno rešeno. Zdi pa se mi, da se Smučarska zveza Slovenije Seveda „ pri tem plenumu ne smemo pre-i ie bilo tudi nekaj ugovorov čeprav dolgo zaustavljati in sklepati bodisi pozdravljamoeustanovltovVpodzvez, v korisheni ali drugi Jgamzmji.; C.^ramla^^čerdt1^1'1^ YSloveniji vsa mladinaPnčelasmu-; " Mn« d™štva.!! Enajstorica ljubljanskega železničarja je danes v tekmi z odličnim moštvom Tekstilca ‘dobro prestailaprestala težko preizkušnjo. nes imamo v Sloveniji že itak malo društev z maloštevilnim kadrom funkcionarjev in če se bodo še ti funkcionarji v glavnem ukvarjali s problematiko podzvez, potem bo delo V društvih še bolj zaspalo. Kakor »Partizan« ali smučarska društva. Seveda so tu po sredi nekatere organizacijske »drobnarije«, vendar' pri tem ne smemo postopati preveč' birokratsko, ker s tem ne bomo po-1 magali množičnem razvoju. Na-j (Nadaljevanje na 5. strani). T . E - L O V A x O B A . r"' Oh razpisu tekmovanja uredništva »Ljudske Pravice« za organizacijo »Partizan« društva naj razvijajo tekmovalni polet ki bo se b@li ©krenil „ \)&dnik& &mcshm& sasssB@liiif@l© isn reaežeS® is slsssfc Splošna telesna vzgoja zajema vsak dlan več mladine in delovnega ljudstva v svoje okrilje, vedno bolj se krepi moč naših društev, predvsem naše osnovne telesnovzgojne organizacije »Partizan«. Da bi se pa i telesna vzgoja čim bolj približala svojemu cilju, da bi prodrla prav v vsako vas in v vsa industrijska središča, je naloga »Partizana«, da s pravilnim usmerjanjem ^ dela^ krepi društva in s tem vzbudi še večje zanimanje za telesno vzgojo med širokimi plastmi našega ljudstva. Ta odgovorna naloga je znatno olajšana z dejstvom, da podpirajo delo partizanskih organizacij tudi množične organizacije naše Fronte in partijski forumi, ker pač vedo, da se s telesno vzgojo krepi obrambna moč naše domovine. Močan prispevek h krepitvi partizanskih društev predstavlja nedvomno tekmovanje za prehodni pokal, ki ga je pred kratkim razpisalo uredništvo »Ljudske Pravice« za najboljše partizansko društvo v Sloveniji. Tekmovanje je bilo razpisano v sporazumu z Izvršnim odborom »Partizana«, zveze za telesno vzgojo Slovenije, in bo pokal prvič podeljen letos na Dan republike 29. novembra. Tokrat ni bil izdelan podrobnejši pravilnik tega tekmovanja, ampak bo ocenjena kvaliteta posameznih društev po tem, kakšne uspehe so slednja dosegla letos v številčnem porastu članstva z letnimi nastopi, proslavami Titovega rojstnega dne, z ostalimi nastopi in tekmovanji, akademijami, v redni telovadbi oddelkov, v prosvetni dejavnosti in pri gradnji ter obnovi »Partizan« Ljutomer ureja svoj društveni dom Glede doma »aPrtizana« v Ljutomeru, ki še vedno nosi posledice vojne, je dolgo tekla debata v društvu, kaj vse bi bilo treba popraviti in urediti. Seveda ta diskusija ni bila brezuspešna in je gospodarski odbor društva s pomočjo gradbenega odbora ZTV »Partizane Slovenije začel z delom. Najnujnejša dela gredo h koncu. Popravljeno in prekrito je bilo ostrešje, popravljajo okna in vrata, urejajo pa tudi prostore za slačilnice. V glavnem bo dom s temi popravki sposoben za uporabo, vsa večja zunanja in notranja gradbena dela pa bodo opravljena spomladi. Zakaj v okrožju Murska Sobota ni strokovnih kadrov Rakova rana naših društev nasploh je, da jim primanjkuje strokovnih kadrov. Zaradi tega je bil letos v murskosoboškem okrožju razpisan moški vaditeljski tečaj. Čeprav je bil tečaj razpisan več kot mesec dni pred začetkom in na zahtevo mladinskih vodstev v Ljutomeru in Soboti pripravljen tudi za mladince, pa več kot šest društev sploh ni poslalo v ta tečaj svojih članov. Tak odnos do tečajev ne bo rodil uspehov, posebno če se zavedamo, da nam, poleg že kvalificiranih vodnikov v društvih, primanjkuje še vedno okrog 200 strokovnjakov. Res je, da so društva prijavila tečajnike, ni pa s tem še rečeno, da smo zadostili postavljeni nalogi. Jasno pa je, da bi morali tudi merodajni činitelji, predvsem pa delodajalci, ob takih prilikah pokazati več razumevanja za prirejanje tečajev in naj bi ne ovirali onih, ki jih društva predvidijo za udeležbo na tečajih. Seveda pa drži to: dokler ne bodo ljudje spoznali pravega pomena in vrednosti telo* , vadhe organizacije »Partizan«, tako dolgo bodo društva s težavo delovala. -ič Zbor načelnikov : gorenjskega okrožja . Preteklo nedeljo so se zbrali na Jesenicah vodniki gorenjskih družitev »Partizan«, da se pogovore o ‘pripravah za zvezni telovadni zlet v Beogradu in da predelajo zletne vaje za vse oddelke .Zbora se je udeležilo 65 vodnikov in vodnic iz večine društev. Grajali pa bi bližnja društva, kakor Hrušico, Javornik, Podnart, Lesce, Blejsko Dobravo, Kropo in še nekatera, ki niso smatrala za potrebno, da nošljejo svoje vodnike na ta zbor. Po otvoritvi zbora in po referatu tor. Lindtnerja so se vodniki razdelili po oddelkih in pričeli s predelavo vaj. Popoldne so predelali redovne vaje in druge panoge mnogoboja. Za tem je zastopnik Zveze pregledal izvajanje zveznih prostih vaj in popravil, kjer je bilo to potrebno. Za zaključek zbora je tov. Lindtner pripovedoval o telovadnem tečaju v Avstriji, katerega se je udeležil na povabilo avstrijske zveze za telesno vzgojo. H koncu bi še poudaril lep primer sodelovanja učiteljev telesne vzgoje s telovadnimi društvi, saj jih je kar 7 predelovalo vaje skupno z ostalimi vodniki. Dopisujte y POLET objektov za telesno vzgojo. Prihodnje leto pa bo Izvršni odbor »Partii zana« sestavil poseben pravilnik, ki bo objavljen takoj po L januarju 1955. Pravico do sodelovanja v tem tekmovanju imajo vsa društva in čete na območju naše republike, ki so za letos izpolnila zgoraj navedene pogoje. Prihodnje leto pa bodo posamezna okrožja predložila v oceno republiškemu odboru najboljše društvo in bo izvršni odbor na temelju zbranih podatkov prisodil, komu pripade pokal za tisto leto. Kot rečeno, je pokal prehoden in si ga bo društvo ali četa lahko priborilo v trajno last, če bo zmagalo trikrat zaporedoma ali pa petkrat v presledkih. Brez dvoma je treba na tem mestu izraziti priznanje tudi našim športnim podjetjem »Elan«, »Pla-nieašport« in »Slo veni jašport«, ki so darovala v ta namen tudi telovadna orodja, katera bo prejelo obenem s pokalom najboljše društvo kot vsakoletni zmagovalec tega tekmovanja. Prav je , če po vda rimo, da je razpis tega tekmovanja mnogo večjega pomena, kot pa bi morda sodila posamezna društva. S tem razpisom je uredništvo »Ljudske Pravice« kot organ CK KPS dalo prav posebno priznanje naši telesnovzgojni organizaciji »Partizan« in obenem ponovno pokazalo, da se naši najvišji politični forumi zares močno zanimajo za rast in krepitev partizanskih društev. Zato naj društva tega tekmovanja ne smatrajo za kampanjske akcije ali suho formalnost, marveč je treba vse delo v osnovnih organizacijah »Partizana« usmeriti v to tekmovanje. Seveda naj ne bo sedaj društvom edini namen tekmovanja osvojiti si pokal, ampak predvsem doseči čimveč v pogledu množičnosti in vsestranskega napredka društva. Tekmovanje v društvih in s tem v zvezi delo na telesnovzgojnem področju naj ne traja tore samo določen čas, t o je vsako leto samo 29. novembra, ampak naj se društva, ki so v razdobju enega leta dosegla primerne uspehe, trudijo doseči še več. Skratka, nenehno se je treba boriti za nove uspehe, v korist razmaha partizanske organizacije, ki bo sčasoma lahko nudila telesno vzgojo vsemu našemu ljudstvu, slehernemu pionirju in mladincu, slehernemu delavcu, kmetu m inteligentu, pa naj bo v najmanjši vasi ali pa v največjih mestih in industrijskih središčih naše domovine. Pokal, ki je razpisan za najboljše društvo, pa naj bo vzpodbuda, da tekmovalni elan, ki ga bo zanetilo to tekmovanje, ne bo nikdar zamrl. Mnogo je že bilo do danes govora, kako važno vzgojno nalogo opravljajo v društvih »Partizane voditelji. To vzgojno poslanstvo vestno opravljajo tudi vaditelji v »Partizanu« Murska Sobota, čeprav se morajo boriti z mnogimi težavami. »Za storjeno delo zasluženo plačilo!« Ta ljudski pregovor naj bi bil zadoščenje tudi vsem požrtvovalnim vaditeljem v »Partizanu« Murska Sobota. Žal pa v Soboti ni tako! V javnosti, pa tudi v društvu, vaditeljsko delo ni priznano. Predvsem so vse graje vredni nekateri primeri v odnosih delodajalcev do vodnikov! V Mestnem kleparstvu in Radio delavnici vodnike omalovažujejo in celo zasmehujejo, jim zmanjšujejo mesečne prejemke za vsako zamujeno minuto ali uro, katero je vodnik žrtvoval za delo v »Partizanu«. V teh podjetjih se celo najdejo ljudje, ki ne želijo, da bi se ti vodniki strokovno izpopolnjevali. S težavo so jim dovolili obisk tečaja v Mozirju, za katerega so morali žrtvovati letni dopust, da ne govorimo o izgubljenih prejemkih v tem času. Nek vodnik, zaposlen pri KZ Murska bota, je za delo v »Partiaznu« dobil naj'^ prizninja, čeprav ga je prejšnji delodaj31 ^ na ta račun odpustil iz službe. Pa tudi sedanji zaposlitvi mu delodajalec ne možnosti za delo v »Partizanu«, ker je urno zaposlen na terenu. Tudi zbor profesorjev na gimnaziji bi 13 lahko bolj uvideven in bi po možnosti bremenil načelnico izvenšolskega dela ter ^ s tem omogočil uspešno delovanje. Priča- ^ jemo, da bodo vsaj nekateri drugi člani i-'k kolektiva sledili njenemu primeru, kar bila njih vzgojitelska dolžnost. Ne želimo, da bi kdor koli na račun -i '\. tizana« imel kakšne privilegije, želimo P3 . tudi delodajalci pričnejo zaveda a ve? da čira več nekdo skupnosti daje, tem ima pravice od nje zahtevati. . Prav gotovo zaslužijo vodniki, ki neseblC . vzgajajo dan za dnem našo mladino v par j svoj tr" zanskih društvih in ne dobijo najmanjšega pačil avsaj nekoliko prizna in naklonjenosti vseh naših forumov. ¥ llikl mmmm sami vzgojili vaditelje Letos spomladi jc »Polst« priobčil članek z naslovom »Telovadnica za sedCm oseb«, kjer so bile poudarjene neurejene pr Vilke v telovadnem oru# štvu »Partizan« v Spodnji Šiški. Mor« da me ne bi nedavno spet zanesla pot k temu društvu, če ne bi v »pos novih pripadnikov, tako da izkazuje sedaj društvena statistika okrog 370 telovadečih članov, brez dvoma je ta porast precej raz# veseljiv, saj kaže. da je nova društvena uprava s pomočjo rajonskega komiteja KPS in terenskih frontnih organizacij, istočasno pa ob sodelovanju raznih šol na območju topisu« gradbenega odbora »Partiza# Spodnje Šiške, vendarle uspela. Pred meseci _ -L« ™ telesno vzgojo Slo# le nekaj čez 100 otrok iz predšolske dobe, __ Zveze _ venije, zasledil nekaj misli, kV so stanje v Šercerjevem domu prikazale nekoliko drugače, kot je bilo govora v omenjenem članku. Pisec omenja# da so razne organizacije, med njimi tudi športniki, zavirali razmah »Par# tizana«. Zato sem si tokrat spet pri# voščil kratek sprehod v Drenikovo ulico. Društvo je s s voj. m delom pravzaprav do nedavnega bolj počivalo in se je začela telovadna sezona šele v septembru. Pred tem pa je bil zelo delaven gradbeni odbor, ki je s pomočjo dotacije »Partizana« LRS teme# Ijito popravil ves dom in ga počistil, isto# časno pa je društvena uprava začela ut rje# vati notranjo organizacijo. V februarju je bil na skupščini izvoljen nov odbor, ki pa kljub sklepom skupščine ni povsem zado# voljil in je polovico tega odbora ostalo samo »na papirju«. Zato je sekretariat v zadnjih mesecih poletja kooptiral nekaj novih članov, ki naj bi v resnici doprinesli delež k utr# ditvi društvenega delovanja. Poletne počitnice so bile za društvo več ali manj mrtve, saj jc bila mladina večidel izven Ljubljane (istočasno pa je ^ gradbeni odbor izvrševal potrebne adaptacije Šercer# jevega doma). Ponoven začetek šole pa je privabil v okrilje doma precejšnje število čez 100 otrok iz preč pionirjev in mladine, sedaj pa skok čez 300 članov, kaže, da je krenilo drštvo na novo pot. Seveda se niti vodniki niti predsednik društva tov. Gabrovšek Jože doslej še ne morejo pohvaliti z rednim obiskom pri telo# vadbi, vendar pa je le bil dosežen velik napredek v tem, da je uspelo društvu vklju# čiti v svoje vrste okrog 100 gojencev raznih strokovnih šol, česar prej ni bilo. Razen gojencev strokovnih šol je naj# močnejši obisk s strani mlajših (48) in sta# rej šib pionirk (28), mlajših (37) in starejših pionirjev (25) ter otrok iz predšolske dobe (44). Med mladinci in mladinkami pa še ni pravega zanimanja, čeprav so tisti, ki ho# dijo na ure telesne vzgoje, dokaj resni in imajo vodniki z njimi precej veselja. Osnovna pomanjkljivost v društvu pa je pomanjkanje vodnikov, tako da morajo ne# kateri vaditi po več oddelkov, kar seveda ne da prave kvalitete dela. Tu bi poudaril premajhno samoiniciativnost društva, ker je v dvomih, ali bi lahko priredilo društveni vodniški tečaj, odkoder bi črpali vaditeljske kadre. Mislim, da tu ni treba dvomov, am# pak je treba resno pristopiti takoj k orga# nizaciji dobrega tečaja: uspeh prav gotovo ne bo izostal. Samo po tej poti si bo dru# štvo vzgojilo lastne vodnike, kar so sto# rila že mnoga društva. V razgovoru s predsednikom društva s ugotovil, da je pravi razvoj tega drus p nekoliko oviralo tudi trenje z upravo 3' Železničar, ki deloma ni izpolnjevala ® , jih obveznosti, deloma pa ni hotela s sK ^ nim sodelovanjem pomagati telovadne društvu do napredka. Vendar je nova .|3 štvena uprava tudi te stvari ugodno in so bili sprejeti pametni sklepi, ki g čijo, da ne bo več nobenih zaprek za te sožitje. Ni pa povsem točna ugotovitev P*% o partizanovih domovih, ki trdi, da so sP°m niki ovirali pravi razvoj telesno#vzgoJn dela. kajti i telovadno društvo i ŠP°r j,0 sekcije Železničarja so imele svoj urnik, • da niso bili pri delu ovirani niti niti športniki. Sicer pa bo problem 1 kmalu rešen, ker se bodo športne ,se*Trj• Železničarja v teku letošnje zime in hodnje leto povsem preselile na nova igf1 ^ ki jih gradi društvo za svojo košarkarsko odbojkarsko sekcijo. Tone Baflc OPOZORILO S 1. novembrom 1952 prenehal6 veljati izkaznice za brezpla0®1' obisk vseh športnih prireditev 1,5 teritoriju LRS, izdane od Fizkulh,r' ne zveze Slovenije. S tem dnem s^°' pijo v veljavo izkaznice, katere J izdala Zveza športov Slovenije (ovl tek siv, vložek zelene barve). STROKOVNJAKI, koliko ste pomagali reale fšslištmim proizvodnim podjetjem ? žejo dostikrat tudi samo trenutni**1 So stvari, o katerih razpravljamo kaj pogosto in ob najrazličnejših prilikah. Iščemo sem, iščemo tja, bistva pa kar ne najdemo — kakor da smo se navadili nekega običajnega ugovora in tolažbe, češ, »saj drugače že biti ne more.« Ta misel me obhaja še posebej domala vsak ponedelje, ko jemljem v roke naš fizkulturni tednik »Polet« in prebiram poročila o vsakovrstnih tekmovanjih, gostovanjih, letnih skupščinah in komentarjih k njim. Posebej se ustavljam ob skoraj vedno enakih pripombah: »Dobre opreme nam manjka ... ustreznih rekvizitov nimamo! naše naprave so zastarele... predrago je ...« itd. Vse to so ugotovitve, ki več ali manj drže, toda nisem še bral članka, ki bi nam kako pokazal pot iz te zagate in postavil pred nas vprašanje: zakaj je temu še vedno tako? Površen odgovor se seveda najde takoj: »Naša fizkultuma podjetja naj se brigajo za to, ona naj se brigajo, da pridemo s te mrtve točke!