teden dvakrat, nam sredo in saboto. |j obertïis i il rodskih v f F CCI $ Odgovorni vrednik l)i% Janez Bletweis 7Î I Veljajo za celo leto po pošti 4fl., scer 3 fl., za pol letaVj: 112fl. po pošti, scer 1 fl.30kr. || li-- -- -n Te čaj XL saboto maj a 1853. Jàs t 87. Rodovitnost zemlje povzdigniti po drénaži 9 (Dalje.) Orodje rezati drêna&ne grobne. Povedali smo že, da po stari šegi napravljeni podzemeljski grabni so se radi vdirali, in ker je njih naprava tudi draga bila, je strašilo to posebno posestnike velicih zemljiš tako, da so jih opustili. Če je treba bilo nekdaj vsak graben tako ši rok narediti, da je delajo sedaj grabni ozki, da so zgorej le troje pavcov široki zamogel kopač v njem stati, se do 7 čevljev globoki, pa tako večem dvanajst, na dnu pa ravno toliko široki 5 to je 5 da le ceví v njih dosto prostora imajo, ktere se od zgor doli poklâdajo, brez da bi treba bilo delavcu v graben stopit/. Take ozke grabne rezati pa je le mogoče Podobal, nam kaže ko lopato, s ktero se začne nar poversnji in nar sirji del grabna re Lopata sama je navadno 14 pavcov dolga in zemlje zati pavcov široka; zato je tudi pervi izrezek 14 pavcov globok in 9 širok Ko je pervo delo storjeno, pride druga lo pata na versto, ki se ožji lopata (Stechschau fel) imenuje in na 2. podobi vidi; je zgorej spod 4 do 6 pavcovširokainl4dol6pavcovdoIga, Ivo je drugo delo storjeno, pride še ožji lo pata na versto, ktero podoba 3. kaže; taj*ezgor do pavcov j spod do do 20 pavcov dolga ze 5 cevlje in do y pavce široka in 18 da graben postane ž njo tako pavcov globok. to lopato mora delavec nar bolj ročno v caker hoditi, ker ni dosto, da bi ž njo le zmiraj navzdol tišal, ampak mora zemljo tudi na stranéh lepo gladko in čisto rezati. m "" " - h*------------ i— ~ ----*->------Lopata, ivi ju p u u u u a Aa&c , »u imenuje s posebnim orodjem, ktero so bistroumne glave žlebata lopata (Hohlgrabscheite), s ktero se znajdle in skušnje popolnoma poterdile. Je pa to naj zadnje reže, ko je bil graben poprej s po nrmlii* tnlp • ,,« 1t-**Nt1:^^~ ^^X^ -,^ jo podoba 4. kaže, se imenuje orodje tole: : Štiri lopate, s kterimi se grabni režejo: Pod. i. Pod. o Pod. 3. Pod. 4. sebno zakrivljeno lopato počeden. Zraven lopat je treba še dru z eg -ij Pod. 5. Pod. 6. Pod. 7. s \ II Podobě tega orodja nam kakor smože ornenili, slavna ceska kmetijska družba prijazno posodilaj kdor pa želi a podob kteri se potřebuje vidimo kramp (Pikeihaue) ce je pod nj z t 5 da se ž njim terdina razrusi. a bolj kam ? b Če pa so v spod nj i zemlji veliki kamni , ki ga podoba dob ? tisto kaze in se stopni cep m (Fusspikel) imenuje hacke) P o d o b a 7. nam kaže žlebato matik off! 5 s ktero se izrezana (Dalj sledí.) e ni 1 j iz dna meče tako orodje vidíti, naj ga ^rć na kmetijske drnžbe na Poljsm precastitt iz L o n d v 1 ij ubij ledovat: prišlo je po sporocilu predsednika gosp. Terp je tedaj izvirno glešk Vred 146 Župani glejte kaj delate ! hočejo 9 Kdor pa krade, nima časa škode va rovati. m več tako se bojo še ostanjki poprejšnih gojzdov zaterli, ker revežev, tedej tudi neza- vse njim preti. Kdor je tedaj přivolil hišo napraviti, je na tihem tudi přivolil derva krasti.