SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK XV 1962 UREDILA BORIS OREL IN MILKO MATIČETOV IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1962 90921 »Slovenski etnograf« izhaja letno v eni knjigi — paraît une fois par an Uredništvo in zamenjave — Rédaction et échange: Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20, poštni predal 529-X, telefon 22-475 Uprava — Administration: Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20 Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK XV 1962 UREDILA BORIS OREL IN MILKO MATIČETOV IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1962 VSEBINA TABLE DES MATIERES Milko Matičetov, Imeli smo jih — ni jih več ........................... 7 lis étaient des nôtres — ils ne sont plus Slavko Kremenšek, Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji .... 9 Die Bestrebungen der zeitgenossischen missenschaftlichen Théorie der Ethnologie France Goršič, Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev......... 33 Einige Beitrage zur altslomenischen Gesellschaftslehre Angelos Baš, Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem ......... 55 Die Rosen der mittelalterlichen Volkstracht im sloroenischen Volks- gebiet Janko Moder, Kitar ji in slamnikarji v Dolu pri Ljubljani.............. 73 Strohbandflechter und Strohhutmacher in Dol bet Ljubljana Vlasta Koren, Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju ....... 85 Die Wasseroersorgung und die Brunnenformen im Prekmurje Ivan Grafenauer, Brezen in brezova voda ............................ 101 Marz, der >Birkmonatt, und der Birkensaft Stane Suhadolnik, O brezovi vodi na Notranjskem .................. 106 Vber das Birkenmasser im Notranjsko (Innerkrain) Gorazd Makarovič, Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem ... 107 Das Malen volkstumlicher Hinterglasbilder in Slomenien Emilijan Cevc, Fantastični ptici s panjskih končnic ..................... 119 Znoei phantastische Vogel auf sloroenischen Bienenstock-Brettchen Nikola BonifačićRožin, Sante i Pante (Narodne ručne lutke u Hrvatskoj) 155 ¦s>Šante< et »Panfe« (Marionnettes a main populaires de Croatie) Niko Kuret, Novo o »naši« tradicionalni lutki ......................... 157 Données nouDelles sur la marionnette traditionnelle en Slovénie Zmaga Kunier, Balada o maščevanju zapuščene ljubice ................ 167 Die Ballade von der Rache der verlassenen Geliebten Janez Stanonik, Rex Arturus iz katedrale v Otrantu .................. 199 Rex Arturus of the Otranto Cathedral Radoslav H r o v a t i n, Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi ............................................................... 205 Les problemes de la notation et de la métrique des chansons populaires Slovenes Milko Matičetov, Štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kra- marjem ............................................................. 223 Der Nachlass und die Korrespondenz Dr. Kari Štrekelj's mit Fr. Kramar POROČILA - COMPTES RENDUS Marija Makarovič, O Grebenčevi zbirki v etnografskem muzeju v Ljubljani........................................................... 243 La collection Grebene au Musée ethnographique de Ljubljana Pavla Štrukelj, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1960—1961 253 Les travaux du Musée ethnographique de Ljubljana dans les anées 1960 et 1961 Radoslav H r o v a t i n, Mednarodni simpozij za raziskavanje delavske pesmi v Liblicah pri Pragi 15.—19. marca 1961 ............................ 259 Symposium international pour les recherches sur le chant ouvrier a Li- blice pres de Prague du 15, au 19. 111. 1961 Milko Matičetov, Tretje posvetovanje vzhodnoalpskih narodopiscev v re- toromanski Švici, 28. 8.-2. 9. 1961 .................................. 260 Le troisieme colloque des folkloristes des Alpes Orientales en Suisse rétoromane. du 28 aout au 9 septembre 1961 RAJNIKI — PERTES Marija Makarovič, Prof. dr. Niko Županič ............................ 263 In memoriam Niko Županič Vilko Nov a k, V spomin Božu Škerlju.................................. 264 A la mémoire de Božo Škerlj Milko Matičetov, Anton Cuffolo ...................................... 266 ' KNJIŽNA POROČILA IN OCENE - COMPTE RENDUS CRITIQUES Alpes Orientales II (Volkskunde im Ostalpenraum). Graz 1959 (Sergij Vilfan) .............................................................. 267 Alpes Orientales IIL Basileae 1961 {Vilko Novak) ...................... 270 Indijanske pravljice. Izbral in prevedel A. Širok, Ljubljana 1961 (Janez ' Stanonik) ........................................................... 271 B. Drobnjaković, Etnologija naroda Jugoslavije. Beograd 1960 (Franjo Baš) ...............'................................................. 272 Seljačke obiteljske zadruge, I. Zagreb (Franjo Baš) .................... 273 Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu. Etnologija. NS XV—XVI, Sara- jevo 1961 (Franjo Baš) ............................................. 274 V. Hadžimaiiov, Makedonski borbeni narodni pesni. Skopje 1960 (Rado- slav Hrovatin) ...................................................... 274 W. Jacobeit, Schafhaltung und Schafer in Zentraleuropa. Berlin 1961 (Milovan Gavazzi) .................................................. 275 Viehzucht und Hirtenleben in Ostmitteleuropa. Budapest 1961 (Vilko Novak) ............................................................. 277 Edit Pél, Ungarische Volksstickerei. Budapest 1961 (Vilko Novak) ...... 278 J. Kriza, Az âlomlâto fiu. Budapest 1961 (Vilko Novak) .................. 279 J. Tóth, Népi épitészetiink hagyomânyai. Budapest 1961 (Vilko Novak) 279 V. Diószegi, A samanhit emiékei a magyar népi miiveltségben. Buda- pest 1959 (Vilko Novak)............................................ 281 S. Domotor, Orség. Budapest 1960 (Vilko Novak) ....................... 281 Schwedische Volkskunde — Festschrift S. Svensson. Stockholm—Gote- borg—Uppsala 1961 (Milovan Gavazzi) .............................. 283 G. Tucci, Contributo allo studio del rombo. Napoli 1955 {Milko Matičetov) 284 M. Bošković-StuUi, Istarske narodne priče. Zagreb 1959 (Milko Matičetov) 285 W. Anderson, Novelline popolari sammarinesi. Torino 1960 (M. Matičetov) 287 B. M. Galanti, Vita tradizionale dell'Abruzzo e del Molise, Firenze 1961 (Milko Matičetov)................................................... 287 Ta knjiga ima 6 slikoivnih prilog in 25 slik v tekstu Ce volume contient: 6 planches et 23 dessins dans le texte IMELI SMO JIH - NI JIH VEČ Milko Matičetov Slovenski etnografi bi zdajle lahko z Župančičem potožili, da »gro- bovi tulijo«. Zadnja jesen in zima sta namreč neusmiljeno iztrgali iz naše srede kar tri prominentne delavce. Etnografski muzej v Ljubljani je izgubil najprej svojega ustanovitelja, potem nekaj mescev kasneje svojega aktivnega ravnatelja, antropološka stolica ljubljanske univerze pa svojega vodjo. Septembra 1961 je zatisnil oči profesor dr. Niko Županič.