« Vse lepo in res, vendar prav za tem grmom tiči zajec. Prav gornja trditev potrjuje, kako šablonsko si zamišljamo rešitev tega vprašanja. Mar ni dolžnost nas vseh in še posebej vrhunskih tekmovalcev, da tempodjetjem pomagamo? Nemogoče je, da bi se v njih zbirali športni strokovnjaki vseh panog športa, nemogoče je, da bi poleg gospodarskih problemov delavci in uslužbenci teh podjetij mogli povsem zadovoljivo reševati še vse tehnične probleme — preveč jih je! Zato je ravno potrebno stalno izpopolnjevanje z zunanje strani — s strani koristnikov, od tekmovalcev. Priznati je treba, da je bilo v tem oziru kaj malo storjenega. Samo nekaj vprašanj bom stavil: koliko kritik o izdelavi in kvaliteti šport- nih artiklov so potrošniki naslovili upravam naših podjetij, da bi na podlagi njih izboljšala svojo proizvodnjo? Koliko predlogov je bilo stavljenih za razne izboljšave in izdelovanje novih artiklov? Koliko vrhunskih tekmovalcev (predpostavljamo, da morejo ti najbolje oceniti primernost in kvaliteto izdelkov, ker od njih tudi največ zahtevajo) in še posebej od kopice tistih, ki so žabi imeli korist vsi? Nasprotno. pa je prav ob tej priliki poudariti, da so naša podjetja bila zmeraj pripravljena, da s svojim najboljšim ustre-stopali našo državo v tujini, kjer so se mogli seznaniti ne samo z najnovejšo tehniko, ampak še prav posebno s tehničnimi pridobitvami, ki to tehniko omogočajo, koliko le teh se je že zglasilo po naših podjetjih s tem ali onim vzorcem ali koristnim predlogom, ki bi bil v mejah naših možnosti izvedljiv in od čes#r lite gospodarijo - društva »PARTIZAN muham posameznih tekmovale® i samo da bi jih zadovoljila in i1,, tako omogočila boljše uspehe. I« e na naše znanstvenike, industriji ^ tehnike in podobne strokovnjake se obrnil, kajti tudi v tem oziru P.j grešajo podjetja vsakršne pom® Toliko bolj velja prav v tem °Z} poudariti, da je pač lahko kriti rati brez pametnih in koristnih pi'e logov. ( Naša fizkulturna podjetja nikal0^ niso ustanove z nekim stereotipni, proizvodnim planom v tehnicn * pogledu nespremenljive proizvod8 in proizvodnega procesa. Naspi'01 s„ — ona streme po izboljšanju in »c hvaležna za vsakršno kritiko, 08 j le konstruktivna in utemeljena, se hočejo iz nje učiti! Se besedo o cenah. Vsem je zna da so naša fizkulturna podjetja ^ kaj mlada. Ne razpolagajo z b°»., timi tehničnimi izkušnjami, z n napray? §fj modernejšimi tehničnimi Razdalja med Ježico in Taborom v Ljubljani ni velika. Zato pa je primerjava po razsežnosti tlorisne zasnove in arhitektonske obdelave občutna. Telovadni dom na Ježici bi moral Taboru, kljub temu, da sta tovariša, skoraj reči »Vi«. Ni vse dobro in odlično v notranjosti, če je fasada zgradbe »nedeljsko počesana«. Znano je, da telovadni dom Tabor v tlorisni zasnovi ne predstavlja idealno popolne rešitve zgradbe, namenjene splošni telesni vzgoji. PTo- ob dnevni luči pretemačna. Slačilnice se nahajajo v kleti. Obstranske lože so višje kot balkona, kar daje dvorani neko nemirno obeležje. Do nedavnega so Tabor uporabljale še druge organizacije in Zavod za fiz-kulturo, kar je pripomoglo k še večji prostorninski anarhiji. Nova uprava »Partizana« na Taboru bo poizkusila odpraviti vse nevšečnosti iz preje omenjenih nedostatkov. K temu bo pripomoglo še dejstvo, da se sokoristniki odselili. Zgradba stori niso organsko medsebojno po- : sama še sedaj nosi posledice eksplo- vezani, kljub večkratni prezidavi. Telovadnica je izmed naj večjih v Sloveniji. Je prekomerno visoka In Ob dvanajsti uri... Bil je že skrajni čas, skoraj dvanajsta ura, da je kočno tudi Bela Krajina dobila svoje prvo partizansko društvo. Mislim, da je to edinstven primer v Sloveniji, da ves okraj ni imel niti »Partizana« niti kakšnega drugega društva. Iniciativni odbor je ustanovno skupščino »Partizana« dobro pripravil, saj ji je prisostvovalo okoli 150 udeležencev, med njimi tudi sekretar CK KPS, direktor rudnika Kanižarica, direktor gimnazije prof. Petek, direktor Glasbene šole prof. Štrbenk, predstavniki JLA, množičnih organizacij itd. V živahni diskusiji je bil izbran za predsednika tov. Pavlin Maks, podpredsednik prof. Petek, tajnik Kramarič Drago, načelnik Kolarič Marjan, načelnica Praznik Darinka, gospodar Kolbezen Franc. zije na kolodvoru in bo za ta popravila društvo porabilo vso investicijsko pomoč, ki jo je Zveza dodelila v znesku 400.000.— din. S popravili so začeli dokaj pozno in ne s takšnim elanom, kot bi se to spodobilo »Partizanu« - Tabor. V načrtu imajo še mnogoobetajoče preureditve ponovno pridobljenih prostorov. Vse te prostore nameravajo izrabiti za vadbo vseh panog telesne vzgoje, od atletike, iger, težkoatletike, plavanja itd. Poročil o izrabi investicijske pomoči in načrtov za zvezni arhiv še niso poslali. O društvih »Partizan« na Viču in v Narodnem domu je bilo že pisano v prejšnjih sestavkih. Na teritoriju Ljubljane obstoji še telovadni dom v Trnovem, bivši Sokolski dom, ki ga pa sedaj izkorišča filmsko podjetje. Pogodba s filmskim podjetjem je že davno potekla, zato bi bil čas, da bi dom zopet služil svojemu namenu, ker ravno ta predel Ljubljane zelo pogreša telovadnice. Ob tej priliki bi še omenili, da bo nujno potrebno osnovati društvo »Partizan« v območju terena Rakovnik. Mladina terena Rakovnik in Trnovo mora sedaj hoditi k telovadbi na Vič, v Narodni dom ali na Tabor, ker v svojem okolišu ne delujejo društva, ki bi lahko imela ogromno članstva. Se bolj žalostno sliko pa podaja Stepanja vas z okoliškimi naselji. Ob glavni cesti pod Golovcem stoji stavba nekdanjega štepanjskega Sokola in čaka na sprejem telesne vzgoje željne mladine. Društvo »Partizan« Stepanja vas pa še ni osnovano, vendar upamo, da bo v najkrajšem času. Telovadni dom v Stepanji vasi je bil zidan tik pred drugo svetovno vojno. Dograjena je samo telovadnica s parketnim tlakom, toda brez stranskih prostorov. Ker ni bilo pravega gospodarja, ki bi se zanimal za stalno vzdrževanje zgradbe, je slednja dokaj zanemarjena in poškodovana. Zveza »Partizan« je določila iz investicijskih sredstev din 350.000.— za popravilo strehe, kleparskih izdelkov, oken in vrat in za prizidavo najnujnejših sanitarnih prostorov. Če bo novoustanovljeno društvo »Partizan« delavno in uspešno, pa bo Zveza napela vse sile, da se bo dom dogradil v celoti in tako, da bo v ponos vsej Stepanji vasi z okolico. Ob tej priliki gradbena komisija pri zvezi »Partizan« prosi vsa ona društva, ki so prejela investicijsko pomoč, pa niso poslala zahtevanih načrtov svojih domov in poročil o izrabi investicijske pomoči, da isto takoj pošljejo »Zvezi«. ,,, pač pa komaj z najnujneJ5 1 .j, strojnim parkom. Pri življenj« T drži le zavest, da so družbeno ^ ristna, ter mnogo volje in elana,-iz dobrega pridejo na boljše. Za to pa je treba finančnih sredS n Posebej velja povdariti še to. da 56 Ddjeti6 v gospodarskem pogledu ta Pou" nV' ■ finančnem sistemu P po novem 3d< sem samostojna s svojim gosp°L. vsakrš«1. sitim računom in se vzdrz« povsem samostojno brez vsak1- a dotacij. Tudi nabava special«^ Tudi nabava speci materiala, da ne govorimo še o predstavlja dostikrat kaj drago v ^ k izboljšanju in ima vsekakor odziv v končni ceni artikla. 3 , p3. dati je treba še to, da prcizv podjetja prav gotovo ne strem nikakršnih visokih dobičkih na ... čun potrošnikov, naših fizkult g kov, ampak si nasprotno prizade znižati svoje cene na minimum P. izvodnih stroškov. Sicer pa jina, ki brez dvoma raz mnogo večjimi tehničnimi . tudi t«; ----- - - artiK: vami za izdelovanje športom topJ lov, ne nudi svojega blaga z 2;i in v mnogih primerih zahteva slabšo kvaliteto višjo ceno. podjetja pa si prizadevajo, da■ .»gjli volje potrošnike po svojih naj p močeh in jih oskrbe z rekvizit1’ Ti' ročnejšimi in cenejšimi kakor s°. ji, obenem pa kvalitetnimi,rizna' da »ik0' fjzna gar ne bo treba biti sram o o ^oma!« n ju: »To smo izdelali Pa Dornoč.i6 Smo v prehodni dobi. *. slel vseh, ki bi mogli pomagati. giti ali prej tudi proizvodnja ^ športnih artiklov uspela tam, se nam danes zdi še nemog • „ Nakazal sem le nekaj Pr0 - ‘;n ge katerih bi bilo kaj koristil razpravljati v tej smeri. ■ Al ~B~ B- I >1 14. r Kaj mislita o problemih ljubljanske atletike predsednik AZS Premelč Bogo in sekretar Naprudnik Zoran W Ljubljani M z@isiil@wEli 1® 2 atletski strašili V prejšnji številki smo začeli z anketo, ki naj bi ugotovila, zakaj nazaduje ljubljanska atletika in kako bi se dalo sedanje stanje popraviti. Prvi je dal mnenje o tem prof. Jože Šturm, trener Odreda, ki je precej obširno podal svoje mišljenje o problemih ljubljanske atletike. Danes smo se obrnili na predstavnike Atletske zveze Slovenije, da nam tudi oni povedo, kaj mislijo o teh problemih. Najprej se je naš urednik razgovarjal s predsednikom ASZ j tov. Bogom Premelčem. Tov. predsednik je k vprašanju množičnosti ljubljanske in atletike sploh povedal naslednje: ‘Mnogokrat si pod množičnostjo atletiko in šport ne le profesorje temačno predstavljamo veliko števi- lesne vzgoje, ampak tudi ostale, ki lo osnovnih organizacij, ki bi naj imajo po večini o športu precej sla-s®veda združevale tudi veliko število bo mnenje, zlasti zato, ker so oni di-aktivnega članstva. Mislim, da so za jaki. ki se intenzivno bavijo s špor-°“stoj atletske organizacije potrebni tom, večkrat po učnih uspehih bolj Predvsem trije pogoji: atletske na- slabi. Temu vprašanju bodo morale pave, tehnično-organizacijski kader posvetiti športne organizacije v bo-n Pa finančna sredstva. Atletska or- doče mnogo več pažnje. Predlog tov. Ionizacija, ki nima enega izmed teh Šturma, da bi uvedli športne po polkovnih pogojev, nima možnosti dneve na srednjih šolah, je dober, niti kvalitetno, niti množično toda jaz bi šel tukaj še dalje in bi pletiko. Ravno v Ljubljani obstoja vpeljal poleg dosedanjih ur telesne P°. mojem mnenju že sedaj tak slu- vzgoje po šolah še kakšne tri ure čeprav imamo le tri društva z trajajoče športno popoldne, ki pa pietskimi sekcijami. Toda niti ta tri naj bi bilo obvezno. Za poživitev .bistva nimajo teh osnovnih pogo- atletike v srednjih šolah bi bilo treti/ .®no °d njih nima niti igrišča, ba prirejati tudi čimveč medzavod-jpnični in organizacijski kader je nih tekmovanj, kajti ta so se poka-rploštevilen pri vseh in tudi fininč- zala kot zelo dobra oblika dela. * Položaj ni pri nobenem •'društvu ,«Vno naiboliši. Zato se pridružujem O odnosu organizacije »Partizan« >enjurv: Šturma:da sta dve dru- do atletike poloviti, da gle- h*yi 2a Ljubljano v sedanjih pogojih ®Polnoma dovolj. Rešitev finančna vPrašanja atletskih organizacij ‘aim v naslonitvi istih na nekatera j®oja podjetja, bodisi neposredno, posredno preko Mestnega JUdskega odbora. Iz sklada za kul-v r° in prosveto, v katerega se ste-l? del viškov ljubljanskih podjetij, 1 MLO lahko podprl ljubljanske f/Sanizacije. Po mojem mnenju bi l prali imeti najbolj zdravi športi B Jetika, plavanje, smučanje itd.), rloritetno mesto pri dodeljevanju j^kršnih koli podpor, kajti ti športi največjo vlogo pri dvigu de-/'Vne in obrambne sposobnosti dr-avljanov. atletska društva naj bi prihajali ^JUdje, ki so absolvirali vsaj osnov-splošno telesno vzgojo v društvih artizan«. Mislim, da je delo veči-t- Partizanskih društev napačno za-t : ker se ta društva smatrajo le za ‘ovadna društva, ne pa društva za PoftlT vz§°-i°> kar -ie xPartizan smučanje in atletika.« Naš urednik je zatem obiskal še sekretarja AZS, tov. I Zorana Naprudnika. Tov. Na-• Prudnik je na vprašanje, kaj ! meni o ugotovitvah tov. Šturma, odgovoril takole: sk^ ugotovitvami tov. Šturma se da°tai v celoti strinjam. Mislim le, Stu'-6 bd° v vašem razgovoru s tov. da vodstvo »Partizana« povsem pravilno na atletiko in so, kot kaže, pomanjkljivosti v delu na področju atletike in odnosu do atletskih organizacij bolj pri posamenzih društvih. Seveda z dosedanjimi kadri vodnikov v »Partizanu« vseh pomanjkljivosti verjetno ne bo mogoče v kratkem izboljšati. Kvaliteta ljubljanske atletike je v letošnji sezoni vsekakor padla. Osnovni vzrok tega padca je premajhna množična osnova v atletskih organizacijah, kar je že ugotovil tov. Šturm .Mislim, da leži vzrok za to predvsem v velikem pomanjkanju atletskih delavcev v Ljubljani, saj na primer Odred letos še svoje ligaške ekipe ni mogel držati skupaj. Atleti čutijo, da nimajo solidne organizacije in to jim v veliki meri jemlje veselje do vztrajnega dela. Neurejeni koledarji tekmovanj povzročajo zmedo in onemogočajo načrtno pripravo tekmovalcev. Voljo do dela jemljejo tekmovalcem tudi slabo organizirana tekmovanja, ki so poleg tega tudi skoraj brez gledalcev. Funkcionarji pa ne delajo tako z veseljem zato, ker vidijo, da nimajo pravih pogojev za delo. Grajati pa je treba tudi atlete, ki kažejo včasih zelo malo volje do resnega treninga in če takoj ne dosežejo vidnih uspehov, zapustijo atletsko stezo. Naše boljše tekmovalce je treba včasih naravnost prositi, da nastopijo na kakšnem tekmovanju. Poudarjam še enkrat: v Ljubljani je mnogo premalo atletskih delavcev, pa še te trgamo na štiri konce: na tri ljubljanska društva In Zvezo. Tudi moje mnenje je, da v danih pogojih dve društvi za Ljubljano popolnoma zadoščata. Ker so funkcionarji Atletske zveze Slovenije po večini tudi funkcionarji' ljubljanskih društev ,je postala Zveza nekaka »zbornica« ljubljanskih društev, premalo pa se je zanimala za ostalo Slovenijo. Zato bo v Ljubljani ustanovljen Mestni atletski odbor, ki bo skrbel predvsem za koordinacijo dela atletskih organizacij v Ljubljani, kakor tudi za razširitev) atletike. 1: M I z: Nj ■ S - • 4. novembra v Slovenija Predvsem zaradi pomanjkanja žogic se do danes namizni tenis ni mogel uspešno raz# vijati. V zadnjem času pa so nekateri iz# najdljivi v Kranju in na Jesenicah našli vir za nadaljnji razvoj namiznega tenisa v Slo# veniji. Jeseničani in Kranjčani so imeli v zadnjem času nekaj mednarodnih tekmovanj, kjer niso dosegli pomembnih zmag, vendar so s svojim nastopom dokazali, da je zani# manje za namizni tenis pri nas v Sloveniji še vedno veliko. Želeti je, da bi njihovo agilnost posnemali tudi drugod. Jeseničani so imeli nekaj tekmovanj doma, nastopili so tudi v inozemstvu, Kranjčani pa so imeli prejšnjo nedeljo v gosteh Dunajčane. Prav V KCCftt Sm&Č S Štapeh/co ... Marija Knezova je prav tako doma pri Homerju in Cezarju kot na atletski stezi ha !mom nekoliko preveč poudarka srpa01’. kako vključevati v atletiko bilot e®olsko mladino. Mislim, da bi g«, treba spregovoriti nekoliko be-hi> p. o vključevanju delavske -adine. Vemo sicer, da je to mladiki.. precej teže vključiti, zlasti tam, x r ni vezana na nobeno šolo, toda di fk°tiko dobre volje bi se dalo tu-stvo -mn°S° storiti. Letošnje prven-Zeln So1 učencev v gospodarstvu je tud° dobro uspelo in bi bilo treba s( ’ v bodoče prirejati taka prven-ralp Atletske organizacije pa bi most;/: • siiaino priliko tudi izkori-kaf1 ln vključiti to mladino, med c smo opazili mnogo talentov. š0r; Problemu atletike v srednjih p n pa bi pripomnil še tole: 0 mojem mnenju bi bilo treba V zadnji številki »Sportske panorame« smo čitali reportažo o Milki Babovič — »najbržoj Jugoslavenki«. Vendar simpatična Zagrebčanka ni državna prvakinja na 100 m za leto 1952. Ta častni naslov si je z zmago nad njo priborila »najhitrejša Slovenka« mlada Marija Knez iz Maribora. »To je bil moj največji in najbolj nepričakovan uspeh« nam je rekla Knezova, ko smo se v pogovoru z njo dotaknili letošnjega državnega prvenstva. Neverjetno — toda v tem primeru resnično — po samo enoletnem treningu osvojiti državno prvenstvo. Pa naj nam pripoveduje o svoji atletski karieri Maca (tako jo kličejo v Mariboru) sama: »Ukvarjala sem se z orodno telovadbo — vendar sem bila vedno najhitrejša v razredu. Osvojila sem tudi prvenstvo šole v krosu. Nikoli pa nisem pomislila, da bi se vpisala v atletski klub, dokler ...« Dokler je ni njena profesorica za telensno vzgojo, tov. Lešnikova povabila lepega dne na igrišče Železničarja ob Tržaški cesti. Vešče oko atletske strokovnjakinje je takoj spoznalo, da se v tem nežnem telesu skrivajo velike zmožnosti. In ni se prevarilo! Resno in naporno delo se je pričelo. _ ŽE PRVO LETO MLADINSKA DRŽAVNA PRVAKINJA »Kmalu potem sem nastopila prvič in pretekla 100 m v čistih 14 sekundah — vendar sem rezultat do konca leta popravila na 13.6, odnosno 8.2 na 60 m. Tekmovala sem na mladinskem državnem prvenstvu v Borovu in osvojila prvo mesto na 60 m in 100 m. Isto mi je uspelo tudi v Mariboru na slovenskem mladinskem prvenstvu.