— Poglejmo po v i-Ne govorim od tistih, kteri kruha prosijo od hiše no grad ih. Marsikdo, in vecidel brez nar manjši po- • v + r ' Ài •« «i ti • »i i v • * * • ^ _ « _ . - • Od dne do dne se dovoljnih ljudi vidi. do hise gredé; tacih nikoli ni manjkalo ; še menj mislim trebe, polovico svojega hrama v prebivališe spremeni, _ __L ^ — ^ ^ ^ ^ i ^ 1.1 ^ _ ^ ___ ____ _ J ^ • _ _ __________1 i • i 1 • V • i • V • 1 • • m mm lia ubozega kmeta, kterega ravno zdaj za poredoma slabi letni pridelki in velike davšine zlo občutljivo za-devajo: le nekterih osćb vsoseskah hočem omeniti, ktere nadležne biti. kakor so ali pa y je mogoce , naj se tudi sosedje in mejasi ustavjajo kar jim z dovoljenjem gosposke v sredi Vinogradov utegnile bi sčasoma celi deželi zdaj pokora svojim sosedom. kajžico naredi, po vinogradih škodo delà, in iz maj h 5 ne ga vinograda velik sod napolniti (Konec sledi.) ve. In to so tako zvani hišniki na deželi (kajžarji) nimajo, zunaj majhne baj- y Bogom nič ka kteri pod milim tice. V nekterih vaseh njih število ni veliko manje, kor pravih posestnikov. Kakor gobe ponoći hitro izrastejo, tako se v hipu semtertje vzdigajo hišiče. Posebno se je pa njih število množiti jelo od tište dobe, kar so nove županije osnovane. (To pa le terdim od nekterih županij na Dolenjskem). Močen hlapec, ki si je ene Starozgođovinski pomenki. Kaj pomeni imé „Panoniau ? majhne krajcarje prislužil, kupi od kmeta košček verta napravi hišico, v kteri se člověk še skloniti nemore y y Raxlozil Davoriti Ter stenjah. Iz rokopisa; »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?» (Dalje.) Med rekami panonskimi samo jedne hočem tukaj omeniti. Jornandes {Get. c. 52.) omeni neke reke • v revšino ženske, in nj o in samega sebe v Voják pride domu, in misleći, da bo bolj zako si poise pa. w^^KK^Ě^n^KÍ^ĚEtĚĚĚ^^B^^^tK^K^Ě doma ostal, naleti na sieparje, ktere lažuive prošnje za gotovo „S c a r n i u nsra reka voda CC in y> Aqua nigra cc Al to ni samo ena y in „Scarniunga aqua nigra. y njega zmazejo, kako bo namrec svoje stanje zboljsal tirja od svojih staršev svoj del, napravi bajtico, ali pa 4 je popačena Čarnjuga, černa Mi smo vidili na rimskih kamnih, da se je ér pri starih Slovencih zmiraj kakor ar izgovar- jalo tedaj earn, ne pa črn, in se je veljalo v staro kako podertijo kupi, vkani premalo pažljivo deželsko horvatskem pravopisu zmiraj za c. Beseda Carnjuga. Crnju ga še živi v ustih naroda slovenskega, in po- m gosposko in vojaško predstojništvo, dobi privoljenje, dva tedna po poroki se že za ušesom praska. Pa tudi potepuhi (in takih ni malo, obojnega spola) se večkrat priklatijo, ostanejo v soseski, kakor dolgo jim je drago, meni kakošno žensko ali žival černe barve. Da je lacus „Pel so" popačeuo pleso, kar v ru in njihće jih ne vpraša, po kakem poslu so prišli? flkem jeziku sosebuo pomeni jezero, je že visokoučeni Šafařík dokazal. (Slovanské starožitnosti 11. ca». 