££tvCjenje in bvet
Stev. 2t.	jRfublfatia 22. ttcvetrthra tQ2Q. £eto J«
E. Justin: Motiv iz Stare Ljubljane (lesorez)
Nastanek zemeljskih celin
Odkar si je ustvarilo človeštvo natančno sliko o velikosti in oblikah, o splošnem jn medsebojnem položaju posameznih zemeljskih celin, ga je zanimalo vprašanje, kako so te celine nastale in da-li je kazalo zemeljsko površje .vedno isto lice kakor dandanes.
Premagana naziranja
Že prva geološka raziskavanja so znanstveni svet potrdila v domnevi, da se obličje zemeljskega planeta neprespano spreminja in da je bilo v pradavnih časih povsem drugačno, nego je v današnjih dneh in nego bo čez dolga tisočletja. Kjer so valovili nekoč ogromni oceani, se dvigajo danes obsežne kop-nine, stare kopnine so se pogreznile na dno nekdanjih oceanov. Tako se je po starejših teorijah približno izobličila sedanja razdelitev kopnega in morij iz pramorja, ki je obdajalo prvotno, v sebi zaključeno pracelino. Ta pracelina je bila kot masiven čok zasidrana v zemeljsko skorjo in se ni mogla nikamor premakniti v vodoravni smeri. Ce se je pa pozneje razčlenila v več celin, ki so med sabo na kakršenkoli način ločene, izvira to samo od tega, da notranje zemeljske plasti tu in tam niso vzdržaJe njenega pritiska in se je tu in tam po-greznila v globočino, kakor so jo podzemne sile na drugih mestih dvignile v visočino. pri čemer so nastajala njena gorovja. Tam, kjer se je pogreznila, pa jo je seveda preplavilo vodovje morja. Tako je n. pr. nastal ves Atlantski ocean, ki bi bil po tein naziranju samo nekakšen odtok Tihega oceana. Seveda pa je bilo malo težko dokazati, da ni bas Atlantski ocean nič drugega nego velikanska. z vodo napolnjena vdrtina v nekdanji kontinentalni masi. Vse polno razlogov je govorilo proti tej razlagi, ki je postala tem bolj nevzdržna, ko so rešili vprašanje sploščenosti ob zemeljskih tečajih in so spoznali, da zemlja ni trdo telo. kakor so menili nekoč, temveč plastična, vlačljiva masa. nekako tako. kakor segret pečatni vosek.
Teorija o gibljivosti kontinentalnih mas
S tem dognanjem so se odorle tudi reševanju vprašanja o postanku celin povsem drugačne perspektive. Razločevati so začeli med tako zvanhni celinskimi pločami, približno iOO km visoki-
mi zemeljskimi masami posameznih celin, in globljimi plastmi v zemeljski notranjosti, ki so sicer bolj plastične, a tudi težje od trših kontinentalnih mas. Na teh plasteh plavajo kontinenti zaradi svoje manjše gostote kakor les na vodi — seveda le neprimerno manj gibčno. Bil je velik trenutek v zgodovini znanosti, ko je nastopil nemški geograf, prof. dr. Alfred Wegener, s svojo znamenito teorijo o premikanju kontinentalnih mas. ki jo je izvedel do podrobnosti iz te temeljne sile in ji poskrbel tudi neštevilno, neoporečnih dokazov.
Kaj govori za IVagenerjevo teorijo
Iz te množice dokazov posnamemo le nekatere najtehtnejše.
2e prvi pogled na karto zemeljskih celin nas n. pr. pouči o presenetljivi podobnosti med potekom obalnega obrisa obeli ameriških kontinentov na eni in evropskega ter afriškega na drugi strani. Ce bi ta obalna obrisa približali drugega k drugemu, bi se skorajda krila in bi ostali malenkostni m-azni prostori k tam, kjer nam skupine otokov, polotoki in druge razčlenjenosti v poteku obale kažejo ostanke pogreznjenih in odplav-ljenih kopnih delov. Posebno vzhodni, brazilski pomol južnoameriškega kontinenta poteka za čudo podobno vboklini Gvinejskega zaliva v Afriki. To presenetljivo skladnost v poteku obeh obal na zapadni in vzhodni strani Atlantika pa zasledujemo lahko nič manj v njiju južnejših ali severnejših delih. To je dalo Wegemerju tudi glavni povod, da smatra obe strani za nekaj, kar je bilo nekoč spojeno in kar se je pozneje raz-družilo le zato. ker se je
Amerika odtrgala od Evrope in Afrike
in splavala kot samostojna kontinentalna ploča na nižjih, plastičnih skladih zemeljske skorje v zapadno smer.
Za to domnevo pa govori še polno drugih razlogov morfološke, zoološke in botanične narave. Tako so odkrili v se-vennovzhodini Grenlandiji iste nenagu-bane plasti črnega premoga kot na Špic-l>ergih. Tako zvano Kaledonsko gorovje, ki se vleče preko Skandinavije. Severnega morja in Škotske (stare Kaledonije). se nadaljuje v severnem delu ameriške Nove Fundlandije. AUeehnnvisko gorovje Zed. držav se končuje ob obali
prav tako nenadno kakor Armoriško gorovje na zapadni obali Irske in Bretonske (stare Armorike). Kapsko gorovje Afrike se nadaljuje prav tako nepričakovano južno od argentinske prestolnice Buemos Aires. Rastlinsko in živalsko življenje vzhodnih Zedinjenih držav se sklada večinoma z rastlinskim ta živalskim življenjem zapadtie Evrope. Kot dokaz za podobnost rastlinstva v južni polobli naj navedemo praprot vrste glossopteris, ki so jo našli kot okameni-no ne samo v tako zvanih gondvanskih plasteh Sprednje Indije, temveč tudi v
iVa stiki so celine, Kakršne so danes. Puščice označujejo smer, v kaleči so se odtrgali kontinenti, debele črte pa posamezne dele, ki so prej tvorili celoto.
Avstraliji, Afriki in Južni Ameriki. Nedavno se je vršil v Pretoriji (J užna Afrika) kongres geologov, na katerem so razni znanstveniki na temelju dolgoletnega raziskavanja podali tehtne dokaze, da so vsi ti kontinenti-in kontinentalni deli tvorili nekoč enoten kontinent.
Najočitnejše dejstvo: 9—32 m -poti na leto
Toda če je neovržena resnica, da so tvorili posamezni kontinenti nekoč enoten kontinent in so se potem odtrgali drug od drugega, da se odpravijo na samostojna potovanja okoli zemeljske oble. tedaj se morajo nahajati pač še dandanes na potovanju?
Da! In neoporečne dokaze za to so
NAOČNIKI
PTed nekaj teti si je marsikdo pomišljal, ali naj si nabavi naočnike, namesto ščipal-nika. Danes že spadajo k eleganci. Dokaz tov da je neki optik sklenil izdelovati ra7»
■nam daia merjenja geografskih dolžlu posameznih točk na zemeljskih celinah im primerjave posameznih rezultatov teh merjenj v raznih dobah. Neko točko v vzhodni Grenlandiji so izmerili na pri* mer trikrat. 1. 1823., 1. 1870. in L 1908. Med prvim in drugim izmerjenjem so našli razliko 420 m, med drugim in tretjim celo 1190, skupaj približno 1200 m. Za 1200 m se je premaknila ta točka v 85 letih v smeri od vzhoda proti zapadu, v prvem razdobju vsako leto prilično za 9 ni, v drugem celo za 32 m! In to niso pomote, ki bi izvirale iz nepopolnega
merilnega orodja, kakršno je bilo znanstvenikom v prejšnjih časih na razpolago, kajti v novejšem času so izmerili nešteto drugih zemeljskih točk z najpopolnejšimi aparati in merjenja so ponavljali v določenih časovnih razdaljah, vsakokrat pa so se morali preveriti, da so se iste točke za večji ali manjši iznos premaknile s svojih ležišč. Povprečna hitrost tega, za prosto oko nevidnega gibanja znaša 3.5 m na leto. v milijonu let tedaj 3500 km! Če premislimo ta pojav v razmerju s tisočletji in milijonletji. tedaj šele bomo razumeli, zakaj se obraz zemlje tako silno spreminja in zakaj ie vsaka zemeljska karta samo nekakšna momentana fotografija neprestano spreminjajočega se izraza v obrazu zemlje.
ne oblike. Stekla, doslej okrogla, bocfo poselim al štirioglata. kvadratna, osmerakot-na ali rombasta Mislite si omizje, kieir bo slednji gost imel na nosu drugačne naočnike!
Philčas Lebesgue - šesfdesetletnik
Dne 26. novembra t 1. poteče 60 let, odkar se je rodil naš prijatelj Lebes« gue. o katerem glej »Žis«, knjiga III., »U. 424 Ob tej priliki prinašamo iz
knjige La Buche dans r Atre nasled« nji sonet v izvirniku in slovenski pa« rafrazi.
L' eniant
Le 3oux petit Jeannot, qui joue avec sa
mire,
Et qui lutine eneor le sein, qui fa no uri, Voyant sa grande soeur se baigner d a is
Veau claire, Accourt vite aupres d'elle ef pousse im joyeux cri.
Ver s le trčsor qu'il cherche et que plus
rien n'ensene, Double fruit d on t le sue na pot nt eneor
mOri,
Ses bras que va bientčt secouer la cotčre Se tendent d'un transport dont sa Ičvre
sourit.
Sa soeur vers lui se penehe et se livre,
amusče,
Aux caprices du jeu pučril et mutin; Du tetin rose et blanc il palpe le satin,
Vide hčlasl et sans goOt. Pas la moindre
rosde,
Et les pleurs de }aillir, qu'on n'apaisera
plus:
Se refait-en jamais de pareils biens
pecdus?
Dete
Lovi se z mamo Janček in za nedri izteza njenimi željnč dlani. Kar sestro staršo uzre v kopeli vedri, spusti se k njej, radostno zakriči.
Ah ta zaklad, ta dvojni sadež jedri, ki sok še dolgo v niem ne dozori, imeti hoče dečko tolstobedri, sicer bo jo jI A zdaj se še smeji.
Sestrifa voljno k njemu se okrene, da svojeglavček malo se vzigrš, iz rožnobelih grudi posesa.
Vse prazno, brez slasti!Ni kaplje ene.
In solze neutešene se ulijd:
Kedo nam vrne takšno srečo, kdo?
D. A.
E. F. Loohndorfl
Dežela smrti
Bil sem v Himalajskih gorah. Nekaj tednov sem pieoiJ v de ti tečem vzdušju ten velikanskih gorskih gieuenov. čijih lepote ne more podati niti najkrasnejša slika. L>elj časa sem živei skupaj z nekaterimi gorjanci, preoblečen v preprostega srna velike majke Indije, ki ne spada v nobeno kasto. Pa se je približala zima. a meni ni prijalo. da bi jo pretolkel v gorah, zasnežen v kolibi in čakal, kdaj bodo prelazi v dolino proti Simli spet prehodni. Koča v kateri sem prebival, je bila poleg še nekaterih družic prilepljena ob strmo reber, ki je pa bila bolj podobna viseči sten' prepada. Skoro pod kotom devetdesetih stopinj je stremela v globino, kjer se je v mračne megle zavita divje penila reka, da se je n.;e zlokobno bobnenje slišalo prav do nas. Onstran so se drug za drugim grmadili ogromni gorski grebeni. spodaj opasani s temno zelenimi gozdovi, proti vrhovom pa čedalje bolj goli. fantastično zgrbančeni in razdrti. Še za njimi pa so se odražale na nebu bleščeče bele kapice in strešice najvišjih gora sveta.
Mnogokrat sem posedal na strehi kolibe nad prepadom. Med tem. ko so moji krivogledi mongolski tovariši po-ležkovali po ušivih koštrnnovih kožah in kockali, sem pobožno prisluškoval prazničnemu orglanju Doodarskih gozdov in divji pesmi gorske reke. besneče spodaj v grapi. Neoprezen korak, nerodna kretnja pa bi se kot žoga strk-Ijal v temačni prepad.
Potem je prišla ona noč. Mahoma nas je vse zanustil spanec, zakaj neko strašno bobnenje je presekalo t'šino ter preglušilo buča nje hudournika. Šele čez delj časa je jelo uho zooet zaznavati šumenje dežja ki ie padal neprestano že nekaj dni. Planili smo venkaj. toda bila je tema kakor v roeru in čakati smo morah', dokler mi ooienjal dež. Potem so se razkadili oblaki in iz megla je zasijalo krasno jutro.
Strahoma sem se ozrl tjakaj, kamor je kazal z roko eden izmed mož s široko razprtim' očmi in vtisko-m gro<ze na obrazu ... Tamkai je stala, pms+orna koča poglavarja in njegove družine. Sedaj ie ni bilo več: nomed'o jo ie b-'k>, in n'"7 breg se ie od vrha do v7nožia, zavitega v rjavkasto soparo, vlekla kot
velikanska rana skoro kilometer široka proga puhteče sveže zemue. — Usad, čigar bobnenje smo čuli ponoči, ie zdrsnil tik mimo naše kolibe. Stotisoče ton kamenja in prsti je ponoči zgrmeio mimo v dolino ter odneslo in pokopalo pod seboj kočo in družino spečih ljudi.
Sedaj nam je postalo tudi jasno, zakaj reka pod nami več ne besni. Deloma jo je zasulo, deloma pa zajezilo in skopati si bo morala novo strugo, ali se bo pa natekla v gorsko jezero. —» Ta dogodek je pospeši! moj odhod. Razen tega so me bele glave nekate/h nižjih vršacev opominjale, da je zima že tik pred durmi.
Tako sem se napotil v dolino z nekaterimi domačini, ki so nesli krzno v Sinilo. To vam je bilo plezanje. Ob omotičnih prepadih se je vila steza in stokrat sem se čudil, kako sem mogel prilezti navzgor. Pot .ie vodila preko grebenov in sedel, preko sočno zelenih gorskih livad, kjer so v šoph rasle žametne planinke. Niže doli smo prišli v hladne, šumeče Doodarske gozdove, kjer so med stoletnim drevjem švigale urne veverice nalik rdečim bliskom. Medvedje, jeleni in celo tigri, ki žive tod v izobilju, so nas motrili z dobrohotnimi pogledi in zopet izginili v šumi.
V nekaj dneh smo dospeli do serpen-tinaste ceste, ki so jo zgradili Angleži in globoko pod nami se ie razgrnil cvetoči Hindostan. V Simli sem se poslovil od spremljevalcev, ki so tukaj zamenjali krzno za sol in čaj ter se takoj napotili nazaj v gore. da bi še pred prvim snegom prekoračili prelaze.
Evropske hiše. cerkve, igrišča za tenis in golf. avtomobili in jezdeci — to je Sinila. Tukaj je velik, deloma iz lesa zgrajen hotel, mešanica skrotovičeuega budističnega sloga in norveških motivov. V Simli preživi dobršen del leta indijski podkralj s svojim mnogoštevilnim služabništvom in uradništvom. Ostalo Prebivalstvo tvorijo Angleži, gorjanci Patani in K;tajci: vid°1 pa sem tudi lamo. kako je sklonjene glave lezel nied vrvežem bazarjev, mrmrajoč svoj pn.nUnni »nm mane nadmi om«! V mestu je vse polno bazarjev, kjer prodajajo kitajske obleke, draeocerie r barije, vaze, kipce ki dragulje.