« »Pozimi sem redno trenirala v telovadnici. Imeli smo tudi miting v dvorani. Prvi start v letošnji sezoni je dal rezultat 13.9, kmalu potem pa sem tekla 13.3.« V VARAŽDINU PRVIČ POD 13 SEKUNDAMI V II. kolu zvezne atletske lige je ženska ekipa Železničarja gostovala v Varaždinu. »To je bil praznik za mene,« je nadaljevala Knezova, »kajti izven konkurence je nastopila tudi znana atletinja Dinama Rauhova. Prvič sem »šla« takrat pod 13!« 12.9 in gladka zmaga nad reno-mirano nasprotnico — to je izkupiček gostovanja v Varaždinu. SUBOTICA — BEOGRAD — LJUBLJANA — CELJE = 12.9 — 13.2 — 13.0 — 12.7 Na startu v Subotici — na cilju državna prvakinja — vmes pa 12.9 sekund teka, borbe z nasprotnicami in samo seboj. »Do 80 m mi gre vedno dobro,« pripoveduje in se zadovoljno smehlja ob spominu na ta veliki dogodek, »toda potem imam krizo. Ko bom odpravila, mislim, da bom še izboljševala svoje rezultate«! V Beogradu je prvič tekla tudi ponoči. V mrtvem teku sta z Babovičevo dosegli znamko 13.2 Potem pa v Ljubljano na trening državne reprezentance in na troboj Avstrija : Zahodna Nemčija : Jugoslavija. Prvič je nastopila v mednarodni konkurenci in v reprezentativnem dresu. V teku na 100 m je dala, kar se je od nje pričakovalo, kljub temu pa je bila zadnja — konkurenca je bila premočna. Babovičeva pa je postavila nov državni rekord 12.4. »Fantastično in za Knezovo nekaj nedosegljivo,« ji je govorila okolica. 12.4! Že na troboju mest v Celju dva dni pozneje je postavila nov republiški rekord 12.7 — ne dolgo zatem pa je tekla v Ljubljani 12.6 in postala državna rekorderka na 60 m s 7.7 sekundami. Naslednjo nedeljo pa se ji je izpolnila največja želja. Dosegla je sijajen rezultat 12.4 in izenačila državni rekord. Rezultat verjetno ne bo priznan, ker tekmovalke obenem niso startale na strel, ampak z zastavico. Vesela in žalostna nam je pripovedovala o tem teku: »Pa sem še rekla, naj nas startajo s pištolo. Tako dobro sem se počutila! Škoda!« Kranju dvoboj : Nemčija zadnji dvoboj v Kranju dokazuje, da imamo mlade talentirane igralce, ki pa nimajo pot trebnih izkušenj za težje nastope. Kranjčani so z namiznoteniško ekipo z Du» naj a Semper-Heller srečanje izgubili z 9 : 4. Za Kranjčane so nastopili: Ahačič, Rebolj, Petrovič in Hlebš. Domačinom je p rimanj* kovala kondicija in pa večja izkušenost. 5. NOVEMBRA JUGOSLAVIJA : FRANCIJA 5. novembra bo v Zagrebu mednarodni dvoboj v namiznem tenisu med Jugoslavijo in Francijo. Za Jugoslavijo bodo nastopili Dolinar, Harangozo in Vogrinc. 7. novembra pa bo v Beogradu dvoboj moških in ženskih ekip Nemčije in Jugoslavije. 4. novembra pa se bosta v Kranju srečali reprezentanci Slovenije in Nemčije. V slovenski ekipi bo gostoval V. Harangozo. IIARANGOZO PRVAK SRBIJE Okrog 200 namiznoteniških igralcev Srbije je nastopilo pred dnevi v Beogradu na re* publiškem tekmovanju. Med člani je zmagal Vili Harangozo, ki je znova dokazal svoje visoko mojstrsko znanje. Harangozo je v finalu premaga! Gabriča z rezultatom 3 : 1 (21:11. 21:16. 16:21 in 21:9). Pri ženskah je zmagala v finalu Čovičeva, ki je premagala Temunovičcvo s 3 : 2. V splošnem je Spar* tak iz Subotice znova dosegel triumf, saj so njegovi člani zasedli vsa prva mesta. HARANGOZO ZMAGAL V PARIZU Te dni gostuje v Parizu naš najboljši igra* lec Vilim Harangozo na tradicionalnem (ur* nirju najboljših igralcev v Parizu. Poleg I la* rangoza nastopajo svetovni prvak Bergmanu in znana francoska internacionalna mojstra Roothoft in Amuretti. Harangozo je premagal francoskega mojstra Amuretti ja s 3 : 11 NAJBOLJŠI svrrnvN' MOJSTRI V BEOGRADU Na mednarodnem namiznoteniškem prven* stvu Jugoslavije, ki bo v začetku novembra v Beogradu, bodo nastopili bivši svetov”! prvaki Anglež I.each, Avstrijka Pritzi in Angležinji sestri Roy. KNEZOVA PRIVATNO Takšna je: pred startom nervozna — včasih jo najdejo tudi v solzah — na progi borbena, po tekmovanju večinoma srečna in zadovoljna —1 saj ji skoraj vsak tek prinese kak nov osebni, mariborski, republiški ali državni rekord. Tudi v šoli (je dijakinja VII. b razreda klasične gimnazije) so s skromno Marijo zelo zadovoljni. Pridna in marljiva je, pri Cezarju in pri grški slovnici ravno tako kot pri treningu, bodisi na rdečem pesku tekališča. bodisi na mehkih tratah Stražunskega gozda, dodisi na parketnih tleh kakšne mariborske telovadnice. Na koncu prinašamo še listo njenih osebnih rekordov: 60 m 100 m 200 m daljina Lani: 8.2 13.6 4.80 Letos: 7.7 12.4 27.0 5.33 KU Talentov je dovolj, le poiskati jih je treba Nedavno je bilo v Črnomlju za- ; ni mi vo športno tekmovanje, kateremu je prisostvovalo nad 300 gledalcev. Dopoldne so bile propagandne atletske tekme. Za prijetno presenečenje je poskrbel osmošolec Plut Marko, ki je kot popoln začetnik premagal v mehi kopja državnega mladinskega prvaka /agarja iz Novega mesta. Tudi v metu krogi? je zmagal skromni in simpatični Marko, ki pa je izrazit talent za met kopja. Prepričani smo, da lm že v naslednji sezoni lahko dosegel daljino 55 m. Takšnih talentov, kot je Črnoml ian Plut. je prav gotovo dovolj tudi na drugih šolah, treba jih je samo poiskati in jim dati priliko, da se uveljavijo. V odbojki so po ogorčeni borbi, zmagali Novomeščani, obratno pa so v nogometu zmagali domačini 4:0. V namiznem tenisu so spet • slavili zmago gostje s 3 : 2. Po tek- I movanju je ravnatelj gimnazije , prof. Petek razdelil raktična darila. . Rezultati v atletiki: kopje: Plut (Č) 49.30 m, Žagar (N,, m.) 46.90 m, višina: Žagar 150 cm, La panje 150 cm (oba N. m.), krogla: Plut 13.00 m, Žagar 11.98 m, llerma. (Č) 11.95 m. 100 m. 10.7 T 10 j LvančiS leteli Kačič Lorger Rožič Ben jak Sabolovič Reija Uš iJhnLovič lj, ^atiner 11 r Bokom ul Milo.ševski 1,1 Ivančevič 'š wi5nnč ib Miličevič 112 nlaovič 11 X Radovanovič Madžarevič 10.7 10.8 10.8 10.9 111.9 ho 1.1 1.1 CZ CZ p K D V p D P O O Va P CZ CZ P CZ BSK 50.0 Hočevar 50.2 Tomašič 50.3 Stankovič 50.0 Račič 50.8 Bardutzky 50.8 Rel i a 50.9 Belšak 51.0 Zupančič 51.0 Grujič 1950 1951 1952 P D P P Sv D O K V Deseterice najboljših jugoslovanskih atletov v sezoni 1952 50.21 49.98 50.40 3:53.2 3:55.4 3:56.0 3:56.2 3:56.8 3:57.0 3:58.0 3:58.2 4:01.0 1950 11.01 1951 10.96 1952 10.92 200 m: 22? Juvančič 2^'i Pecelj nV. Sabolovič 2It b5i6 tV® Lorger Tomašič ^.6 Relja 22-9 Trifunovič ‘2.9 Bcnjak Popov S-0 Šukovič otU PujurvoviČ •0 Stanki, 'ič 1950 1951 a 1°5> 100 m: ”•4 SaboloviČ 800 m: 1:53.0 1:54.8 1:55.0 1:55.2 1:55.4 1:56.2 1:56.9 1:57.3 1:57.3 1:57.5 CZ CZ P P K D n BSK V CZ RK S P Otenhajmer čular Mugoša Krstič Hočevar Kereševič Štritof Cera] Belšak 1950 1:57.1 1951 1:55.9 1952 1:55.86 P D CZ P P P K P P O Ceraj Pavlovič Krstič Čular Mugoša Štritof šegedin Ilič Smilkovie 1950 3:57.2 1951 3:55.5 1952 3:56.3 P P P D CZ P P CZ CZ Lestvice sestavil M. Rožman 400 m ovire: 15:08.4 Djuraškovič P 15:15.6 Jovanovič CZ 1950 14:45.3 1951 14:51.0 ! 1952 14:45.2 54.8 Sabolovič 54.9 Zupančič Kopitar čipčič Olitvjeri Radulovič 56.2 56.5 56.6 56.7 10.000 m: 3000 m: 8:18.8 8:24.6 8:27.8 8:28.4 8:31.2 8:31.8 8:32.0 8:40.0 8:42.0 8:46.6 22.68 22.63 22.54 1000 m: 2:26.1 2:31.4 2:33.2 2:34.0 2:34.0 2:34.2 2:34.5 2:35.2 2:35.6 2:36.4 Otenhajmer Ceraj Kereševič Stručič Cular Krstič Mugoša Matovič Kranjc Rožman P P P P D P CZ p o o Ceraj Mihalič Ilič Pavlovič Segedin Djuraškovič Štritof Stefanovič Cetinjič Kranjc 1950 8:36.1 1951 8:29.4 1952 8:32.4 P P CZ P P P P P P O 29:48.6 30:36.2 30:39.4 30:55.6 31:52.0 32:27.0 32:29.6 32:51.0 32:54.4 32:58.0 Mihalič Cetinjič Stefanovič Jovanovič Ilič Kranjc Petek Mlinarič Toldi Škrinjar 1950 32:08.6 1951 32:13.5 1952 31:50.4 110 m ovire: 1500 m: 3:51.2 Otenhajmer 5000 m: 14:20.8 14:26.2 14:26.6 14:35.0 14:41.0 14:50.2 14:51.8 14:56.2 Mihalič Ceraj Pavlovič Ilič Cetinjič Šegcdin Stefanovič Štritof P P P CZ P P P P. J Lorger Srp Zupančič Zurkovič Šubelj 15.6 ČdpčiČ 15.7 Černe 15.7 Rebula 15.9 Grgin 16.0 Ivanič 14.6 15.3 15.3 15.3 15.4 P P P CZ CZ O O K Sp D K M K Sp O CZ o p B Sp 57.0 Miler 57.4 Kereševič 57.6 Urbajs 58.4 Kolar 4X100 m: P K K CZ O P M P K M 42.8 Crvcna zvezda 43.4 Kladivar 43.7 Partizan 43.8 Dinamo 45.0 ŽelezničarcLj. 45.0 Mladost 45.3 Odred 45.3 ŽelezničarsMrb. 45.5 Sarajevo 45.7 Vojvodina 45.7 BSK VišJna: 197 Dimitrijevih 190 Marjanovič 188.5 Čerpes 183 Nikolič 182 Urbajs 181 Kolbe 180 Rajčič 180 Kršlak 180 Zerkov 180 Gvozdenovič 180 Živkovič 1950 1951 1952 Daljina: 7.01 Brnad 7.01 Radovanovič 6.80 Popov 6.79 Pokorn 6.79 Bcnjak 6.77 Petranovič 6.76 Kušec 6.73 Miličevič 6.73 Rebula 6.72 Šerčič 1950 1951 1952 P S ŽM CZ K L Sp M D S CZ 182.8 184.6 184.2 P CZ CZ O V D D CZ P P 13.47 Pokorn O 19,50 13.92 1951 14.01 1952 13. I Palica: 4.21.5 Milakov CZ 3.80 Čerpez ZM 3.80 Rocca M 3.70 Bulič CZ 3.70 Dušanovič P 3.70 Mladenovič 'B 3.70 Križ 3.70 Vehovar 3.61 Glavač 3.60 Lenart r 1950 3.65 1951 3.68 19.52 3.75 AD 400 m OVIRE 1950 1951 1952 57.35 56.75 56.61 6.89 6.86 6.81 4X400 m: 1950 15.91 1951 15.80 1952 15.48 3:22.4 3:26.0 3:28.1 3:30.0 3:32.6 3:34.0 3:39.8 3:40.4 3:41.4 3:42.0 Partizan Dinamo Kladivar Mladost Odred Crvena zvezda ŽelezniČar#Mrb, Sarajevo Spartak Svoboda#Lj. Troskok: 14.75 Radovanovič CZ 14.35 Milovanovič P 14.27 Šerčič P 14.00 Miličevič CZ 13.84 Zagorc K 13.78 Kuzmanič ŽK 13.67 Vujačič S 13.54 Vaš Sp 13.50 Mitevski Va CZ P K D V O V a RK S M Sv KRATICE POMENIJO Crvena zvezda, Beograd Crvcna zvezda, l Partizan, Beograd Kladivar, Celje Dinamo, Zagreb Vojvodina, Novi Sad Odred, Ljubljana Vardar, Skoplje Radnički, Kragujevac Sarajevo, Sarajevo Mladost, Zagreb ^, Svoboda, Ljubljana %M železničar. Maribor Spartak. Subotica Litija. Litija Železničar, Karlovac Železničar, Beograd Sp L ŽK ŽB Se bomo pisali o lem Pred dnevi sem se zapletel v raz-, govor z tov. Žemvo Lovrom, ki ga poznamo kot nekdanjega izvrstnega državnega reprezentanta v smučarskih tekih, danes pa kot vestnega vzgojitelja mladine. Prišel je v Ljubljano po službeni dolžnosti, »smučarska žilica« pa mu ni dala miru, da se ne bi oglasil tudi na Zvezi. Skromen, kakor vedno, ni dosti pripovedoval o bodoči sezoni in o svojih načrtih, pač pa je pripomnil, da bo treba še veliko dela in požrtvovalnosti pri vzgoji najmlajšega smučarskega naraščaja. Pri tem ni mislil samo na svoj kraj v Gorjah, ampak na splošno. Tudi on je namreč mnenja, da je smučarski šport v Sloveniji vse premalo razširjen, da imamo premalo izvežbane mladine, čeprav je talentov v v eh krajih Slovenije ogromno. Zaupal mi je še, da bodo njegovi učenci v letošnji sezoni pod njegovo »pilo« dosegli še večji napredek, če pa bodo temu primerni tudi uspehi — pri tem se je nasmehnil — to je pa seveda drugo vprašanje. Srečni so mladinci v Gorjah, ki imajo takšnega vodjo! Tam resda ne bo težko doseči napredka v smučarskem športu, saj je za napredek najboljši porok tov. Zemva Lovro. Kako je pa drugod? Če se malo ozremo okoli, lahko pridemo hitro do: ugotovitve, da je danes le nekaj starejših smučarskih »velikanov«, ki so prenehali z aktivnim udejstvovanjem in prenašajo svoje izkušnje in znanje na smučarski naraščaj. Lahko bi jih našteli skoraj na prste: Praček, Smolej, Čop, Kožuh, Lužnik ih še nekaj požrtvovalnih funkcionarjev na Gorenjskem in Štajerskem. pa je že skoraj konec. Spomnimo se samo na Dolenjsko in Notranjsko? V teh predeliti Slovenije je smučanje skoraj nepoznano. Kako bi odpravili te napake, kako bi okrepili smučarsko organizacijo in kako bi dvignili kvantiteto in kvaliteto te športne panoge, s temi problemi si stalno belijo glave na Smučarski zvezi Slovenije. Tudi na Gorenjskem, kjer je ta šport pravzaprav doma, ni vse tako rožnato, kakor bi lahko bilo. Kot primer naj navedem samo bohinjski kot, kjer je bilo nekdaj smučarsko udejstvovanje najbolj razvito, od osvoboditve sem pa ne slišimo prav ničesar, kar nas bi lahko zadovoljilo. Vse preveč govorimo, ustvarjenega pa je zelo malo. Ne moremo pa se tudi zadovoljiti z maloštevilnimi smučarskimi klubi, ki’ jih premore danes Slovenija. Vsega skupaj jih je okrog 20 in to v glavnem na Gorenjskem in nekaj na Štajerskem. Na ta način ne bomo dosegli zaželenih uspehov. Ni moj namen kritizirati delo smučarskih organizacij, ker vem, da so tu požrtvovalni delavci, trn v peti nam je lahko samo premajhno število funkcionarjev. Kvaliteto in kvantiteto pa bomo dosegli le tedaj, če bomo pri skupnih naporih vsi enako zaintere- sirani, ne samo nekaj požrtvovalnih smučarskih funkcionarjev, brez katerih še tega ne bi bilo, kar imamo danes. Kako lahko dosežemo večji razmah v našem smučarskem športu? To je že staro in skoraj bi rekel, obrabljeno vprašanje, toda toliko časa ga moramo ponavljati, dokler ne bo smučanje krenilo na uspešnejšo pot. Predvsem bi bila dolžnost vseh aktivnih smučarjev in naših tekmovalcev, da v svojih krajih organizirajo tečaje in vključijo čimveč mladine v nova društva. To je seveda večkrat zelo težko. Poglejmo na primer Dolenjsko. Na Dolenjskem imamo samo en smučarski klub, te-lesnovzgojnih društev pa je sila malo. Kljub temu pa bi lahko dosegli marsikaj, če bi bilo dovolj resnosti in dobre volje. Spominjam se, da je Smučarska zveza Slovenije lani poslala pozive šolam po raznih krajih Dolenjske in pozvala telesnovzgojne učitelje na smučarske tečaje. Žal se je oglasila le peščica. Zdi se mi, da posamezna društva in tudi šole vse premalo resno gledajo in stremijo za razvojem splošne telesne vzgoje, v našem primeru smučanja. Tako društva »Partizan«, kakor tudi telesno-vzgojni učitelji po naših šolah bi morali izpopolnjevati svoje smučarsko znanje na posebnih tečajih, ki jth vsako leto razpisuje Smučarska zveza Slovenije. To je prvi pogoj za razmah in utrditev te lepe športne panoge v Sloveniji. V tistih krajih pa, kjer ni pravih in iznajdljivih funkcionarjev, bo pač morala Smučarska zveza vso stvar globlje in temeljiteje premisliti. Kako bi na primer mladi smučarji na Dolenjskem ali Notranjskem sprejeli vest, da bo prebil v njihovi sredini deset dni na primer Polda Janez ali Mulej Tine. Deset dni za oba vrhunska tekmovalca ne pomeni nikakršne izgube časapri njunem treningu, lahko je pa ogromnega pomena za nadaljni razvoj smučarskega športa še v smučarsko nerazvitih krajih. M. Lipar Kje je torej resnica? Nogometno moštvo Branika okrnjeno Gledalci nogometne tekme Metalac=Branik so se nedavno začudeno spraševali, zakaj ne igra v moštvu Branika popularni »Luda« Žclezinger, ki je znal cesto reševati moštvo iz težkih položajev. Nekateri so ugibali to, drugi ono. Še prav posebno pa so bili za* čudeni, ko so ga zagledali ob neki priliki ko je poslal žogo izza vrat Branika, kjer je stal med tekmo, nazaj v polje. Kaj je torej z njim? Zakaj ne igra? Zal moramo sporočili, da ga simpatizerji Branika verjetno dalje časa ne bodo videli igrati, ker odhaja te dni v Ljubljana na operacijo. V zvezi s prvenstveno tekmo hrvatsko-slovenske lige Železničar : Proletcr smo prejeli od našega stalnega sodelavca iz Kranja dopis, ki ga -v zgoščeni obliki objavljamo: »Spet imamo primer popolnoma različnega komentiranja dveh športnih časopisov o istem dogodku, če bi šlo le za razlike tehničnega značaja, bi pustili vse skupaj pri miru, toda v našem primeru gre za resnejše stvari. Govora je namreč o tekmi Železničar-Lj. - Proleter. Dajmo torej besedo obema časopisoma«: »Polet«: »Vendar so bili gledalci danes z igro obeli moštev zelo zadovoljni, saj se bila od začetka do konca živahna, borbena in tudi lepa za oko... Zelo dobri sodnik Makovec, zamerimo mu ..,« »Spori«: »Utakmica je obilovala grabim foulovima i nesportskim ponašanjem sloven ačke publike, ko ja je zv izdala igračima Proletera pri-Jikom izlaska na teren.