^ Ne- mirni duh se ni mogel sprijazniti s ¦jfpokojem'^, ki ga je delil med Belo Krajino in Ljubljano; skoraj do zadnjega je snoval, koval načrte in nam kakor starosta, hi ga vse rado posluša, razdajal svoj življenjski optimi- zem, vedrino, humor. ^Slovenski etnograf«, ki si šteje v čast, da je imel rajnika med svojimi sodelavci, pa se obenem klanja tudi spominu usta- novitelja in prvega urednika »Etnologa«. (Kaj nam »Etnolog« pomeni, bo na kratko najlepše povedano, če izdam, da smo takrat, ko se je rojeval »Slovenski etnograf I«, pravzaprav ves čas govorili o njem kot o »Etnologu XVIII«.) November nam je vzel profesorja dr. Boža Š k eri j a,^ antropologa s tenkim posluhom tudi za duhovne probleme predmeta svojih razisko- vanj — človeka. Škerljeve knjige so in bojo etnografom zmeraj koristen priročnik. Za sodelovanje pri >Slovenskem etnografu« je Škerlja pridobil njegov vrstnik in sošolec, tretji, od katerega se tukaj poslavljamo, rav- natelj dr. Boris Orel. Ta nas je zapustil letos 5. februarja. Vsi, ki smo mu bili blizu, smo imeli v njem najlepši zgled vztrajnosti pri delu. Vse, česar se je lotil, je dosledno izpeljal, pa čeprav se nam je včasih zdelo nemogoče. Vodstvene, organizacijske dolžnosti je opravljal z ognjem, tožba o težkih bremenih je prišla le redko iz njegovih ust. Čeprav sta morda ostala neizpolnjena ta ali oni načrt ali želja v zvezi z njegovim lastnim znanstvenim delom, vendar si je Boris Orel s tem, kar je izdal in kar še izide postumno, za- gotovil trajen spomenik v slovenski etnografiji. Ena izmed najpomembnejših Orlovih zaslug pa je brez dvoma ta, da je poklical v življenje tale časopis, in sicer v skladu z izdajateljskimi tradicijami Etnografskega muzeja ne kot glasilo ustanove, ampak kot ' Glej spominski članek na str. 263. ^ Spominski članek glej na str. 264. 7 Milko Matičetov osrednje strokovno glasilo vseh raziskovavcev slovenske ljudske kulture. Kako resno je Boris Orel jemal svoje uredniške dolžnosti, se vidi tudi po tem, da je že bolan bral prve prispevke za ta letnik in jih opremil s svojimi pripombami; in tudi ko je bolezen nezadržno napredovala, mi je v enem svetlih prebliskov — okrog novega leta — omenjal sejo ured- ništva. Zal take seje — pod njegovim vodstvom — ne bo nikoli več. Da ne bi posegali v notranjo podobo tega letnika, ki je bil v fe- bruarju že formiran in pri katerem je Boris Orel sam še uredniško soudeležen, čeprav izida ni dočakal, se bo naše glasilo oddolžilo nje- govemu spominu tako, da bo njemu posvečen prihodnji, XVI. letnik »Slovenskega etnografa<. Vseboval bo izčrpno bibliografijo in poskus ocene njegovega dela, rajnikovim prijateljem, strokovnim tovarišem in sodelavcem doma in v tujini pa je dana lepa priložnost, da ob prvi obletnici njegove smrti in hkrati ob šestdesetletnici njegovega rojstva s prispevki iz svojih delovnih področij omogočijo izdajo reprezentativ- nega ^Orlovega zbornika«. Résumé ILS ÉTAIENT DES NOTRES - ILS NE SONT PLUS Pendant l'automne et l'hiver passés, des lacunes tres douloureuses ont été causées, parmi les ethnographes Slovenes, par le déces de trois éminents savants. Aux professeurs Niko Županič et Božo Škerlj, décédés vers la fin de 1961, des nécrologues particuliers sont consacrés (voir pp. 263^264). Au rédacteur de la présente revue Boris Orel, Directeur du Musée ethnographique de Ljub- ljana, qui s'est éteint le 5 février 1962, ayant encore collaboré aux préparatifs pour le volume que voici, toute l'année suivante, la XVI*', du »Slovenski etno- graf« sera consacrée. Que cette communication soit, des a présent, une invitation aux amis et aux collegues du défunt, du pays et de l'étranger, a collaborer au Recueil de travaux dédié a la mémoire de Boris Orel. 8 TEŽNJE V SODOBNI ETNOLOŠKI ZNANSTVENI TEORIJI Slavko Kremenšek Iz zanimanja za tuje in nenavadno, iz potrebe po poznavanju načina živiljenja sosednjih in tudi oddaljenejših etničnih skupin, iz človeko- ljubnih in utilitarnih nagibov so rade vzpodbude za postopno izobli- kovanje znanstvene discipline, ki jo danes imenujemo etnologija in kulturna ali socialna antropologija. Na revolucionarno demokratičnih temeljih, kaj kmalu ogroženih z reakcionarno romantičnimi težnjami, se je razvijala veda, danes poznana predvsem kot etnografija (narodopisje) in za del njenih pro'blemov tudi folkloristika. Z diferenciacijo in specializacijo posameznih znanstvenih disciplin so nekoč enotni antropološki okviri razpadli: izločili sta se fizična in kulturna antropologija (ali etnologija). Etnologija je tako dokončno postala družboslovna veda. V odporu proti tedaj uveljavljeni evolucioni- stični splošno metodološki smeri so se sčasoma izoblikovale šola kultur- nih krogov in kuliurno-zgodovinska šola v Avstriji odnosno Nemčiji, funkcionalistična etnološka šola v Angliji in šola zgodovinske antropo- logije v ZDA. Ob večji ali manjši navezavi na razne novokantovske filozofske tokove in agnosticistične teoreme so' bile te smeri tesno povezane s splošnim razvojem meščanske družboslovne misli. Kljub samovoljnemu identificiranju Morganovega historizma in etnološkega evolucionizma je šla v tem pogledu še najbolj svojo pot; ameriška antro- pdloška šola, ki je ob odločnem odklanjanju evolucionizma ohranila vsaj nekaj pozitivistično obarvanih komponent zgodovinskosti. Seveda pa so vse te antievolucionistične in v resnici tudi antizgodovinske smeri do- življale sčasoma spremembe. Čeprav ni šlo pri tem toliko za menjavo osnovne usmerjenosti, je vendar vrsta novih pojavov pokazala vso pro- blematičnost obstoječega stanja na področju etnološke teoretične misli. Podobna je bila pot etnografije. Vse hitrejše usihanje demokratičnih osnov in postopno spreminjanje narodnoprebujevalnih motivov v nacio- nalistične težnje je vodilo vedo o lastnem ljudstvu v vse večjo izolacijo. Na nemškem jezikovnem območju je bila v času uveljavljanja nacio- nalističnih in imperialističnih ambicij izvedena strokovna delitev na Volkskunde (vedo o ljudski kulturi v okviru visokociviliziranih narodov) in Volkerkunde (vedo o kulturi v kulturnem razvoju zaostalih ljudstev). V koraku z razvojem meščanskega družboslovja je raziskovanje domače ljudske kulture zašlo v slepo ulico pozitivističnega elementarizma s 9 Slavko Kremenšek specifičnim dodatkom zatohlega prežitkarstva. Ob sodelovanju znatnega dela zlasti srednjeevropskega etnografskega strokovnega prizadevanja z najreakcionarnejšimi političnimi tokovi je poraz le-teh še poglobil krizo etnografske vede. Zato je iskanje izhoda iz obstoječega kritičnega stanja osrednje poglavje sodobne etnografske znanstvene teorije. Nedvomno ni prav nič presenetljivo dejstvo, da se sedanja iskanja v etnološki in etnografski znanstveni teoriji