Prekmursko učiteljstvo podaja račun dvajsetletnega dela Proslava jubileja — Dosedanje delo nauk za bodočnost Učiteljsko društvo v Murski Soboti je proslavilo 15. aprila 1940. dvajsetletnico. Tov. predsednik Hajnšek je v lepetn uvodnem nagovoru otvoril zborovanje in pozdravil sosednje društvo Dol. Lendava, daljc bivše tovariše predsednike Požegarja Avgusta kot ustanovitelja prekmurskega društva, Hočevarja Cirila, Gabrijelčiča Franca, Štubla Mirka in Antauerja Evgena, dalje gg. nadzornike Čižeka Gustava, Velnarja Joža in Antauerja Evgena. Nato je prečital pismo tovariške Kos Leopoldine, dolgoletne aktivne društvene delavke, in pismo tov. g. šol. nadzornika v pokoju Jurka Rada. Učiteljstvo, zbrano na jubilcjnem zborovanju, želi svojemu dobrotniku Jurku, da bi nam ostal še mnoga leta zdrav in čil. Tovariš nadz. Jurko je bil prekmurskemu učitelj6tvu vz<jled pedagoga, dober prijatelj in oče vscm. Znal je vzbuditi v prvih povojnih letih v učiteljstvu ljubezen do Prekmurja in prekmurskega Ijudstva. Ker stoji prekmursko učiteljstvo na mejniku dveh neprijateljsko razpoloženih držav, je dolžnost celokupnega obmcjnega učiteljstva, da stoji s svojim delom vedno na braniku naše svobode. Še nikdar poprej ni čutila naša severna meja tolike pozornosti, odločnosti in res prave nacionalne zavednosti kot to zahtevajo razmere danes. ko se majejo fundamenti evropskega reda. Po vzkliku in prisegi večne zvestobe Jugoslaviji in veliki slovanski skupnosti je celokupen učitcljski zbor zapel skupno z mladinskim zborom in pod vodstvom tovariša Bračka Franca »Hej Slovani«. Mladinski zbor je nato še odpel tri nad vse lepc slovenske pesmi, ki bodo ostale vsem zborovalcem v najlepšem spominu. Skupno z mladino je prekmursko učiteljstvo pokazalo in manifestiralo, da živi v Prekmurju slovenski rod. Pred dobrimi 20 leti so bile slovenske pesmi v Prekmurju še prepovedane, pred 20 leti je bilo učiteljstvo in z njimi tudi ljudstvo ter šolska mladina tlačena od tujčeve pete. Sledil je referat prof. Liške »Prišleki in domačini«, v katerem je pokazal vse greške, ki so jih delali naši ljudje, ki so bili poslani v to lepo zemljo, da oblečejo odtujenemu prekmurskemu ljudstvu praznič-no obleko. Prvi slovenski učitelji in slovenski uradniki, ki so bili poslani v Prekmurje, Prekmurca niso razumeli, narečje in običaji so jim delali preglavice. Še več grešk kot uradniki so delale oblasti, ki so s premestitvami po kazni in po službeni potrebi naredili iz tega lepega in najbogatejšega dela Slovenije, »Slovensko Sfibirijo«, namesto da bi poslali na naše ozemlje najbolj izkušeno uradništvo in jih za svojo težko delo nagradili s posebno doklado. Kakšne so razmere danes? Iste! Stari grehi se obnavljajo in želja vseh dobro mislečih in zavednih obmejnih delavcev je, da se s to parolo konča za vedno. Meja potrebuje danes in vedno take Ijudi, ki bodo z v&seljem delali v dobrobit prekmurskega ljudstva in države. V izčrpnem referatu je podal tov. Julij Kontler zgodovino in borbo društva v prvih letih. Opisal je prav Iepo vse težave, ki so delale našemu slovenskemu učiteljstvu velike preglavice, kakor tudi vse greške, ki so bile večidel plod hujskanja političnih dobičkarjev, katerim je učiteljstvo slepo sledilo. Pokazal je tudi na neslogo v stanovsko političnih zadevah, ki je bila učiteljstvu vcdno v škodo, učiteljem žonglerjem v osebno korist? Z veseljem je konstatiral, da so se povojne razmere spremenile in da stoji prekmursko učiteljstvo danes, ko praznuje jubilejnd oblctnico, strnjeno v vseh stanovskih in nacionalnih borbah. Te enotnosti se slovensko učiteljstvo v polni meri zaveda, da nas ne bodo evropske razmere našle nepripravljene. Posebno pa je poudarjal nacionalno čast slovenskega življa. Obema gg. predavateljema se je tovariš predsednik zahvalil ter pozval zbrani učiteljski zbor na složno delo v organizaciji in na složno nacionalno delo med prekmurskim ljudstvom.