« kako torej? Katero od obeh poročil je resnično? Pri vsem tem je važno, da je tako komentiran prvi nastop Proleterja v Ljubljani po sporu z Odredom. Prav zato je potrebno dobro proučiti obe poročili in v bodoče preprečiti bodisi namerno potvarjanje resnice, bodisi isto stopnjevati. Poglejmo naprej: »...za oko lepo igro« in ».. . obilovan je grubim io-ulovima.r Brez dvoma tekma ni na oko lepa, niti niso gledalci z njo zadovoljni, če je polna grobih prekrškov. Tudi sodnik ni zelo dober, niti sploh dober, če dopušča grobo igro. Tako je bila tekma ali lepa in sodnik dober ali pa slabi sodnik ni znal kaznovati in preprečiti grobih prekrškov. Kakšna je torej bila ta tekma??? Še bolj problematičen je drugi del poročila v »Športu«, ko govori o nešportnem vedenju slovenske publike, ki je izžvižgala igralce Proleterja. Predvsem moramo biti na čistem, da gledalci na tej tekmi nikakor niso »slovenačka publika«! Kar se tiče samega žvižganja pred tekmo, je to zares nešportna poteza gledalcev, posebno še, ker je v nedavni izjavi komisije Nogometne zveze Jugoslavije odločno poudarjeno, da igralci Proleterja nimajo nobene zveze z nečedno afero. Ali so gledalci pozabili, da bo Proleter še enkrat igral v Ljubljani in da bosta oba ljubljanska kluba nastopila v Osijeku? Kaj pa bi rekli potem, če ju osiješka publika »za re-vanš« izvižga? Kako da »Polet« ni grajal tega nešportnega vedenja gledalcev? Kaj pa, če je bilo žvižganje le plod »Sporiove« domišljije? Kako naj človek pri takem poro-ranjti ve? Naj bo tako ali drugače, eden obeh časopisov bo moral pojasniti svoje stališče!« Štempihar Miloš Ker poziva pisec teh vrstic k odgovoru, naj torej dam točna in jasna pojasnila. Predvsem bi poudaril, da sem gledal to tekmo sam in o njej tudi pisal. Moje mnenje, ki sem ga v članku o tekmi poudaril, ni osamljeno, temveč so bili takega mnenja tudi številni gledalci in športni funkcionarji. Ponovno poudarjam, da ni bilo med tekmo nobenega grobega prekrška in celo ne tedaj, ko je sodnik Makovec proti Proleterju zaradi namernega prekrška nad Marjanovičem v kazenskem prostoru prisodil enajstmetrovko. Tekma je bila taka, kot sem o njej zapisal. Nisem se dotaknil žvižganja pri prihodu na igrišče zaradi tega, ker je zažvižgalo le nekaj prenapetežev (teh pa je bilo tako malo, da bi jih preštet na prstih ene roke!). Zato ne moremo govoriti o nešportnem vedenju gledalcev, še celo pa ne »slovenacke publike«. Več je bilo žvižganja tedaj, ko je sodnik Makovec spregledal očitno roko in ni dosodil enajstmetrovke, gledalci pa so glasno izražali svoje nezadovoljstvo tudi nad nespretnostjo Marjanoviča, ko je ob drugi priliki zastreljal enajstmetrovko. Zato se tembolj čudim neznanemu piscu v »Športu«, ki je napisal bodisi namerno ali pa zaradi svojega neznanja tako kritiko o tekmi, katere potek je bil bistveno povsem drugačen. Sploh je tudi slog tega članka tendenciozen, ko pisec govori o »slovenački publiki«. Smatram, da je tak način pisanja žaljiv za vse, ki so bili na tekmi navzoči, zato sem prepričan, da bi tudi vsi podpisali ta odgovor. Tone Bančič Branik doseg®! svoj cilj - SSSKRS 6* p* dalie. f Ali se bo Branik uspel kvalificirati v zvezno ligo? Z drugo zmago Branika nad Krimom je prvenstvo Slovenije v košarki, ki so ga doslej držalil igralci Železničarja, še naprej ostalo v Mariboru. To je uspeh, ki so ga mladi košarkarji Branika že dolgo želeli doseči. Ugotoviti pa moramo tudi, da so si ta častni naslov popolnoma zaslužili, saj so trenirali skoraj noč in dan. Ker jim je bil dan prekratek in so ga često izrabiti! za udarniško delo pri gradnji novega igrišča, so trenirali ponoči pod reflektorji. Košarko so začeli gojiti pri Braniku oz. pri Poletu šele 1. 1947. Pionirji so bili Kovačič (ki še sedaj igra), Struna in za žensko košarko Tropova. Prve tekme so igrali 1. 1948 spomladi na mladinskem prven* šivu, kjer so osvojili 2. mesto — toda pri tem »uspehu« je treba upoštevati, da sta nastopili samo dve moštvi. Veliko tekem so odigrali prva leta z ekipo mariborskega Že* lezničarja, ki je bila že izkušenejša in zato dosti boljša. LETA 1949 PRVIČ NA PRVENSTVU SLOVENIJE Prvič so nastopili na prvenstvu Slovenije 1. 1949. Takrat so igrali poleg njih še Nafta, Postojna, Nova Gorica in Železničar (M), ki je osvojil naslov prvaka, medtem ko so Branikovci ostali na zadnjem mestu, toda brez svoje krivde, ker so jim nekatere tekme prisodili za izgubljene brez igranja. Ta slab začetek pa so popravili takoj naslednje leto, ko so sigurno osvojili drugo mesto. Za svoj uspeh se imajo, kot sami priznavajo, največ zahvaliti svojemu trenerju Mariniču, ki je dal moštvu ne samo prave nauke o igranju, ampak tudi sistem igre, s katerim so hitro napredovali in se uvrstili med najboljša moštva v Sloveniji. Profesor Marinič pa je poleg tega skrbel tudi za na* raščaj ,brez katerega nima nobena ekipa trajnih uspehov. V letu 1950 so moštvo zapustili prvi igral* ci in je bilo treba najti nove, kar ni bilo izboljšati edino s kvalitetnimi tekmami, kaj' ti nikakega dvoma ni, da bi prišlo gleda* tekme z ljubljanskima ali zagrebškim ligašcflJ dosti več gledalcev kot s šibkejšimi naspi1?*' niki. To dokazuje tudi medrepubliška li£a v nogometu, ki pritegne na stadion staln0 okoli 3.000 gledalcev že zdaj na začetku tek* movanja. Kako zelo bi se popravilo s teh1 finančno stanje v klubu, ki je vse prej k°* rožnato,, ni treba niti poudarjati. Vstop v zvezno ligo nikakor ne bo lahek* Kako bodo kvalifikacije prihodnje leto iz' vedene, bo odločila šele skupščina Košar' karske zveze Jugoslavije, vendar verjeti^? ne bo dosti drugače kot je bilo v preteku sezoni, ko so se za to borili prvaki Hrv**' ske, Bosne in Hercegovine ter Slovenij?* Prvak Hrvatske je že znan (Lokomotiva) jn ker je že nekoč tekmoval v zvezni ligi j° ima dosti rutine, bo zelo nevaren nasprotni**' ki ga bo treba premagati predvsem s taktiko in ne le s požrtvovalnostjo. Branik je * Lokomotivo doslej igral že dvakrat. V obeh tekmah je ves čas igre vodil in izgubil v zadnjih minutah. Iz tega lahko sklepal^0' da Lokomotiva za Mariborčane le ni nepr?' magljiva ovira — seveda če bodo tako P*1' pravljeni kot še nikoli doslej. Predvsem treba odigrati čim več tekem z boljših1| nasprotniki. To sedaj v mrtvi sezoni nc u1 bilo težko, v kolikor bi bila na razpolag0 zadostna finančna sredstva. Teh t renti h*0 seveda ni, treba pa bi jih bilo dobiti kc* so posebno sedai tako potrebna, kot nikdaf Košarkarji mariborskega »Branika«, prvaki Slovenije ravno lahko, ker je bila v kvaliteti igralcev prvega moštva in med ostalimi velika raz* lika. Kjub temu pa jim je to že v jeseni istega leta uspelo. Pomanjkanje rezervnih igralcev pa obstoja še sedaj, kar je treba pripisati dejstvu, da nimajo trenerja, ki bi se bavil razen s I. ekipo (ki jo trenira igra* lec Kandus) tudi z mladino. Te je sicer dosti, toda če ne bo čimprej dobila strokov* nega vodstva, ne bo mogla kmalu zamenjati igralcev prvega moštva. PRIMANJKUJE DOBRIH ŽOG Prav vsako moštvo tare kakšna skrb, ki jo skuša na ta ali oni način premostiti. To velja tudi za košarkarje Branika, ki se po* sebno pritožujejo, da nimajo dobrih žog, kar jih zelo ovira pri metanju na koš. Dostikrat bi lahko odločila tekmo v njihovo korist od daleč vržena žoga, kar pa ne morejo izvesti, ker je žoga navadno bolj podobna jajcu, kot krogli. Še hujše pa je to, da so zelo drage tudi te žoge, ki pravzaprav ne odgovarjajo svojemu namenu. Taka navadna joga stane namreč 3.300 dinarjev in se na* vadno strga pri vestni vadbi že v enem me* seču. To je vprašanje, ki danes vsakogar naj* bolj zanima. Od njega je namreč odvisen nadaljnji razvoj kluba in mu je zato treba posvetiti primerno pozornost. Vsakomur je jasno, da lakho pričakuje od njih še večji napredek le takrat, če bodo imeli priložnost tekmovati z Boljšimi moštvi od sebe. Velikega pomen bi bilo nastopanje v zvez* ni ligi tudi za propagando košarke v Mari* boru, za katero je bilo prejšnja leta veliko večje zanimanje kot sedaj. To bi se dalo poprej. Zato klub tudi upa, da mu bo up ra* va društva ravno Lg tega razloga priskočil* na pomoč. Prva taka prilika je turnir * Ljubljani dne 29. novembra, na katerem s?' delujejo Crvena zvezda, Mladost, ASK Branik, ki je bil tudi povabljen na to tek' movanje. ZDRAVSTVENI DINAR Za zdravstveno kontrolo športnikov in telovadce* LR Slovenije Dolžnost prireditelja vsake športne ali telovadne prireditve in tekme je, da pri vsaki vstop' niči pobira »ZDRAVSTVENI DINAR« in denar takoj odpošlje na tek. rač. NB št. 602-933-31-26* pod oznako: »ZDRAVSTVEN* FOND ZŠS« S 12 Gnidovec Ante• W^¥flWIA________________ po Švedski, Norveški in Finski Mesto ne leži na ravnini, temveč na obronkih nizkega grebena Salpansselka, ki se vije okoli mesta in prečka na jugozahodu tudi mesto samo. Greben je na najvišjem mestu visok kakšnih 80 m. Lahti leži ob jezeru Vesijarvi, ki je dolgo 120 km. Na nasprotni strani mesta pa je manjše jezero Jontjarvi. Mestne ulice so široke, hiše visoke. Gradijo celo osem in devetnadstropne stavbe. Na gričku stoji monumentalna stavba magistrata, delo slavnega arhitekta prof. Elivela Saurinena, ki je naredil načrt tudi za krasno stavbo helsinškega kolodvora. Pred mestnim poslopjem stoji spomenik zmagovalca, delo kiparja Viktorja Janssona kot spomin na osvobodilno vojno in na veliko bitko, ki je bila leta 1918 v okolici Lahtija. Ceste krasi več javnih zgradb in modernih šolskih poslopij, med njimi višji institut za kmečko mladino in visoka šola za delavce. Glavna ulica in trgovsko središče mesta je Aleksanterinkatu. Značilna za Lahti sta dva 152 m visoka antenska stolpa radijske postaje. V bližini mesta leži tudi najvišja gora Finske — 224 m visoka Tiirismaa. Športno življenje v Lahti ju je zelo razvito. Za to skrbe mnoge in dobre športne naprave. Nogometnih igrišč in atletskih stez ima Lahti šest(!), več teniških in hokejskih igrišč, lep plavalni stadion, drsališče za hitrostno drsanje itd. Krona vsega pa je smučarski stadion. Od središča mesta je oddaljen komaj dober kilometer, ima zelo lepo lego in vse naprave za dobro in uspešno razvijanje smučarskih tekmovanj. Skakalnica, ki je večidel umetna, dopušča skoke do 71 m. Posebno upravno poslopje za funkcionarje, udobna garderoba in dvorana ter velika tribuna pa tvorijo zaokroženo celoto. Lahti je središče zimskega športa v deželi in za Holmen- kolnom največji zimskošportni center na severu. Lastnik stadiona je Lahden Hiihtoseusa (smučarski klub Lahti), ki je prav to leto praznoval 30-letnico obstoja. Klub ima odlične tekače, član kluba je najhitrejši mož na olimpiadi Makale in tretjeplasirani v Oslu Siri Rautanen. Klub ima tudi najboljše finske skakače. Ravno prejšnje leto so napravili dvoboj v skokih, in sicer Lahti proti ostali Finski. V tekmovanju so zmagali tekmovalci Lahtija. V Lahtiju gojijo tudi slalom. Na obronkih Salpansselke je med obema skakalnicama kratka strmina, kjer z veliko vnemo urijo slalom. V sredo, 5. marca, je bil sončen dan. Temperatura je zdrknila na —16° C, vendar mraza ne čutimo, ker je zrak suh. Naše smuči so prispele že z večernim vlakom, tako da nam ni bilo treba čakati v brezdelju. Angela in Nada sta odšli na trening, major Piirta jima je pomagal pri mazanju, tudi na trening je odšel in jima pokazal 10 km dolgo damsko progo, katero bodo tekle v soboto. Janez je ostal doma, s Karlom pa sva odšla proti skakalnici. Ker sedemdesetka še ni bila pripravljena, sva se napotila na štiridesetko, ki je v neposredni bližini velike skakalnice. Več mladih skakačev je vežbalo. Med njimi jih je bilo nekaj s prav lepim doskokom in tudi drži v zraku ne bi bilo kaj oporekati. Ko je pričel skakati Karl, se je zbralo kmalu večje število mladine, ki so z radovednostjo opazovali prvega letošnjega inozemskega skakača v Lahtiju. Po šestih, sedmih skokih sva odšla proti domu. Vedno več mladine srečujeva na smučeh. Tudi v Lahtiju so šole ob priliki Salpansselka tekem en teden zaprte. Ljudskošolska mladina in tudi srednješolska je vsa na smučeh. Zberejo se v skupine in odhitijo na progo. Imajo tri standardne proge: 10, 20 in 3) km, ki so vse označene na ta način kot pri nas planinska pota. Redko vidiš otroke vežbati na mestu, v skupinah odhitijo na eno izmed omenjenih treh prog in jo v celoti pretečejo. Na Finskem ne vidiš drugih smuči kot tekaške, ravno tako ima tudi vsak otrok streme za tek. Mnogokrat vidiš mamo s sinčkom ali hčerkico, ki oba v tekaškem koraku drsita po zasneženih obronkih Salpansselka. Brez kakšnega izrazitega stila se otroci neverjetno hitro in lahkotno premikajo na snegu. Vidi se, da jim je tek kar prirojen. Tu je resnična množičnost; o kateri pri nas le sanjamo. In iz te množice je lahko dobit1 olimpijske zmagovalce. . Sreda je in v Lahtiju je tržni dan. Prostrani trg °D. Aleksanterinkatu je prepoln stojnic. Največ je na zalog tekstilnega blaga in konfekcije. Cene se gibljejo precej oko11 naših. Na drugi strani trga prodajajo kmetje sveže svinjsk meso. Sekajo kar na svojih vozovih, ki so belo pregrnje111’ večkrat je konj še kar vprežen. Slanine prej ne odstranil0’ temveč prodajajo meso s slanino vred. ,h Popoldne smo bili povabljeni v veliko tovarno vezani plošč, ki je oddaljena 3 km iz mesta. Po nas je prišel osebn^ direktor z dvema avtomobiloma. Tovarna je popolnoma rn°' hanizirana. Ogledali smo si celotno proceduro od namakani hlodov v 30° C topli vodi do končnega izdelka. Uporabljal le brezov les. Tovarna producira 20.000 ton letno. Od izv0tj gre 60% v" Anglijo, ostalo pa v druge države. Tovarna, * ima lastno kantino in zelo moderno ambulanto, zaposliti 2 bolniški sestri, ena je stalno v ambulanti, druga pa o0* skuje družine delavcev na domu. Zvedeli smo, da znašal plače delavcev od 100—200 mark na uro po kvalifikacij uslužbenci pa prejemajo od 60—80.000 mark mesečno...lot ljenjski standard je po mnenju direktorja sedaj višji k i. je bil pred vojno. Finski eksport je po vojni močno naras Vreme nam je bilo naklonjeno. Ves čas našega bivanj0 deželi tisočerih jezer smo imeli krasno sončno vreme. Sne=’ je bilo 40 cm in je bil za smuko odličen. V četrtek dopoldn je bil trening na skakalnici. Treninga so se udeležili A«1®' rikanci, Finci in naša dva tekmovalca. Naša dva sta skaka1 kar dobro, posebno razpoložen je bil Karel, ki je s sKoK^r 67m postavil najdaljši skok dneva. Amerikancem ta , ni šlo in so bili dosti slabši kot običajno. Zelo lepo so ska ‘ mnogi domači j uniorji. Bili so odlični v doskoku in v zra > pa tudi daljavam ni kaj oporekati. Trening sem opazoval * sodniškem stolpu. K meni je pristopil mlad domačin m = pričel zanimati za inozemske tekmovalce, posebno pri sr sta mu bila Jugoslovana. i*Sedii@rodffse športne vesti 23-letni lotiš velik sro finske atletike V Turka sta bili ob koncu atletske sezone znavilni tekmovanji v maratonu in teku na 000 in. Vreme je bilo zelo slabo, ker je deževalo neprenehoma dva dni, v noči od sobote na nedeljo pa je celo snežilo. Ko jc 52 tekačev starta lo za maratonski tek. je temperatura znašala komaj 6 stopinj. Zmagal je Veikko Kaivonen, ki je pred koncem sezone prišel v izredno formo in dosegel odličen rcuzltat, katerega nikoli prej ni dosegel Finec. Njegov uspeh je tem večji, ker ga je dosegel na cesti, ki je bila mokra in blatna, testoma pa tako slaba, da so sc noge tekačev globoko vdirale v blato. Šved Leandcrsson ga jo spremljal le do 20 km, nato pa je precej zaostal. v Na atletski stezi na stadionu pa jc bil islo-časnon tek na 10 000 m. Presenečenje teka je Fil mali Finec Julin, ki jc premagal Šveda Albcrtssona. Julinu je bil to prvi tek na 10 000 m, če pa upoštevamo še okoliščine, v kakršnih je bilo tekmovanje, tedaj je njegov rezultat 30:00.2 še več vreden. 23-lvtni Finec je tipičen tekač na finiš in bo brez dvoma prihodnjo sezono postal nevaren tek. mec vsem ostalim svetovnim dolgoprogašem l>rez izjeme. Julin je po teku izjavil, da bo Prihodnje leto tekel na vseli progah od 800 do 10 000 m. celo tudi 3000 m z zaprekami, Fer je ta disciplina posebno priljubljena in ^i jo hotel preteči v času, boljšem od 9 mi-nt,t (njegov dosedanji najboljši čas v tej Coppi zmagal v Lnganu F Luganu je bila kolesarska dirka za veliko Nagrado tngana. Na 75 km dolgi progi na kronometer je prepričevalno zmagal Fausto . F°ppi v rekordnem času 1:51.4 (povprečno km na uro). Drugi je bil Astrua (1) pred ^“betom (F), Kublcrjem (Švica), Foni aro (1), "t-rtanom (F) in Bar tali jem (I). »Cup kralja Gustava V.