9.) »Služba takim ne diši 5 delajo le včasi na videz v Iz običajev naroda panonskega tukej samo omenim ? kerčmali se bajto. pogosto vidijo y In kaj izvira iz tega? 1. Pomanjkanje poslov. So kraji, v kterih zahajajo večidel v kako da 80 etar* Panonci ječmen in proso posebno radi se- jali in iz ječmena posebno pijačo „sabaia" varili. (Glej Tuđi spozna hitro indická sorodnost sloven- Dio Cass. XLIX. 36. «n moj spis o Ambidr avih). iz tega običaja se se prav veliko hišarjev najde, in prav teško bos posla ekih l»anoncov, ker tudi v Indii, kakor Dapper pise iz domaćega kraja dobil, in le redik je, da pridno (Asia, str. 6.), ječmen, rižkašo in turšico naj raji se delati hotel. „Kaj bom siužil, raji bom k temu ali une jejo Rabili so stari Slaveni za V I V zivez cc proso", pise mu za težaka hodil; več zaslužim, nobeden me ne kre- Leo Sapiens (C. 18 J, ravno tako pravi Ma urici ga in v nedeljah sim svoj gospodar, v tej bajti so že (Stratagema II. c. 5.); jn slovaška prislovica: „kaša mat obljubili me v stanovanje vzeti y tako odgovori marsika , Za r> v CC i'i nas a" v v Ze gerčki in latinski spisatelji so se trudili spoznati srre od ust do ust. teri hlapec alidekla, ce jih gospodar kaj posvari. pusti pa posel službo kadar lioče . ker v več krajih po- pomen imena „Panonia". Tako je Dio Cassif*^*-^.} slov nobeden ne popisuje, tako da se večkrat ne zna, mislil, da je Panonia dobila imé po nekakšnem obla- od kod da so? Tudi se vsak, kdor z ljudstvom opraviti čilu „pannus", ktero so stari Panonci nosili. Besede ima y lahko prepriča, kako radi da majhni in tudi odra- Dio Cassiove se tako glasijo: „Nach meiner Statthalter BChaft (Dio Cass. XLIX. 36, přestávek dr. Leonh. Tafola) in Afrika wurde ich námlich uber Dalmatien, wo fruher ěeni sinovi in hčere hišarjev in osebenkov nar boljši službe zapuste, ker pri svojih starših vsako dobo po tuho najdejo. — Moramo pa vendar omeniti, da je tudi ve- auch mein Vater Statthalter war, und uber Oberpanno liko skerbnih staršev in poštenih delavcov in rokodeleov nien med številom hišarjev in osebenkov, gesetzt so dass ich von ihren Verhâltnissen auf s če so genaueste unterrichtet bin. Sie heissen aber Panno-domaći, so vsih dobrot soseske vredni, pa sploh tudi nier, well sie ihre mit Aermeln versehenenKleider aus taki, zlasti soseskam veliko hasnejo. 2. Tatvine na polji, v hosti in po vinogradih. Njiv hišar nima, pa če tudi kakšen koščik Stoffen, die sie nach ihrer Landessitte zuschneiden pauni (Bann) nennen, zusammennahen." und Po mojih mi slih oblačilo „pa nu ?? ban cc ni drugo, kakor dnešnji ga v naj em vzame, ne zamore dovelj za dolgo zimo si pri ban, kaban, po pomanjsavni besedi kabanica y po delati ? kar sproti zasluži, vecidel sprot potroši. pa v jeseni v njegovo borno bajtico in najdel boš obilno Poglej magjareno in ponemceno Kepenjek. Je pa ga ban do . .. ■ I • • «• A i« 1 /«X v«. V 1 vf| 1 1 pet dolgo iz haline (Wollstof) sosito oblačilo podobno koruzo, krompirja i. t. d. Od kod to pride, je po njivah prav plajsu po stari segi, ktero se stajerski Slovenci kraj očitno zapisano. Svinče in kokoš takih imajo pa povsod ogerske in horvatske meje, horvatski kmetje in slovaški pravico. — Najdejo se kraji, kjer je silno hudo za derva. platničkarji nosijo. Bode mi kdor morebiti rekel : da Dio Vsaka šeepica je pobrana, na tleh se nič ne najde. Cassi piše pan, ne pa ban, ali kaban Kmetje jih s teškim trudom iz grajšinskih gojzdov, kjer gaban. Temu odgovorim na pervi pomislik, da je dnešnje mehko se so poprej dervašnjc imeli y dobé. jejo prav varčno so prisiljeni ž njimi ravnati. Hišarji Pičlo se jim odkazu- v staroslověnském kakor terdo p izsrovarjalo, postavim: .. . .. ---novoslovensko bor. Beseda ---u p o r p o r je tudi san JVJV, jpittV V M i V/11U DU ini lj V U t /i IIJ Ulil IttYUUlI. llIPul JI f *? MW » . vu>.'