Iz Sinile sem potoval deloma po železnici, deloma peš v vroče nižavje in sem se nenadoma znašel na robu velikanske indijske puščave Thar. Prav takrat pa je tukaj izbruhnil Nahamari — veliko umiranje —, ki ga rnnogo-članska družina indijskih bogov od časa do časa pošlje nad svoje otroke. V teh krajih, ki so drugače precej rodovitni — pridelujejo se koruza, indigo, banane in mangos — je tokrat izostal dež prinašajoči veter nionsun in v deželi je zavladala smrt. Vroče, ognjeno-rdeče nebo se je vzpenjalo nad nesrečno pokrajino. Beli trak ceste se je vlekel med črnimi od solnca požganimi polji. Zemlja je bila preprežena s širokimi razpokami in trda ko kamen. Po zraku so se kričaje spreletavale neštete črne jate vran in jastrebov. S sadnega drevja se je osipalo poslednje posušeno in opaljeno listje. Grobna tišina in mrtvaško soparno vzdušje mi je pritiskalo na senca; v pljučih me je peklo In rdeče meglice so mi zdaj pa zdaj zaplesale pred očmi.
Vodnjaki ob cesti so bili suhi, niti vlažnega blata ni bilo na dnu. Imel sem sicer precej vode s seboj, pa sem vzlic temu premišljeval, če ne bi boli kazalo obrniti se in pobegniti iiz nesrečne dežele. Toda neka prokleta neutolažljiva radovednost me je gnala naprej. Izpod mojih sandal so puhali beli oblaki prahu, ko sem koračil po vijugasti cesti. Venomer me je spremljala ista slika: požgana polja, raapokana zevajoča zemlja in nad njo od vročine mi-gotajoči vzduh, prežet z nekim čudnim vonjem — in nikjer nobenega človeka.
Pokrit z debelo plastjo prahu sem se ustavil na razpotju, da si odpočijem. Napravil sem skromen požirek iz steklenice. a prav tedaj mi je mimo glave sfrčala črna jata krokarjev. Naglo sem vstal, preudarjajoč ali naj krenem v to ali ono smer, ko zaslišim za seboj Topotanje. Zavit v goste oblake prahu se mi je bližal velik tovorni avto. do vrha naložen s sodi in zaboji. Pred menoj je ustavil; z njega je stopilo nekaj angleških vojakov s častnikom in vsi so me jeli pozorno ogledovati. S častnikovesa Obraza je gledala skrb, ko me je kratko vprašal, kam sem namenjen. No. odgovora ni čakal, marveč je brž napolnil mojo pločevinasto steklenico z vodo, mi podaril škatlo sardin, nekaj prene-čenca in stekleničico citronine kisline. Potem so vsi zopet zasedli voz m Jm
so pognali, sem cul, kako je častnik dejal: »Boga mi, čudim se, da je ta rja-vokožec sploh kaj vzel: ta prismojena drhal je tako praznoverna, da rajši pogine lakote in žeje, kot da bi sprejela kako pomoč od belokožca.«
Avto je odpeljal dalje, jaz pa sem jo ubral po drugi poti. Kmalu sem v daljavi uzrl samotno vas. Prvo kar sem zagledal. je bil crknjen domač bivol, na katerem se je gostil kup vran. Malo naprej je ležal drugi, potem dva. nato
Indijski svečenik trpinči telo
sedem in tako naprej. Eden je še stal ob cesti, klavrne postave, tiho mukajoč. Tik poleg njega so v pesku čepele vrane, čakajoč, kdaj se bo zgrudil, da bi mu še toplemu izkljuvale oči. Pri sebi sem imel dolg oster nož. pa sem pristopil in ga mu do ročaja zasadil v vrat. Prav malo krvi se je pocedilo iz rane in ko sem pomočil vanjo prst. sem čutil, da je vroča ko krop.
Zavil sem v vas. Vsepovsod so kTi. čale vrane in v prvi koči sem našel na postelji mrtvega moža. Zraven je
ležala ženska ovenelih' prs, držeč koščeno roko na mrtvem dečku, ki se je videl ko okostnjak. Njegov obraz je bil ves razkljuvan. Ko sem stopil bliže, je leno sfrfotal z njega sit jastreb.
Ko sem stopal naprej po vasi, se mi je na vsak korak odkrila ista slika. Sami mrtvi ljudje in živali v vseh mogočih legah in držah, pa zopet umirajoči, sedeči pred vrati z izbuljenimi očmi strmeč nekam v daljavo in čakajoč vdano usojenega jim konca, kakor ukazuje njih prekleta religija. In ptice roparice? Vsepovsod polno vran in jastrebov, ki so se nekateri kricaje spre-letavali od plena do plena, drugi pa so se mogli, do sitega nažrti, jedva še plaziti po tleh. Nekaj šakalov je smuknilo okrog ogla.
Imel sem še nekaj vode. Zatekel sem se v prazno kolibo, kjer sem se za silo oteščil. Potem sem si nažgal pipo jn kadil drugo za drugo, da bi si nekoliko pomiril živce. Nazadnje sem celo zadremal, a spanje je bilo kot ena sama strašna mora. katere me je rešilo šele jutranje solnce, ki je vzšlo krvavo nad mrtvo vasjo. Tedaj so pridrdrali trije tovorni avtomobili, toda Angleži, ki so prišli prepozno z vodo in živežem, so lahko samo še skopali velik- skupen grob, kamor so zmetali trupla in jih zasuli s kamenjem.
Namesto da bi se bil vrnil, sem se napotil še dalje v strašno deželo. Prehodil sem še dve mrtvi vasi in četrti dan sem napol mrtev od žeje dosegel tretjo, ki je bila tudi polna mrtvih ljudi in živali. Noge so se mi zapletale in jastrebi so me že pozorno motrili s svojimi požrešnimi očmi, nejevoljno zasledujoč vsak moj korak. Spoznal sem, da moram za vsako ceno priti do kake pijače, ali pa poginiti. V skrajni sili mi je prišla na um sicer ogabna toda praktična misel. Urno sem se pognal na polje.
kjer sem kmalu našel, kar sem iskal: Vprežni bivol, ki se je s poslednjimi močmi držal na nogah, je z žalostnimi očmi buljil vame. Potem je skušal zbe-žati. Zasledoval sem ga. Žival je napela vse sile, kakor da bi slutila kaj nameravam. toda njen tek je bil le še počasno stopicanje. Jaz pa niti tega nisem bil več zmožen; zgrudil sem se na kolena in se tako plazil za njo. tiščeč v zobeh dolg nož. Dva metra od žrtve sem najpel poslednje moči in planil pokonci.
Vol se je skušal umakniti, a že ga je
zadel moj nož in hropeč se je zgrudil na zemljo. Prisesal sem se z ustnicami na rano v njegovem vratu. Kakor raztopljen svinec je tekla njegova vroča kri po mojem grlu.
Potem sem zbežal iz te pokrajine, preko katere je na črnih vranjih perutih plavala smrt. Prišel sem do reke — mislil sem, da mora biti eden izmed pritokov Sadleča — kjer me je siromašen kmet sprejel pod streho. Tudi tukaj je vladala suša in sredi široke rečne struge je tekel ie še kalen potoček.
In vendar je zapihal rnonsun! — Bila je temna noč. Ležali smo v koči in skušali zaspati v dušeči soparici, ko je zunaj nenadoma zabučal veter. Takoj nato so se od vseh strani začuli veseli glasovi. V cestnem prahu so zacoootali koraki bosih nog. luči so začele švigati sem ter tja po temi — vse je mahoma oživelo. Poskakali smo s postelj in hiteli na prag. Vsa vas je bila že na nogah. Ljudje so se smejali in peli. živina ie veselo mukala. Koze so meketale in kikirikanje petelinov se je razlegalo po vasi. Debela vroča kaplja mi je udarila na čelo in gospodar mi je kazal črno steno oblakov, ki se je z neverjetno naglico dvigala iznad obzorja.
Zapihal je monsun ...
ledenik blizu Mont Everesta
Baltiške
Baltiške države se imenujejo v zemljepisnem smislu tiste države, ki leže ob Vzhoanein morju, vključeno Finsko, Švedsko ter morda Poljsko in Nemčijo. Z druge strani se z besedo »Balti« — vziic temni, da sta letonski in litavski jezik baltska jezika — označuje nemško govoreče prebivalstvo Estonske in Letonshe. V splošnem pa razumemo pod baltiškimi državami ozemlje nekdanjih ruskih vzhodnomor-skih guberiuj, torej sedanje samostojne države Litvo, Letonsko in Estonsko. Po velikosti se te države ne razlikujejo znatno druga od druge. Vse skupaj obsegajo kakih 170.0UU četvor-nih km; njih prebivalstvo šteje skoraj 5 in pol milijona. Teh treh držav ne razmejujejo gorovja. Najvažnejši sta dve reki: Memel in Dviqa, ki se pri Klajpedi oziroma pri Rigi izlivata v morje. Zime so dolge, poletja kratka; toplotne razlike so znatne. Velik del celotnih tal je močvirnat ali pokrit z gozdovi; ponekod pa se raztezajo tudi zelo rodovitna polja. Litva, najjužnejša izmed teh treh držav, meji z Nemčijo, Poljsko in Letonsko. Pot iz Vzhodne Prusije v Rusijo vodj skozi Litvo In poljski koridor. Na severu se priključuje Litvi Letonska in le tej Estonska. Železnice Litve in južne Letonske imajo normalen evronski kolo-sek, do-čim ima tir v severni in vzhodni Letonski rusko širino.
Litavski jezik je soroden letonskemu, vendar se pripadniki obeh narodov ne razumejo toliko, da. bi se lahko zabavali med seboj. Oba jezika spominjata na sanskrit stare Indije. Estonci, ki so po vsej verjetnosti mongolskega izvora. so se v 5. ali 6. stoletju naselili v Evropi. Po svoji vnanjosti so podobni Fincem, s katerimi se lahko brez težav jezikovno sporazumevajo. Dva in pol milijona prebivalcev Litve je pretežno rimsko-katoliške vere, med tem ko je 2 milijona Letoncev in dober milijon prebivalcev Estonske po večini protestantov. S stališča vzgoje in kulture zaostajajo katoliški Litavci daleč za protestantskimi Letonci in Estonci. Na Estonskem skoraj ne poznajo anal-fabetov, v Letonski pa jih je zgolj 12 odstotkov.
Glavno mesto Litve Kovno ali Kan-nas obdajajo z gozdovi obraščenj eri-či, kar daje okolici slikovit značaj. Mesto po svoji velikosti in vnanji sliki
države
spominja na veliko rusko vas. V kakih petih letih, ko se bodo zgradile vse palače, ki so v gradnji ali ki jih nameravajo postaviti, bo približno tako kakor je bila bolgarska prestolnica Sofija pred kakimi 20 leti. Prebivalstva pa ima že 95.000 duš; med njimi je večina židov, ki obvladujejo skoraj vso trgovino. Vzlic temu. da Litavci nene-homa zahtevajo od Poljakov Vilno in so jo — dasj leži mesto na poljskem ozemlju — proglasili za svoje glavno mesto, se lahko po živahnem izgrajevanju Kovna sklepa, da bo to mesto ostalo še nadalje sedež centralnih oblasti državice Litve.
Risa tu samo glavno mesto Letonske, marveč ie sploh najvažnejše mesto ob Baltu. Prvoti^) je bilo nemško; njegova arhitektura kaže, kdo ga je ustanovil Krasna katedrala, palače iz rdeče opeke, široki bulvarji in nasadi dajejo mestu bolj tevtonski nego ruski značaj. Pred vojno je štela Riga čez pol milijona prebivalcev. Teritorijalne izpremembe po vojni so prisilile mnoge tisoče ljudi, da so mesto zapustili; tako šteje sedaj 350.000 ljudi. Propadanje Rige gre v znatni meri na ro-vaš dejstvu da njeno naravno zaledje, ki je rusko, producira in troši manj nego v prošlih časih. Kakor Dunaj, je tudi Riga prevelika za državo, kateri je glavno mesto.
Tallin, prejšnji Revg.1, glavno mesto Estonske, se zelo razlikuje od Kovna in Rige. Šteje 120.000 prebivalcev in leži deloma na vodi, deloma pa na hribu. Nje/rove vegaste in sorazmerno ozke ulice so snažne in lepe. Po mnogih svojih slikovitih kotičkih z zidovi, ki deloma potekajo še izza časa, ko so tod gospodarili Danci, in s svojo nekaj skandinavsko in nekaj nemško arhitekturo se je Reval razvil iz provinci-jalnega mesta v pravo glavno mesto, ne da bi bil za svojo okolico prevelik ali preveč komercializiran kakor Riga. Za razliko od Rige. čije pristan je vsako zimo nekai mesecev čvrsto zamrznjen, je pristan v Tallinu ali Revalu skorai vedno odnrt ali se vsai lahko drži odprt z Irdolomilci. Ker je mesto odda'jeno od Ljeningrada samo kakih 300 km ter je naravno pristanišče za del ruskega ozemlja, se vidi njegova bodočnost zasigurana.
Vse tri dežele, ki jih obravnavamo, se bavijo v glavnem s kmetijstvom.
Če pomislimo, da so prej spadale pod rusko upravo in da jim je ob revoluciji pretila nevarnost prenosa ruskih razmer na baltiška tla. se ne bomo čudili, da so v vseh treh državah bili najnujnejši in najvažnejši zakoni, ki se tičejo agrarnih odnosov. Novi zakoni gredo za zapadno pojmovanje lastninskih odnosov nekoliko predaleč, toda izpremembe so bile tem potrebnejše, ker je bil velik del te zemlje v posesti ruskega, poljskega in nemškega plemstva. Podrobnosti zakonov tn ostrost raznih odredb, ki so s temi v zvezi, so precej različne; za vse tri države pa velja v glavnem, da je ondi, kjer so dajali prejšnjim lastnikom veleposestev nominalno odškodnino, ostalo le tem manj zemlje nego tam, kjer niso dobili nobene odškodnine, tudi take ne, ki je ostala zgoli na papirju. Skratka: karkoli že mislimo o agrarni politiki taltilkih držav, velja brez dvoma eno: da je bila taka politika edina pot, ki se je mogla izogniti nadaljnjim nemirom in revolucijam.
Litva. Letonska in Estonska so vsaj na papirju demokratične republike. Nobena nima več ko eno samo zbornico in v vsaki je prezidentova moč zelo omejena. V decembru 1926. je nastal
v Litvi vojašlko-revolucijski i^or, ki je ........*******........****..............
strmoglavil za Tkar najožje stike t Kaši jo se zavzemajočo liberaino-sooiali-stično vlado. Ud tedaj do zadnjih mesecev je imela Litva diktatorja v osebi profesorja VVoldemarasa, ki je bil V času mirovne konference ministrski predsednik in ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v tej državi.