« Švedska teniska zveza prireja letos prvič J rdi ko mednarodno tekmovanje na pokritih igriščih za $Cup kralja Gustava V.«, ki bo sistemu tekmovanja za Davisov pokal. ^reb jc določil, da se v I. kolu srečajo naslednji nasprotniki: Norveška : Švedska v Oslu, Finska : Nemčija v Helsinkih. Franclja : Italija v Parizu in Danska : Avstrija v Kopenhagenu. Tekme I. kola se morajo končati najpozneje do l2e decembra, polfinalni srečanji pa mora-*a biti končani do 1. januarja 1953. Točen datum finalnega srečanja bo določen naknad-d°» v vsakem, primeru pa bo v Stockholmu. ‘° tekmovanje bo med zimo izzvalo veliko ^nimanjc evropske športne javnosti, ker se . °”° v njem srečale številne najboljše ekipe lz Evruope. Turpin spet prvak britanskega imperija svetovni prvak Randolph Turpin je ^svojij y Jjoj-Jji z Južnoafričanom Georgom j 'gelom ponovno naslov prvaka britanskega ^perija v poltežki kategoriji. Hiie Pepp je premagal v Jacksonvilleu . lt1yja Lima v 10 rundah po točkah. Podoba Je’ je bivši svetovni prvak v peresni kate-gorjji zopet v formi in ima ponovno precejš-1° možnost osvojiti naslov. Evropski boksarski prvak v težki kategoriji emec Heinz Neuhaus bo branil naslov nem-ega in evropskega prvaka v borbi proti 0tncu Kohlbrechcrju. dogajanja Turpin : Robinson lJ'°ndonski boksarski organizator Jack So-oions upa, da se mu bo posrečilo skleniti clje srečanje med Rayem Robinsonom in «ndolphoin Turpinom. Po telefonskem razdoru z Robinsonovim managerjem Georgom ainsfordom je Solomons izjavil, da poga-potekajo obojestransko zadovoljivo in se bodo nadaljevala prihodnji teden. disciplini je 9:00.6). V teku na 10 000 m je nastopil- ponovno tudi stari finski ivkorder I Im ari Taipalc. ki jc po lotili sicer še mlad. Tudi on bi bil letos skoraj gotovo dosegel odlične rezultate, če mu to ne bi preprečila poškodba na hrbtu, ki jo jc dobil še spomladi. Taipalc in Julin sta oba iz istega kluba, trenirata skupno in sta dobra prijatelja. Nastop Taipalc je bilo pravo presenečenje, ker nihče ni pričakoval, da mu bo še letos uspelo tekmovati. Zdravniki v to niso verjeli, vendar je Taipalc z železno voljo premagal posledice svoje bolezni mnogo prej, kakor se je moglo pričakovati. Tudi on bo prihodnje leto gotovo eden najboljših finskih dolgoprogašev. Rezultati tega tekmovanja so bili naslednji: maraton: 1. Karvonen (F) 2:25:19.2, 2. Leandcrsson (Š) 2 ;28:11.8. 3. Koški n en tl) 2;29:35.2, 4 Partancn (F) 2;3t:00.2; J0.000 m: 1. Uuo Julin (F) 30:00.2, 2. Albert sson (Š) 30:03.4, 3. Taipalc (F) 30:11.8, 4. Pvlainen (F) 31:00.4. Soeter — 2.0> metre v višino V Bukarešti je dosegel, romunski skakalec Soeter nov romunski rekord v skoku v vi* šino z odličnim rezultatom 203 cm. S tem je zaostal le za 1 cm za evropskim rekordom Finca Koikasa. Švedski atleti iz Uddervala, ki so gosto* vali pred kratkim v Celju, gostujejo sedaj v Italiji. Na tekmovanju v Brescii je dose* gel Daleflod s 70.40 m odličen rezultat v metu kopja. Na atletskem tekmovanju v Birminghamu je Nizozemec Slijkhuis zmagal v teku na 5000 m s 14:35.2. Fanny Blankers-Kocnova je osvojila štiri prva mesta. Na 100 m je zmagala z 11.8, na 200 m s 24.4, na 80 m ovire z 11.3 in v skoku v daljino s 5.90 m, pri čemer je premagala olimpijsko prvakinjo Y vet te Williams, ki jc skočila 5.79 m. Prvenstvo Italije v košarki V I. kolu italijanskega prvenstva v košarki so bili doseženi naslednji rezultati: Gira : Triestina 59:4j, Gorica : Varcsc 41:38. Bcnelli (Pesaro) : Roma 46:43. Borletti : Gallarate 63:36, Vi rt us : Itala Gradiška 39 : 34, Napoli : Revcr 58:48. tovrstni rezultati fraiacoskilt plavaleei Bozon 1:05.4 na 100 m hrbtno V Bruslju je bilo večje mednarodno tekmovanje v plavanju, katerega so se udeležili francoski švedski, španski, nizozemski in belgijski plavalci. Najboljši rezultat je dosegel na 100 m hrbtno evropski rekorder Gilbert Bozon z 1:07.5. Kot prvi plavalec štafete 3 krat 100 m mešano pa je plaval celo 1:05.4. Na 100 m prosto je zmagal Jany z 1:00.2 pred Padoujem, na 400 m Oestrand (Šved) s 4:49.4, na 200 m prsno pa Larson (Šved) 2:54.0. V štafeti 3 krat 100 m mešano so bili najuspešnejši Francozi v postavi Bozon, Padou, Janv s 3:28.2. V waterpolu jc Belgija premagala Španijo z 8:6 (4:2). Boiteux — 4:57.1 na 400 m prosto Olimpijski zmagovalec na 400 m prosto Jean Boiteux je zmagal v Las Palmasu na Kanarih v plavanju na 400 m prosto v odlič* nem času 4:37.1. Srečanje amaterskih boksarskih reprezen* tene Nemčije in Finske, ki je bilo v Hel* sinkih, 12:8. se je končalo z zmago Nemcev Ob naskoku švicarskih alpinistov na najvišjo goro sveta Ali bo švicarska noga prva stopila na Ione! Ernest? V ospredju alpinističnih krogov \sega sveta je danes nedvomno švicarska alpinistična odprava, ki letos že drugič naskakuje naj v is ji vrh sveta, kamor še ni stopila človeška noga — Mount EveresL O tej odpravi so danes polni vsi inozemski časopisi, pa tudi naši listi so priobčili ze precej gradiva. Za naše bralce smo v današnji številki prinesli nekaj zam!mivih izvlečkov iz švi* carskih časopisov, posebno zanimivo pa je mnenje znanega alpinističnega str o« kovnjaka prof. dr. Arnolda Heima o vprašanju, ali je prAnernejši čas za naskok na Mount Everest spomladi ali jesc ni. Na sedežu indijskega poslaništva v Bernu se j c nekega večera v avgustu zbrala majhna skupina alpinistov, novinarjev, fotografov in še nekaj povabljenih oseb. Gostitelj jc bil indijski poslanik v Švici, minister Asaf Ali. Vse . je bilo pripravljeno za odhod druge skupine švicarskih alpinistov v Indijo. Naši bralci se gotovo šc spominjajo, da si ju prva švicarska odprava letos v mesecu maju z nepopisnimi težavami utrla pot čez ledenik Khumbu. Strašne ovire v obliki ši= rokih in več sto metrov globokih razpok, ki jih je mogoče obvladati le s pretkanostjo in tehničnimi triki, so prežale na pogumne al* piniste iz Genove, ki sta jih vodila dr. Wyss*Dunant in Rene Ditert. Treba je bilo nepopisnega poguma, ogromno vzdržljivosti in preudarnih načrtov, da so slednjič pr c# magali ta 1000 m visoki ledeni katarakt in nato postavili novo vmesno postojanko, od koder so pripravljali zadnji naskok na vrh. Tudi sam vzpon proti vrhu k južnemu sedlu preko strašnih ledenih pobočij Lhotseja (8501 m) je bilo trdo in tvegano delo, ki jc terjalo popolno obvladanje alpinističnega znanja in mojstrski vodniški instinkt. Konc* no se je dvema, članoma odprave posrečilo doseči na jugovzhodnem pobočju točko, ki leži višje, kot je kdajkoli doslej stopila človeška noga. Toda hladnokrvna preudar* nost in popolno obvladanje položaja je obe* ma alpinistoma dopustilo, da sta pravočasno sestopila, sicer bi sigurno postala žrtvi ne* zaslišanih telesnih naporov. Vdirajoči mon* sum je že grozil in povzročil predčasni povratek cele ekspedicije. KDO SO UDELEŽENCI ODPRAVE Vodja druge švicarske ekspedicije je dr. Gabriel Chevalley, zdravnik v Beu, star 34 let. Bil je tudi član spomladanske odprave, ki jo je vodil dr. YVyss*Dunant. Dr. Che* valley je znan kot izredno sposoben, raz* gledan in izkušen alpinist. Njegova »desna roka« je gorski vodnik Raymond Lambret, doma iz Genove, star 38 let. Lambret je bil prav tako kot Chevalley v prvi odpravi in je skupno s slavnim vodnikom Šerp asom Bothio Tensingom dosegel na južnovzhodnem pobočju MountEveresta najvišjo točko v višini ca. 8600 m. Ostali člani odprave so »novinci« (namreč ▼ pogorju Himalaje, ne pa v alpinizmu). Arthur Spohel, star 35 let, je odličen alpi* nist, po poklicu pa je krovec v Bernu (dobra združitev poklica z alpinističnim udejstvo* Plavalno prvenstvo ZSSR Na plavalnem prvenstvu ZSSR v Kievu s bili doseženi naslednji rezultati — 100 metro■ prosto: Ed asi 59.6, 400 m prosto: Drobinsk 4:53.1, 1500 m prosto: Strušanov 19:45.1, 100 n hrbtno: Solovjcv 1:09.7, 200 m prsno: Marin čik 2:41.2, 4 krat 200 m prosto: Moskva 9:14.( ženske — 100 m prosto: Šicko 1:12.8, 400 1. prosto: Šundikova 5:41.6^ J00 m hrbtno: Mo skvina 1:20.8, 200 m prsno: Gavriš 3:04.8. 14-letna Erni Wagensommer (Avstirija) j-dosegla na 100 m v metuljčkovem slogu z. svoja leta odličen rezultat 1:27.8. Nov svetovni rekord v metu diska Ruska atletinja Nina Dumbadze je dosegi pred nekaj dnevi nov svetovni rekord ' metu diska z rezultatom 57.04 m, kar je z. več kot 3 m boljše od dosedanjega rekorda ki ga je doslej imela prav tako Rusinja Ba gerjanceva. V Adahabadu je dosegel Boris M at veje nov ruski rekord v metu diska z 52.91 i (prejšnji rekord Lipp 52.18 m). Mladi češki metalec Skobla je že tretji zaporedoma izboljšal evropski rekord v met krogle. Na tekmovanju v Pragi je vrgel krc glo 17.12 m. Češki tekmovalec v boji Doleža pa je dosegel dva nova svetovna rekorda, i; sicer v hoji na 30 km z 2;21:28.6 (prejšn rekord Laszlo — Madž. 2;27:46.6) in v ho na dve uri s 25,595 km (prejšnji rekord Ai bertsson — Švedska 25,535 km). Pogled na taborišče prve švicarske odprave v višini pribl. 5000 metrov vanjem 1) Gustav Groos iz Trentina je po poklicu gorski vodnik, 39* let ni Jean Buzzio iz Genove je inštalater. Zadnji je Ernst Reiss, po poklicu letalski mehanik. Seveda so vsi člani odprave brez izjeme izvrstni alpinisti, pa tudi znani smučarji (zlasti Reiss, ki je odličen tekač na smučeh). Kolesarske tekme v popolni tišini Sirni se b. srečni , Mnri-nm Kdaj jS PM C8S Z8 B8M " PBIHlgd i\\ jCSBR? 16. novembra v Tokiu „ ..... ... j Z malimi izjemami so se vsi naskoki v iz' manager Ralf Jempuku je te dni Himalaji doslej začeli spomladi, kajti vsaka JaviL da bo povratno srečanje za naslov odprava je skušala doseči zaželeni cilj še 'kovnega boksarskega prvaka med Japon- pred vdorom strašnega monsuma. JoŠiom Širaijem in njegovim izzivalcem F 1924 je skušala osvojiti vrh angleška odprava, toda 8. junija se je pripetila ne* ti n Širaijem in njegovim izzivalcem jajcem aDdom Marinom 16. novembra na 0< ,0nu Corakuen v Tokiu. Th>ob©j za svetovno boksarsko prvenstvo Južnoafričanom Vicom Toweelom in q &°'im izzivalcem Avstralcem Ji mm v jem 1 '^ruthersom bo lahko šele sredi novembra. ker borbi Koši je branilec naslova Toweel poškodoval Francozom Moussejem. svetovni boksarski prvak peresne ka- Chi>r,^e ** '^te Fep je z lahkoto premagal v 1(-3gu Kanadčana Armanda Savoio v 10 Undah po točkah. boksar lahke kategorije Valde-rjvr Fu.saro je premagal v Milwaukeeju Ame-(ana Paulija Davisa s tehničnim k. o. v b- rundi. . ^^terski boksarski reprezentanci Nemčije •rske se bosta srečali v Dblinu 31. /. m Atletsko prvenstvo Italije V ^'ogni je bilo prvenstvo Italije v atle* 2(lft1 Tehnični rezultati: 100 m: Vittori 11.0, k, Grossi 21.8, Vittori 22.0, 400 m: Lom, TV™ ,t8-7. Porto 49.fi. 800 m: Dani 1:56.7, 500n e » 1:56.8, 1500 m: Maggioni 4:01.0. 31,44”: PePPicelli 15:13.0, 10.000 m: Feppieelli ] S 4 ’ Vnn ° m ovire: Albanese 15.1, Balcstra višin. OV.ire: Filiput 53.7, Fantuzzi 54.7, Br-ivi z o\arCcis*° Bernes 187. daljina: i4 oi troskok: Bertacca 14.70, Guzzi krn'f Palica: Ballotta 4.10. Chiesa 4.10, T Lrofetti 14-38- disk: Consolini 51.66, Cer , '97. kopje: Matteucci 62.29. kladivo: r,/Cal' 86.57, Taddia 54.37, 4X100 m: G ali a« hoi .CA3 0- 4X400 Gallaratese 3:19.2, 10 km 12 2 : 2o|)riIoni 46:0“-“' ženske — 100 m: Leone je sreča: alpinista Mallory in Irvine sta vedno izginila v nenadnem snežnem viharju. Francoska odprava leta 1950 pod vodstvom M. Hercoga je sicer dosegla. vrh Anapurne še tik pred nastopom monsuna, dne 2. ju* nija. Svojo zmago pa je drago plačala, kajti zmagovalcema so morali amputirati zmrzle prste na nogah in rokah. Približno takšne so bile tudi izkušnje le* tošnje spomladanske švicarske odprave, ki je prišla v mrazu —35o in v snežnem viharju že prav blizu vrhu, pa se je morala 28. maja zaradi bližajočega se monsuna vrniti. Le redke odprave so dosegle vrhove pred nastopom monsuna, tako n. pr. odprava Ernest Groba 1939, ki je že meseca maja bivakirala v višini 7000 m, in je nato osvo* jila štiri vrhove nad 7000 m v gorovju Kand* ža. Pozabiti pa ne smemo, da sta Odel in Tilman dosegla vrh Nanda Devi (7800 m) dne 29. avgusta 1939, t. j. v polni monsunski dobi. Imenovana sta ta dan v strašnem na* livu prekoračila dolg gorski prelaz, se pre* bila skozi megleno morje in zagledala v višini nad 7000 Tn modro nebo. Bil je tedaj eden izmed jasnih dni, ki nastopajo v ve* likih višinah ob monsunu zelo poredko. Manj znan je vzpon na Kabru (7340 m), ki sta ga izvedla Cooke in Schobert 18. novembra 1935, torej že v pozni jeseni. Kateri razlogi so za jesen in kateri proti? Skupina starejših alpinistov daje odločno prednost spomladanski dobi, torej času pred nastopom monsuna, pri čemer so končni vzponi preračunani na junij. K tej skupini ~rištevamo Angleže Dvrenfurtha in del nchenčanov. Večino katastrof na Mount ''M lo' 2:.»3'3- 80 m ovire: G repni 11.7. Mus« 5.25 V '’,,sina: Pulmesino 150, daljina: Pinto 40.65 konji" Ednini 1MW. disk: Cordiale u'? ?,Y 49.7. ’ k°P,e: Torci 40.43. 4X100 m: Bologna le^r,^J- - Oci/ovo'”6 ,7^°jle«a Tomšiča« v Ljubljani. ni§tvo in rnrava , ■ ‘Č?.’ Prešern. - Ured« poštni i3 ,.v F.Uihljani. Likozarjeva ul. UlkPe med fedno „,377- - Telefonske šle. Pa 43=84 do RS 7* 3,3-8c5„ 50=09. ob nedeljah kovni račun ,? 33=58 3n=«- 26=28 - Ce, tein, «»,„* , prav* 51 602=90331=0. - Celo. din 400naz:n,ta di" 600 za 1 m: Leone 24.9 (rekord). 