razvijajo v zelo različne smeri. Vse te razlike imajo svoj izvor v zgodovinskem razvoju obeh disciplin (ali obeh vej enotne discipline) v posameznih deželah, kakor tudi v različni splošno metodološki usmeritvi posameznih znanstvenih delavcev, ki opredeljuje določno gledanje na celokupnost znanstvene teoj-ije. Kljub tem razlikam, katerih korenine segajo v vsakem primeru izven ozke strokovne problematike, pa je vendar čutiti nekaj pozitivnih stremljenj, ki vodijo k enotnejšemu obravnavanju posameznih vprašanj. Med taka prizadevanja je na primer šteti težnjo po obravnavanju tako imenovane etnografske problematike, to je ljudske kulture v okviru visokociviliziranih narodov, skupaj s klasičnim etnološkim predmetom, to je v družbenoekonomskem razvoju zaostalimi ljudstvi, v okviru enotne znanstvene discipline. Zato je treba tem odločneje zavrniti dozdevno praktične razloge tistih evropskih nacionalnih etnografij, ki si prizade- vajo še nadalje ohraniti škodljivo razdeljenost etnološke vede, da bi ob odstranitvi nepotrebnega plotu ne postala njihova vsestranska proble- matičnost še očitnejša. Seveda pa z enotnim poimenovanjem še nikakor ni natančneje opredeljen predmet proučevanja enotne etnološke vede. Tudi če je etno- logija res neoporečno veda o ljudski kulturi, ostaja opredelitev ljudskega v etnološkem smislu še vedno odprta. Vsekakor je odprto vprašanje širine tega pojma, vprašanje opredelitvenih označb, kajti različna ro- mantično pobarvana konservativna opredeljevanja res ne prenesejo kri- tike sodobnega znanstvenega družboslovja. Kakor bo kasneje razvidno iz nekaterih navedb opredeljevanja kulturne in socialne antropologije, pa so pretenzije zastopnikov le-teh izredno široke in jih kako opredeljevanje ljudskosti sploh ne zaposluje. Opustitev ločevanja med etnologijo in etnografijo kot dveh samostojnih znanstvenih disciplin je tako samo v skladu s položajem v občem zgodovinopisju in drugih posebnih zgodo- vinskih vedah, ki v okviru svojega predmeta ne izpuščajo nobenega obdobja in nobene družbeno razvojne faze iz svojega proučevanja. Vsekakor je zamotanost znanstveno teoretične problematike na etno- grafskem področju, to je na področju proučevanja ljudske kulture viso- kociviliziranih narodov, znatno večja kot na torišču tako imenovane klasične etnologije, kateri je v mejah splošno metodoloških razlik ven- darle uspelo začrtati osnovne, splošno sprejemljive obrise. Zavoljo tega je v pričujočem pregledu sodobne etnološke znanstvene teorije pozornost usmerjena predvsem le na etnografske znanstvenoteoTetične probleme v okviru etnološke ali etnografske raziskave visokociviliziranih narodov. Posebni problemi klasičnega etnološkega področja so bili ob tem do 10 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji dobršne mere zavestno zanemarjeni. Tudi nedoslednost v terminologiji glede nazivov etnologija ali etnografija izhaja le iz potrebe po določnejši opredelitvi problema v skladu z do zdaj običajno prakso. Namen takega pregleda je seveda dokaj prozoren: uvideti ob najrazličnejših naziranjih tisto pot, ki lahko največ pripomore k nadaljnjemu razvoju naše etno- loške vede. Opredeljevanje predmeta Če se najprej ozremo za sodobnimi opredelitvenimi postavkami etnografskega predmeta na nemškem jezikovnem območju, se s tem do- taknemo problematike tistih nacionalnih etnografij, ki so imele s svojimi teoretičnimi vodili vse do danes znaten vpHv na naše etnografsko znan- stveno delo. V tem je tudi opravičilo za nekoliko nadrobnejši pregled omenjenih teorij, posebej še, ker je iskanje najrazličnejših poti na tem območju eno najznačilnejših poglavij sodobne etnografske znanstvene misli. Med najpomembnejše dosežke iskanj sodobnejših usmeritev je vse- kakor šteti odmik od stare »vulgus« teorije, ki šteje vse redkejše privr- žence. Problematičnost te usmeritve, ki je pred desetletji sicer res vladala v evropski etnografski teoriji, so uvideli številni etnografi in so si zato poiskali novih poti. Njihov hodnik je sicer različen, mestoma skromen, celo le navidezen, vendar so stališča te zvrsti antihistorizma močno omajana in niso več tako zelo redki tisti etnografi, ki so uvideli brezpogojno zgodovinskost etnografske problematike. V tem je nedvomno tudi razveljavljenje še leta 1953 zapisanih von Gerambovih tez,^ da je bila že pred pol stoletja s formulacijo »vulgus in populo« jasno začrtana meja predmeta etnografije, ki vse do danes vsaj v splošnih potezah ni izgubila svoje veljave. Zastarela so seveda tudi še tako trdna prepri- čanja, da so najbližja in najvrednejša tista spoznanja, ki izhajajo iz primarnih, neposrednih, naivnih virov materinske plasti, osnovne sub- stance vsakega naroda, ki je najčistejša in najjasnejša pač le daleč v preteklosti. Precej splošen sodoben teoretičen odmik od grimmovske germanistične etnografske usmerjenosti in opuščanje iskanja raznih pra- osnov in prapojavov pa seveda ne pomeni res neke nove smeri, temveč prej povratek k starejšim, manj kompromitiranim znanstvenim osnovam. V avstrijski etnografski teoriji, pa tudi drugod, večkrat navajajo trditev avstrijskega etnografa Leopolda Schmidta, da je etnografija veda o življenju v prevzetih oblikah. Tako je po Schmidtovem mnenju etno- grafija sicer sorodna zgodovinopisju, vendar z lastnim načinom znan- stvene obravnave. Medtem ko zasleduje zgodovinopisje stvari glede na njihovo nastajanje, se etnografija ukvarja z njimi glede na njihovo bivanje. Nasproti dinamiki spreminjanja kot predmetu zgodovinopisja 1 Viktor von Geramb, Der Volksbegriff in der Geistesgeschichte und in der Volkskunde, Zeitschrift fiir Volkskunde 1955, zv. 1—2, str. 7—34. 11 Slavko Kremenšek je statika vztrajanja lastna predmetu etnografskega proučevanja. Etno- grafija je Schmidtu nadalje osnovna veda v vrsti duhovnih ved, prevzete oblike in življenje v teh oblikah pa samo po sebi razumljiv predmet etnografskega proučevanja. Stanje nezavednega participiranja v nekem kulturnem okolju je prav tako lastnost tega predmeta. Sorazmerno ozkemu območju zavednega in refleksivnega življenja kot predmetu zgodovinopisja stoji ob strani široko polje prevzetega mišljenja, čustvo- vanja in ravnanja, s čimer se ukvarja etnografija.