V Letonski in Estonski poteka politično življenje v znamenju običajnih strankarskih bojev; v prvi državi imajo kar 27 strank, v drugi pa kakih deset. Zaradi tega se viade menjavajo skoraj tako pogosto kakor letni časi, pa celo še pogosteje. Na Letonskem je prezident obenem vrhovni vojaški poveljnik. vendar pa sme samo dva meseca zavlačevati objavo kakega v zbornici sprejetega zakona; če hoče pred« časno razpustiti zbornico, mora odrediti najprej ljudsko glasovanje z »da« ali »ne«. Na Estonskem je ministrski predsednik obenem prezident in ostane na svojem mestu toliko časa. dokler uživa zaupanje parlamentarne večine. Potemtakem ie njegovo mesto manj permanentno nego mesto predsednika parlamenta, ki ne more biti razrešen, dokler ne potečejo zbornici ustavno določena tri leta. Vojaška obveznost obstoji v vseh treh državah, (»■The Contemporary Revlew«)
Tri mesece v
Ob pogledu na nevarno golazen sem kriknil na vso moč. Togo se je takoj predramil in jel lajati, tuliti in tekati sem in tja po sobi. Tedajci plin še enkrat vzplamti in ugasne; v tistem hipu sem opazil, da se kača plazi k steni in navzgor k stropu. Najbrž je spoznala, da je prebujeni pes nevarnejši od spečega in da stori dobro zase, če bo malo opreznejša.
Iz vžigalic sem napravil na mizi sredi sobe majhen ogenj. Če bi hotel zopet napolniti plinomer, bi zapravi! toliko časa, da bi bila kača med tem že po vsej verjetnosti pobegnila. V svitu tega ognja sem razbral, da leži na stropnem tramu: brž sem jo jel s kopjem, ki je viselo na steni, zbadati in jo siliti, da obrne glavo proti meni, kar mi je naposled uspelo. Zda i sem jo ustrelil. Streli so zadeli. Čeprav so dolginu precej razbili glavo, se ni str-
i samoti
moglavil naravnost na tla — vi! se Je baš nad mizo, kjer so gorele žarnice — marveč se je vlekel kakor mogočna vrv po stropu in potem po steni. Bi! je še poln življenja in moči; s koncem repa se je trdno oklepal stropnega trama.
Togo je skočil na mizo in zapiči? vanj ostre zobe. Sam sem sunil vanj s puško. Bodel sem ga s kopjem. Lahko si mislite, kako me je zadeva razburila. Dolgi tedni samote so mi že precej šli na živce. Ta strahotna, zoprna Živa vrv z lesketajočimi se luskinami se mi le videla podoba samega hudiča. V počasi ugašajočem ognju so se oošev. no-kvadratne risbe na koži zdele kakor oči fantastične pošasti: ko ie nrask-nil ogpni katere vžiea'ire. so zableščale na Ho ip preteče. Zahotelo se mi je vpiti. Mislim, da sem res vpil; ne spominjam se natanko, kaj sem počenjal
v teh razburljivih hipih". Iz kačje glave je kapljala v ogenj kri in pokala. Kačja kri! Blazno sem suval v tolsto, dolgo telo; potlej pa sem odložil puško in kopje in ga začel z obema rokama vleči.
Nenadoma je kača popustila in padla na tla kakor mogočna, pošastna gmota; ugasila je ogenj in mi poškropila obraz s krvjo. Prvi hip sem se obupno oklenil podboja, tako oklenil, kakor še svoj živ dan ničesar; zakaj pri padcu se mi je bila golazen ovila okrog roke od lakta do ramena. Z repom se je bila oprijela druge strani mize in se napenjala mi vso moč. Vem, da sem zdaj zarjul. Čisto natanko se spominjam, kako sem kričal. Veliki zvitek okoli roke je bil trd kakor železo in nič manj mrzel. Čutil sem, da je malce sluzav. Ohromela mi je tudi pamet. Nagonsko sem se skušal zagriz-ti z zobmi v pošastno nasilnico. Bilo pa mi je tako, kakor bi hotel ugrizniti jeklo. Z boso nogo sem skušal izriniti rep, ki se je držal mize. Na vse načine sem se trudil, da bi oprostil roko. Zavedal sem se, da je vse to jalovo početje. In vendar sem se muči! še dalje. Pri tem pa je ta hladni, trdi stisk postajal še trši in — kakor se mi je zdelo — mrzlejši. Najbrž so bile tudi bolečine strašne, a se jih v tisti razburjenosti in nepopisni duševni napetosti nisem niti zavedel.
Polovična glava te pošasti mi je visela z roke navzdol in mi je kri venomer curljala na nogo. Sarong se je počasi odpel in zdrknil na nogo; tako vsaj nisem več občutil krvi. Prva ugodna izprememba v mojem položaju; za njo sem bil neskončno hvaležen. Togo je lovil to glavo, jo kdaj pa kdaj ujel in z vso močjo potegnil. Včasi se mi je pri tem naslonil k bosi nogi; občutek njegove toplote je malce ublažil neznosne občutke mraza kačje kože. Ščuval sem psa in ga bodril z vsemi mogočimi besedami, ne da bi stedil s hvalo, ki psu vedno ugaja; zakaj sem to delal, sam ne vem, kajti v istem hipu sem se zavedal, da pes že brez tega stori največ, kar more.
Ko se mi je zdelo, da se oklepam vrat že cele ure — v resnici je vse to, kakor sem se kasneje preveril ria uri, trajalo le nekaj minut — in ko se mi je videlo, da se bo roka zdaj pa zdaj zlomila, je jel zvitek slabeti. Ker se je kača preveč iztezala, se je miza nagnila. Nestvor je izgubljal oporo. Tre-
nutek na to se je miza prevalila, kača je docela popustila in telebmla na tla. Roka mi je postala prosta. Brž sem skočil v spalnico, poiskal žveplenke in eno prižgal. Kača se je počasi plazila skozi glavna vrata na verando. Togo ji je še vedno natezal glavo. Preden se je bila mogla priplaziti ven v travo, kjer se je v rahli temi še precej razločeval njen dolgi pas, sem nekajkrat ustrelil vanjo in ji trgal kos za kosom. Potlej sem se vrnil v sobo, napolnil plinomer in ležal v razsvetljeni sobi do zore; mučil me je mrzličen strah, da se nenadoma zopet pojavi pred menoj ta dolga, ostudno se lesketajoča pošast. Tudi Togo je pogosto skočil iz spanca in zatulil z naježeno dlako, prav kakor da bi si meni nalik zamišljal kačje šušljanje po papuanski ro-goznici na podu.
Ta izkušnja mi je dokaj zmanjšala prejšnje zanimanje za življenje krog mene. Čutil sem, da je abotno živeti v takile samoti, ki ni bila prav nič samotna, marveč polna pošasti in zoprnih živi. Začel sem sovražiti vso svojo okolico in hkrati čutiti silno koprnenje po ljudeh. Moja čuvstvenost je bila na mah tako razbolena, da sem cele ure posedal na obrežju in hrepeneče zrl daleč doli ob obali, kjer se je vil dim z ognjev domačinov. Če sem ugledal kje na širokem morju kakšno ladjo, sem jo nestrpno sledil s pogledi, češ, nemara pa se vendarle nameri proti meni. Toda dimi, ki so se mi videli v trenutku največje vznemirjenosti bližji nego sicer, so ostajali v silni daljavi, in ladja je jadrala dalje, izginjajoč počasi na neskončni morski črti. Zopet sem se cele ure nevoščljivo in hrepeneče spominjal ljudi, ki sem jih nekoč srečaval v vlakih, omnibusih in tramvajih.
Nekako v začetku četrtega meseca sem doživel prigodo, ki mi je zapustila prav tako neizbrisljiv dojem kakor epizoda s kačo. Bila pa je celo še skriv-nostnejša in je za vedno utrdila v meni sklep, da poslej nikdar več ne ostanem dalje časa v odljudeni samoti. Napadel me je namreč moj stari sov-rag — novogvinejska mrzlica. Nekai dni sem se ga pogumno otepal s kini -nam in drugimi zdravili, naposled pa me je prijel tako silno, da sem moral hočeš-nočeš v posteljo.
Podlegel sem mrzlici že v jutranjih urah; ležal sem ves dan in nadloga je bila od ure do ure močnejša. Kinin mi
Je povzročal bolečine jn silovito šumenje v glavi; boni sem se z boleznijo kakor s kačo in šele s solnčnim zatonom je nastopilo blagodejno premirje. Ves sem se pogreznil v globoko spanje. Ko sem se zopet zavedel, je prodiral v temačno sobo rahel svit; bil sem od sile slab, tako me je zdelala dvanajst ur trajajoča mrzlica.
O nji pa sem izvedel še neko zanimivost več tednov pozneje, ko se je mudil pri meni kapitan preskrbovalne-ga parnika. Sedela sva na verandi. Mimogrede je omenil, da je tega dne četrtek. Pa sem ga nopravil, češ, motite se, gospod, danes je sreda. Kapitan je trdovratno vztrajal pri četrtku in trdil, da se jaz motim. Tako sva se jela prerekati zaradi malenkosti (niti ue slutite, kaj se človeku zdi važno, če živi nekaj časa v takem okolju!). Da bi ga preveril, sem prinesel svoj dnevnik, kjer sem vsak dan skrbno zapisoval dnevne dogodke. Bilo je to edino moje sredstvo, da vem, kako minevajo dnevi in kakšen čas je; še ponašal sem se, da sem imel toli natančno razvidnost in sem bil malo užaljen, da je ta mož dvomil o zanesljivosti mojega »časomera«.
Toda kapitan je trdno vztrajal in potegnil na dan tako dokuinentarične dokaze, da nisem mogel več dvomiti; hotel pa me je še bolj preveriti in je poklical nekaj pomorščakov, da mi povedo, kateri dan v tednu je danes. Tako sem bil razorožen in moj dnevnik je izgubil zanesljivost. Toda imel sem neomajno zavest, da sem zapisoval vsak dan. Red se je ujemal. Kdaj neki sem izgubil nevede en dan? Šele pozneje sem rešil to čudno uganko. Ko sem se bil takrat prebudil iz mrzlice, ni bilo to jutro tiste noči, v kateri sem zaspal, marveč jutro naslednje noči. Potemtakem sem preležal v bolezni šest in trideset ur. Nevede sem izgubil dan življenja, in če ne bi vodil dnevnika. se ne bi tega nikdar zavedel. Ali ni človeku tesno pri srcu, če mora živeti v okoliščinah, kjer mu lahko minejo celi dnevi, ne da bi kaj vedel o tem?! To je okolje fantastičnih pravljic . . .
*
Moji fantje so se vrnili nekega dne, fco niso že dolgo posinili solnčni žarki jn nisi nikjer videl niti koščka nebesne sinjine. Po nebu so se valili težki oblaki, kdaj pa kdaj je pršel redek,
oster dež in udaril nagel, zloben veter, ki je dvignil pesek na obrežju ter vzel morju njegov lepi blesk: tako je tudi tu zavladal tisti puščobni, žalostni ton, ki je vladal na nebu.
Ne oziraje se na vse to, sem bil tiste dni vesel, tako vesel, da še nikdar v življenju tako. Zopet sem bil med ljudmi, četudi najprimitivnejšimi, kar sem si jih lahko mislil. Njih navzočnost, vsak njih pogled in glas mi je vzbujal nepopisno veselje, kakor si ga čitatelj, ki ni sam doživel tega, še zamisliti ne more. Naša nekdanja kuharica Mary Brovvnova je tudi prišla in mi zatrjevala, da me ne bo več ostavila; rekla je, da je čisto gotovo vedela za mojo bolezen, ker ima poseben dar, da zasluti take reči. Možje so se vrnili čisto drugačni: prinašali so mi svežih rib in sadja iz džungle, a jaz sem jim dajal tobaka. Togo, ki se prej ni maral družiti s psi domačinov, je takisto razodeval svoje veselje, da je konec sa-motarenja in da je tudi on — dobil družbo.
Tako se je torej zaključila moja štirinajst tednov trajajoča samota v avstralski divjini. Moji ljudje so se zunaj preverili, da prosto, divje življenje ni več tako kot je bilo nekoč. Na drugem lovišču so našli znatno manj divjačine in sploh hrane; vajeni dobre hrane iz mojih zalog, so se naveličali divja-štva, ki jih je pač zadovoljevalo takrat, ko še niso poznalj boljšega življenja. Vrhu tega so v moji službi pozabili marsikaj, kar mora poznati, kdor hoče loviti v džungli in se varovati pred njenimi nevarnostmi.
O življenju »v svobodi« so mi povedali marsikaj zanimivega Enega izmed njih je že prve dni stnedel morski volk, ko je splaval čez rečno ustje; zgrabil ga je tako naglo, da so tovariši na obrežju videli samo za hip, kako se je pokazala plavuta in kako je z njo izginila črna glava pod vodo; potem ni bilo videti drugega kot široko, rdečo pego na vodi, ki pa fe tudi kmalu izginila. Drugega tovariša so našli nekoliko dalje mrtvega s kopjem v prsih in grlu — zločin razbojniškega gozdnega plemena. Po starem avstralskem običaju so prinesli trunlo s seboj; bilo je zavito v drevesno skorjo in ga j« no veČini nosil oče mladega mrliča. Mnogo truda me je stalo, preden sem preveril očeta, da naj ga ne razvija, zakaj hotel je povečati moje sočutje s tem, da bi mi pokazal sledove kopja.
Enega izmed starcev je ugriznila rjava kača; življenje so mu rešili samo tako, da so mu takoj izsesali rano in ga tri dni in noči vzdrževali pokonci. To čudno »zdravljenje« so tolmačili tako, da je živ, kdor stoji pokonci. Imeli so tudi druge neprilike, ki so jim vzbujale žalostne spomine na »svobodo«.
Pripovedovali pa so mi tudi vesele prigode, ki so še bolj značilne za te primitivne ljudi. Tako se je vse moje taborišče na ves glas grohotalo, ko je kdo pripovedoval, kako je neki fant spal tako blizu ognja, da so mu z ene strani zgoreli lasje. Njegovo obličje je bilo zbog tega tako čudno, da se ni mogel ubraniti smehu, kdor ga je videl takega; poslej so ga zbadali s šaljivimi imeni, ki so ga vselej hudo razto-gotila. Im še tisto, kako sta se neko jutro zbudila mož in žena in opazila, da se je ponoči njuna bajta sesula in zvalila na njiju; okoli tega čudnega prizorišča se je zbralo vse pleme in možje so ju poredno ščegetali po podplatih, vprašujoč, kako neki jima ugaja toli obilna odeja. Vsekakor, zadeva, ki bi utegnila biti za to dvojico usodna (čeprav ne primerjajmo te bajte niti z našo najprimitivnejšo kočo!), se ie videla vsem na moč smešna. — Potem speit ono o možu., ki je ne vede stopil na žerjavico in ondi nekaj časa stal. ne da bi se bil ozrl pod noge: to!: trdo in žuljevo kožo je imel na nogah. Pa ne da bi moža kdo opozoril, vsi so se delali, kakor da nič ne vidijo, zakaj tako naključje se jim ie videlo prvovrstna šaia. Ko so mi pripoved<>v i h to pngo-do. jih je lomil tak smeh, da sem šele po da!'.išeim času razumeli, kaj prav za prav pripovedujejo; pravili so. da je mož pireii zavohal pečeno meso nego je občutil, odkod prihaja nenavaden vonj; nenadoma je zarjul od bolečine in si jel divje otepati žeravico z nog, pti čemer so se njegovi sop'emenjaki tako grohotali, da bi jim bih kmalu popokali divjaški trebuhi. Izmisi.ili so dovtip o njem. češ. da je izmod vseh najslabši lovec; ker ni mogel v gozda nič naloviti, si Je spekel lastne meso.