800 m: Si* polletje din polletje 200. MU: Everestu, Karakorumu, Nanga Parbatu in Kangcehndzongi je povzročil je povzročil nenaden vdor monsuna. Da bi v dobi mon* suna katerakoli odprava mogla doseči zaže* :ilj, bi bila izključno sreča. Druga skupina, ki jo zastopajo P. Bauer, Odeli in Tilman, pa je mnenja, da je naj* primernejši čas prav monsunska doba. na* skok je preračunan na avgust. Seveda so tudi vsi računi postavljeni na slučajno mož* nost lepega vremena, t. j. na slepo srečo. Kadar nastopi lepo vreme, se sem in tja pokažejo za nekaj časa najvišji vrhovi iz megla in deževnih oblakov. Manjša skupina (k tej spada tudi prof. Heim) pa priporoča za naskok jesen, t. j. dobo po monsunu. Dr. Heim je po lastnih izkustvih iz Minva Gonkarja in kitajskega Tibeta odločno mnenja, da je oktober naj* primernejši mesec za končni vzpon na hima* lajske vrhove. Ob tem času je temparatura sicer mnogo nižja kot v maju ali v juniju, vendar pa ni takšnih vetrov. Mraz pa je ob blagem vetru mogoče dosti lažje prenašati, kakor pa manj nizke temperature v hudih snežnih viharjih. Iz Agre so z balonom brez posadke izmerili v oktobru na Mount Eve* restu temperaturo —350 C ,kar je le 6o C manj kot v mesecu juniju. Seveda pa je mraz zaradi suhega in mirnega ozračja v oktobru razmeroma lažje prenašati kot pa snežne viharje v pomladi. In kateri .so razlogi proti jesenskim vzpo* nom? Proti jeseni pa govorijo poleg nizkih temperatur še snežne razmere in ledne pri* like, ki so nam v višinah nad 7000 m v tej dobi skoraj nepoznane. Če bi se tej ali oni odpravi posrečilo premagati tudi to oviro, bi se izognila vsem nevarnostim in stra* hotam, ki jih povzročajo nenadni vdori monsunskih vetrov. Takšna so mnenja najbolj poznanih raz* iskovalcev na j višjih gora na svetu, kdo ima najbolj prav, pa je težko povedati, ker ima* mo iz tega področja še mnogo premalo iz* kustev. Ali se bo drugi švicarski odpravi posrečilo to, kar še ni uspelo nobenemu človeškemu bitju, odkar obstoja naš planet? Ali bodo uspeli premagati ta strašni in divji predel narave. Alj pa se bodo morali — ka< kor vse dosedanje odprave — razočarani vrniti? Na vse to bomo dobili odgovor že v nekaj tednih. Ostavka W. Nauscha ni sprejeta V sredo popoldne je avstrijski zvezni kapetan Walter Nausch podal ostavko na svojem položaju zaradi dogodkov, ki so se zgodili po tekmi mod nogometnima reprezentancama Avstrije in Francije na Dunaju. V petek pa jc bila seja Avstrijske nogometne zveze, na kateri so razpravljali o njegovi ostavki in sklenili, da je nc sprejmejo ter da prosijo Waltcrja- Nauscha. naj umakne svojo odloči-tev# Toda doslej še ni nič znanega, kako se bo odločil dolgoletni avstrijski zvezni kapetan. Švicarji se pripravljajo V Bernu je nogometna reprezentanca Švice imela v četrtek trening tekmo z reprezentanco Lombardije, ki se jc končala neodločeno 2:2. odbor nogometnih sodnikov — Ljubljana, L kozarjeva ulica. Odbor nogometnih sodnikov, Ljubljana Nemški atleti povabljeni v ZDA Ameriša atletska zveza je povabila v< znanih atletov na različna tekmovanja ' dvoranah v Ameriko. Med povabljenimi s tudi Schade, Ulzhcimer, Jammers, Reif Barthcl itd. Povabljen je bil tudi Z a topel ki pa je povabilo odklonil. Najvažnejše tel movanje v sezoni tekmovanj v pokriti prostorih ie vsekakor prvenstvo ZDA v dve rani. ki bo 14. februarja v Madison Squar Gardenu. Na prvenstvu se bo Schade sfi čal z zmagovalcem iz Helsinkov Ascher felterjem, Stoneom in drugimi! Glavni UL heimerjev nasprotnik pa bo vsekakor dvs kra.tni olimpijski zmagovalec Wh.itefie$d Admira bo gostovala v Mehik Avstrijsko nogometno moštvo Austria. ki j v zvezni ligi trenutno na prvem mestu, b v začetku meseca januarja prihodnje let' odigralo v Mehiki osem tekem. Razen teg ki daje celotni organizaciji jc Austria dobila ponudbo, da bi igrala dv' ~ tekmi v New Torku. Če tekmi v New Tork’ ne bosta zaključeni, bo moštvo Austric p-turneji v Mehiki nastopilo se dvakrat ' Guatemali. Ljubljana 26. okt. Brez hrupa, še boljše rečeno brez vsakršnih objav, je bilo danes v organizaciji KZS »Patrolno tekmovanje kolesarjev za prvenstvo LRS«. Prireditev je veljala istočasno za sestavo slovenske reprezentance za tekmovanje na državnem ptrolnem prvenstvu v Kragujevcu. Ker je KZS šele v zadnjem hipu poslal posameznim društvom razpis tekmovanja, nam je jasno, da je bila temu primerna tudi udeležba. Na startu so se javile samo tri ekipe: Železni* čar (Lj), Krim in Ilirija — torej samo tri ljubljanska moštva na prvenstvu LRS! Vzrok tako majhne udeležbe lahko iščemo v nedisciplini tekmovalcev in končno tudi v pomanjkanju gmotnih sredstev pri dru* štvih izven Ljubljane. Proga je potekala od Narodnega doma proti Ježici, nato v Medvode, od tod pa nazaj proti Dobrovi, kjer so se tekmovalci ustavili na strelišču na Dolenjski cesti. Od tu pa so krenili nazaj proti Narodnemu do* mu. kjer je bil cilj. Proga je bila primerna, zahtevala je popolno tehnično organizacijo, predvsem kar se tiče namestitve kontrol. Rezultati: 1. Železničar (Čuk. Fiker. Po* povič, Gale) 2:09.30 — 480 točk; 2. Krim (Vovk, Babnik. Japelj) 2:13.50 — 289 točk: Ob tej priložnosti pa moramo osvetliti drugo dejstvo, ki daje celotni or dirke neko drugo obeležje. Sodniki so nam* reč na startu ugotovili, da za tako važno tekmovanje ni bila tehnična stran dovolj dobro pripravljena (brezmotornega spremstva in zdravnika!) Razumljivo, da pod takšnimi pogoji sodniki niso dovolili, da bi se tek* movanje izvedlo. Tekmovanje pa je bilo kljub temu, ker so tekmovalci želeli nasto* piti, in njihovi želji je bilo ugodeno. Ko so sodniki zagovarjali upravičenost svojega sklepa, ki je temeljil na čl. 131 tehničnega pravilnika, je nekdo izmed upravnega od* bora KZS izjavil, da so sodniki državi škod* ljivi elementi. Razumljivo je, da so sodniki protestirali proti takšnemu govorjenju in verjetno bo imela celotna zadeva še svoj epilog. Še enkrat moramo poudariti, da se tekmovanje ni odvijalo v normalnih okoli* ščinah in da ni doseglo svojega namena. škof Drago Današnji primer nam znova potrjuje, da stvari na KZS še niso urejene. Tu mislimo predvsem na odnos posameznih funkcionar* jev, ki z medsebojnimi prepiri le škodujejo slovenskemu kolesarskemu športu, ki ie v zadnjem času že itak v veliki stagnaciji. (op. uredništva) Službene objave Tečaj za nogometne sodnike Obveščamo vse športnike, društva ter bivše nogometaše, da se bo 5. nov. ob 19. uri začel tečaj za nogometne sodnike. Interes senti naj se pismeno javijo do 3. nov. na Plenum smučarske zveze (Nadaljevanje s 1. strani) sprotno, še tisto bomo zatrli, kar že danes imamo. Mnenja sem, df je treba končno priti do skupneg; cilja; vsak naš mladinec, ki jc vključen v neko organizacijo in tanr zadosti vsem pravilom, naj im? pravico nastopa na vseh tekmovanjih, ki jih organizira ta ali onr organizacija. Prav lepo je poveda" načelnik Partizana tov. Savnik, k< je rekel, da se moramo boriti vs skupaj predvsem za tisto mladino ki danes še ni nikjer, ne pa za one ki so že člani organizacij. Vsa ostale vprašanja, kakor plačevanje članarine, tehnična in ostala organizacijska vprašanja moramo reševati vzporedno z osnovno nalogo, namreč — ves naš mladi rod vsestransko telesno in duševno okrepiti. M. Lipar Pred nekaj tedni je upravni odbor Odreda na seji pregledal in kritično ocenil sedanje stanje v tem Športnem kolektivu ter sklenil da čimprej, najkasneje pa v mesecu novembru, skliče izredni občni zbor. Do tega sklepa upravni odbor Odreda ni prišel samo / zavoljo zadnjih dogodkov v nogometu, ampak tudi zaradi slabosti, ki imajo že korenine starejšega datuma. Mnenja smo, da sklep upravnega jeli dovolj kritično oz. samokritič-odbora ŠD Odred o sklicanju iz- no. O vsem tem, pa še marsikaj rednega občnega zbora ni samo drugega, česar tu nismo omenili pravilen, ampak tudi neobhodno zaradi pomanjkanja prostora, bo potreben, saj že dolge mesece opa- moral občili zbor razpravljati, žarno, da bo moral Odred po 'čisto M drugi poti, če bo hotel prebresti se- ™ '/e}la 1° *d.a bl °dl'ed lia 1Z' danje težave in odstraniti vse sla- r?dn.(jm obenem zboru pravilno zabosti. Ne bomo na tem mestu zno- sj‘m sv°Je. bodoče delo m se po-va pogrevali starih računov iz pre- ?tavd ,,a zdrav® }n I,,av,,,e te,me' teklosii. niti dogodkov okoli tekme ljc. Samo po taksni polt bo Odred v Osijeku, niti raznih sporov med P^tal soliden kolektiv z najlepsimi Odredom in Savetom. Čez to n are- Perspektivanu, samo po taksni poti dimo križ. Nanizali bi le radi na S1 .bo Odred spet ustvaril številne kratko nekaj misli, ki jih bodo lab- privrzence. ne samo med Ijubljan-ko člani in pripadniki društva na obenem zboru še vse bolj konkretno obdelali. Nihče ne more zanikati, da ni bil Odred ustanovljen z najboljšimi nameni, da so bile spočetka vsaj pri večini članstva, igralcev in Beograd, 25. okt. Na današnjem funkcionarjev najboljše namere, tekmovanju je dosegel Franjo Mi-Toda polagoma so nastajale in se halic 4 nove državne rekorde, in začele kazati hibe, kar je bilo sicer v teku na 15 km, 10 milj, 20 znak, da so upravnemu vodstvu km in teku na eno uro. Že pred včasih bolj, včasih pa manj uhaja- tekmovanjem je bilo pričakovati, le vajeti iz rok, — in to zato, ker da bo dosegel Mihalič odlične re-posamezni odborniki ali niso po- zultate, saj je bil zadnje čase v izkazali dovolj interesa za delo v vanredni formi. Mihalič pa je pre-društvu, ali pa se zaradi prezapo- senetil tudi največje optimiste, saj s lenosti na drugih področjih dela je dosegel na 20 km čas, katerega niso mogli toliko angažirati za Je doslej presegel le svetovni reti ruštvo, kolikor bi bilo treba. Ob korder Zatopek. Tudi rezultat v te-takšnih pogojih so se seveda hitro ku na eno uro je odličen, saj je do-znašli razni nezdravi elementi, ki slej v eni uri pretekel več orl Mišo začeli iz klubaških ali pa kori- halica poleg Zatopka le še Finec sto lovskih namenov ukrepati po Heino. Mihaličevi rezultati, ki so svoje, mešati štrene, ribariti v kal- obenem tudi novi jugoslovanski re-nem in podobno. Jasno je, da pri kordi, so naslednji tem tudi najboljša smer upravnega (5 km — 46:36,4. 10 milj — odbora ni mogla priti vselej do iz- 50:0.40 20 km — 1:02.24,4; 1 ura — raza. To pomanjkanje čvrstosti ko- 19.214,25 m. lektivnega vodstva je nedvomno S svojima rezultatoma na 20 km ln ena prvih slabosti Odreda. v eni uri bi bil Mihalič pred d verni Drugo nadvse važno vprašanje je feti svetovni rekorder Skupaj z vzgoja naraščaja. O tem je bilo že Mihaličem so tekli 10 km tudi ne-zelo veliko napisanega, zato ne ka- kate" dru^1 najboljši jugoslovan-že tega na široko ponavljati. Mi- ?kl vendar Je vzdrzal do 10 slimo, da je dosedanjih sedem let km .1« .JoTanov.c, doc,m sta Stefa-po osvoboditvi dalo dovolj izku- novie in Cet.n.c podlegla ostremu šen j. Vsak klub, ki hoče uspevati, mora v prvi vrsti skrbeti za naraščaj, vsaka druga pot je zgrešena. Samo tako se lahko izognemo »krizam s in preprečimo nezdrave pojave med igralci, ki ob zavesti, da jih skim, ampak tudi med slovenskim športnim občinstvom. Seveda pa bo moral ta kolektiv — kajpada ob konstruktivnih kritikah svojega članstva in ostalih ter ob pomoči vseh forumov — predvsem z lastnimi silami prebresti vse težave in si sam utreti pot k uspekom. Če pa tega ne bo zmogel, potem ga nobena pomoč ne bo mogla zadržati pred neizogibnim razsulom. Naše uredništvo apelira na vse simpatizerje nogomehi. zlasti pa Odreda, da s konstruktivnimi kritikami, nasveti, sugestijami, predlogi itd. — bodisi v obliki prispevkov v časopisju, bodisi preko pisem upravnemu odboru — pomaga Odredu pripraviti čim uspešnejši občni zbor, saj bo od tega dogodka precej odvisno bodoče delo Odreda. tempu Mihaliča že precej prej. Jovanovič je dosegel s časom 50:55,6 svoj najboljši rezultat na 10 km. V ilustracijo izrednih Mihaličev!!, rezultatov dajemo deseterice najboljših tekmovalcev vseli časov v teku na 20 km in eno uro: 20 km: 59:51,0 Zatopek (ČSR) 1951 1:02:24,4 Mihalič (J) 1952 1:02:40,0 Heino (F) 1949 1:03:02,0 Csaplar (M) 1941 1:05:33,2 Ih ar ra (Arg) 1911 1:03:45.0 Moskačenko (ZSSR) 1951 1:04:02,2 Žaba la (Arg) 1936 1:04:17,0 Ostling (šv) 1946 1:04:26,4 Hietanen (Fin) 1917 1:04:30,4 Syring (Nem) 1937 1 ura: 20,052 m 19,339 m 19,214,25 19.210 m 19.021 m 18.937 m 18.875 m 18.874 m 18.868 m Moskačenko (ZSSR) 1951 18.779 m Po porazu avstrijske nogometne reprezentance na Dunaju „Začefi moramo čislo znova”, zatrjujejo vsi avstrijski strokovnjaki že po porazu avstrijske nogometne reprezentance pretekli mesec v Beo« gradu, sc je v avstrijskih športnih in zlasti nogometnih krogih mnogo razpravljalo o vzrokih poraza in o tem, zakaj je začel avstrijski »Wun, derteani« nazadovati. Ko pa je prejšnjo nedeljo Francija sredi Dunaja gladko porazila domačo enajsterico 2:1, je izbruhnil pravcati vihar debat. Se* veda se je v prvi jezi vse obrnilo prod zveznemu kapetanu VValterju Nauschu. češ da je on kriv za vse poraze in nazadovanje avstrijskega moštva. Toda že se pojavljajo v časopisih glasovi: »Ni vsega kriv Nausch, poiščimo raje vzroke naših napak.« Iz graš* kega časopisa »Tag-espust« priobčamo v iz* vlečku mnenja nekaterih znanih novinarjev, ki kritično ocenjujejo nazadovanje avstrij« ske nogometne enajsterice. Tagespost — »želimo, da Avstrijci neko« liko razmislijo o vzrokih poraza«, je v po* ncdcljek zapisal vodilni francoski časopis. To zveni zelo prijateljsko in pomeni z d rus gimi besedami, da bi se nam slednjič ven* darle lahko posvetilo v glavi. V resnici se še po nobenem srečanju ni diskutiralo toliko in tako živahno. Seveda so se vse govorice zgostile okoli osebe zveznega kapetana. «Nausch naj odstopi«, piše nek vročekrvnež. »Vse to je treba najprej prespati«, tolaži nekdo drugi iz vrst s:are garde. Oba želita s svojimi nasveti najbolje. Važno in razve« šaljivo pa je pri tem le eno: da smo sled« njič le spoznali, da tako ne more več naprej. Da je treba slednjič poiskati napake in jih odpraviti. Ko je Nausch pred 2 leti žel s svojim moštvom velike uspehe, je hil vsak pre* pričan v njegove sposobnosti. Sedaj se je pokazalo, da se upi. ki jih ie Nausch pola« gal v to moštvo, niso popolnoma uresničili. Toda njegov odstop ne bi v krizi avstrij« ske<*a nogometa dosti izpremcnil. Izboljšanje položaja lahko dosežemo le. če pričnemo z izgradnjo novega moštva čisto iz temeljev. Leo Strasser (Linzer Voiksbiatt): Avstrijsr je izgubila proti Franciji povsem zasluženo. Sicer smo imeti nekaj prilik, toda niti ena ni bila izredna. Vošteno preigrana ni bila krepka francoska obramba niti en« krat. Kaj pomaga terenska premoč, če so naši napadalci mnogo premalo okretni, da bi pritisnili še zadnjo piko na i . . .« Martin Maier (Arbeiter«Zei-ung): Francozi so bili hitrejši in gibčnejši. V Beogradu so bili hitrejši in okret« nejši Jugoslovani, še prej pa Angle* ži, Nemci in Švicarji. Gibčnost pa ni nekaj prirojenega, ampak se da priučiti. In to so storili Francozi, Švicarji in Nemci . . .« Fritz Baar (Weitpresse): - . . Vse to nima nič opravka s sistemi. Morda kdo misli, da so naši več storili, če so uporabljali WM sistem ali vrag vedi kaj drugega? Naš napad je kot celota igral zanič — in zato smo iz« Jubili tekmo . . .« Kurt Jeschko (Die Prcssc): »Tisk je cesto kritiziral Nauscha, Povsem zgrešeno je, da ga dolžimo v celoti za poraze. Njegov poskus z Ocwir« kom sc je resda izjalovil, toda samo ta zgrešena poteza ni zakrivila po« raza. Morda je krivda Nauscha, da se je premalo brigal za naraščaj in za nogometaše iz province in da je preveč prisluškoval šepetanju promi« nentnih dunajskih klubov , . .« Dr. Rudolf Edlhofer (Šport und Toto): » . . .Zasledovati moramo raz* voj nogometa v Evropi. Brzino, čvr* stost in taktiko je treba odločno iz« boljšati. Nekoliko več življenja, več zagona in prilagodljivosti ne bo ško« dovalo. Tako kot doslej ne smemo več dalie . . .« Kurt Bernegger (Salzburger Nach« ričhten): . . , Morda bo v mozgu a v« sirijskega nogometa tu najznačilnejša slabost zadniih srečanj: Avstriji pri« manjkuje dobrih napadalnih igralcev in s tem sploh dovršene napadalne igre . . .