^ Podobnega naziianja glede predmeta etnografije je tudi avstrijski etnograf Hans Koren. K predmetu etnografskega proučevanja šteje tiste ljudske plasti, katerih življenjski pojavi kažejo, odmaknjeni individualni samovolji, utirjeno in tradicionalno podobo. Ce govorimo pri tem o prvotnih življenjskih oblikah ljudstva (formulacija von Geramba) ali o življenju na osnovi prevzetih uredb (kakor meni L. Schmidt), je to le razlika v izrazu in ne v bistvu predmeta. Važno pa je le to, da so tako ljudje kakor tudi njihove življenjske oblike, to se pravi ljudska izročila in njihovi nosilci, predmet etnografije. Etnografija je torej po H. Korenu veda o človeku, kolikor je udeležen pri neosebnih, prevzetih življenjskih oblikah. V tej udeležbi in preko nje se kaže ljudsko v človeku. Za etno- grafijoi imajo zato vsi kulturni in socialni pojavi tolikšno vrednost, koli- kor lahko povedo o bistvu človeka.'' Posebno pozornost opredelitvi predmeta etnografske vede je posvetil švicarski etnograf Richard Weiss.'' V prepričanju, da je sociološki kriterij omejitve predmeta etnografije pomanjkljiv, je Weiss to komponento zavrgel. Namesto nje si je izposodil psihološko določilo, mu odmeril odločilno mesto in ga nato skušal s svojimi hipotezami podpreti. Različne plastne teorije, ki skušajo klasificirati posamezne sloje, je v njihovi dotedanji obliki iz svojega sistema odstranil. Prenesel pa je dvoplastno klasifikacijo v »duhovno-duševno zadržanje« ljudi, s čimer je človeško duševnost razdelil na dvoje območij. Vsako človeško bitje ima tako v svoji duševnosti tako imenovani ljudski in neljudski ali individualni del. Pojem ljudski izgublja s tem svoj socialni pomen in označuje določen način psihološkega zadržanja, ki je več ali manj lasten vsakemu člo- veku. Z neposredno povezavo psiholoških kvalitet s pojmovanjem kul- ture mu je uspelo hipotezo o duševni dvoplastnosti prenesti na kulturno področje. Ne da bi pri tem zavedno trčil na kake spoznavnoteoretične težave, je v skladu »s staro resnico« razvil teorijo o področju individualne in področju ljudske kulture, ki izpolnjujeta notranjost človeške psihe. Ker pa je predmet etnografije območje ljudske kulture, so z omejitvijo ^Leopold Schmidt, Volkskunde zwischen Wirtschaftsgeschichte und Rulturgeographie, österr. Zeitschrift für Volkskunde N. S. 9 (1955), zv. 1—2, Str. 1—17; isti, Geschichte der österreichischen Volkskunde, Wien 1951, Str. 10—11. ' Hans Koren, Volkskunde in der Gegenwart, Graz 1952, str. 17 in 29sled. Richard Weiss, Volkskunde der Schweiz, Erlenbach-Zürich 1946, Allge- meiner Teil, str. 5—67. 12 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji na tako imenovani ljudski del človeške duševnosti meje etnografskega predmeta označene. Odprto ostaja le vprašanje, kaj je ljudsko in kaj individualno. Toda tudi ta problem ne dela Weissu posebnih težav. Pri roki ima dvoje preizkušenih določil, občestveno in tradicijsko vezanost. Ljudsko življenje in ljudsko kulturo srečuje povsod tam, kjer se in koli- kor se ljudje v mišljenju, čutenju in delovanju podrejajo avtoriteti občestva in tradicije. Pri tem pa posebej svari pred zamenjavo obče- stvenosti in masovnosti. Oba pojava sta Weissu kvalitativno različna. Le občestvena vezanost je obstojna, masovni pojavi so trenutnega po- mena. Za občestvenost je značilna tradicija, le-ta korenini v neizkoren- Ijivih duševnih svojstvih človeka. Potreba po tradicijski vezanosti iz- polnjuje ljudski del človeške duševnosti. In ta potreba je last vsakega individuuma. Kakor je ljudsko del vsakega človeka, je ljudska kultura sestavni del kulture nasploh. Toda ljudske kulture ne ustvarja ljudski del človeškega jaza. Njen izvor je v individualni kulturi, ljudski del jo le sprejema in nosi. Vsako spreminjanje v območju ljudske kulture ima svoj izvor v individualni kulturi in vsako tolmačenje izvora sega zato nujno v kulturnozgodovinsko področje. Prav tako pa je čutiti tudi vpliv nezgodovinske ljudskosti na ustvarjanje v individualnem ali zgodovin- skem delu kulture. Na teh prehodih iz nezgodovinskega v zgodovinsko območje se stika etnografija s historiografijo. Pri tem pa Weissa ne pri- teguje večja časovna globina. Nasproti »antikvarni, muzealni znanosti« se zavzema za znanost o sodobnosti (Gegenwartswissenschaft). V vrsti zelo plodne teoretične dejavnosti zahodnonemških etnografov so pogostni teoretični sestavki Karla Meisna. Tudi Meisen nastopa v svojih spisih^ proti antikvarno usmerjeni etnografiji bratov Grimm in se ogreva ob tem za univerzalizem Riehlovih etnografskih konceptov. Zavzema se za pritegovanje vseh socialnih slojev in socialnih skupin v etnografsko proučevanje, pri čemer podčrtuje pomen delavske in mestne etnografije. Po njegovem mnenju je etnografija v tesnem odnosu z vsemi ljudskimi plastmi, ki vse, čeprav v različni meri, participiraj© v dejansko ljudskem kot osnovi vsega človeškega in kulturnega razvoja. Tako je problematika etnografije zelo mnogovrstna in pisana, etnografija je ena najbolj univerzalnih, najbolj problemskih ved. V tem je podobna filo- zofiji. Etnografija je veda o ljudstvu, o vseh življenjskih pojavih ljud- stva. Bistveni karakteristiki etnografskih pojavov pa sta — tudi v Mei- snovih teoretičnih izvajanjih — občestvenost in tradicionalnost. Vsa ljudska kultura je skupnostnega, občestvenega značaja. Predmet etno- grafskega proučevanja pa so prav tako tudi obdobja razpadanja in spreminjanja dotedanjih konstantnih pojavov in stanj. Če se ta proces ' Kari Meisen, Der gegenwärtige Stand der wissenschaftlichen Volks- kunde, Rheinisch-westfälische Zeitschrift für Volkskunde 1 (1954), zv. 1, str. 1 do 19; prim, še: Volkskunde als Sozialwissenschaft, nav. časopis 1955, zv. 3, str. 137—155; Stoffsammlung, Problematik und Methoden der Volkskunde, Rheinisches Jahrbuch für Volkskunde 1 (1950), str. 7—11; Europäische Volks- kunde als Forschungsaufgabe, nav. čas. 3 (1952), str. 7—40; idr. 15 Slavko Kremenšek odvija v sedanjosti, se zgodovinsko proučevanje etnografije (ki je zgodo- vinska veda) prelevi v tako imenovano etnografijo sedanjosti (Gegen- wartsvolkskunde). Ob tem pa ostaja še vedno odprto vprašanje ob- čestvenosti in tradicionalnosti kot določitvenih kriterijev predmeta etnografije. V vrsti novejših teoretičnih razprav sta obadva pojma morala vsaj posredno doživeti v določenem smislu svojo anulacijo. Toda pri Meisnu, kot že na primer prej pri Avstrijcih in Švicarju Weissu, se obedve postavki javljata v podčrtanem pomenu. Med resna prizadevanja po razširitvi etnografije s sodobnimi pro- blemi in istočasna zavračanja tako imenovane antikvarne usmerjenosti dela nemške etnografske vede je šteti naziranja znanega nemškega teoretika in praktičnega delavca na področju tako imenovane industrij- ske etnografije Wilhelma Brepohla.