lakiad na otoku. & ^a^j^itaga p*«red&l Panlus, CDalje.) K napeto pozornostjo me je posluSal. Ko sem končal. me ]e potrepljal iw glavi. »Priden fant si, Jim!" mi je de Jal. Bln v zagati ste, praviS — ? Le ^en Gtuninu zaupajte! Ben Gunn vam to> pomagal! - Kaj misliš, ali bi sc «raS6ak Iiotei skazati velikodnSnega, «a slučaj, da mu pomagam — ker ]e *! »agati, kakor si deial." Povedal sem rau, da ]e graSCak ¦ftjvelikodušnejSi človek na svetu. BPa vešB. je nadaljeval, Mne mis^m, da bi me kjo morebiti naredil za vratarja v svojora gradu ali pa mipodaril kako obleko in take re6i —, Ne, *bn, na lo ne mislim. Kar misliro, je ^0, ali bi se dalo z njim zmeniti, reci•00 za. kakih tisoč futitov od denarja, kj ie že itak pravzaprav moja last!" »Prav {,'Qtovo da! Sploh pa dobi >8ak svo; delež." »In seboj me vzame na Angleško ^?" je vprašal nezaupno. ,,Kaj misliš —!" sem vzkliknil. — »GrraSčak je poštenjak! In povrh, 6e * iznebimo onib —, te itak potrebu-f«»a, da nam pomagaš na ladji." «Ab!8 je dejal, «torej bi me vzel fleboj na AngleSko —!" Videti je bilo, kako mu ]e odleglot MIn sedaj, Jim, ti bom povedal, kako je bilo. Toliko in nič več ti ne posem. Na Flintovi ladji sem bil, ko ]e zakopaval svoj zaklad, oa in šesl njeRovih mornarjev. Skoraj tedcn dni so bili na suhom, mi pa smo morali Cakati na ladji. .^alrus" ii ie bilo ime. Nekega lepega dne p& nam da — znamenje z broga in v čolnu se pri pelje stari Flint sam in glavo je imel cbvezano z modrim robcem. Ravnokar j" zabajalo solnce in smrtnobled je bil njegov obraz —•„ Pa tu je bil, on sara — in drugih fiest — mrtvih in pokojianih! Kako je on, eden sam filovpk, 0rjravil z njimi — tega nihfte na ladji rii znal povedati. Boril se je, klal jih je, — zavratno pomoril — vsob. šeai^ Bill Bones je bil prvi mornar — Dolgi John pa steward. — .VpraSali so ga, ko'e ]e zaklad. ^Ah!" je dejal Flint. ^PoJdito na suho, ako hofiete, pa ostanite tara! — Ladia pa mora po ve5 denaria — \" Tako ]e dejal. Dobro — Pred tremi loti sem bil na neki drugi ladji in priSli smo do togale otoka. MFant]o", sem rekel, Btule leži — Flintov zakladl Poidimo, pa ga poigčimo!D Kapitan >e bii nevoljen. TovariSi pa so bili vsi ca moji strani. gli smo na suho. Dvanajst dni smo iskali, pa vsakian so bili bo!j hudi name. Nekcga le-,>ega Jutra pa so se vsi odpravili naladjo. MTi p«-, Bon Gunn", so mi dejali,^tulo .}« puška in lopata in sekira. 0-fitani na otoku in poišči si Flintov za- k-lad!" Tako so dejali in odjjeljali so se. Glej, Jim, tri Jeta sem že tukaj in •liti koščeka poštene krSčanske hrane uisem okusil ves ia čas! In pogloi — [.oglej narae! Ali izgleiara, kakn,-;¦ ; prost mornar — ? Ne,'boš rekel. In res je, da uisem, pravirn!" In hudo me je vščipnil v roko. nln-voš, Jim, tele tcsode pove] va.lemu grašftjiku!" je nadaljeval. ^,Ni priprost filovek, reci, ,to so njegove besedo. Tri leta je bil mož na otokn jio dnevi in po no5i, v lepem in v v.rlem, vfasi je mislil — tako hnš reknl — na molite/, in včasi jo mislil morebiti na svo;o staro mater, tili še živi, — boS rekel — večji del svojega časa - prav tako morai? povedali — večii oel svojega Casa pa je porabil za n©- kaj drugega ! ln vžfiipm! ga bo8 •akole ." In spet me je všoipnil kar nujboli zaupno in krepko ko me je mogel. BIn nalo boš nadaljeval in boš nekel takofe: Gunn je dober fjovek — boš rekel —, on precej veft — precef vefi, za|X>mni 31! — zaupa požtenjak* ko temlo srefiolovoem, Cetudi je bil Gtt sam eden izmed njihove družbe." nHm", sem dejal, ^niti besedioe «k sem razumel od vsega (vojega bese difienja —. Sicer pa, fiemu vse to — kajti kako naj pridem na krov?" ,,Ah, seveda, to ie težavno vpra* fianje! — Končno, tamle jo moj coln, snra sem si ga naredil s ipraile svoji* mi rokajni. Pod bolo skalo ga imarn t» skrilega. — Ce pride do najhujftega« lahko poskusiva po no6i — Hoj!" 8* je ustavil, ,,kaj jo bilo to?" fie cno ali dve nri je bilo do sotofinega zapada — pa v (em trennt1'! ir zagrmel (op in po vsem otoku je od« rnevalo. nhc žo za5eli!" sem krikoll nBij&* (t> se! Za nenoj!" In slekel sem, kar sem rnopel, —• ;,roti pristanišcu, ves svoj strah sefl* i-ozabil. — tTrdo ob moji slraai pa je udobao sfc zložao stopal sanotar zapiiščea&ga j-jjtoka. Lv s\ro]i becatko zakr^aai obleku »t >,Na levo, na levo!" ]e opominiaL ,,Na levo se drži, prijateli Jiml — •ijale pod drevjo! — TukaJ, glej, sem astrelU svojo prvo divjo kozo, Seve- •4a, sedaj ao pridejo več som doli. — *se so se poskrile po hribih ;z strahu j>rod Boa Gunnom. — Ab ia tulo \q ^opokališce" — pokopališCo je ubožeo snajbra hotel refti —. BVidiš grobove?. ^Semkaj sem hodil, takole v&asi, ka^•jlar sem račuaal, da bi utegaila biti ttedelja. Kapelice seveda nisem imel, pa svečanejo so mi je le zdolo taka] ^ f.'-~ in, veš Bea Gunn je bil siromak — •^boš rokel — ne rožaega veaca, ne kor ^SČeka Svetega plsma ni imol —»" $ iTako je zgovorao in zložao beseŁdoval. Jaz pa seia liitel aatire], uič ga ^nisem \T.raMl in nic mu aiseai odgo jvarjal. | Streluiz topa je knialu sleddo tr 2 di prasketanje puSk. * Re neka1 6asa Je mlnilo v brzem Iteku — ia kakfi žetrt milje ^red me< uoj nad drevjem je zaplapolala angle6ka zastava —. ' čXYL iTo, kar stojl v poglavjib! 16, 12 in l&t pripoveduje zdravaifc.) Krog polaeaih je bilo, ko sta o'd« i-lnila fiolaa z izletaiki proti o*.oku< Kapitaa, graš6ak ia jaz smo se Qeli v kabini inso pogovarjali o po-> jožaju. Da ]o bilo le koliCkaj vetra^ vrgli bi se bili na tistih šest apornikcv, ki so ostali z nami na ladji, dvignili bi bili sidro — in odjadrali, Pa vetraoi bilc> nili za oa klobak ia k vsemu temu je šo prišel Kuater s krova ia ie nam povedal, da je Jim skofiil v ito-n iu se oupeljal aa otok. Nismo dvomili o njogovi zvestob:, pa bali smo se za njegovo živijenio ^ Kakor so bili ti ljudjo daaes ru~<:oložeai, jo bilo težko verjeti, da v)i gc> zu* pet kedai videli živega in zdravega.. Hileii sino na krov. Zopra, zatohel vzdah' \& vKel v 2w.ki.. Co jo kjo na s^-otu bila c!o«na u-rzJitfa — v lem Eristaaisču je bUo Ua .volj Oaih šest zlikovcev je se um v sp^o.laiera delu ladje, na obrož^u <\a Iežala 6olaa tndo ob izlivu potočiCa, v vsalsem je sedcl po ea mož. kflun izmoii njih si je požvižgiErval ,svo| tscrnars>ci »Lillibullero " Čakati se nam je zdelo premu&no, Skift.Th smo, da greva Haater it jaz s *olnom po poizvedbi na otok. Na Plintovem zemljevidu ]• biia n^dal^č od obrežja med drevjem zarisana lesena koča ia mocea plot iz koJovja >W)g nje. Nedvomao si ]e holel Flint za vso sluftaje postaviti na oloku blizu pristaaišca močao atrdbo. iTo kočo som skleail, da grem glatlat. Utegaila bi dobro slažiti našim uamenoin, Ko sva se s Huaterom približala obrežju, sta se moruarja v svoiihfcolai.1. :';.'iu;io vziicoiirila. ,,Lilliballero" je utihnil fn videl sem, kako sta so uosvetovala, kaj naj slorila. Ce bi bila odšla in poklicala Silverja, vse bi so bilo obrailo dmgaue. Pa imela sta svoja povelja, mislim, in skleaila sta, da oslaaeta v Colaili ia se aanovo posvetita svojemu hLillibullero,H 'Obcežje je delalo majhea oviaek» Kreail som Čola tako, da je priiel t& Pvinek med naju ia up raika. Sepredea sva priveslala do brega, sta »fe« ma izgiaila izpred oči. Skočil sem na subo, pastil HuaU* ra v 6olnu ia odliitel proti koči, & Bvilaatim robt om pod klobukom, 3a mi je bilo bladao, in z dvema saaiokresoma za pasora, pripravljeainia aa brambo. Nisem Se storil sto korako? in lct. |a je stala pred meaoj. Narejeaa je bila takole; Na nizkem, komai iieka] metrov vi sokem griča j« izviral stadeaec bistre, hladae vode, Vrh griča so postavili trdao kočo iz neobdolanih hlodov^ pa tako, da ie bil stadcaec šo pod — streho. V koči je imelo na tesao ,prostora kakih 40 ljadi. v steaah so bilA strelao lakaje aa vse straai. Drevje ia grmičjo krog koče so po» sekali ia ogradiJi ves prostor z mo&* nim plotom iz debelega kolov]a. Na* benili vrat ni bilo v. plotu. •' ,: , (Dal]e prihoiaiVž.i;