Takšen je avstralski humor. Kažejo ga samo ob nezgodah svojih bi z njih; če teh ni. se drže resno in .lamršeno. Ta humor je zelo podoben tistemu civiliziranemu čutu za hutn^r, ki se vzbudi n. pr. ob pogled'.. i.i tOiStega. starega očanca s cilindrom, ki na ulici
stopi na spolsko' lupino in se izproži po^tleh kakor je do.g in širjk.
Še marsikaj drugega so pripovedovali: n. pr. o hudem vetra, k: ,e vrrgi! biserolovski luggir visoko n.i jhrežje, v bližino njihovega tabor .šča hi si tako poškodoval prednji dii 'adje da je preteklo precej dni, preden so jo popravili in zopet spustili na mo.",?. Potem o japonskem kapitanu in mo ? vu, ki so jeii stieljati. ko šo se jim približali, o agitaciji med delom i-iemam. da na; se vržejo na tujce in se maščujeij dočim se je drugi de! p'emena odočno upri temu Tako sta nasvdi med tvima dve »stranki«, ki sta	v medsebojna
prerekanja in prepih; zasroDmštVprr>« in »contra« so s 2 oirme:;ivt:i s psovkami im presšnfi miir je izgnil. Iz vedenja mož, ki so mi io pripovedovu'i, sem posnel, da ta prej/- še vedn.i i:' b.i končan. Potem so mi pravdi da sc izvedeli za umor nekega belca tri sto mili ah še dalje od njihovega taborišča: to so mi vedeli povedaM i. takimi podrobnostmi, da sem izo'va m;s il. da se ;e umor izvršil že d red leti. Kako me je začudilo, ko sem sp^inal. du je bil do-tičrik umorjen Šele pred leka; dnevi — tistega dne. ko so se podih na not v moje taborišče. Kako so izvedeli? Tudi ti primitivni narodi ;ma o svojo »pošto« in svoje »časniki«, ki razn iša-jo novice: namestu tiskarskega Črnila ir< vsega ostalega urno abPijo - dmi. Z dimom dajejo drug drugemu s;gtiaie po obrežju in izvedo na ta čudni, nam stkera' nenmliiV n,aič:n razne dogodke, r.e da bi se med sebnv stikali. Zideva me ie zanimala in sem jo da' pripovedovati do vseh 9'odrob'tost.. Z.is':šal sem nekatere posameznike in izvedel, da imajo vsi btstvem iste vesli. P.i-znete m; ie kapHau pre^rbov-a^ie ladje potrdil, da se je umor izvršil rstega dne na tisitem mestu in s tistimi podrobnostmi. kakor so m; gi opisali moji fantje. V nov'm ah k" sem i;lh pnžneie rrejel z ladjo, je teišeS oiprs tega dogodka: imunitiVin b;l 7T\?v\ rnvsfvvvir;- To je slovel po svoji veiikod'iš"osti i 11 skrbi za uboge domorodci. M'slini. da sem b'l jaz prvi belec, ki je izvedel za ta dogodek.
To so drobne zgodbe, ki t.značujejo naravo in duha teh oi:ink'v:rh ijudl »n k", so me po moji do-gi odijiidni samoti zabavale tako kot nekoč šaha iztočne dežele pravljice tisoč 'n e-ie 'ioč;.
Po Jacku Mac-Larenu.
Infiuenca
Nad dve sto let je, kar je angleški urar rl. Sully dognal, da je bližina magnetov uram nevarna. Takrat je bila to iaboratorUska zanimivost, kajti oba predmeta sta se redko srečavala. Danes pa, ko je rusalka Elektrika, sestrič-na Magnetizmu, preplavila mesta in se bliža že kmetom, nas venomer oblega in obdaja, stalno se kopljemo v njenih izlivih, s katerimi je ozračje nasičeno. Nezgoda bo torej kaj pogosta in črno-gledci se vprašujejo, ali se ne bo v kratkem zopet zatekati k solnčniim uram. Zoprna reč ob oblačnem vremenu za ljudi, ki ne bi radi vlaka zamudili. Ali se je izplačalo časomerstvo do-tirati do tolikšne popolnosti, da moremo upoštevati tisočinko sekunde — če smo s tem zagazili v tolikšno zagato?
Valovi, ki neprestano križarijo po prostranstvu, sicer doslej še niso resno grozili neodvisnosti našega žepka pri telovnikih. Toda kdo ve. kakšna presenečenja nam hrani muhava meniavost energije? Za zdaj imamo vrsto delavcev, ki ne vedo. kaj bi. Ker žive med dinami in izmeničnimi tokovi, se jim ure tolikrat ustavijo ali pa drdrajo. Nepoklicnim bi svetoval, naj puste svoje ure v oblačilnici. kadar vstopijo v veličastno tvornico, kjer se meljejo kilovati. B stveni deli naših časomerov so namreč iz lahnih jeklenih sestavim, ki so zlasti" dovzetne za magnetske vplive. Samo dih — pa se omagnetijo. se zlepijo ter odpovedo službo.
S časovniki je pa tako ko z ljudmi: čim začno noreti, jih je težko privesti nazaj k pameti. Vem sicer za preprečilo: dokler si v ooasnem območju, vrti ter obračaj uro na vse plati v svojem žepu. Magnefeirala se bo kajpak, a to v vseh mogočih, nasprotnih smereh, ki se bodo bržkone untčile. Vendar to sredstvo utegne služiti samo nepoklicnim osebam, slučajnim posetmikom. Za-poslenci v tvornicah pa tega ne zmorejo, ker imajo drugega posla Zategadelj so izumili posebne stroie ki vrše to popravilo. Zmešano uro lahko pošlješ na razT>ag<n9tova!nn lečenie. Vse to Da ie seveda le nrimoček za skramo silo.
Pametna reš'tev M bn'!a menda v imo-ri/blianhi nemagnetnih kov!n ali zlitin. Gospodova';! je precei dolgo v urarstvu. Dovš^ma r>a vendar še ni Kajti nekega kn'esia, Obalne vzmeti si mi moči drugače misliti kot iz jekla. Tedaj so
pri urah
si hoteli izposoditi! pri lordu Kelvin« zaščitno napravo, kakršno je iznašel za galvanometer: »dušo« pri uri obdati z oklepom iz mehkega železa, nepropustnega za eiektro-magnetski tok. Nesreča pa je v tem, da bi morali nositi predebele »čebule« s seboj. Konec bi bilo tankih, damskih, zapestnih uric.
A prvaki časomerstva se ne dado kar tako spraviti v koš. Izmislili so si da bi oklep iz mehkega železa nado mestili z lahno školjko, narejeno iz svojevrstnih zlitin (permaks. permalloy, mumetal). ki se ne morejo magnetizi-rati. Ravnalni udi sami so takisto imu-nizirani proti magnetiziranju. to pa že po svoji strukturi: krog nihalca je iz medovine ali slične kovine, zavojiica pa iz »elinvara«. čigar vrline so znane. Tako sestavljena ura. pa bila začrta v zlat. jeklen, niklast ali srebrn okrov aLi ne, bo mogla prebivati v najjačjem magnetnem območju, ne da bi se ji v glavi zvrtelo. Ko je iznašel elektnomag-net. veliki Ampere pač ni slutil, da bo napravil toliko preglavice urarjem. Bil
je tako raztresen!	E. Gautier.
*
ENACKI
Kdor se je vpisaval na inozemski aniver-
zi, je ime) opraviti z ekvivatencami ali na-mestkf svoje diplome napram tamkaiš-ijim izpričevalom. Francija je sedaj obiaviJa razpredelnico tujih zrelostnih dokazil, ki zale-žejo za njen »bakalaureat«. Stari naziv »humani^««' so ohraniip parno tri države: Belgija. Bolivija in Čili. Francoski izraz baka-lauroat se rabi še v Rumuniii, na Švedskem in NorveSVfim; na novo pa so ga nrivzelp mnoge države v Južni Ameriki. Srednja Evropa govori pod germanskim vplivom skora zmeraj o »gimnazijski maturi«. Švica pozna celo »svedočbo zvezne zrelosti« (certificaf de matnrite fčderale). kjer bi človek pričakoval federalno uverenje o zrelosti 1 Jugoslavija ie v zadnjem času nadomestila zre-lostno izpričevalo z »viši>m Mamim izpitom«. česar pa Franriia očividno še ni dobila na znati ie. Anglija snisuje potrdila o »mafriknlarijit. Mnocri narodi 90 zamer,ali to staroversko nazivoslnvie s preprostim imenom; srpdnii študM. Studi} druge »top nie. V Francifi to kaipada ne bi pomen'To istoniočn^np; m«rsP>ako dekle ima potrd'1-nico o dovršenem Heeju. katere na vseučilišče štpio ?a matiiritptno s-nricevalo. Ta-ko tudi absolvent naše Srednie tehnične šole ne more doma posečati visoke šole, paj pa je pripuščen na inozemske tehnike.
Priprave za Nansenov polet na severni tečaj
mo ena od njih je že sedaj v teku: Byrdova ekspedicija v Antarktiki. Ka* petan Wilkins, ki se mu ni obnese! načrt prodiranja proti južnemu teča« ju, hoče raziskati severni tečaj s pod« mornico. To podjetje, o katerem jo naša revija že poročala, bo zelo tvc« gano. Manj riskantno, dasi nevarno je to, kar pripravlja sivolasi Norve« žan prof. Nansen, avtor slovite knji« ge »V noči in ledu«; on kani raziskati ozemlje krog severnega tečaja z vod« ljivim zrakoplovom, in si je v ta na« men izbral »Zeppelina«, ki je z do« brim uspehom letos absolviral polet okolu sveta.
Nansenovo ekspedicijo organizira društvo »Aeroarctic« ki ima svoj se« dež v Berlinu in zasleduje izključno znanstvene svrhe. Malo je manjkalo, da bi se bila ekspedicija izjalovila. Moštvo Zeppelinovih tvornic v Frie* drichshafenu, ki je spremljalo dr. Eeke« nerja na svetovnem poletu, se je nam« reč prvotno izreklo zoper udeležbo odprave na severni tečaj, in to pogla« vitno iz razlogov življenske varnosti. Nobilova katastrofa še vedno plaši in straši po svetu. Treba je bilo dolgega prigovarjanja in velikega jamstva, preden se je posadka »Z. L. 127« vda« la in izpremenila svoj sklep glede po* leta čez severne pokrajine naše zem« lje. Zdaj je spor izravnan in zrakoplov bo v kratkem podvzel poskusno vož« njo proti severu, da se posadka za*
Zrakoplov. »ZeppeUa*
Tri važne raziskovalske odprave se nam obetajo za prihodnje leto in sa«
Fritjol Nansen
■ 8TS —
dostno izuri, obenem pa tudi privadi rsem eventualnostim, ki jo lahko src? čajo na Nansenovi odpravi.
Po dogovoru med »Aeroarcticom« in Zeppelinovimi tvornicami v Fried-richshaienu je določeno, da se bo po= let vršil meseca aprila in maja 1930.
ima Zeppelin pre3 seboj, znaša 15 do 18.000 km in posadka bo rabila za po« let 18 do 25 dni — kakor bo pač raz« položena za napore, s katerimi se bo morala boriti.
Oprema zrakoplova bo takšna. ka» kor zahteva tvegauost tako riskantne«
L Pot T? TromsSa rrSmo Kanade do Fairbanksa na Alaskl
2.	Druga etapa od Fair* banksa v bližino sever. nega tečaja in povrateb
v Fair banka
3.	Etapa tretje vožnje tx Fairbanksa čez sibirska
nabrežje v Tromsd \aertkana polja pomenijo plitko morje
Razdeljen bo na tri etape, ki bodo tra« jale vsaka po pet dni. Prva etapa bo imela izhodišče v Tromsoju in pojde mimo Kanade do Aljaske. Njena končnica bo Fairbanks. Druga etapa pojde iz Fairbanksa do severnega te* čaja in od tam nazaj v Fairbanks. Tretja etapa bo imela izhodišče v Fairbanksu ter pojde mimo sibirskega nabrežja v Tromsči.
Nansen sam smatra ta polet samo /.a. fazo v raziskovanju severnega te« čaja, kajti tečaj sam jc že itak nepre« stano objekt proučevanja in opazo* vanja. Dolžina zračne vožnje, ki jo
ga podjetja. »Zeppelin« bo naložil potrebne sani, polarne pse, nepremoč* Ijivo obleko in orožje, radionaprave a občevanje s svetom in za 90 dni "ivil. Prof. Nansen računa, da se bo udeležilo ckspedicije 45 do 46 oseb, akaj 30 mož bo potrebnih samo za skrbovanjc zračnega velikana Znan* stveni kader polarnih raziskovalcev pa bo znašal 12 ali 13 mož. Kot zastop* niki tiska se udeleže odprave trije no« vinarji, odposlanci največjih svetov* nih koncernov.
Ekspedicija ima smoter, prinesti s te vožnje vseskozi zanesljiv materijal,
predvsem praktično ugotovitev, kak* snih nalog je zmožen zrakoplov v po« larnih krajih. Dokod segajo meje mož« nosti fotografiranja v zraku? Tudi vprašanja zemsko*magnetnih pojavov in opazovanj elektrike v zraku ter bi« ološka opazovanja se imajo pojasniti na tej ekspediciji. Nansen se tudi nadeja, da bo mogoče doseči znameni« te izsledke glede troposfere (približno do 10.000 m višine) in stratosfere (nad 10.000 m). Če poj de vse po sreči, se bo skušal ta ali oni član odprave iz« krcati v pasu, ki se ga še ni dotaknila človeška noga. Projekt izkrcanja je v zvezi z merjenjem temperature in so« li v vodi. Končno se bo s tem poletom pojasnilo tudi to, ali ima zrakoplov kakšno realno vrednost kot prometno občilo med Evropo in nabrežnimi de« želami Tihega oceana. Vendar bo ta poskus le postranske važnosti, ker ni« ma nameravana ekspedicija nikakr« šnega značaja dobičkanosnega pod* jetja.
Med udeleženci ekspedicije bodo naslednja znana imena: dr. Nansen, prof. Sverdrup, prof. Weickmann, ka« petan Bruns, dr. Villinger, neki Ame« ričan in tudi dva Rusa. Zrakoplov bo vodil mesto dr. Eckenerja kapetan Lehmann, ki je pripeljal »Zeppelina« zadnjič domov iz Amerike in se je iz« kazal zelo veščega zrakoplovca.
Zrakoplov se bo moral za to voz« njo preurediti. Zadevni načrti so se pretresali v posebni tehnični komisiji, čije član je bil tudi ing. Ludwig Diirr, konstruktor »L. Z. 127«. Gre v prvi vrsti za to, da se v zrakoplovu najde prostor za 23 polarnih psov, ki bodo spremljali ekspedicijo in njeno uso« do. Iz tega bi se dalo sklepati, da tista reč z izkrcanjem ni kar izvita iz trte. Morda se bo zgodilo, da se bo narav« nost na tečaju izkrcalo več mož, ki bo« do s psi iskali poti nazaj med ljudi in spotoma beležili opazovanja.