* Ob naslonitvi na H. W. Riehla, precejšnjo avtoriteto nemške etnografske teorije, nastopa Brepohl proti »antikvarni« usmeritvi in ozkosti predmeta nemške etnografije. Predmet njenega zanimanja bi morale biti široke ljudske plasti, skupnost vseh skupaj živečih, skupaj delujočih, kulturnO' in jezikovno povezanih, med- sebojno krvno sorodnih ljudi v določeni pokrajini, večinoma v lastnih političnih okvirih. Izvzete naj bi bile le izredne osebnosti, politični vodje, umetniki, znanstveniki, vodilni gospodarstveniki in tako dalje. Na tak način naj bi bilo izključeno vse, kar je čisto in izključno posebnost in značilnost posameznikov. Etnografija bi tako zajela problematiko ljud- skega svetovnega obzorja, mentalitete, ljudske kulture, osvobojene vseh zgolj individualnih značilnosti. S to in tako razmejitvijo na zgolj indivi- dualno in ljudsko pa Brepohl svoje omejevanje takoi rekoč zaključi. Vse ostale določitvene označbe tako imenovane »zgodovinsko-lingvistične« etnografske usmeritve, izšle iz Grimmove etnografske koncepcije, zavrže. Vsa stara, sodobno problematiko le slabo vključujoča omejevanja od- klanja. Zahteva obravnavo ljudske kulture v celoti. Način življenja, življenjski stil različnih, diferenciranih ljudskih slojev v različnih zgodo- vinskih obdobjih priznava za pravi predmet etnografskega proučevanja. Ugotavlja, da ozko antikvarično pojmovana ljudska kultura v resnici izginja. Zato je treba spremeniti omejenoi pojmovanje. Vprašanje oblik mora postati vprašanje stila. Duševno razpoloženje in svetovno obzorje stopata kot vprašanji v ospredje. Izročila niso več poseben predmet iskanja. Etnografiji je šele tako odprta pot v raziskavo modernih so- cialnih oblik. Brepohl pravi dobesedno takole: »Ce ne pojmujemo ljudskosti filološko, temveč psihološko-sociološko (ali fenomenološko), je le-ta še danes prav tako živa, mnogolična in tvorna kot kdajkoli poprej. Le sile tradicije so zamenjale sile razuma.«' Tudi alternativa asociativ- nost — racionalnost Brepohla ne zadovoljuje več. Verjame v zgodovin- ^ Wilhelm Brepohl, Die Geschichtlichkeit des Volkstums und der Gegen- stand der Volkskunde. Zeitschrift fiir Volkskunde 52 (1955), str. 1—38; isti, Das Soziologische in der Volkskunde, Rheinisch. Jahrbuch fiir Volkskunde 4 (1953), str. 245—275. ' Die Geschichtlichkeit des Volkstums ..., str. 31. 14 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji 8 skost ljudskosti. Ve, da še vedno obstaja relativna skupnost življenjskega razpoloženja, svetovnega obzorja in življenjskega počutja. Vse to mu omogoča vključiti velemesta in industrijska naselja med probleme etno- grafije. Stil, način mu postaneta središči etnografskih opažanj in etno- grafija znanost o zadržanju in življenjskem počutju ljudstva. Brepohlovim postavkam podobno je pojmovanje etnografije v se- stavku Josefa Diinningerja o 19. stoletju kot etnografskem problemu.' Diinninger opozarja, da v etnografiji ne sme iti v prvi vrsti za obravna- vanje izoliranega, temveč za osnove zgodovinskega dogajanja, za tisto, kar zgodovinske pojave oblikuje. Zato je treba po njegovem mnenju posvetiti več pozornosti pogojem in gonilnim silam spreminjanja. Neumestna je nadalje izolacija in specializacija na poseben »ljudski svet«, kajti vsak problem je treba jemati kot člen v celoti zgodovinskega dogajanja. Ob zavzemanju za industrijsko etnografijo pravi, da je treba prenesti te- žišče zanimanja od oblikovanega na oblikujoče, od >občestvene posesti« na »način zadržanja«. K temu dostavlja: »Med običajnim rekonstruira- njem starih podob ,arhaične družbe' in moderno industrijsko etnografijo je velika vrzel, ki jo bo treba premostiti.« Čeprav se je Diinninger ognil določni in neposredni označbi in opredelitvi predmeta etnografije, so navedena izvajanja zadovoljiva. Odločna zgodovinska usmerjenost, po- vezava etnografske problematike s celotnim zgodovinskim kontekstom, navajanje k bistvu problemov in celo neopredeljevanje težko opredelji- vega so postavke, ki nedvomno zaslužijo pozornost. Medtem ko se nemška in še zlasti avstrijska etnografija počasi in s precejšnjo težavo izvijata iz zastarelih teoretičnih okvirov, ubira skan- dinavska (predvsem švedska) etnografija, ki je po mnenju nekaterih teoretikov temeljila prav tako na romantičnih osnovah, v vprašanju predmeta etnografije svobodnejša in širša pota. Sam Owen Janssen je v svojem orisu dejavnosti švedskih etnografov v desetletju 1939—1949' ugotovil, da BO se v tem času meje etnografske problematike razširile, da je poleg kmečke kulture postalo predmet etnografskega zanimanja tudi delavstvo, da so bila pritegnjena mesta in do neke mere celo gosposki dvori. Na to razširitev so imele svoj vpliv sociološke in socialnoantropo- loške smeri, uveljavljene zlasti na Angleškem, prav tako pa tudi teore- tična izvajanja, katerih avtor je predvsem Erixon. Sigurd Erixon označuje etnografijo kot vejo oibče etnologije, »apli- cirano na civilizirana ljudstva, na njih razporejenost in kompleksne kulturne pogoje... kot študij človeka, realizem s primerjalnim in zgodovinskim raziskovanjem kulture na regionalni in sociološki osnovi ter upoštevajoč nekatere biološke in psihološke aspekte.«^" Zanimanje ' Josef Diinninger, Das 19. Jahrhundert als volkskundliches Problem. Rheinisches Jahrbuch fur Volkskunde 5 (1954), str. 281—294. * Sam Owen Janssen, Die volkskundliche Tâtigkeit in Schweden seit 1939, Schweiz. Archiv fur Volkskunde 45 (1948), zv. 5, str. 167—172. Po Vilku Novaku, Mednarodni etnološki kongres v Stockholmu, SE 5 (1952), str. 272. 15 Slavko Kremenšek Švedskih etnografov se razteza tudi ven iz Skandinavije, na druga evropska ljudstva in njihovo kulturo. Zavoljo primerjave so pritegnjene tudi važnejše primitivne kulture. Predmet etnografije je poleg tega tesno povezan in do neke meje celo identičen s celo vrsto družbenih ved. Spričo močnega poudarka na sociološki komponenti etnografske raziskave je švedska etnografija zelo blizu sociologiji kot posebni družbeni vedi. Po- mnenju S. Erixona bi jo lahko označili kot »resnično sociologijo«, ki proučuje konkretne socialne pojave s povezavo zgodovine in analize sodobnega življenja. Ko se dvigne ali razširi etnografija v občo etno- logijo, dobimo vedo, ki zajema človeka kot kulturno bitje v njegovi celoti. S tem se etnologija, kakor jo pojmujejo Švedi, tudi tesno približa ameriški kulturi antropologiji, ki se ponaša z izredno širokimi in de- jansko neopredeljivimi mejami. Pred pregledom socialnoantropoloških in kulturnoantropoloških predmetnih označb pa velja posvetiti nekaj odstavkov vzhodnoevropski, zlasti še sovjetski etnografski teoretični misli, ki kljub sprostitvi togih etnografskih predmetnih okvirov odreja etnografiji ustrezno mesto posebne družbene vede brez neosnovanih ambicij. »Etnografija je veja zgodovine«, pravi S. P. Tolstov v članku »Etno- grafija in sodobnost«,»ki proučuje kulturnobitne svojine različnih narodov sveta v njih zgodovinskem razvoju, probleme izvora in kulturno- zgodovinskih medsebojnih odnosov teh narodov in ugotavlja zgodovino njih preseljevanja in premikanja.