>.v " « ■ • —-----"r J " """ pa so primorani (ne rečem preveč") derva krasti, skritska, in pomeni boriti, kâmpfen ; zato najdemo imé Zaslužiti in kupiti jih horvatske^a vojvoda P o ri n (Safarik starozit. pag. 286.) brez kterih živeti ne niso v stanu y tedaj y morejo. ker se tudi sprositi ne dajo y kaj * ) --------■ - ■ m m i « Tudi na gorenskem Krajnskem znana. Vred. 147 v severnoslavenskem narečju ravno to ime Boris 5 par sek in ti ponujajo svoje stvari memo hodečim , da čio sanskritski horvorragen, in borel slovenski in slo- veku ušesa tr » lušé i tako se derejo. Zdaj se strani vaški ein hervorragender Fels. Na drugi pomi- kupčuje, prodaja in kupuje. Eni kupujejo in pijejo kavo i • • « «x • • V j 1 t • i « i i ti * i . • a a a V « ^ « . slik f da Dio pise pan mesto kapan i odgovorimo sle deče : V ustih slovenskesra naroda na ogerski drugi sladoled, tretji ribe, četerti jagnjetino, peti kruh meji sim itd Ze tudi hodijo patrole turskih vojakov po ulicah večkrat to oblačilo slisal imenovati ban. Slovka ka je vsi sami Turci bradači s puškami in jatagani. Eni od- poznejši predstavek, kakor se to v drugih slovenskih greio > drugi pridejo, eni v mesto od luke besedah večkrat najde, postavim: luza in kaluž a, sta k luki. Tu srečaš tru ? drugi iz me mornarjev v mesto idočih palus 5 Sumpf, Piutze, bor in tabor, vel in voća- da kupijo, kar je komu treba 9 drug hite iz mesta bulis obscoenis kur (diminut. kurec) in makur, phal- morju jih caka ladj lus, kurda in cakurda, vulva, futa in cafuta; nebrojnih vekačev ; na vsake primeri nemško Litz in Antlitz. Tako je tudi iz ban gerla krik: „Zajterk za dvé postalo ka ban in ga ban. Da latinska beseda pan nu s, novce Razlega se po ulicah krik i voglu se čuje iz vsega ri ! sladké pitvine ! pa novce (baglamače) ! maslenke Tuch, ni latinska, temoč staroitalska, terdi vsak do- limon! mleka ! sira! oljik! oi na! luka! lubenic! dateljnov : ces sladoleda! medice ehov! smokov ! laškega pše leda ber latinsk slovnicar. Scheller ima pri besedi li u s pristavek apice, to je apulski. pan v • jajic ! pišet! faz cesinj! visinj i t f pelj! in kdo Ali Dio Cassi je na to izpeljanje imena Panonie kar se tù ponuja; kdo li bi sam malo porajtal in sam si zmislil, kar hitro vidimo iz vekači tù obnašajo v šumu bi vse našteti zamogel, zamogel popisati, kako se > kričanj hrumu sledečih redkov: d i esem oder anderm Grunde so ;,So heissen sie, mogen sie nun aus ropotu, smehu človeškem in peketanju in razgetanju konj genannt werden ; skem ! Tù zapazi einige Griechen nannten si aber irrthumlich Pao- mejo čolnič se na nier, was allerdings ein alter Name ist, der sich aber sen poln naj mikavniših t ek nekoliko turških žen , ki naj-ški breg prepeljati, ki je prekra- zagradov, kjer so rožni verti nicbt hier findet, sondern einer YTôikerschaft zu- eden pri druzem, kakor na nit nabrano zernje biserov in ^^^^■^HHBHHip WÊfm kommt, die in der Gegend des Berges Rh od o pe neben dem jetzigen Macédonien bis zum Meere wohnt, wess- koralj ? je gaj pri