« Zatopek (ČSR) 1951 Heino (Fin) 1945 m Mihalič (J) 1952 Ninini (Fin) 1928 Boni n (Fr) 1913 Kdnonen (Fin) 1949 Linsscn (Belg) 1927 Ibarra (Arg) 1941 Moskačenko (ZSSR) Van in (ZSSR) 1942. valci položili venec na grob pionirja kamniške atletike ing. Kumra. Teh- Prvenstvo Slovenije v orijenfacijskem teku Kamnik, 26. okt. Danes je bilo : -----— -----------------— v Kamniku prvenstvo Slovenije v je samo enajst, da so nenadomest- orijentacijskem teku. Tekmovanje Ijivj, nujno postajajo preveč samo- je pji0 ekipno, proga je merila za zavestni, zahtevni, zanemarjajo tre- člane približno 3 km, za članice pa mng itd., iid. 1,5 km. Pri članih je preskrbela za Ob problemu vzgoje naraščaja je presenečenje ekipa Kamnika, ki je bilo že večkrat načeto vprašanje premagala ekipo Odreda, katero so krepitve klubov z igralci iz drugih smatrali za favorita tekmovanja, krajev, zlasti če gre za podpiranje Pri članih je nastopilo pet ekip, pri republiških predstavnikov (in to je, članicah pa tri. Grajati je treba ne-vsaj do danes, Odred nedvomno katera vodilna slovenska društva bil). To vprašanje je pri nas Slo- kot n. pr. Kladivarja, Železničarja ventili zelo delikatno, drugje (Dal- (Mrb) in druge, ki se tekmovanja matija, Makedonija, Vojvodina, Bil niso udeležila. Vso pohvalo pa za-itd.) so vse bol j širokopotezni, zla- služi celjska Cinkarna, ki je poslala sli če gre za nadarjene posamezni- svojo ekipo na to tekmovanje in ji ke, ki v majhnih klubih nimajo stavila na razpolago celo avto za možnosti razvoja. Pri nas smo mor- prevoz. Po tekmovanju so tekmo-da preveč ozki, polni lokalpairio-tizma, nerazumevan ja in zagrizenega klubaštva. Seveda pa smo daleč nični rezultati: člani: 1. Kamnik od misli, da bi morali vsi klubi za- (Bručan, Dolenje, Rebolj, Vintšnu-lagati vodilna moštva. Ponovno po- ler) 11:38.0, 2. Odred 12:0.60, 3. udarjamo, da je tudi za reprezen- Cinkarna — Celje 12:49.0, 4. Že-tančne klube vzgpja naraščaja pr- lezničar (Lj). Članice: Odred: venstvena naloga, razni prehodi (Blaž, Krojs, Kačar) 6:29.0, 2. igralcev in podobno naj nastajajo Kamnik II. 6:49.0, 3. Kamnik I. le iz pobud, želja iu nagibov igral- 6:49.4. cev samih. Nedvomno je, da bo imel občni zbor, če bo bolel te probleme dobro rešiti, dovolj dela. Seveda pa ni rečeno, da je vsa krivda za slabosti Odreda na igralcih, upravi, trenerjih itd. Nikakor! Na tem mestu sc mislimo kritično dotakniti tudi vprašanja občinstva, zlasti ljubljanskega. Gledalci, če niso do kraja okuženi z nezdravim klubaštvom, prihajajo na tekme zato, da vidijo lepo in pošteno borbo. Prav je tako. Zato tudi ni nič slabega, če občinstvo surovo ali pa neborbeno moštvo izžvižga. Povsem nepravilno pa je — in to se pri ljubljanskih gledalcih in celo pri najbolj navdušenih Od-redovih navijačih večkrat dogaja — da moštvu ploskajo, ko mu »gret, čim pa se igralcem nekoliko »zapre«, se že začne žvižganje, godrnjanje, psovanje igralcev, trenerja in podobno. Tak odnos prav gotovo ni pravilen, da si ni bil v »rabit samo pri gledalcih, ampak celo pri nekaterih odbornikih, ki so po zmagali hoteli moštvo kar polizati, če pa je bil poraz, so seveda stresli vso jezo — le na igralce. Še dosti drugih večjih in manjših problemov bo moral občni zbor pretresati, tako finančni položaj (ki, mimogrede povedano, ni ravno rožnat, dasi je javno mnenje, da je Odredova blagajna polna zlata), dalje vprašanje tovariških odnosov in požrtvovalnosti med igralci, discipline na treningi]), pokorščine trenerjevim ukazom itd., itd. Tudi odnos do dobronamerne kritike s strani gledalcev in časopisja posamezniki v društvu niso vedno spre- ZTK MLADINSKI PRVAK V TENISU Zagreb, 26. okt. Mladinski teniški dvoboj za naslov državnega prvaka se je končal med ZTK in Partizanom z zmago mladih Zagrebčanov s 6:3. S tem je mladinska ekipa ZTK postala državni prvak za leto 1952. DINAMO ODPOTOVAL V ŠVICO Davi bodo potovali skozi Ljubljano igralci zagrebškega Dinama, ki bodo 29. t. m. v Zurichu nastopili v okviru tekmovanja za pokal Grasshoppers z Grasshoppersom. Pod vodstvom trenerja Antolkoviča bodo odpotovali Stinčič, Majerovič, Crnkovič, Banožič, Horvat I. in II., Mantula, Cizarič, Beseredi, Benko, Lipušinovič, Cimermančič, W61fl, Čajkovski, Dvornič, Gereš. Vsem našim dopisnikom Ker se sedaj ob nedeljah vse športne pri* reditve začnejo bolj zgodaj in tudi prej koncu jo, pozivamo vse naše sodelavce, da nam vsako nedeljo telefonsko poročajo takoj po končanih tekmah, t. j. že od 17. ure dalje, ker bo s tem redakciji znatno olajšano delo. do petka zjutraj! Dopise med tednom pa pošiljajte najkasneje Uredništvo »Poleta« Stocholm, 26. ckt. Na stadionu Racinga« je bilo danes pred 40 tisoč gledalci šesto srečanje nogometnih reprezentanc Italije in švedske, ki se je končalo neodločeno 1:1 (1:1). Zanimivo je, da sta oba gola dala vodji napadov, in sicer je Vi-volo v 8. minuti dosegel vodstvo za Italijo, izenačil pa je Persson v 20. minuti. Italijani so bili nekoliko boljši in bi zaslužili minimalno zmago, saj je Boniperti že v 2. minuti dosegel gol, ki pa ga sodnik ni priznal zaradi dozdevnega offsi-dea. Toda Anglež Ewans je iz enakega razloga razveljavil tudi gol Perssona, katerega je dal v 16. minuti za Švedsko. Vendar premoč Italijanov dokazuje tudi število kotov, ki je bilo 7:3 v njihovo korist. V drugem polčasu sta obe reprezentanci zamenjali po enega igralca, in sicer je najprej zapustil igrišče vodja švedskega napada Persson zaradi poškodbe v dvoboju z italijanskim vratarjem Morom v 22. minuti v gneči, ki je nastala po izvedbi kota. Namesto njega je prišel v igro Berthil Johansen, ki je zamenjal mesto z Lofgrenom, ta pa je odslej vodil švedski napad, v 33. minuti je bil poškodovan Italijan Fontanesi in je namesto njega stopil v igro Muccinelli, ki je igral na desnem krilu, tako da so Italijani spremenili skoraj celoten sestav svo,-jega napada. Najboljša pri Italijanih sta bila vodja napada Vivolo" in vratar Moro, ki je obranil več nevarnih strelov. V drugem pol- V Linzu navdušenje, v Ljubljani pa razočaranje »Linzer Voiksbiatt« je po sijajni zmagi ljubljanske reprezentance, ki jo je v celoti sestavljal Odred, zapisal takole: »Simpatični gostje so pokazali goriljeavstrijski reprezentanci vse to, kar domači niso znali: hitrost, ostrost, pametno koristno igro, silovito streljanje in kondicijo.« Vse to in še več so pričakovali gledalci, ko so obiskali pretekli četrtek prvenstveni derby med Odredom in Želeničarjem. Vsakdo je namreč računal na katastrofalen poraz Železničarja in na učinkovito ter lepo igro Odredove enajstorice. Odred : Železničar 4:0 (3:0) Približno 1500 gledajcev je bilo prvih deset minut današnje igre zares zadovoljnih, saj je Odredovo moštvo takoj pričelo s hitrimi akcijami in ustvarjalo nevarne situacije pred vrati Železničarja. Napetost je prišla do viška, ko se je po lepi kombinaciji približno v 10. minuti igre znašel pred vrati Železničarja Toplak popolnoma sam pa je nekako iz petih metrov silovito streljal Gooool, je vzkliknilo nekaj gledalcev . . . toda žoga je zletela preko prečke v out. Odredovci so še dalje napadali in bili prvikrat uspešni, ko je Hacler dal zares lep predlo-žek Belcerju, pa pa je žogo z glavo plasiral v desni spodnji kot poleg presenečenega Ovčaka. Pet minut kasneje so dosegli Odredovci po Toplaku še drugi gol, pri tem pa se je poškodoval vratar Železničarja in dobil pretres ter je moral iz igre. Železničar je odslej do konca tekme igral z 10 igralci, mesto Ovčaka pa je zavzel prodorni napadalec Marjanovič. Nekaj minut pred koncem so Odredovci povišali rezultat na 3 : 0. Ker je bilo moštvo Železničarja okrnjeno, so vsi gledalci pričakovali, da bodo Odredovci zasuli svojega nasprotnika s točo golov, vendar je bila slika drugea polčasa naravnost presenetljiva. Kazalo je, kot da so se Odredovci na lovorikah prvega polčasa uspavali. Začeli so s povsem nekoristno igro, bili počasni in pri startih na žogo. napad je brezsmiselno kombiniral in igral »v širino.« Nasprotno so se pa Železničarji zagrizli in ves drugi del tekme prevladovali na igrišču. Seveda se je pokazala pri njih občutna pomanjkljivost, da v napadu nimajo strelca. Zamudili so tri zares ugodne priložnosti za dosego gola in tako dobili še en gol, ki ga je dal Hočevar. Odredovo moštvo je torej v tej tekmi ponovno pokazalo svojo n tista! no formo, predvsem napadalci, medtem ko sta ožja obramba in krilska vrsta zadovoljivo izpolnili svojo nalogo. Najboljši je bil vsekakor Medved, za katerim ni dosti zaostaial Berginc, uveljavil pa se je tudi Žumbar. Pri Železničarju sta bila zlasti nezanesljiva oba branilca, pa tudi Dekleva ni bil tako dober, kot sicer. Zelo je ugajal šti-mac, pa tudi Marjanovič, dokler ni zamenjal vratarja. Vendar je tudi kot rezervni vratar dobro izpolnil svojo nologo. Poglavje zase je bil sodniška trojica, ki se je po svoje »odlikovala«. Glavni sodnik Matanovič iz Zagreba je preveč prekinjal igro, prav tako ni bil dosleden pri presoji posameznih prekrškov, stranska sodnika Logar in Jovanovič pa sta mu primerno »botrovala f. Predvsem sta bila nezanesljiva pri presoji offsi-deov, zlasti Jovanovič. Še enkrat za važne tekme si želimo boljših sodnikov! Važno bi bilo poudariti še nekaj! Dežurni zdravnik na tekmi je bil dr. Betetto. Ne moremo trditi, da je v celoti izpolnil vsojo nalogo. Ob nesreči vratarja Ovčaka na precejšnje presenečenje gledalcev najprej ni niti posredoval, klub temu, da je sodnik zaradi poškodb vratarja prekinil igro. Šele kasneje je prav lagodno prišel k ponesrečencu. Prav tako bi očitali njemu in tudi trenerju Odreda, da je pustil vse do konca tekme igrati Životiča, ki se je poškodoval že v začetku igre in se je potem ves čas to s težavo premikal po igrišču. Vprašamo se, ali je cilj športa krepiti zdravje posameznika, ali pa naj še posamezni "igralci za ceno točk mučijo poškodovani po igriščih? Tone Bančič Preteklo nedeljo je bil v Postojni občni zbor okrajnega odbora Partizan. Vvodoin je predesednik tov. Jurca podrobno *n* ziral delovanje posameznih drutev in u” j tovil, da so najboljša društva Stari trg Py Rakeku. Pivka, Rakek in Košana, ki letošnjem letu imela že več telovadnih *}' stopov in akademij. V Postojni bi bil telovadcev lahko večji. Vzroki premajh razgibanosti tičijo v pomanjkanju voditelj^ in ker posvečajo premalo pozornosti za • delovanje med JLA in množičnimi or/\na zadjami ter upravnim odobrom Partiza Postojna. Pooiveti bo treba delovanje v društvih. . kor Ilirska Bistrica in Prestranek, ustano ^ pa društva še v sledečih krajih: Novi ^ Begunjah, Cerknici in Hruševju. Vse P°* -e za takojšnje delovanje ima Nova vas, ker ravnatelj nižje gimnazije tov. Čebohin ^ telovadec, njemu pa bodo prav gotovo priskočili na pomoč. Dovolj je tudi °r0. in 47. min. *a Crveno zvezdo, Odžak v 52. in birm v 74. min pa za Lokomotivo. Lokomotiva: Grčevič, Reiss, Be-nn, Kobe, Andročec, Pukšec, Odžak, vonč, Firm, Bobek II., Papec. . Crvena zvezda: Krivokuca, Stankovič, Zekovič, Zekovič, Zlatkovič, Diskič, Djajič, Ognjanov, Mitič, živanovič, Petrovič, Vukosavljevič. Beograd, 26. okt. Tekma med Cr-v"eno zvezdo in Lokomotivo ni nudila pričakovane igre. Domačini so tudi danes igrali slabo, kakor prejšnjo nedeljo v tekmi z Vojvodino, lokomotiva je bila samo na trenutke boljše in borbenejše mošivo °d Crvene zvezde. Oba napada nista izkoristila veliko število ugodnih priložnosti, Živanovič pa je čelu s strelom mimo vrat zapravil enaistmetrovko. Pri Crveni zvezdi ?° bili najboljši Stankovič, Diskic ln Vukosavljevič, pri Lokomotivi Pa Grčevič, Andročec, Odžak in čurčič nja na stadionu Partizana lepo in razburljivo igro, saj je videlo dober nogomet. Vsako izmed obeh moštev je bilo nekaj časa v premoči. Partizan je prišel v vodstvo z golom Valoka, BSK pa je izenačil po Jociču. Najugodnejšo priložnost za gol v prvem polčasu je imel BSK v 44. min., vendar je Atanackovič s same golove 'črte odbil v kot žogo, ki je šla v prazna vrata. V drugem polčasu sta obe moštvi začeli z ostrimi menjajočimi se napadi, tako da sta imeli obrambi polne roke dela. V 60. minuti je Partizan imel najugodnejšo priložnost za gol, ko je žoga šla preko Cvetkoviča, vendar jo je Davidovič odbil iz golove črte pred Bobekom in Zebecom. Partizan je uredil svoje vrste po vodstvu, ki ga je dosegel Herceg v 67. min. in je odslej prevladoval na igrišču ter z goli V a-loka in Bobeka slavil visoko zmago, ki jo je občinstvo navdušeno pozdravilo. Pri Partizanu so bili najboljši Belin, Jovanovič in Veselinovič, pri BSK pa Spajič, Jocič in Co~ kič. curclc HS1C iSwil Vojvodina : Sarajevo 5:1 (2:0) Novi Sad, 26. okt. Za visoko zmago Vojvodine nad Sarajevom 5:1 (2:0) je najbolj zaslužen razpoloženi napad domačinov, ki je danes igral učinkovito ter odlični vratar Vasic, ki je uspešno reševal mrežo Vojvodine. Sicer je napad Sarajeva igral precej slabo, nekoristno in zmedeno pred nasprotnikovimi vrati. Vojvodina je dosegla prednost dveh golov že v prvem delu igre, čeprav je bilo Sarajevo vse do 50. minute v znatni premoči. Tekma je bila živahna in polna razburljivih trenutkov pred obemi vrati. Sarajevo ni zaslužilo tako visokega poraza, ker ni bil podrejen nasprotnik. Največjo krivico nosi za tako visok poraz napad, ki je zapravil ugodne priložnosti za gole. Moštvo Vojvodino, Lovrič II. pa v 74. min. dobro, najboljša pa sta bila Milovanov in Vasic. Gole so dosegli Birman v 5. in 74., Milovanov v 29., Krgin. v 52. in Rajkov v 80. min. za Vojvodino, Lovrič II. pa v 74. min. iz enajstmetrovke za Sarajevo. srotan m s ezulčar v voaslvu Železničar : Nafta 3:0 (0:0) Maribor 26. okt. V današnji prvenstveni tekmi so Železničarji zabeležili že svoj peti uspeh in premagali sicer požrtvovalno mo« štvo Nafte. Navzlic dežju se je zbralo na igrišču okrog 600 gledalcev. Domači so^ bili vseskozi gospodar na igrišču in so že v prvem polčasu imeli vrste priložnosti, ki jih pa niso izkoristili. Sprememba igre v drugem polčasu je prinesla domačinom tri zaporedne uspehe, saj so pametneje z dolgimi pasovi prehajali hitro na nasprotnikovo polovico in tako po Vidicu v 51. in 88. minuti ter po Rafoltu v 82. 'min. dosegli zasluženo zmago. Tekmo je vodil zanesljivo tov. Pre* Singer iz Celja. Kovinar M. : Mura 1:1 (1:1) V drugi tekmi mariborskega spofeda so igralci domačega Kovinarja dosegli neodlo* čen rezultat, kar je zanje vsekakor uspeh. Mura je bila sicer tehnično boljše moštvo in je včasih z lepimi kombinacijami nevarno ogražala vrata domačih, ki pa so se požrt? vovalno borili za vsako žogo. Pred približno 50 gledalci je dobro sodil Orel iz Maribora. Aluminij : Drava 4:1 (2:1) Ptuj, 26. okt. Derby med ptujskima riva* loma se je končalo z zmago Aluminija. Ško* da je, da je to srečanje pokvarilo medse* bojno obračunavanje igralcev Aluminija in Drave. Sodnik Muraus iz Maribora je bil slab, prav tako ni znal preprečiti grobe igre nekaterih igralcev Aluminija in Drave. Gledalcev je bilo 300. Potočnik Kladivar : Kovinar Št. 7:0 (7:0 Celje, 26. okt. Prvenstvena tekma vzhode skupine slovenske lige je bila prekinjena 16. minuti drugega polčasa zaradi nemogo čega igrišča zaradi hudega naliva. Celjan so danes v prvem polčasu pokazali prav ckshibicijsko igro in do 35. min. kar sedem krat potresli mrežo gostov. Po stanju 7:0 p je pričel hud naliv, ki je popolnoma pre plavil igrišče, tako o regularni igri ni bil več govora. V 16. min. drugega polčasa j zato po posredovanju službujočega delegat; in v soglasju s kapetanoma obeh mošte sodnik Božičev iz Maribora prekinil tekmo Preostalih 29 minut bosta nasprotnika odigral; med tednom. V moštvu Kladivarja je izredr. ugajala celotna napadalna vrsta, kjer jc od lični Dobrajc kot srednji napadalec dal ka štiri .gole. Ostale tri gole pa so doseg1 Mahkovec, Marinček in Podobnik. Kovinar i bil Celjanom dorasel nasprotnik in je igr; popolnoma podrejeno vlogo. V predtekmi p B-moštvo Kladivarja premagalo B-moštv Mure 3:2 (2:0). Železničar 5 5 0 0 30:2 Aluminij 5 4 0 1 25:11 Kladivar 4 3 0 1 13:9 Mura 5 2 1 2 18:16 Nafta 5 2 0 3 17:10 Drava 5 2 0 3 10:26 Kovinar (M) 5 0 1 4 2:20 Kovinar (Š) 4 0 0 4 4:26 (Nekaj pripomb k polemiki o srednješolskem prvenstvu LRS v atletiki) hm. Vardar : Hajduk 2:2 (1:1) Skoplje, 26. okt. Na mestnem stadionu se je danes zbralo okoli 20.000 Gledalcev, ki so nestrpno pričako-',Mi srečanje domačega moštva z tlržavnim prvakom, ki bi moral Opravičiti neodločeni rezultat prej-s,?jo nedeljo v Sarajevu, Vardar pa P,sok poraz, ki ga je doživel preteklo nedeljo od Partizana v Beogradu. Gledalci so pričakovali z,niago svojega moštva, ker je Hajduk nastopil oslabljen brez Beare lri Vukasa v naslednji postavi: Vulič, Kokeza, Grčič II., Grčic I., Krstulovič, Luštica, Šenauer, Broke-a' Andrijaševič, Matošič in Ara-Pavič. , Današnja tekma v Skoplju je bi-Ja zanimiva, na trenutke pa zelo razburljivo. Ugodnih priložnosti za odločitev tekme v korist enega ali 1 rugega moštva je bilo precej, ven-1 ttr je neodločen rezultat popolno-realen. I Hajduk i Vardar sta borila za zmago, toda samo do ^.azenskega prostora. Med kandidati za državno reprezentanco proti L.Srptu je bil na današnji tekmi v . kopi ju najboljši Kokeza, Luštica Leljkovski pa sta igrala dokaj s*abo. Gole sta dosegla Cincijevski v 15, in 50. min za Vardar, Broketa Ba v 55. in 54. min za Hajduk. Sod-n,k Vlajič iz Beograda je bil dober. Zagreb : Spartak 1:1 (1:0) Zagreb, 26. okt. Za drugo tekmo vladalo večje zanimanje, kakor ??