Nansen si obeta od te ekspedicije važnih rezultatov tudi v meteorološki stroki. Naše vremenske napovedi so tako nezanesljive zaradi pomanjkljivih vesti v arktičnem ozemlju in narav« nost na severnem tečaju. A že te po« staje, ki obstoje nekaj časa v sever« nih krajih, so pripomogle k temu, da so napovedi sigurnejše kakor pred leti. Norveška vlada vzdržuje sama opazovalnice za vreme na pet;h važ« nih točkah (dve na Spitzhertfih, eno na otoku Mayen, eno na Medvcdiem otoku in eno na severnovzhodni obali
Gronlandije). Te postaje omogočajo napoved viharjev vsaj 24 ur preden nastopijo. In svarila v obliki vremeno« slovnih poročil zaležejo ter se bogato izplačajo, kajti koliko ribiških floti!j se pravočasno umakne v zaledje in ne hiti naravnost smrti v žrelo. Nansen smatra, da bo polet s Zeppelinom pr« vi korak do sistemiziranja vremenske« ga poročanja v arktičnih krajih. Seve« da bo tukaj eden najvažnejših pripo« močkov radio, ki bo posredoval med oddaljenimi uraji in obljudenim sve« tom. Končno hoče prof. Nansen rešiti problem, če je Arktični ocean to v ravem pomenu besede ali morje, ki ga še ni bilo v prazgodovinski dobi.
Siavni Norvežan, ki mu manjka sa« mo še eno leto do 70. let se odprav« lja na pot poln vere v svoje podjetje in ne dvomi, da bo v tej visoki sta« rosti še lahko dal človeštvu nekaj, kar premore samo izkušenj bogato življe« nje. Njegov optimizem navdaja z naj* ooljšimi nadami tudi vse ostale člane
snujoče se ekspedicije.
★
Duša projektirane odprave na severni tečaj Fridtjof Nansen, je slovit raizskova« lec, rodom Norvežan. d'oma iz okolice Osla. Prvič ga je nesel na morje lovec na mor^ ske pse »Viking«. Po povratku s tiste vož« nje je postal konservator prirodopisnega oddelka na muzeju v Borgenu L. 1888. je kot i zboren smučar raziskal gronlandsko pokrajino. Potem si je pridobil podporo kodanjskega trgovca Gamla in odrinil z ladjo »Jazon« drugič proti Gronlandiji. S petimi požrtvovalnimi tovariši, med katerimi sta bila dv2 Norvežana in trije Laponci, se je prekrcal v dva čolna, v katerih je dvanajst dni in noči križaril med lede« nimi ploščami. Gmotno podprt od norveške vlade je nato nastopil potovanje proti severnemu tečaiu. Z ladjo »Frani«, ki ie bi« la zgrajena nalašč v ta namen, je odrinil 1. 1893. iz Vardoa proti Sibirskemu ledene« mu morju in pox'kal, d'a mu je ladja za-rzsnila v ledu. Morski tok jo je potem fSMl proti severozEipadu. Dne 14. marca 1S95 je nastopil v spremstvu člana ekspe« diieije Johanesena na saneh s pasjo vprego potovanje proti severu in dosegel dotlej še nedostopno to" k o 86 stopinj 4 minut Od tam se je oibrn:l proti deželi Franca Jožefa, prez'mM na točki 81 stopinj 12 nvnut se-vern - švrine in naletel 18 junija IW>fi pri rtu Flori na Jacksona. ki ga je sprejel ns. 1 i'd(:o »Windward«. Ta ga je odr>.;l iala v domače V—!«	« Virdnu «redi
»'ista 18%. Dober teden dni pozneje je vrgla sidro v Harrmerfestu ladja »Frani«. Norvežani so tri leta odsotnega Na.nsena sprejela z velikanskimi častmi 'n z nepo« pisnim navdušenjem, saj so mislili, da je
-že davno mrtev. Univerza v Oslu ga jo
imenovala za člana profesorskega zbora. L. 1901. je postal Nanseo ravnatelj mednarodnega laboratorija za taziskavamje morske faune. Nansonova najbolj znana dela: Na smučeh skozi Gronlandijo, Estki-moliv, V noči in ledu, Norveška ekspedi« cija na severni tečaj.
Oton Sverdrup je spremljal Nansena že na prvih raziskavaajih. Po poklicu pomor«
ščak se je L 1888. udeležil Nansettove eks.
pedicije. Ko je Namsen L 1895. ostavil tna* tično ladjo, je izročil poveljstvo SveTdrupu. ki se je vrnil s »Framom« doimov nekaj dni pozneje kakor Nansen. Pozneje je Sver-druip podvzel še več raziskovalnih posku« sov in odkril nekaj otokov. Svoje doživljar je j<e popisal v knjigi: Štiri leta v arktičnih deželah.
Anatole France
0 SfnjebradčevSh sedmih ženah
(Dalje)
Šest tednov po tej nesreči se je oženil brez svečanosti s Spelo, hčerjo svojega podložnika Traiguela. Nosila je coklje in dišala po čeouli. Dasi je z desnim očesom škilila, z levo nogo pa šepaia, je bila vendar lepo dekle. Kmalu po poroki jo je začelo glodati brezmejno častihlepje, sanjarila je le o novih veličinah in sijaju. Oblačila iz brokata se ji niso zdela dosti razkošna, biserne ogrlice so ji bile pregrde, rubini premajhni, kočije premalo pozlačene ribniki, polja in gozdovi premalo obširni. Sinjebradec, ki ni bil nikoli častihlepen, je zaradi ženine oholosti stekal; v svoji preprostosti ni vedel, ali je napačno biti slavohlepen ko ona, ali skromen kakor on; skoraj se je obtoževal, da je zlobnež, ki nasprotuje ženinim plemenitim željam. Bil je čisto zmeden: včasi jo je opominjal, naj uživa dobrote tega sveta zmerno; včasi se je vznemirjal, ko je videl, kako mu kopni bogastvo. Bil je moder, toda nad modrostjo je pri njem vedno zmagala zakonska ljubezen. Špela pa je mislila edino, kako se bo še postavljala pred svetom: kako bo sijajno sprejeta na dvor in kako bo postala kraljeva žena. To se ji seveda ni posrečilo in zato se je od jeze čisto posušila: dobila je zlatenico, za katero je tudi umrla. Sinjebradec je od žalosti ječal in ji postavil veličasten nagrobnik.
Dobri plemič, ki so ga neprestane družinske nesreče silno potrle, bi si morda ne bil izbral več družice; ali tedai si ga je izbra'a za moža gospodična Blanka de Oibeaurrex. hči konjeniškega častnika, ki je imel samo eno oko; pravil je, da je drugo izgu-
bil v kraljevi službi. Bila je zelo ostroumna in obenem nezvesta. Moža je varala z vsemi okoliškimi plemiči. Bi-la je tako pretkana, da ga je varala v gradu samem in skoraj pred njegovimi očmi; ali opazil ni ničesar. Ubožec je sicer nekaj slutil, ali sam ni vedel kaj. Nekega dne jo je v sobici nesrečnih kneginj zalotil v družbi plemiča, ki ga je ljubila in ki jo je v navalu ljubosumnosti pri priči zabodel. Par ur pozneje jo je našel mrtvo neki služabnik; groza, ki so jo pripisovali mali sobici, se je še povečala. Ubogi Sinjebradec, ki je hkrati zvedel svojo obilno sramoto in ženin žalostni konec, diugega udarca, vzlic prvemu, ni mogel preboleti. Ljubil je Blanko de Gibeaumex nenavadno strastno in bolj nežno, kakor je bil ljubil Ivanko, Špelo ali celo samo Barbaro. Ko je zvedel, da ga je z vso pretkanostjo in vztrajnostjo varala, in hkrati, da ga ne bo varala nikoli več, je občutil bolest in nemir, ki se nikakor ni hotel po'eči. pač pa je rastel od dne do dne. Trpljenje mu je postalo neznosno: zbolel je. tako da so
mu bili že skoraj šteti dnevi. *
Ko so bili zdravniki brezuspešno uporabili že različna zdravila, so ga opozorli, da ga more ozdraviti edino-le mlada žena. Tedaj se je spomnil mrzle sestrične Angele de la Gerau-dine ter je upal, da jo bo brez težav dobil za ženo, ker ni bila bogata. Posebno ga je spodbujala k tej ženitvi Angelina splošno znana preprostost in neizkušenost Upal je, da bo srečen z neumnico .Toda kmalu po poroki je spoznal nanačnost svojih nad. Angela ie bita blaga. Angela je bila dobra, Angela ga je ljubila; sama po se-
bi nI bila nagnjena K slabemu, toda količkaj spretni so jo zapeljali, če se jim je le hotelo. Zadoščalo ji je reči: »Stopite sem, da vas ne raztrga volk,« ali celo: »Zaprite oči in vzemite tole zdravilce«; takoj je nedolžnica ustregla željam navihancev, ki so pač hoteli od nje, kar je bilo popolnoma naravno, ker je bila lepa. Gospoda de Montragouxja je varala in žalila tako in še bolj ko Blanka, kajti vse mu je sproti in natanko opisala, ker je bila preveč odkritosrčna, da bi mu kaj prikrivala. Pravila mu je: »Gospod, rekel mj je tole. naredil mi tole, prijel me takole,- videla sem to in to, čutila to in to.« S svojo prostodušnostjo je povzročala ubogemu gospodu muke, ki se ne dado predstavljati. Veliko se je premagoval. Vendar se je zgodilo včasi, da se je zadri nad tem prostodušnim bitjem: »Koza!« Tudi tepsti jo je začel. Zaradi tega je zaslovel kot suro-vež, česar se ni več znebil. Neki be-raški menih, ki se je oglasil v Guillet-tesah, vprav ko j£ gospod de Montra-goux streljal sloke, je našel gospo Angelo samo, ko je šivala krilce za punčko. Dobri pobožnjak, ki je kaj kmalu spoznal, da je prav tako prostodušna ko lepa, jo je odvedel na svojem oslu, potem ko ji je bil natvezil, da jo v goščavi čaka angel Gabrijel, ki ji bo dal biserne podveze. Nihče je ni videl več in vsi so mislili, da jo je požrl volk.
★
Kako neki se je odločil Sinjebradec po tako nesrečnih izkustvih, skleniti novo zvezo? Vprav to je tisto, česar ni mogoče razumeti, ne da bi človek vedel, kako močno vpliva lepo oko na plemenito srce. Naš poštenjak je srečal v sosednem gradu mlado, zelo cenjeno siroto Elizo de Pontaclin, ki jo je bil pohlepen varuh spravil ob vse premoženje in ki je že sklenila stopiti v samostan. Našli so se pa potrebni prijatelji, ki so posredovali in jo pregovorili, da je namem opustila in sprejela roko gospoda Montragouxja. Dekle je bilo vzorno lepo. Sinjebradec, ki si je obetal, da bo v njenem naročju užival neskončno srečo, se je to pot urezal ko še nikoli. EHza de Pontaclin se je trdovratno branila uresničiti zvezd, v katero je bila privolila. Zaman io je gospod de Montragoux silil, naj mu postane res žena, ustavljala se je prošnjam, solzam, ukorom: odbijala je
najnežnejša moževa laskanja ter se zaklepala v sobico nesrečnih kneginj, kjer je v samoti vsa divja prebila po cele noči. Nikoli ni nihče zvedel, kje je tičal vzrok človeškim in božjim zakonom tako nasprotnega upora; pripisovali so ga sinji bradi gospoda de Montragouxja. Toda naša početna izvajanja jemljejo takim domnevanjem skoro vsako verjetnost. Sicer pa je to vprašanje, o katerem je težko modrovati. Ubogi mož je trpel krute muke. Da bi jih pozabil, je besno lovil in streljal ter divje gonil pse, konje it; gonjače. Kadar se je vračal izmučen in truden v grad, pa je bilo dovolj, da je le od daleč videl gosnodično chzo de Pontaclin in hipoma so se mu zbudile silne, silne muke.
Končno se je naveličal vsega in prosil papeža za razveljavljenje zakona, ki je bil le navidezen. Po določbah ka-noničnega prava in z lepim darilom sv. Petru je bila prošnja ugodno rešena. Da je gospod de Mo>ntragoux odslovil gospodično Elizo de Pontaclin z vso spoštljivostjo in da ji ni na hrbtu zlomil palice, kaže pač, da je imel krepkega duha in veliko srce in pa da je bil prav tako gospodar sebi ko Guiilettessam. Zaklel pa se je, da posili-mal ne bo stopila nobena ženska več v njegovo stanovanje. Srečen, če bi bil do konca držal prisego!
III
Preteklo je nekaj let, odkar je bil gospod de Moutragoux odslovil šesto ženo; okoličani so se le še nejasno spominjali družinskih nesreč, ki so se vsule na hišo tega dobrega plemiča. Za usodo žen vaščanje niso vedeli in ob večerih so si pripovedovali zgodbe, da so se marsikateremu jezili lasje; večina je verjela, bili so pa vmes tudi dvomljivci.
Takrat se je neka vdova, gospa Si-donija de Lespoisse, nastanila z otroki v Motte-Gironu, lepem selskem dvorcu, ki je bil oddaljen od Guillettes dve milji zračne Črte. Nihče ni vedel, odkod je prišla in kaj je bil njen mož. Nekateri so govoričili, da »o na lastna ušesa slišali, ko je rekla, da je imel nekakšno službo v Savoji ali na Španskem; drugi spet. da je umrl v Indiji. Večina si je predstavljala, da je vdova imela ogromna posestva in da je zelo bogata; maloštevilni dvomljivci pa so resno majali z glavami. Dejstvo je,
da Je živela razkošno in vabila v Mot-te-Giron vso'okoliško gospodo.
Imela je dve hčeri: starejša, Ana, je že odcvetela; mlajša, Ivanka, ki je že bila godna za možitev, je bila videti zelo preprosta in prostodušna, toda bila je prav tako izkušena in pretkana ko Ana. Imela je tudi dva sina; dvajsetletnega Kozmo in dve leti starejšega Petra. Rasti sta bila oba zelo lepe, bila sta tudi oba vojaka, mlajši je bil pri dragoncih, starejši pri mušketirjih. Iz spričevala, ki sem ga videl, je razvidno, da je služil pri črnili mušketirjih. Kadar je hodil Peš, tega seveda ni bilo mogoče spoznati. Kajti črni mušketirji se niso razlikovali od sivih po obleki, temveč po ogrinjalu za konja. Sicer pa so nosili oboji jopič od modrega blaga z zlatimi naši-vi. Dragonce pa je bilo najlažje spoznali po čepicah iiz krzna, raz katere so jim mikavno viseli čopi proti ušesom. Sloveli so za zlobne, kar priča pesem;
Dragonci se bližajo.
Skrijte, oj, skrijte nas, mama!