« Naslednji vidni sovjetski etnograf S. A. Tokarev meni v uvodu v svojo Etnografijo ljudstev ZSSR,^^ da se etnografija kot del zgodovinopisja dotika celega niza drugih disciplin in je z njimi povezana. Ob raziskovanju preteklosti tega ali onega naroda stopa etnograf v čisto historiografske področje, v zgodovino gospodarstva, kulture itd. Ob zanimanju za sodobna vprašanja se srečuje z delom ekonomista, agronoma, arhitekta, zdravnika, prosvetnega de- lavca in drugih, kajti načelno obsega etnografija vse strani življenja vsakega naroda. Po ugotovitvi, da je zunaj Sovjetske zveze etnografija preozko pojmovana, pravi Tokarev, da ne proučuje etnografija samo preživele oblike ljudskega življenja, ampak tudi razvite in sodobne, ne samo pretekle, temveč tudi sedanje. Posveča se tudi proučevanju iz- ginulih ljudstev. Ne spada pa v področje etnografskega raziskovanja vsa problematika v življenju ljudstev, posebno sodobnih, visokokulturnih narodov, ker se s številnimi problemi ukvarjajo druge vede. Sodobna tehnika, različne strani duhovne kulture itd. vse to je predmet posebnih disciplin. Etnograf se ne meša v njih delo, a se seznanja z njihovimi dosežki. Čeprav proučevanje sodobne problematike ni izključna usmeritev sovjetske etnografije, je to poglavje etnografskega dela posebej poudar- ki S. P. Tolstov, Etnografija i sovremenost, Sovetskaja etnografija I (1946), zv. 1, str. 3—11. »2 S. A. Tokarev, Etnografija narodov SSSR, Moskva 1958. 16 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji jeno. Proučevanje socialistične kulture in biti narodov ZSSR, kakor tudi sodobne biti narodov in ljudstev na svetu sploh, je po zatrjevanju sovjetskih etnografov zavzelo v sovjetski etnografiji vodilno mesto. V vsakem primeru pa so osnovni predmet etnografije bit, način življenja, nravi posameznih ljudstev, privajeni način življenja ljudskih množic. Z ljudsko bitjo je tesno povezano moralno naziranje ljudi, ta odsev ljudske biti; nanjo se veže psihična podoba ljudstva, javljajoča se v specifičnostih ljudske in narodne kulture. Pri proučevanju etnične ali nacionalne specifičnosti ljudstev gre sicer za proučevanje svojstvenosti nacionalnih kultur, vendar je v okviru etnografije upoštevati le take sestavine, ki jih druge vede ne zajemajo v svoj delokrog. To so vpra- šanja naselij in bivališč, noše in prehrane, ljudske umetnosti, življenjskih navad, biti v vsej njeni raznolikosti. To je problematika vsakdanjega življenja ljudskih množic, so vprašanja biti in nravi delovnih ljudi, kmetov, delavcev, ki so po mnenju sovjetskih etnografov izključni tvorci vseh materialnih dobrin človeštva. Pri tem gre za obravnavo tipičnih primerkov, za genezo pojavov, za dialektični proces družbenega razvoja. Ob spremenjenih družbenozgodovinskih razmerah so se v dobršni meri pod vplivom sovjetskih etnografskih teoretičnih postavk v procesu številnih metodoloških diskusij temeljito spremenile etnografske teore- tične osnove v tako imenovanih državah ljudskih demokracij. Tako meni na primer vzhodnonemški etnograf Wolfgang Steinitz, da je pro- blematika, ki naj bi sodila bodisi v okvir etnografije (Volkskunde) ali etnologije (Volkerkunde) docela identična, da med občo in nacionalno etnografijo ni in ne more biti načelnih razlik. V tem pogledu se Steinitz opredeljuje proti »subjektivističnim« naziranjem V. Geramba, A. Haber- landta, R. Weissa, L Weber-Kellermannove in drugih. Na vprašanje, kaj je treba razumeti pod pojmom »ljudski« in kaj je potemtakem predmet nemške etnografije, odgovarja, da je z marksističnega aspekta treba govoriti o delovnih slojih, čeprav si ni na jasnem glede vključevanja industrijskega delavstva v okvir etnografskega proučevanja. Posebej pa opozarja na pomen proučevanja progresivnih, demokratičnih sestavin v okviru posameznih nacionalnih kultur. Potemtakem je dolžnost nemške etnografije raziskovati problematiko nemškega delovnega ljudstva, nje- govo materialno in duhovno kulturo in to v vsej njuni medsebojni zvezi, medsebojni pogojenosti v procesu zgodovinskega razvoja. Se poseben del naloge je v raziskavi deleža delovnih množic v nemški nacionalni kulturi.^^ Po mnenju Poljaka Kazimierza Dobrowolskega bi se dala aktualna raziskovalna zanimanja poljske etnografije razvrstiti takole: tradicio- nalna kmečka kultura, sodobni preoblikovalni proces kmečke kulture, delavska kultura, zgodovina kulture delovnih slojev na Poljskem, izobli- kovanje poljske etnične skupnosti in njen teritorij, teorija razvoja kul- W. Steinitz, Nekotorye voprosy nemeckoj etnografii, Sovetskaja etno- grafija 1955, ZV. 2, str. 54—65. 2 Slovenski etnograf Slavko Kremenšek ture. Ob ugotavljanju, da se interesno področje poljske in vse svetovne etnografije stalno širi, pravi Dobrowolski, da ni mogoče in niti ni nujno podati končne obrise etnografskega predmeta. Ravno vprašanja, ki se nahajajo na obrobju etnografije oziroma na meji s sosednjimi znanostmi, utegnejo nuditi zelo dragocene izsledke. Raziskava žive sodobne družbe in njene kulture kot zadnjega člena v zgodovinskem razvojnem procesu je, tako pravi Dobrowolski, najadekvatnejše področje etnografije kot zgodovinske vede.^^ V skladu z novimi, jasnejšimi teoretičnimi osnovami je v zadnjem desetletju osnovno zanimanje češkoslovaških etnografov osredotočeno na raziskavo sodobne kulture in biti češkega in slovaškega naroda. Njihovo prizadevanje je še zlasti posvečeno proučevanju specifičnosti delavske kulture, prikazu njenega izvora, formiranja, kakor tudi spreminjanja stare, tradicionalne kulture ob spremenjenih družbenoekonomskih raz- merah.^"' Načelom sovjetskih etnografov o raziskovanju sodobnega kmečkega življenja so podobna naziranja nekaterih madžarskih etnografov. Tudi njim gre za obdelavo celotnega procesa spreminjanja na madžarski vasi, gre jim za tipične pojave, pri čemer naj bi bila posvečena posebna pozornost odnosu med vsebino in obliko ljudske kulture kot enemu bistvenih vprašanj etnografske vede. Vendar večina madžarskih etno- grafskih delavcev, po besedah L. Kardosa leta 1956,^" še vedno' kaže svoje nerazpoloženje do nove tematike. Povojni metodološki pretresi so usmerili tudi romunsko in bolgarsko etnografijo na novo pot. Ob raziskovanju sodobne kirlture in biti de- lovnih slojev so se bolgarski etnografi zavzeli zlasti za proučevanje poti razvoja bolgarske družine, za problematiko formiranja socialistične mo- rale in podobne probleme. Romunski etnografi so ob naglaševanju potrebe po povečanem zanimanju za sodobne probleme še posebej pouda- rili pomen raziskovanja ljudske miselnosti itd.^'' S tem pa bi bil pregled predmeta vzhodnoevropskih etnografij v tem okviru lahko zaključen. Kolikor se povrnemo k socialnoantropološkim predmetnim okvirom, posebej angleškim, je treba ugotoviti, da širi angleška socialna antropo- logija že nekaj časa svoje meje tudi na višje in visoko razvite družbene oblike, s čimer ni njena problematika zanimiva samo za tako imenovano " Po poročilu Edwarda Pietraszka, Etnograficzna konferencja metodo- logiczna, Demos 1960, zv.2, str. 126—129. K. Fojtik, Aus den Ergebnissen der ethnographischen Forschungen im Rossitz-Oslawaner Steinkohlenrewier, Acta ethnographica academiae scientia- rum hungaricae 5 (1956), zv. 3—4, str. 281—315. Tj. Kar dos, Etnograf ičeskie voprosy socialističeskogo raz viti ja venger- skoj derevni, Acta ethnographica ... 