■ prvo. Začetek tega srečanja je ™1 zelo borben, že v 6. min. je uevčič dosegel vodilni gol z-a Za-ereb. Zagreb je bil vseskozi v premoči, saj je v 18. min. tudi Medved ^streljal enajstmetrovko. Po tem neuspehu Zagrebčanov je pričel »Partak napadati preko mladega Ladinskega. Po večkratnih napadih le v drugem polčasu v 37. min. aspelo Gemišiju, edini gol za Spar-jak. Najboljši pri Spartaku so bili Lsmpa, Kopilovič, Kapiška, Rudin-, i, pri Zagrebu pa Maček, Klajič n Jurišič. Sodil je Machiedo iz sPlita. Partizan : BSK 5:1 (1:1) ..Stadion Partizana. Gledalcev oko-n, 35 Ooo. Sodnik Marek iz Zagreba, ptrelci: Valok v 50., 80 in 81. ter erceg v 68. in Bobek v 84. min, za BŠk1Zan' J°ci^ pa v 51. min. za Tasič,"Panič,3"«: p Antič, Cokic, Konstantinovi« kartizan: Stojanovič, Belin, Cotič, Čajkovski Jovanovič, Atanackovič, Zebec8' Vesellnovič' Valok, Bobek, Beograd, 26. okt. Beograjsko ob-nstvo se ni uštelo, ko je pričako-1 io od današnjega drugega sreča- Cenjeni bralci naj mi oprostijo nekoliko nenavaden naslov. Toda vsaj začetek mora biti v stilu, če naj odgovarjam na članek »Ne bahaj se s pavovim perjem!«, napisan na račun dela učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. V »Poletu« smo brati doslej^ tri članke, nanašajoče se na letošnje republiško atletsko prvenstvo srednjih šol. Napisala sta jih Bruno Ravnikar in Danilo Korče, oba vneta pristaša atletike. Polemika se je razvila okrog organizacije tega prvenstva in okrog’ strokovnega dela učiteljev za telesno vzgojo na srednjih šolah. Ravnikar je pri tem zastopal pretežno klubske interese (športni klubi iščejo in lovijo ob takih prilikah ribe in ribice — atletske talente, s katerimi okrepijo svoje tekmovalske vrste); Korče pa je branil dober glas Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Pri tem pa je bilo napisanih nekaj^ prenagljenih besed, ki jih je Korče izrekel vsekakor bolj upravičeno, ker je že dobrega četrt stoletja v prvih vrstah slovenske atletike in leži na njegovih ramenih levji delež šolske in izvenšolske organizacijske delavnosti. Tudi ob tej priliki, ko je bilo’ treba izvesti veliko prireditev, na kateri je nastopilo čez 500 srednješolcev (med njimi velik del tekmo-valsko neizkušenih), so zaupali težko nalogo Korčetu. Dobro mi je znano, da bi od srca rad odstopil organizacijo take prireditve komu drugemu, če bi jo le sprejel. SREDNJA ŠOLA NI ŠPORTNI KLUB . . . Ne nameravam nadaljevati s polemiko in raziskovati, če se je prireditev začela »s skoraj polurno zamudo« ali z dvanajstminutno in tudi ne bom ugotavljal k"do je postavil boljše tekmovalce (s stalisca prireditelja so vsi rezultati enako razveseljivi, ne glede na to, če so jih postavili Ljubljančani ali Jeseničani ali drugi. Naj zadostuje ugotovitev, da je letošnje srednješolsko atletsko prvenstvo bolje uspelo kakor katerokoli doslej in da je pokazalo živ interes dijnštva. /ato pač velja priznanje tudi učiteljem, ki so prevzeti obveznosti orosto-voljno in ne po službeni dolžnosti. Potrebno pa je, da imamo za srednješolska prvenstva drugačna merila, kakor za druge prireditve. Na srednješolskih prireditvah na- Hrvalsko slovenska liga (Nadaljevanje s 1. strani) Šibenik : Proleter 2:1 (2:0) Šibenik, 26. okt. Pred 3.500 gledalci je danes Šibenik popolnoma zasluženo premagal Proletarja 4.1 (2:0). ker so njegovi igralci prekosili svoje nasprotnike tako v tehniki, kakor tudi v taktiki. Poleg tega pa so bili nenavadno požrtvovalni. Gole sta dosegla Dedling za Šibenik in Rupnik za Proleter. Sodu je Simonelli iz Splita. Slavi ja : Branik 1:0 Kvarner : Metalac 2:0 HRVATSKO-SLOVENSKA LIGA VI. kolo — nedelja 2. nov. 1952 Zagreb — Metalac : Proleter Ljubljana — Odred : Šibenik Varaždin — Tekstilne : Rudar Maribor —Branik : Železničar Reka — Kvarner : Slavija stopajo dijaki, ki gojijo telesno vzgojo in s tem več športov (v osnovah, seveda), na klubskih prireditvah pa nastopajo bolj ali manj rutinirani specialisti. V takih primerih ne smemo kazati s prstom na pomanjkljivosti, pač pa velja prav posebno podčrtati propagandni -značaj prvenstva. Zlasti je potrebno, če gre za prostovoljno dejavnost, za stopnjevanje zanimanja za atletiko. Vedeti je treba, da srednje šole niso športni klubi, ker imajo tudi v telesni vzgoji vsestranski program. Preostra ali celo neopravičena kritika je slab prispevek k dobrim odnosom, k skupnemu delu! KAJ VSE NAJ BI GOJILI V SREDNJIH ŠOLAH? Današnji čas zahteva od učitelja telesne vzgoje zelo veliko, saj predvideva učni načrit najrazličnejše panoge in naloge. Naj omenim nekatere: atletika, plavanje, smučanje, vaje na orodju, talna telovadba, elementarne igre, športne igre, izletništvo, utrjevanje, vzgoja k lepi drži in lepemu vedenju itd. Nemogoče je kaj bolj temeljito obdelati vsa ta različna področja telesne vzgoje, tem prej, če upoštevamo, da imajo na srednjih šolah samo po 2 uri za telesno vzgojo na teden. Dalje: ponekod imajo telovadnico, ponekod igrišče, ponekod oboje, ponekod pa ničesar! In glede strokovnosti: kdo na svetu bi mogel pričakovati, da bi obvladal isti človek vse športe! Saj se celo atletski ali smučarski strokovnjaki specializirajo na posamezne panoge, oziroma skupine tekmovalnih panog. Spričo takega stanja moremo pričakovati od srednješolske telesne vzgoje le to, da razvija splošno moč organov in splošno spretnost gibalnega aparata ter nekaj osnov za gojitev športa. Dokler bomo imeti na srednjih šolah samo po dve uri za telesno vzgojo, bomo seveda morali tudi računati z nekaterimi pomanjkljivostmi tako na atletskih prvenstvih kakor^ na nogometnih, košarkaških, smučarskih in drugih. VPRAŠANJE »ZOŽITVE« STV Morda bo nekoč v naših srednjih šolah drugače. Po mojem mnenju bi kazalo učni načrt nekoliko reducirati in ga prilagoditi krajevnim razmeram in potrebam po merilu: Non multa, sed multum! To bi sc reklo splošno telesno vzgojo nekoliko »zožiti«, da bi bilo več časa za atletiko, za odbojko itd. Če bi tov. Ravnikar v tem smislu komentiral letošnje srednješolsko prvenstvo, bi sprejeli njegova izvajanja kot konstruktivno kritiko; tako pa je, zlasti v drugem članku z nenavadnim naslovom »Ne bahaj se s pavovim perjem!« zašel v prerekanje. Atletiki priznamo zelo važno vlogo v splošni telesni vzgoji. So pa še drugi športi (n. pr. smučanje in plavanje), ki jim gre prvenstvo po biološki vrednosti. Aktiv ljubljanskih učiteljev je v preteklem šolskem letu organiziral vrsto različnih tekmovanj iz smučanja, odbojke, košarke, rokometa, igre »med dvema ognjema«, nogometa in atletike, kar vse pomeni veliko izvenšolskega dela. Delo je zastavl jeno pri nas na široko, morda preširoko. Za primerjavo naj omenim, da imajo n. pr. v angleških srednjih šolah po 4 tedenske ure telesne vzgoje, in sicer prvo za gimnastiko (švedska metoda), drugo za atletiko, tretjo za plavanje. četrto Pa za ig're- Podobno so rešili vprašanje izbora vadbenega gradiva tudi Francozi. Le-ti so postavili na prvo mesto plavanje, na drugo atletiko, na tretje igre, na četrto pa borilni šport. Dodati pa je treba, da imajo v francoskih šolah po 3 ure na teden in še športno popoldne, ki traja po 2 dp 3 ure. »Ribe« je treba gojiti! Radi čujemo vsak nasvet, kako bi jih gojili kar najbolje. Treba pa se je prej podrobno pozanimati, kako jih gojimo in v kakšnih okoliščinah. In če ni ob vsakem lovu mreža polna, je treba pač nekoliko potrpljenja. Še to naj dodam, da bodo n„ekoč neprimerno boljša srednješolska prvenstva, kakor so dandanes. Saj mislijo celo na srednješolsko atletsko olimpiado v malem, s polnimi tribunami dijašva in z vzornim redom v tekmovalski areni, kjer ne bo nikogar, razen tekmovalcev in sodnikov. Vsi, ki veliko delajo, se navadno sami zavedajo napak in tudi vedo za cilj. Potrebno je potrpljenje dobrohotnost in spoštovanje do vseh, ki žrtvujejo svoje proste ure za dobro mladine. Drago Ulaga. Upoštevana ni tekma Kladivar : Kovinar (Š). ki je bila prekinjena in bo preostanek odigrar med tednom. Postojna : Sloga 2:0 (0:0) Postojna, 26. okt. Kot vse tekme v Sloveniji, tako je bila tudi ta tekma odigrana v veliki plohi. Dvesto gledalcev je bilo zadovoljno z igro obeh moštev. V začetku so sicer gostje iz Ljubljane skušali najprej s hitrimi akcijami presenetiti domačine, toda obramba Postojnčanov je vsako nevarnost odločne odvrnila. V nadaljevanju igre pa jc bilo moštvo Postojne boljše in jc zasluženo zmagalo. Gola za Postojno sta dosegla tojilkovič in Pater-nost. Sodnik Sovine Jože iz Ljubljane je sodil dobro. Krim : Korotan 2:1 (1:0) Proletarec : Izola 1:1 (0:1) Gregorčič : Železničar (N. g.) odložena Korotan 5 3 1 1 24:26 Krim 5 3 1 1 10:7 Postojna 5 3 0 2 8:8 Sloga 5 2 1 2 9:5 Zelezn. (N. G.) 4 2 1 1 10:12 Isola 5 0 4 1 7:8 Gregorčič 4 0 2 2 3:12 Proletarec 5 0 2 3 5:18 Francija : Švedska 5:3 v namiznem tenisu Stockholm, 26. okt. Francoska namiznoteniška reprezentanca ie sinoči premagala reprezentanco Švedske 5:3. Košarka v Franciji V košarkarskem prvenstvu Francije je po četrtem kolu v A*skupini v vodstvu moiitvo Vclleurbanne z 10 točkami pred PUC (10 točk), Bellegarde (10), Marly (10), Racing (10). V skupini B je v vodstvu Fougeres z 12 točkami pred Auboue (10) in Marseille (10). NOGOMETNA PRVENSTVA EVROPSKIH DRŽAV Anglija — 14. kolo: Arscnal : Newcastle 0:0. Blackpool : Sheffield Wednesday 0:1, Boiton VVanderers : Sloke City 2:1, Charl* ton Athletic : West Bromwich Albion 0.0, United 3:0, Aston Villa : Manchester City Chelsea : Tottenham Hotspur 2:1, Derby County : Cardiff City 1:1, Manchester Uni* ted : Burnley 1:3, Portsmouth Wanderers : 3:1. Wolyerhampton : Middlesbroug 3:3, Lestvica: Wolverhampton Wand 20, Sun* dcrland 18, Blackpool, Liverpool 17, Arscnal, West Bromwich Albion, Burnley 16, Charl* ton Athletic 15, Chelsea, Portsmouth, Sheffi* eld Wadnesday 14, Tottenham Hotspur, Pre* . ston North End, Boiton Wand 13, Aston Villa 12, Middlesbrough, Newcastle Utd 11, Cardiff City, Manchester Utd 10, Derby County, Stoke City 9. Manchester Citv 6 točk. OD BOJKA ILIRIJA prvak conskih lig Ljubljana, 26. okt. Včeraj in danes je bilo v dvorani Ilirije v Zgornji šiški finalno tekmovanje prvo in drugoplasirane ekipe iz mariborske in ljubljanske cone v odbojki. Mariborsko cono sta zastopala OK iz Šempetra in Fužinar iz Guštanja, ljubljansko pa Ilirija iz Ljubljane in Prešeren iz Radovljice. Rezultati: Fužinar : OKAP 3:1 (9:15, 15:11f 15:6, 15:12), Ilirija : Prešeren 3:1 (15:6, 8:15, 15:3, 15:10), Prešeren : Fužinar 5:1 (15:13, 15:9, 8:15, 15:5), Ilirija : OKAT 3:0 (15:12, 15:9, 16:14), Ilirija : Fužinar 3:1 (1:15, 16:14 15:8, 15:12), Prešeren : OKAP 5:2 (15:11, 7:15, 15:10, 15:17. 15:19). Prvenstvo najboljše ekipe iz obeh con si je priboril odbojkarski kolektiv Ilirija iz Ljubljane. Uspeh te mlade ekipe, ki jo trenira Karl Jeraje je vsekakor pomemben. Za Ilirijo so v teh tekmah nastopali: Naglič, Deu, Breceljnik, Golar, Kosi. Povše in Brank. Po kratkem odmoru bo Ilirija priredila odbojkarski četveroboj, na katerem bodo nastopili Krim, Železničar, Poštar in Ilirija. Kvaliteta posameznih igralcev ter tudi ekip (razen Ilirije), ni bila zadovoljiva. Posamezni igralci se borijo še z začetnimi težavami. ROKOMET Sloboda Varaždin : Drava 19:6 (7:1) Spored tekem slovenske lige Nedelja, 2. novembra 1952. — VI. kolo VZHODNA SKUPINA: Štore — Kovinar : Nafta. sl. Pešec, Strnišče — Aluminij : Železničar^Mrb., s! Bačnik, M. Sobota — Mura : Drava. sl. Škarabot Celje — Kladivar : Kovinar*Mrb., sl. Vag ZAHODNA SKUPINA: Kranj — Korotan : Sloga, sl. Taler, Izola — Izola : Postojna, sl. Vesel M., N. Gorica — Železničar : Proletarec, sl dr. Tasotti, Ljubljana — Krim : Gregorčič, sl. Badc vinec. Vse tekme se bodo pričele ob 14 uri. KOBLER ostrop! nsgrgde »Begrasiges Colombo" Milano, 26. okt. Na 222 km dolg progi s startom in ciljem v Milan’ je bila danes 46. kolesarska d>-’ okoli Lombardije, ki je bila c kanem enajsta oziroma zadnja dirka sezone za nagrado »Degranges Colombo«. Zmagal je lanskoletni dru-goplasirani tekmovalec, mladi Italijan Minardi, kar je njegov velik uspeh. Na cilj je prišel prvi x sprintu pred večjo skupino svoji! rojakov s časom 6:03,36. Drugi jc bil Defilipis, tretji na Radovan (obr Italija). Lanski zmagovalec te dir* ke, Francoz Bobet, jc zaostal zr Minardijem 29 sekund in se plasiral kot 9. pred Švicarjem Koblerjem, ki je zaostal za zmagovalcem 58 sekund. Italijani Fausto Coppi Rartali in Magni, Francoz Robič ir ostali so na milanskih ulicah padl: kar je povzroči neki gledalec, tak< da so prispeli na cilj minuto za Minardijem. Na ta način je v letošnjem tekmovanju za nagrado »Degranges Colombo« zmagal Švicai F. Kiibler pred Italijanom F. Cop-pijem. Italija B : Egipt 6:1 (3:0) Bari, 26. okt. Pred 40.000 gledale je danes B-reprezentanca Italiji premagala nogometno reprezentanco Egipta z visokim rezultatom 6: (3:0). Italijani so igrali odlično i: so dajali gole takorekoč po mili vc 1 ji ter bi jih lahko dosegli še vei Egipčani pa so biti slab nasprotni! in je zato tako visoka zmaga doma činov popolnoma zaslužena. Golc so dosegli: srednji napadalec Gali in leva zveza Bacci po 2 ter levi krilo Frignani in desno krilo Cer-velatti po 1 za Italijo, El Sar pa ji dal častni gol za Egipt. Tekmo jr vodil turški sodnik Garan. Charlesova zmaga v New Yorkr V Madison Square ardenu » Nov Torku je bivši svetovni boksarski prvak težke kategorije Ez-zard Charles predsinočnjim premagal Cesara Priona v 10 rundah po točkah. $ letekamere sta zadili dogsdStife v svitu Zgoraj: Na velikih kolesarskih dirkah v Luganu, katerih so se udeležili najboljši švicarski, italijanski in francoski dirkači, je prepričljivo zmagal Italijan Coppi (prvi od leve proti desni) pred svojim rojakom Astruo (drugi). Tretje je bil Francoz Bobet, četrti pa Švicar Kiibler (na skrajni desni). Zgoraj desno: Pretekli teden se je mudil v Parizu slavni švedski atletski trener Gosta Olander (na sliki levo), ki se je ob tej priliki sestal z olimpijskim zmagovalcem v teku na 1500 m Luksemburžanom Barthe-lom. Olander je izjavil francoskemu novinarju Hansennu, nekdanjemu francoskemu srcdnjeprogašu, da je Barthel napravil nanj izreden vtis, zlasti s svojo brzino. Dejal je, da je Barthelov stil čudovito perfekten in da združuje ta odlični atlet v sebi moč Liljequista in brzino Stranda. Kakor je znano, je Barthel nedavno v Frankfurtu spet izboljšal svoj osebni rekord z odličnim rezultatom 3:44.2. ■k Desno: Prizor s tekme Avstrija : Francija na Dunaju. Nevarna situacija pred francoskim golom. * "? Levo: Carter (levo) si je z zmago nad Sloasom spet osvojil svetovno prvenstvo v lahki kategoriji. Zgoraj: Na svetovnem prvenstvu v drsanju na kotalkah, ki je bilo n®' davno v Dortmundu.^ je zmagal drsanju parov nemški par Sigi111' Knacke - Giinther Koch. Oba drsale® sta s svojim nspelim nastopom do* kazala, da sta dostojna naslednik3 svojih rojakov Rie in Paula Falk* Podjetje za mednarodno špedicijo TRANSJUG-LJUBLJANA obvešča vse svoje komitente, da je spremenilo svoj naziv in bo od 1. novembra 1952 dalje poslovalo pod imenom INTERTRANS TRANSPORTI jt{uU{awa - Masa^Uai/a 1?-Z1 Delokrog podjetja ostane isti kot doslej, to je: mednarodna špedicija, izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportno zavarovanje, vožninske reklamacije, kvantitativni in kvalitativni prevzem blaga, transportne kalkulacije itd. PODRUŽNICE: Jesenice, tel. 2-48, 2-49 ® Maribor, tel. 21-71, 29-27 e Sežana, tel. 29 Predstavništvi: v Beogradu in na Reki — Izpostave: Dravograd, Celje, Prevalje, Hrpelje-Kozina in Nova Gorica — Telefoni : 20-60, 31-60, 23-67, 42-56 — Teleprinter: štev. 03-107 Tekstilna tovarna suknja v Kočevju izdeluje po n aj nižji h dnevnih cenah blago za moške in ženske obleke, moške in ženske plašče ter volnene odeje llflN tovarna športnega orodja KONJ je izdelan po predpisih za mednarodna tekmovanja. Trup konja je tapeciran z žimo in mešanico vo’rse ter prevlečen z mastno kravino. Noge konja in ročaji so izdelani iz jesenovega lesa in imajo predpisane oblike. Zunanja stran nog je zaradi varnosli pri telovadbi obložena z usnjem in tapecirana. Noge konja imajo kopita iz sive litine. Dolžina konja je 180 cm, širina 35 — 37, višina od vrha ročajev 120 cm in se lahko regulira do 200 cm višine.