Toda zaman bi bil iskal v obeh polkih dragoncev Nj. Veličanstva večjega razuzdanca, bolj spretnega zajedavca in podlejšega lopova, kot je bil Kozrna de Lespoisse. Peter de Lespoisse te bil v primeri z bratom še pošten dečko; ugajai je ženskam in sleparil pri kartah.
Mati, gospa de Lespoisse, je živela v Motte-Gironu razkošno le iz sleparskih namenov. V resnici ni imela, kolikor je črnega pod nohtom, in še ponarejeni zobje niso bili plačani. Prte, perilo, pohištvo, kočijo, konje in denar zase in za služinčad so ji posodili pariški oderuhi, ki so ji pretili, da ji bodo pobrali vse, če takoj vsaj ene izmed hčera ne poroči S kakim bogatinom; in čestita gospa Sidouija se je že bala dneva, ko se je videla naga med golimi stenami.
Ko je bila v najhujši stiski, kje naj dobi zeta, so ji pogledi kaj kmalu ob-viseli na gospodu de Montragouxju. Uganila je, da ga bo mogoče ujeti na enostaven in lahek način in da bo, kljub robatemu in krutemu videzu, zelo mil in pripraven mož. Hčeri sta se takoj oprijeli materine nakane ter začeli prerešetavati ubogega Sinjebradca z neizrečeno nežnimi pogledi, segajo-čimi mu v dno srca. Kaj kmalu je podlegel silnim čarom obeli. Pozabivši vse
prisege, Je mislil samo, kako bi se Brž oženil z eno izmed obeh, kajti obe sta se mu zdeli enako lepi.
Nekaj časa je, zaradi prirojene mu bojazni, odlašal, nato pa se je odpeljal z velikim spremstvom v Motte-Giron, kjer je prosil gospo de Lespois-seovo, naj mu da eno izmed hčerk za ženo. Gospa Sidonija mu je odgovorila uslužno, da ga zelo visoko spoštuje in ga pooblastila, naj dvori ter izbira sam.
— Jaz bom prva ploskala vašim uspehom, mu je rekla.
Da bi se z gospodičnama pobliže spoznal, ju je Sinjebradee povabil z materjo, bratoma ter množico dam ia plemičev za petnajst dni na svoj grad. Družba se je ves čas prijetno zabavala: sprehajali so se, hodili na lov v gozdove, plesali so, se gostili, jedli in Pili ter se veselili na vse mogoče načine.
Gonje je organiziral vitez de la Mer-lus, mlad plemič, ki sta ga v grad z drugimi vred privedli mladi dami. Daleč naokoli ni imel nihče tako dobrih in lepih lovskih psov in oprem ko Sinjebradee. Na lov pa niso hodili samo gospodje, temveč tudi dame, ki so vneto tekmovale z njimi pri zasledovanju jelenov. Lovci in lovke pa aiso zmerom preganjali divjačine; kaj radi so blodili paroma po gozdovih, sreča-vali so se in se spet izgubljali v zelene samote. Vitez de la Merlus je najrajši hodil z Ivanko; kakor ostali sta .se vračala šele zvečer zadovoljna z dnevom in ganjena od pustolovščin.
Nekaj dni je Sinjebradee opazoval in izbiral ter se končno odločil za mlajšo, Ivanko, ki je bila še bolj sveža, četudi ne mani izkušena m prebrisana ko Ana. Pokazal ji je svoje nagnjenje, ki mu ga pač ni bilo treba prikrivati, saj je bilo pošteno; bil je človek, ki ni poznal ovinkov. Dvoril ji .ie, kakor je najbolje vedel in znal: govoril je po stari navadi malo, pač pa .ie na v>e kri pije obračal strahovite oči iti vzdihoval iz globin duše, da bi prevrnil hrast. Včasi se je tako gro-movito zasmejal, da se je na policah tresla posoda in so zvenele šipe. Ril .ie edini med vso družbo, ki ni zapazil vztrajnosti viteza de la Merlusa pri mlajši hčeri gospe dc Lespoisseove; če na jo je c^azil. ni videl v tem nič nevarnega. Bogate izkušnje pri ženskah nni niso zadoščale, da bi Ie količkaj sumil, ka iti napram bitju, ki ga
Je tmbfl. ni bil nezaupljiv niti v najmanjšem. Moja stara mati je zelo rada trdila, da izkustvo ne pomaga nič in da človeka niti najmanj ne spremeni. Mislim, da je imela prav in tale resnična zgodba /i le pritrjuje.
Sinjeorauec je skrbel, da so bile zabave vsak dan sijaj ne jše. Ko se je znočilo, so številne baklje razsvetljevale trato pred gradom Sluge in dekleta, ki so stregle, so bili preoblečeni v favne in uuade; maže so bile preobložene z vsem najboljšim in najslajšim, kar nudijo polja in gozdovi za usta in želodec. Godci so neprestano igrali lepe simfonije. Proti koncu obeda so prišli z učiteljem in učiteljico dečki in deklice; razvrstili so se pred omizje in srčkana deklica ]e povedala poklonilo gospodu de Montragouxu ter njegovim gostom. Neki astrolog s koničasto čepico se je približal damam in jim iz črt na rokah naznanjal bodoče ljubezni. Sinjebradec je zapove-dal pogostiti vse podložnike; celo sam jim je delil kruh in meso.
Okoli desetih se je družba zaradi rose umaknila v sobane, ki so jih bajno razsvetljevale številne sveče in kjer so bile mize in priprave za najrazličnejše igre: biljard, reversi, obrtalo, mostovž, hoco (igra s kroglicami), bre-lan, šah, trietrak (igra s kockami), dč (tudi s kockami), bassette in calbas. Pri teh različnih igrah je bil Sinjebradec zmerom nesrečen, noč za nočjo je izgubljal ogromne vsote. Edino, kar ga je moglo tolažiti v tej trdovratni nesreči, je bilo, da so dame de Lespois-sove vedno obilo dobivale; zlasti Ivanki ta de la MaHusju so se zlati kar kupičili. Peter in Kozma sta najrajši igrala reversi in bassette; sreča jima je bila pri teh dveh, od slučaja najbolj odvisnih igrah najbolj stanovitno naklonjena. Igrali so pozno v noč. Spali niso med temi veseljačenji skoraj nič in, kakor pripoveduje pisatelj najstarejše zgodbe o Sinjebradcu, »so noč za nočjo drug drugemu škodovali«. Nočne ure so bile za večino najprijet-nejše; tedaj so se pod krinko šal in v okrilju teme tisti, ki so čutili nagnjenja drug do drugega, paroma skrivali v alkove. Vitez de la Merlus se je zdaj oblekel v hudiča, zdaj spet v medveda ali volka in strašil objemajoče; končno se je pa zmerom zmuznil v sobo Ivanke de Lespoisseove. Tudi na ubogega in plemenitega Sinjebradca niso pozabili. Peter in Kozina sta mu
nastavljala v posteljo bodice in zažigala v njegovi sobi reči,'ki so širile gnusen smrad; večkrat sta mu nad vrata nastavila poln vrč vode, da jih dobričina ni mogel premakniti, ne da bi se vsa ne zlila nanj. Družba se je v svoje največje veselje šalila In norčevala z njim na vse mogoče načine; SinjeuraUee pa je v^e to prenašaj potrpežljivo in s prirojeno rnu milino.
Snubitev je gospa Sidonija blagohotno sprejela, da si je besedičila in hi-navčila, da se ji trga srce ob misli na Ivankino možitev. Nenavadno sijajno gostijo so obhajali v Motte-Grionu. Gospodična Ivanka je bila vsa v svili, zlatu in dramljih; sestra Ana se je oblekla v obleko iz zelenega žameta, ki jo je krasilo zlato vezenje; tudi mati je bila kar preobložena z zlatom, biseri in diamanti. Gospod de Montregoux si je okrasil črno žametno obleko z vsemi svojimi velikimi diamanti; videti je bil dobrodušen in boječ, kar je prijetno nasprotovalo njegovi sivi bradi in širokim plečern. Nedvomno sta se nališ-pala tudi nevestina brata, vitez de la Merlus pa je v obleki iz rdečega žameta ?. vtkanimi biseri širil blesk brez primere.
Brž ix) slovesnosti so židje, ki so bili posodili natšim ženskam in njihovi družbi ta sijajna oblačila in bogate dragulje, prišli po svoje stvari ter se takoj vrnili v Pariz.
(Konec prihodnjič)
PASJI KLUB
Še nikdar noben klub se ni tako naglo razširil kakor na Angleškem »klub vrtire-pov«. Kr. veterinarski kolegij je potreboval denarja za popravo svoje stavbe in 1928. po »pasjem tednu« zasnoval rečeno udruženje, ki je v 6 mesecih dobilo nad 50.000 članov. Danes je organiziranih pre* ko 160.000 kužkov, nosečih klubsko sveti-njico in naslov. Iz članarine se je zgTadilo novo krilo prejšnjemu poslopju. Psi princese Marije in švedske kraljice so med klubujočimi aristokrati. Zveza šteje zastopnike vseh pasmin.
PESI ANI NA FRANCOSKEM
Dimanche Illusfrč odgovarja nekemu radovednežu na vprašanje, ali so bili kedaj v Franciji ljudožerci, rekoč: Pred manj ko 10. stoletji je pri nas razsajalo Ijudoied» stvo. Ob grozotah leta 1000, nastalih i/ strašne draginje, je bila antropofagija tolikanj ukoreninjena, da si je trgovec upal razstaviti človečino na iavnih sto;nicah in jo prodajati na trgu v Twrnusu (Saone-et-Loire).
'4. Debcljak
Jože Lavrič, potoški prosvetitelj
(3. III. 1799 ■
Občina Loški noiok na Dolenjskem objema 6 naselbin (nad 500 dimov), od katerih je po ustnem izročilu najstarša Šegova vas, na nemških zemljevidih Sigisdorf. bržkone po kakem Sigmundu nazvana. Četudi po velikosti šele na petem mestu, je vendar dala nekaj oseb.
5. III. 1870.)
Potočan po svojem očetu — pravi s njem v šegavem orisu »Loški potok« (Novice. 1861): «... vrli Slovenec je in si jako prizadeva s šolarji. Ne samo navadne predmete uči, temveč tudi sadjerejo. Napravil je blizu šolskega poslopja lepo drevesnico.*
Tabor v Lo
ki so znale kaj več ko hruške peč*. Graščak v Koči vasi pri Ložu, H. pl. Schollmayer-Lichtenberg, po sorodstvenih zvezah domneva, da je bil od tu Leonhard Sigesdorfer, vitez že pred 1. 1528., ko so Turki hrumeli skozi župnijo sv. Lenarta. V ljudskem spominu živijo: župnika Simon Kordiš (1732— 1800) in Benčina (Kadeč), notar Luka Lavrič (Kapčev). osobito pa naš naslovnik.
Rodil se je pri Matijčevih, ed?nem domu tega sela. ki ima »kujakrk«, t. j. posebno stavbo brez hišne .številke, namenjeno kotarjem Prvotno se je uril za kiparja in rezbarja, potlej pa je za šomastrom Mkuličem iz Travnika prevzel učiteljevanie v pritličnem noslop.iu na Tabru. Aškerčev sotrudnk pri »Ruski antologiji«, dekan Ivan Vesel —
m potoku	(Pot. Al. Knaos)
Mnogostranski veščak, priljuden in priljubljen, je znal trdoglavce v strah prijeti: »Ti predrti kozel! Še eno leto boš hodil v šolo, pa boš osel.« Otroci so mu plačevali po dvajsetarko (33 kraje.) na mesec in mu za kurivo v Šolo grede nosili polena. Glavni dohodki so mu bili pri beri in občinska ograda, ob kateri je redil dve molznici s teletom. Segovski kmetie so mu radi vozili smrečja za nasttl. B I je tudi orglar, a cerkovnika je vzdrževal iz svoj°ga. Zato se je oziral po stranskem zaslužku: nV :>e pet'e in 7,'agal n.r>oidin:>oe* za praznike, prenareial in zlatil svetniške
* Laairčeiv vmufr Aniton. sedaj v Jniraosfcivaijstč JortiigaTinf, je .pridaril (tatovo rotooipošm) pesmaric«! z napevi Lioeatai krojžniei v LiuKfaini.
soHe, strožil suho robo kot pinjice. stole itd.
V družini je bilo nekaj dekličev in 2 sina. France (1839—1922). učitelj v Škocijanu na Dolenjskem, je podedoval po svojem roditelju veselje do glasbe in satirično žilico. Ludovik se je pripravljal za živinozdravnika, toda zla usoda mu je prečrtala mladostne sanje. Za očetov god se je odpravil v rojstni kraj s pošto do Roke pri Žlebiču, potlej pa dobršen kos pota peš skozi Sodra-ško dolino in Globel. Na Gori pri Jane-ževih so ga spričo grdega vremena zvečer zadrževali, pa zaman. Cez mesec in dan je prišlo od gospodinje pismo, zakaj dijaka ni nazaj. Našli so ga mrtvega v Ostričniku. Turobno prigodo je naš organist opisal v preprostih verzih in zložil melodijo, da je svojo žalostinko že ob osmim zaorglal na ko-ru. Besedilo je potem ilustrirano zaprl v železni shrambici na sinovem nagrobniku. župljanom na vpogled. Kadar je deca pred poukom dodala še oče-naš za pokojnika, so se nesrečnemu očetu vselej udrle solze. Čez 8 dni je mladina po naši šegi prejela od njega v dar vsak svoj kravajček, t. j. ržen hlebček.
hjekohko /dočas/.
Tekst žalospeva je v potoški dolini domala pozabljen. Naposled sem iztak-nil postiljona, ki nosi poln koš popev-čic v glavi: Jože Pšenica iz Sodražice mi' je zakrožil pričujoče kitice razen predzadnje, ki sem jo čul pri Bartolo-vih na Hribu. Obžalujoč, da ne umem zabeležiti arije, sem pravil o svojih poizvedbah knjižničarju dr. Rusu. In skoro bi dejal: moč atavizma. Saj Rusov praded je bil našemu Lavriču sosed, preden se je preselil k Beli vodi ter odondod v Ribnico. Jože Rus zna še točno napev iz mladih let: dokaz, kako daleč so segli odmevi te tragedije v kraju in času. Moj tovariš Luka Kra-molc, ki je letos izdal prigodniško zbirko »Narodni praznik«, je notiral lepo skladbo in se izrazil o njej. da »nima izrazito slovenskega značaja, marveč očituje znak italijanistične cerkvene struje ob koncu 18. in začetku 19. stoletja. Nastala je okoli 1840. in kaže po-kmetene daljne vplive italijanskega klasicizma na koncu 18. st.« Tako sem mogel oteti pozabe vsaj eno pesemco svojega sovaščana, vprav ob 1301etnici njegovega rojstva.
ZAPISALI. IdR.AD90LC
Huda burja je pi - hala in se snegom
m
grm

tL
mm
r, -»
3

je vi - hala, da mi zmeša i/jo g/a-vo, da za
r Ifn
idem pot stra- sno.
(Jil sem, bil r beli Ljubljani in učil sem se od lani, tu obnašat sem se znal, vabil sem prijatle k nam.
Dobil sem pismo od oSeta, je ljubezen staršev vneta. Me iz Ljubljan-ce pot pelja praznik svetega Jožefa.