5 (1956), zv. 3—4, str. 247—280. " Po poročilu B. Božikova o delu etnografskega instituta in muzeja bol- garske znanstvene akademije, Sovetskaja etnografija 1960, zv. 1, str. 108—111. Ion Vleducin, O razvitii romynskoj etnografii v uslovijah narodno-demokra- tičeskogo stroja, Sovetskaja etnografija 1957, zv. 3, str. 101—106. 18 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji klasično etnologijo, temveč tudi za raziskovalce ljudske kulture raz- vitejših etničnih skupin. S tem njenim korakom v novo raziskovalno področje je iz dosedaj izključno v sodobnost usmerjene raziskave ob razpoložljivem zgodovinskem gradivu posegla tudi v časovno globinsko smer. Vendar je ta porast zanimanja za zgodovino in spreminjanje socialnih struktur v okviru socialne antropologije le sekundarnega zna- čaja, v ospredju je še vedno zgolj problem osvetlitve današnjega druž- benega stanja. Z razširitvijo tematike, z zanimanjem za moderne, kul- turno razvite socialne skupine pa se je socialna antropologija seveda znašla v dokaj neopredeljenem položaju. Vse bolj namreč ostaja odprto vprašanje mesta socialnoantropoloških raziskav sredi drugih družbenih ved. Zlasti je v tem pogledu problematičen odnos do sociologije, kajti dosedanja delitev po predmetu na primitivnejše družbene skupine in naprednejše industrijske družbe^^ razpada. Vodilni predstavnik ameriške funkcionalistične etnološke šole Radcliffe-Brown je bil zato mnenja, da prihaja s takim razvojem vse bolj do izraza tako imenovana kompara- tivna sociologija in ostaja socialna antropologija njen sestavni del.^** Daryll Forde pa je ugotovil, da so ob tem zbliževanju socialne antropo- logije in sociologije nekateri socialni antropologi docela prekinili s psihološko usmerjeno antropologijo, z arheologijo in etnologijo in se štejejo med sociologe, ki se ukvarjajo z raziskavo in analizo manjših družbenih skupin.^" Podobnega naziranja glede odnosa med etnološko ali kulturnoantro- pološko in sociološko problematiko so nekateri ameriški etnologi. Tako je Ralph Linton prepričan, da je osnovna razlika med etnologijo na eni strani in sociologijo na drugi v tem, da je sociologija omejila svoje raziskovanje v glavnem v ozki okvir lastne družbe in lastne kulture. Iz te njene zaprtosti v proučevanje domačih uredb pa izhaja, da niso njeni zaključki uporabljivi za vse človeštvo, niti za domače razmere v pogojih hitrih sprememb. To je nujno povzročilo razširitev socioloških okvirov in spremembo vrste teoretičnih postavk. S tem pa se, po njegovem mnenju, obedve vedi v teoretičnem pogledu tako hitro zbližujeta, da se zdi docela verjetno, da ne bo v nekaj letih tu več pomembnih razlik.^^ S tem seveda izraža Linton samo to, kar je že dlje časa poznala n. pr. francoska sociologija, ki ni nikoli znala najti prav jasne ločitve med sociologijo in etnologijo* in kar je značilno za delo v nekaterih francoskih socioloških institucijah še danes. W. H.Scott, Betriebssoziologische Forschung und Anthropologie, Soziale Welt 1954, z v. 1, str. 10—20. 1" Radcliffe-Brown, A.R., Method in Social Anthropology, Chicago 1958, str. 104. ^ Daryll Forde, Anthropologie und Soziologie, Kolner Zeitschrift fiir So- ziologie und Sozialpsychologie 8 (1956), zv. 2, str. 171—185. Ralph Linton, The Scope and Aims of Anthropology v delu The Science of Man in the World Crisis, ed. R. Linton, New York 1945, str. 3—18. 2* 19 Slavko Kremenšek Sicer pa si ameriški kulturni antropologi ne delajo skrbi glede usode svoje stroke, kajti njene meje so izredno široke in njene pristojnosti v okviru družboslovja tako rekoč vsesplošne. Za bližjo predstavo o tem, kaj si lahko, oziroma kaj si moramo tolmačiti pod pojmom kulturna antropologija, naj nam služi opredelitev znanega ameriškega kulturnega antropologa C. Kluckhohna. Kulturna antropologija, ki predstavlja poleg fizične antropologije del splošne antropologije, vključuje po Kluckhoh- novem naziranju arheologijo (študij ostaUn preteklih obdobij), etno- grafijo (čista deskripcija navad in običajev živečih ljudstev), etnologijo (komparativni študij preteklih in sedanjih ljudstev), folkloristiko (zbi- ranje in analiza dramatskega, glasbenega in pripovednega blaga, ohra- njenega po ustni tradiciji), socialno antropologijo (študij kulturnih pro- cesov in kulturnih struktur), jezikoslovje (študij mrtvih in živih jezikov) in vedo o odnosu med kulturo in osebnostjo (odnos med določenim na- činom življenja in karakterno psihologijo). Temu se pridružuje še po- sebna veja, tako imenovana uporabna antropologija (applied anthropo- logy).^^ Po vsebini sicer po navadi bolj skromne, pa zato dostikrat manj določne so nekatere druge opredelitve. Kulturna antropologija je v njih označena tudi kot etnologija ali etnografija. Iz vseh opredeUtev pa je razvidno, da je ameriška kulturna antropologija izraz določnih, močno splošnih univerzalističnih tendenc v ameriški etnologiji. Kakor kaže Kluokhohnova razlaga, so težnje kulturne antropologije, ki vsaj pod etnografijo, etnologijo in folkloristiko vključuje klasične etnološke pro- bleme, res univerzalne. Kakor pravi Kluckhohn sam, se kulturna antro- pologija vzdiguje s tem na položaj filozofije zgodovine (odnosno se le-ta izenači z antropologijo), na stopnjo splošne sociologije, pri čemer je še posebej podčrtano, da šele antropologija vključuje resnično vse človeštvo v okvir svoje obravnave. Seveda se ameriški kulturni antropologi zavedajo, da je tako ob- sežna naloga nerešljiva brez posameznih, specializiranih znanstvenih disciplin. Kulturna antropologija bi bila tako le nekak vezni člen, ne- kaka osrednja veda ali konvergenčna točka za različne družboslovne znanstvene panoge. Spričo identificiranja nekaterih opredelitev kulturne antropologije s sociologijo in spričo vse večjega zanimanja kulturnih antropologov za sodobne ameriške in evropske kulture iščejo ameriški antropologi tudi nekatera druga pota. Tako se zavoljo obstoječega kri- žanja kulturne antropologije s sociologijo in socialno psihologijo razvija posebna znanstvena disciplina, imenovana kulturologija (za to se za- vzema zlasti v marsikaterem pogledu progresivni ameriški etnolog Lesile A. White), ki naj bi mimo sociologije in psihologije uporabljala vsaj svojo posebno kulturološko terminologijo. S tem pa je tako usmerjena kulturna antropologija oziroma posebna kulturologija na poti izolacij- skega procesa, ki je lahko le odsev dokaj problematičnega splošno meto- 22 C. Kluckhohn, Mirror for Man, New York 1949, str. 300. 