Iluda burja je pihala in se snegom "je vihrala, da mi zmeša vso glavo, dla zaidem pot strašno.
Na Gori so me ustavljali in so mi tako dejali, da ne hodi čez gore, kjer so burje prav strašne!
Al ljubezen do staršev vneta ne posluša tega sveta, me še dalje pot pelja praznik svetega Jožefa.
Dalje več ne morem iti, v snegu moram se počiti. To bo moja zadnja noč. Pridi, Jezus, na pomoč!
Kje ste, fantje ia dekleta, ki imate moja leta? Pridrte mena na pomoč, to bo moja zadnja noč.
Ljubi očka, odpustite, mamca, vi za me molite. To je moja zadnja noč. Očka, mamca, lahko noč.
Dr. VI. Travner
Čarovniški procesi na Slovenskem
(Nadaljevanje)
1728
60. Naslednji proces, ki se je vršil na Spod. Štajerskem ni več tipičen ča« rovniški proces. Omeniti pa ga mora« rno, ker je v zvezi s čarovniškimi predstavami, ki so bile takrat še moč« no ukoreninjene v javnosti. Tega leta se je namreč vršil pri deželnem sodišču v Konjicah zoper 151etnega krojaškega vajenca N. Jakopeca in 221etnega steklarskega pomočnika Franca Pet peljnaka proces »propter erimen sor« tilegii et apostasiae«, torej zaradi vra« žarstva in odpada od krščanstva. Ja« kopec je zvedel, da je baje neki kra« mar v Žicah s pomočjo hudiča dobil mnogo denarja ter povedal to svoje« mu prijatelju. Nato sta se dogovorila, da gresta skupno v »ris«. Navezala sta na palico nož ter se podala ponoči na neko križišče pri Dobrni. Tam sta napravila krog in zatajila Boga, misleč da jim bo tako vrag prinesel denarja. Zato sta nameravala darovati hudiču črno kokoš. Hudič pa se kljub temu ni pojavil. Slednjič sta oba v krogu zaspala. Ko sta se zbudila, se ni upal nihče prestopiti »risa« misleč, da jih bo hudič pograbil. Slednjič sta se oiu« načila, se prijela eden drugega za roke in tako »z združenimi močmi« stopila iz kroga, ne da bi se jima kaj žalega zgodilo.
O vsem tem je napisal sodnik (dr. Jvan Matevž Popp) obširno poročilo na deželno vlado s številnimi citati iz raznih del čarovnišk;h pisateljev, pTed« vsem iz »Disouisitiones magicae« ie« zuita Martina Delrio in tako »juridič« no« in »znanstveno« utemeljil in do*
kazal veliko ostudnost in nevarnost tega »zločina«. Vendar je učeni mož uvidel sam, da sta obtoženca zakrivila dejanje iz neumnosti. Zato je bila tu« di sodba mila. Oba obtoženca sta bila namreč obsojena na 3 tedne zapora poostrenega vsak teden trikrat s po« stom ob vodi in kruhu. Vsako nedeljo (v tem času) pa so jih postavili tudi za časa maše pred cerkvena vrata ter obesili enemu nož, drugemu palico. Razen tega jih je v tem času poučeval neki duhovnik v krščanskem nauku* To sodbo je potrdila tudi deželna vla« da. Ta kazen neumnežema gotovo ni škodovala. (Byioff. Ausklang).
1744 — 1746
61. Zadnja čarovniška pravda na Sp. Štajerskem in na Slovenskem vob« če je bil tako zvani »Veržejski proces«, ki se je vršil v letih 1744 do 1746 pri deželskem sodišču v Gornji Radgoni.
Dne 25. septembra 1744 je trški magistrat v Veržeju po nasvetu župa« na Mihaela 'Koroše zaprl Apoloni jo Fleric, ki je bila na glasu, da je čarov« niča ter jo izročil deželskemu sodi« šču v Gornji Radgoni. Ovadili so jo trije Verženci, ki so se vračali pozno ponoči iz neke gostilne domov. Pod vplivom obilo zaužitega alkohola so čutili spotoma razne satanske spletke, ki si jih niso mogli prav tolmačiti. Zato so sumili, da je vse to povzročila Apolonija Heric ter jo zaradi tega ovadili. Svoji ovadbi je priložil trški magistrat še uradno potrdilo, da je Apolonija Heric znana čarovnica. Sodnik v Gornii Radgoni (Franc .To« žef Kukec) je bil pameten in izobra«
len mož ter je skušal zadevo zlepa urediti. Izvršil je nekaj poizvedb ter zaslišal dobrohotno obtoženko. Ko pa so veržejski občinski možje videli, da namerava sodnik zadevo potlačiti in obtoženko izpustiti, so se sodniku od« ločno uprli in mu pretili celo z ovad« bami in pritožbami.
Sodnik se je moral slednjič vdati in začeti inkvizitorni proces. Tekom po* stopanja sta bila kot nadaljnja obto« ženca še aretirana hči prve obtoženke <Veža in neki Simon Kugler, ki sta bila tudi na glasu, da sta v zvezi s hu« diči. Zagovorniku Antonije Heric dr. Flegeriču se je končno posrečilo, da je sodišče dne 27, novembra 1744 kazensko postopanje zaradi pomanj« kanja dokazil ustavilo in izpustilo vse tri obtožence. Zoper ta sklep pa se je pritožil tržki mag:strat v Veržeju na notranje avstrijsko vlado, ki je dne 7. maja 1745 pritožbi ugodila ter pove« rila preiskavo celjskemu deželskemy sodniku dr. Ivanu Adamu Menhartu. S tem se je začela nova doba trplje« nja za vse tri »zločince«. Dne 24. ma« ja 1745 je bila Apoloni ja Heric zno* va aretirana. Par dni kasneje so za« prli še Nežo Heric in Simona Kugler« ja. Kugler pa je umrl po 108dnevnem zaporu v ječi. Brez dvoma je kazen« sko postopanje pospešilo njegovo smrt in ga zato lahko smatramo kot zadrijo žrtev, ki je zgubila v Sloveniji življenje zaradi čarovniške blodnje. Mati in hči Heric pa ste srečno doča« kali konec te pravde. Dne 8. julija 1. 1746 je namreč no+ranjeavstrijska vlada odobrila sklep sodišča, da se ka« žensko postopanje ustavi »ab instan« cia<r t. j. zaradi pomanikania doka« zov. Dne 15. j"Iija 1745 sta bili zadnji doslej znani slovenski čarovnici izpui ščeni na prosto.
Glavna obtoženka Apolonija Heric je morala zaradi neumnosti svojih so« roiakov presedeti v ieči 418 dni Oči« vidno je sodnik Menbart rešitev prav« de namenoma zavlačeval. Ni mu pa bilo toliko,. Ha se prikupi Verž^ncem, temveč zaradi lepeffa zaslužka. Vsaj je »zaslužil« v tem času pa diietah. po« tovalnih stroških, pristoibinah itd. za tiste čase naravnost ogromno vsoto 454 fl 13 kr. Stroški za prebrano Ano« loniie Heric so znašali 52 fl 15 kr, ostali stroški (za čuvana itd.) na 41 fl 18 kr. Vse te stroške bi mora'i povr« niti Anoloniia Heric in njena hči Ker pa nista imeli gotovine, sta morali
prodati vse svoje uborno imetje. Zad« nji čarovniški proces v naših krajih se torej ni končal s smrtjo na mori« šču; pač pa je spravil povsem ne« dolžno rodbino na beraško palico. (Beck«Widmanstetter »Die Hexe von \Vcrnsee« v »Grazer Tagespost« leta 1884 št. 23. 24. 28, 31 in 36; Bvloff str. 80—82).
VI. poglavje Splošna določila o čarovništvu na Sp, Štajerskem in statistični podatki
Kot dodatek k opisanim čarovni« škim procesom hočemo navesti še ne« katera splošna poročila iz sodobnih vi« rov, ki nam dokazujejo, da je vera v pogubno moč demonov in čarovnikov v tej dobi na Spodnjem Štajerskem splošno razširjena. Omejiti se moramo seveda na tista poročila, ki so s čarov« ništvom v neposredni zvez: in izpusti« ti vsa skoraj nepregledna poročila, ki nam pripovedujejo le splošno o vra« žah in praznoverstvu našega naroda.
Gruden (str. 1072) nam pripoveduje, da se je pojavila okoli I 1500. v okoli« ci Cmureka (torej na naši jezikovni meji) neka čarovnica, ki je povzročila nenadni izbruh epidemije. Zal. da ugledni pisatelj ne navaia vira To bi bilo namreč važno, ker bi bilo to naj« stareiše poročilo o (modernem) čarov« ništvu v naši domovini.
Zelo poučna so poročila glasovitega štajerskega deželnega profosa Jakoba Bitnerja.' Dne 20. maja 1589 poroča
1 L. 1579. so ustanovili štajerski deželni stanovi mesto deželnega profosa (steierm. Landprcfos), t. j. nekega policijskega na^ čelnika, ki naj bi skrbel za javni red in mir, nadziral ceste, mostove itd Prvi de« žolni profos je bil Jakob B^rtner (B:tliner), ena najmarkantnejših oseb tega časa Roje^ je bil ok. I. 1530 na Saksonskem (Herin-pen). študiral v Nemčiji pravo, modro-slovie i. dr. teir postal slednjič	v
Rotenmannu (Zg Štaiersko). L. 1580. je bil imenovan za deželnega profosa ter ie ^^r-rt-.ij-i tn .;|T1 (>(](('..■-,službo
okoli 20 let. Za. ta poklic je bil Bit'ner naravnost ustvarjen. S svojimi hlapci in biri-či je neprenehoma ob vsakem vemerni in letnem času potoval po celi deželi, se po« javil nenadoma zdaj tu zdaj tam, preganjal zločince, ciflane (ki so se v tem času pojavili v deželi), čarovnike itd. ter iib izročal sod\š"em. krotil in kaznoval pijance in razgrajače, spravljal domov nezveste može in žene. ureieva1 domače spore, nadziral trgovce in obrtnike, skrbel za zdravju
namreč deželnim stanovom iz Celja: »...Nato sem na željo nekaterih ubral pot v Maribor, odtod pa v Celje. Če tudi nisem doslej dosti opravil, so smatrali mnogi za umestno, da se za« držujem tu še dalje, da napravim ča« rovnikom strah, ker bi po njihovem (prosilcev) mnenju moja navzočnost preprečila mnogo zla iz strahu čarov« nikov pred menoj.« (St. G BI. II (1881.) str. 237, Bvloff str 360; Gubo: Cilli str. 221 i. dr.) V drugem pismu istega časa pa poroča, da ni nikjer to« liko čarovnic kakor v okrožju mari« borskega deželnega sodišča. Zal da ni« ma mestni sodnik zato nevarno sodr« go pravega razumevanja, ker čarovnice kar izpusti, če mu jih prižene. L. 1584 je polovil v Slovenjskih goricah štiri čarovniške babe. Pa samo v enem pri« mcru se mu je posrečilo spraviti neko čarovnico iz Jarenine na natezalnico. Ta ženska je bila bogata in je imela dobre zagovornike, posebno neko ugledno gospo Leisser, tako da se ji ni nič zgodilo. (Če bi Bittner živel 80 let pozneje, bi se eotovo ne pritoževal o malomarnosti čarovniških sodnikov!) Pripoveduje tudi, da znajo čarovnice S pomočjo kristalov videti skrite reči, nedolžne dcklice > iz nohtov brati za« klade itd. (Gl. opomba št. 51.).
L. 1637. so razjarjeni kmetje v oko« lici Maribora ubili nekega Martina Sif« hi)a, ker ie bil baje nevaren čarovnik. (Bvloff: Frieddauer Processe). Slični primeri linčamja so sp brezdvomno vrč« krat pripetili, če tudi nimamo drugih poročil.3
pazil na to. da so se izpolnjevali predpisi o nošenju oblek, in d'a niso ljudje preveč potratno živeli, vidiral in izdajal potne li« ste, nadziral ceste, mostove itd., skratka urejeval skoraj vse javno in zasebno življenje Službo je opravljal z neverjetno spretnostjo, natančnostjo. Mož je bil tudi zelo izobražen ter se je pečal z znanostjo in umetnostjo, posebno s klasičnimi jeziki. O svojem delovanju ie napisal mnogo poročil štajerskim stanovom (sedaj v gra« škem arhivu), ki so važni viiri za takratno kulturno zgodovino Ker je b'l vcen in prepričan protestant, ie bil 1. 1600. (za časa protirefomaciie) odstavljen in je kmalu "a* fro umrl. Profcsi so se ohranili do 1 1775. Noben njegov naslednik na se ne more primerjati z Bittnerjem. (Zahn).
8 Taki primeri pa so nam znani iz dru« gih krajev. Tako so n. pT hrvaški kmetje 1. 1685. sežgali v Zagrebu neko čarovrVo, ker ie baie povzročila točo. ("Vaiva^r XII. knjiga L pogl. na koncu; tedaja 1877).
Že večkrat imenovani odlični juTist Nikolaj pl. Beckman, ki je sam vodil ča-ovniške procese pa poroča (1688): »Čarovništvo je žal v tej deželi (šta* jerska) pri navadnih ljudeh tako raz« širjeno in tako prikrito, da imajo vsg deielska sodišča in krvni sodniki s to prokleto čarovniško sodrgo dovolj opravka in da jo kljub temu ne morejo iztrebiti.« (Fr. M. Maver: »Geschichte der Steierrnark«, str. 367.)
Slednjič omenimo še poročilo znanega pridigarja in pisatelja Abrahama a Santa Clara. Če se tudi nanašajo nje« gova poročila predvsem na Zg. Štajer« sko, imajo tudi vrednost za naše raz« mere. Tako piše n. pr.: »Cenjena voj» vodina Štajerska je utrpela izza 1. 1674. zaradi te proklete čarovniške sodrge veliko škodo, kakor nam dokazujejo lastne izjave oseb. ki so bile usmrčene v Feldbachu, v Radgoni, v Voitsbergu, v Grauwoinu (Gratwein pri Gradcu) in še v drugih krajih « Potem pripovedu« je. da so napravile čarovnice meseca junija 1688 pri Gradcu veliko točo in nadaljuje: »Nekatere (čarovnice), ki so bile potem po zaslišanju sežgane, so priznale, da so vrgle najvišje blago in naisveteiše hostije v svinjska kori« ta in jih z bati zadostno zmečkale, ta« ko da ie po niihovem mnenju tekla Iz bostij kri. Kljub temu so nečloveško in otopele v hudobiji polile najsvetej« šo skrivnost z umazano vodo in zmeša« le vse s staro metlo. Naenkrat se je nebo stemnilo in začela padati toča tam, kjer se jim je zdelo« Nehote se spomnimo na onečaščevanje hostij, ki so iih uganiale našt čarovnice na Spod. Štajerskem. Pisatelj pravi, da na« staneio toča, viharji i. dr. često iz pri« rodnih vzrokov, poudarja pa, da imaio čarovnice tako moč. ker imajo liudje na jeziku večkrat ime satana kakor ime pravega Booa. Nato še našteva razne čarovnije in sklene poročilo, da se je sliša'n o čarovništvu na Štajer« skem že toliko, da bi se modo samo o tem. kar se je zgodilo med le+i 1675 in 16RS napisati celo Vniigo. »Sto in sto takih primerov bi lahko še navedli mi na se ^adovoliiiiemio samo s temi« (Soldan, IT., str. 90—91.)
Naj veljajo te besede očeta Abraha« ma turti nas Kaiti tudi mi bi še lah« ko navedli mnogo splošnega o teh strašnih zasleplienih časih. Pa že to. kar smo povedali zadostuje. da vidi« mo. Vako čarovništvo predlo našemu narodu v kri in meso in da razume«
ffiO, tla so bili čarovniški procesi že nekaka »narodna potreba«.
Koliko oseb se je moralo zagovarja« ti pred sp. štajerskimi sodišči zaradi čarovništva in koliko žrtev je zahteva* la ta blodnja se ne ve in se točno ste« vilo ne bo dalo nikdar ugotoviti. Naj« važnejši viri, sodni spisi, so se cesto izgubili ali celo namenoma uničili. Ta* ko so n. pr. pred kakimi 40. leti vrgli v Dravo dva voza starih sodnih spi« sov, ki so se nahajali na Vurbergu, ne da bi jih poprej pregledal kak stro« kovnjak. Med temi je bilo brezdvom« no mnogo čarovniških procesov. To je
tudi vzrok, da vemo o vurberških pro. ccsih le malo, čeprav omenjajo že sta« rejši pisatelji (n. pr. Puff), da je bilo tu mnogo čarovniških procesov. Mno» go spisov je še v raznih gradovih, sa* mostanih itd. in čakajo, da jih najde veščak. Tudi občinski zapisniki, m rt« vaške knjige, korespondence iz teh ča« sov itd. utegnejo vsebovati marsikake važne podatke. Tako ostane našim kul« turnim in pravnim zgodovinarjem, ki se hočejo pečati s tem gotovo intere* santnim in važnim predmetom, šef mnogo dela.
Sven Larscn
V Efežu
Med razvalinami maloazijskih mest je Kfez najpomembnejši kraj. Tu je stal Artemision, najsijajnejše sedmerih čudes sveta s kipi Lidija in Praksitela. V tem mestu, čigar rani kulturni napredek naravnost zbega človeka, je predaval filozof Herakiit svoj nauk o večnem teku stvari. V kakšnem blišču in sijaju je šele moral plavati Efez za časa rimskih cesarjev! Toplice, knjižnica in gledališče so zgovorne priče tiste davnine. Slednje je tudi za zgodovino krščanstvu velike važnosti. Tu se je odigral prizor, ki je popisan v zgodovini apostolov (19. poglavje). Množica, naščuvana po srebrarju Demetriju, je več tir demonstrirala zoper Pavlov nauk in je ponavljala klic: Velika je Diana Efežanov! Tu je nastala ena prvih krščanskih občin, tu je deloval in umrl Janez Apokaliptik. V Efezu je 1. 1431. zboroval ekumenski koncil, ki je proglasil Marijo za Mater božjo.
Še v zgodovinski dobi je ležalo mesto v zalivu ob morju. Tekom zadnjih 3000 let pa se je struga reke Kaystre docela izpremenila in ustvarila novo topografsko sliko. Danes leži Efez dve uri od morja. Loči ga od njega močvirnata ravnina. Posebnost te neznatne reke je vplivala celo na tri zgodovinske dobe mesta. Jonski Efez (1000 do 290 1. pr. Kr.) je ležal na vznožju Artetmdl-nega temnlja blizu Panajir Daghg. Ko se je začel zaliv zasipavati, je preložil genija In i Lizimah sedež mesta proti zapadn. Ta h e 1 e n is ti č n o - r im sk o -bi z a n -tinsVi Efez je postal poleg Al^ksnndrije in Selevkije najvažnejše pristanišče v.
Orijentu in se je držal v tej poziciji do 1. 1000 po Kr. Postopno zamočvirje-vanje luke pa je povzročilo, da so direktno zvezo z morjem docela izpod-rezali. Bizantinsko-seldžuško mesto se je razprostiralo okoli griča Ajasolu-ka in je še nekaj časa cvelo. L. 1426. pa je prešlo v turško posest.
Pred petdesetimi leti je bilo antično mesto še razprostranjena razvalina. Šele po zaslugi Angleža J. T. Wooda. ki se je trudil, da je ugotovil lego Ar-teimisiona. so pričeli odkopavati razvaline in odkrili svetišče. To delo je pozneje nadaljeval Avstrijski arheološki zavod. Od 1. 1926. pa vod1 ta dela Jo-sef Keil s pomočjo bogoslovca Adolia Deissmanna.
Iz Smirne se pride v Efez po jako udobni poti. Po triurni železniški vožnji izstopi potnik na postaji Seldžuk, sledi loku iz starega materijala zgrajenega bizantinskega akvedukta in dospe do spodnjega zidu bizantinske naselbine na Ajasoluku. Tu stoje mogočna, z dvema stolpoma flankirana vrata, ki so znana pod imenom »Vrata zasledovanja«. Od tam naprej se je treba vzpenjati. Kmalu stojimo pred izkopano cerkvijo Janeza Bogoslovca. Nad njegovim grobom je da! cesar Justinijan zgraditi kupolasto baziliko, ki se je po svoji lepoti lahko kosala s cerkvijo apostolov v Carigradu. Ves srednii vek je bila ta cerkev iako na glasu, dokler je niso nnnosled Seldžuiki v 14. stoletju izrooali. Ostalo je napravil čas — stavba je jela razpadati
Izkopavanje prof. Keilsa "je pokazalo ostanke te velikopotezne stavbe. Zavzet Stoji človek pred tem čude som iz plemenitega materijah. Razsežnost zgradbe navda gledalca z nepopisnim začudenjem. Marmor teh zidov, stebrov in ■pilastrov se blišči v najčistejši belini. vStebri in zidovi se dvigajo tri do štiri metre nad temelje. Bazilika je bila zidana v podobi križa. Podolgovata ladja ;e imela dve kupoli, vsak stranski podaljšek pa po eno. Poleg tega je bil še osrednji prostor za kupole. Na tem mestu so našli v podzemlju še cel sistem podzemskih izb. Ležale so pod glavnim oltarjem. Sodijo, da izvira vse to iz časa pred cesarjem Justinijanom. Domnevajo tudi. da je bil v enem teh prostorov Janezov grob. Vse. kar se je našlo v baziliki, so prenesli v neko grško cerkev, ki stoji v bližini.
Obiskali smo potem džamijo Iza in smo imeli priliko občudovati eno največjih stavb seldžuške umetnosti. Ta džamija je bila že večkrat obravnavana. Od umetniško popolnih arabskih napisov nad glavnim portalom so se docela ohranili islamski odlitki. Stavba pa se neusmiljeno kruši. Kmalu pojdejo po zlu divne fajanse osrednjih kupol. Pod džamijo pa leže v močvirnatem rokavu zadnji ostanki Artemiziona v stebrih! Cerkev, džamija, tempelj! Na majhnem prostoru zastopniki treh svetov v razvalinah! Kako neizbrisno spričevalo o neprestanem menjavanju stvari!
F.fez cvetoče dobe je ležal med dvema planinskima sistemoma, med Panafir in Biilbiil-Daghom. Ogledali smo si stadion, koncilsko cerkev, terme v bližini starega pristanišča, šli smo po Arkadi-ani, široki marmornati cesti, proti rimskemu gledališču, obiskali Odeum in Celzusovo knjižnico.
Večji del prostega časa pa smo porabili za ogled novih izkopavanj, ki so prekosila vsa naša pričakovanja. Posebno velik vtis nam je napravil poset cerkve sedmerih spečih mladeničev na vzhodni rebri Panajir Dagha. Do dandanašnjega dne se je ohranila legenda o sedmerih krščanskih mladeničih, ki so za preganjanja kristjanov pod cesarjem Decijem zaspali in se šele zbudili, ko je nastopil vlado v Carigradu Teo-dozij Veliki. Ta vladar je baje nad njihovim grobom zgradil cerkev. Sedem metrov globoka, v skale vodeča jama s posameznimi grobovi je že od nekdaj
znana. Grkom in celo Turkom je bila sveta in nedotakljiva. Kail in Deiss-mann sta 1. 1920. tukaj zastavila lopate. Izkopavanja so odkrila cel kompleks katakomb in mavzolejev s stotinami krščanskih grobov. Sredi njih je stala v skalo vsekana cerkev s kupolo z ap-sido in stranskimi vdolbinami in s prekrasno ohranjenim mozaikom v tleli. Glavno pokopališče izkazuje množino grobov v vdolbinah. Celo v tleh so grobovi, na katerih so našli lepe nagrobne plošče. Pot do njih vodi skozi posebno vdolbino v severni zunanji steni. To je cela katakomba. Vzdolž obeh strani dobro obzidanega hodnika je iz-votlenih deset prostorov, katere so oplenili že v srednjem veku. Iz epigra-fov se da sklepati, da so bili mladeniči pokopani najbrže tukaj.
Nadaljnji uspeh zadnjih izkopavanj je delna sprostitev stavbe na severni strani stadiona, ki predstavlja velikanski kompleks prostorov za kopanje. Tudi helenistični gimnasion v Perga-monu je bil razširjen po Rimljanih, ki so ga izpopolnili s termami. Tu je nakopičenih toliko zanimivih reči. da se laiku kar zmede štrena. Tik ogrevalnice (kaldarija) s kurilnimi napravami in njenega cevnega sistema se drži palestra, skozi katero dospeš v prostorno dvorano. Stebri, pilastri in ostanki deloma rekonstruiranega ogrodja dado slutiti, s kakšno razkošnostjo je bilo vse to opremljeno. Vse to je bilo posvečeno Artemidi in cesarju Antoniju Piju (200 let po Kr.). Pred vdolbino, obzidano z marmorjem, stoji oltar, na katerem so žrtvovali cesarju. V tem prostoru so našli niz kipov v naravni velikosti, poleg drugih predmetov kip lovca in Asklepiosa ter posnetek Ikarovega reliefa. Omembe vreden je tudi oddelek za odpadke, ki je v zvezi s palestro. Ta prostor je imel dotok vode in v njem so našli sedeže iz marmorja.
Nismo imeli dovolj časa, da bi si ogledali vse izkopine. Izkopavanja se nadaljujejo s podporo Johna Rockefel-lerja mlajšega. V Ajasoluku nismo mogli prenočiti, ker je kraj zelo mrzličav. Odpeljali smo se torej skozi Scalonovo v Soke. Vožnja po tej gorski cesti visoko nad morjem, ki odpira razgled na z rahlo višnjevo barvo oblife Jonska otoke, se v pogledu lepote pokrajinskega sveta more orimerjati samo s Sicilijo in Monte Carlom.
J Pap
Prstan
Velik slavnostni večer v Pelikaniji, na čast angleškemu poslaniku. Gosti« telj ministrski, predsednik Pelikanije. Odlična dTužba sedi okolu ovalne mi« ze, med njimi tudi knezoškofi; zakaj Pelikanija je dežela trdne vere in ne« omajne morale.
Kljub temu se je zgodilo nekaj muč« nega. Neki gospod je prosil knezoško« fa iz Lukrecije, naj mu pokaže čudo« viti prstan, ki ga je imel na roki. Kne« zoškof je snel obroček s prsta ustrež« Ijivo, dasi ne brez muke. Izročil ga je sosedu pri mizi, ki se je zanimal zanj. Ta ga je dal naprej... in tako je na« pravil prstan pot okolu mize ter nena« doma izginil.
Lahko si predstavljamo poparje« nost, ki se je polastila vseh gostov, če« prav se ni pokazala na obrazih Pogo« vor je hipoma obtičal, vsak se je sku« ial obvladati in nastal je tisti leden mir in viharna tišina, ki spremlja ved« no velike škandale, položaj, ki ga po« znamo, če ne že iz zgodovine lastne dežele, pa vsaj iz kronike. Slednjič se je ministrski predsednik osrčil. Vstal je in spregovoril ob mrtvaški tišini na« slednje besede:
»Gospoda, pomotoma je nekdo iz« med gostov pozabil prstan Erninence pri sebi. Treba je torej ukreniti tako, da pride amulet nazaj brez nepriiet« nosti. Vsak izmed nas ie pripravljen pomagati nesrečniku in mu nuditi nri« jetno priložnost, da vrne prstan. Go« spoda! Sredi mize stoji srebrn pladeui, vsem nam enako dosegljiv. Ugasnili
bomo luč in tisti, ki se ga tiče, naj po« loži prstan na podnos. Čim bomo sli» šali, da je predmet padel, bo luč zopet zagorela, mi pa bomo imeli prstan. Upam, da vsi odobravate moj pred« log.«
Z veseljem je družba pozdravila to pametno in taktno rešitev Ugasnili ser luč in čakali z napetimi živci, dokler ni na mizi zazvenčalo. Vsi so se glo« boko oddahnili. Luč je zopet zagorela, vsi pogledi so obstali na sredi mize.„. Tudi pladnja ni bilo več.
ANALFABETIZEM NA SVETU
»Bureau of Educatioiu v Newyorku je pravkar objavil poročilo o nepismenosti. V zadnjih 50 letih se je v Zedinjenih državah zmanjšala negramo-tnost — da porabim ruski oazj.v — za 14%. L. I87O. je bilo 20% prebivalstva ki ni znalo pisati in čitati, leta 1920. so zaznamovali le še 6%. V nekih manjših fvropskri, državah, ki so bile dolgo nezavisne. ni skoro nobenih analfabetov n. pr. Danska, Švedska, Norveška. V treh velikih ričiirdih Kitajski. Rusiji in Tarčiii. kjer biva 500 milijonov oseb so nedavno vlade uvedle r..r<-2pla?en pouk. Kitajski po-kret, da se odp'a<" klasični jezik in privzame »pej-hua* za slovstveno izrazilo, 'e <1o-slei nairazhotitejg' nnčrt da se spremeni pismeni jezik in odpravi analfabetst To. Ako s'3 zdaj 300 mili ji nov Kitajcev navadi b'?i.i, so bo svetovna rc pismenost skrčila 7,a več ko tretjino Na Japonskem hodi v šolo otrok, v početku Vga veka jih ie bilo ia-np 81%« Na Fifrj.inJh it, v Forto Rieu, kier je bPa v«>dn'f-t prih f.njena zgoli izbranemu, je Unija 1 ii^pravla 'i stanje: pri 10 milijonih («toča» sa se je cepismeno6t za žal3 na 'iC%.
Današnia umetniška nrilopa
»Grintovec in Skuta s poti v Kamniško Bistrico«, po fotografiji naše naj'» boljše amaterke gdč. Dane Kuraltove.
»ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno SO Din. polletno 40 Din. četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji
samo 2 Din. — Naroča se r>ri upravi. Ljubliana, Knaflj •va ul. 5. Naročnina za inozemstvo. ITAJ.1JA četrtletno 8 lir. polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FPANC1JA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol dos
larja na leto.
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. -— Za »Narodno tiskarno d, d.« kot tiskamarja Fran Jezeršek, — Vsi v Ljubljani.
Peto Dana K ure I to v a
Grintovec in Skuta s poti v Kamniško Bistrico