20 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji dološkega koncepta. Kolikor taki poskusi ne nudijo jamstva za ustrezno opredeljevanje predmeta etnološkega proučevanja, ohranja ameriška kulturna antropologija še nadalje zadnjo besedo v pojmovanju širine etnološkega predmeta. Splošnometodološka usmeritev S pojmovanjem predmeta je seveda povezano vprašanje splošno- metodološkega usmerjevanja etnološkega znanstvenega dela, oziroma bolje: od splošnometodološke, to je idejne usmeritve je do dobršne mere odvisno pojmovanje predmeta etnološke vede. Z izbiro predmeta pa so najtesneje povezani tehnični, delovni prijemi, ki omogočajo analitičen, induktivno zastavljen pretres posameznih znanstvenih vprašanj in ustvarjajo s tem pogoje za kvalitativno rast znanstvene spoznave. Ni naš namen, da bi se ob vsej raznolikosti pojmovanj predmeta etnologije kakorkoli spuščali v vprašanje delovne metodologije. To te- matiko bomo v tem pregledu zanemarili tudi zato, ker je lahko povsem brezplodno razpravljanje o delovnih prijemih, o virih itd. za znanstveno temo, ki ni docela konkretno opredeljena. Zato so v tem okviru za nas lahko edino zanimivi problemi splošnometodoloških usmeritev, ki raz- krivajo odnos posameznih znanstvenih delavcev ali znanstvenih šol do etnološke problematike v njeni celoti in preko te do splošnih in temeljnih vprašanj družboslovja. Posredno so bila ta vprašanja več ali manj že načeta v odstavkih o opredeljevanju predmeta etnološke vede. Temu naj bo v istem zaporedju dodanih še nekaj ugotovitev kot poskus detajlnejše osvetlitve nedvomno najvažnejšega poglavja etnološke znanstvene teorije. Razlaga velike podobnosti v fiziognomiji večjega dela srednjeevrop- ske etnografske vede s slučajnostjo bi bila neprepričljiva. Poskus na- zornega tolmačenja zveze z družbenozgodovinsko osnovo bi zahteval dodaten prostor in posebne okvire. Teza, da je raziskava srednjeevropske ljudske kulture znanstveni nedonošenček srednjeevropskega razvoja meščanske družbe zadnjih dobrih sto petdeset let, je sicer lahko cenena, mami pa vendarle poskus njenega dokazovanja. Kolikor je progresivnim krogom narodnoprebujevalnega obdobja uspelo pritegniti problematiko ljudskega življenja v območje znanstvenega zanimanja, toliko je ostala etnografija v kasnejših obdobjih docela neupravičeno na obrobju ostalih vej družboslovja. Sicer je ves čas pritegovala vrsto marljivih ljubiteljev, ki pa niso znali in kot otroci svoje dobe tudi niso mogli dati etnografski vedi sredi drugih družbenih ved take temelje, ki bi ji zagotavljali nemoten in naraven razvoj. Nasprotno: iz obrobnega položaja so kaj kmalu rasle teoretične utemeljitve, ki so v svoji kratkovidnosti utrjevale in na najrazličnejše načine poglabljale prav ta položaj. Obdajanje z umetnimi in znanstveno nevzdržnimi plotovi, metodološka nejasnost in iskanje svojega mesta in vloge so način in rezultat uravnavanja tega procesa. Vendar se tudi etnografiji zastavlja poleg osnovnega vprašanja 21 Slavko Kremenšek O tem, kako proučevane stvari dejansko so, še drugo, tehtnejše vprašanje, zakaj so stvari takšne kot so in ne drugačne. Tukaj pa n. pr. tudi Leopold Schmidt potoži: »Zgodovina je prav zaradi tega dejstva obudila k živ- ljenju popolnoma somostojno vedo, filozofijo zgodovine. Etnografija še do danes nima ničesar podobnega.«^^ Najrazličnejše kombinacije metod sosednjih ved pri tem vprašanju seveda nič ne zaležejo. To je očitno jasno tudi Leopoldu Schmidtu. Zato je lahko čisto res, da so metode filologije in arheologije, psihologije in sociologije, zgodovinopisja in geo- grafije imele izmenoma odločujoč vpliv na etnografijo, kakor meni L. Schmidt.^" Res je lahko tudi to, da sta danes v ospredju zadnji dve in je tako dobila etnografija svoje mesto med gospodarsko zgodovino in antropogeografijo. Toda brez jasne idejne, to je splošnometodološke orientacije bo navedeno vprašanje v vsakem primeru še nadalje ostalo brez odgovora. Splošnometodološka vprašanja so vsaj posredno dosti jasneje opre- deljena v psihologistični in subjektivistični metodološki usmeritvi Ri- charda Weissa. Tudi pri njem naj bi zvarek neke posebne geografske, sociološke, psihološke in historične metodološke komponente predstavljal enotno etnografsko metodo. Sicer pa je Weiss s svojim ločevanjem kul- turnega življenja na individualni in ljudski, na zgodovinski in nezgodo- vinski del dovolj jasno' izločil vsak resnično zgodovinski splošnometodo- loški prijem. Zgodovinski vidik njegove etnografske metode že v do- ločitvi časovne odnosnosti do kraja izčrpa svojo nalogo. Zgodovinska metoda v tem smislu naj bi nadalje služila zgolj razumevanju sodobnega stanja. Drugačen zgodovinski vidik je za Weissovo pojmovanje etno- grafije docela neutemeljen. Močno zoženo pojmovanje zgodovinskosti, na zgolj časovno relacijo omejena zgodovinska metoda in poskusi utemelje- vanja nezgodovinskosti etnografskega predmeta so bistvene značilnosti Weissove etnografske metodologije. Zoženo pojmovanje zgodovinskosti izpričuje tudi etnografska znan' stvena teorija Karla Meisna. Etnografija je Meisnu sicer zgodovinska veda, vendar se loči od ostalih zgodovinskih ved po tem, da je njena vloga predvsem v odkrivanju statičnih in ne dinamičnih momentov. Zato ji ne zadostujeta zgodovinska (pač delovna) metoda in zgodovinski (pač historiografski) način dela. Nujno priteguje še geografsko komponento v tako imenovano zgodovinsko-geografsko metodo. S tako opredelitvijo pa seveda ostajajo splošnometodološka vprašanja pri Meisnu še nadalje docela neizostrena. Posledica je seveda ta, da mora ostati tudi Meisen ob vrsti aktualnih vprašanj o človeku in njegovem položaju v svetu, ki jih ume v svojem naglaševanju univerzalnosti etnografije spretno zastavljati, brez ustreznih odgovorov. 23 Leopold Schmidt, Geschichte der osterreichischen Volkskunde, Wien 1951, str. 17. 2" Leopold Schmidt, Volkskunde zwischen Wirtschaftsgeschichte und Rul- turgeographie, Osterr. Zeitschrift f. Volkskunde 1955, zv. 1—2, str. 10 sled. 22 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji Karel Meisen se še trudi,s problematičnim zarisovanjem meje med etnografijo in kulturno zgodovino, Josef Diinninger n. pr. pa postavlja odločno zahtevo po povezavi etnografske problematike s celotnim zgodo- vinskim dogajanjem, zgodovinskim procesom in njegovimi gonilnimi silami. Raziskovanje etnografskih pojavov, tesno povezano z obravnavo celotne zgodovinske problematike, je treba zato — po' Diinningerjevem mnenju — obogatiti z natančnejšimi sociološkimi in historiografskimi delovnimi metodami. Le tako se bo lahko tudi etnografija vključila v zgodovinsko obravnavanje nekega obdobja. Na tej osnovi vidi Diin- ninger predvsem tri metodološke napake v o'bstoječi etnografski vedi: 1. nezanimanje za gonilne sile in za bistvo pojavov, 2. neumestno po- sploševanje brez upoštevanja konkretnih razmer in 3. shematično delitev družbene in kulturne problematike na dve plasti, na dvoje ločenih ob- močij z docela različnim odnosom do zgodovinskega življenja. Zapleteno v izrazu in raznotero po vsebini je splošnometodološke poglavje švedske etnografije, kakor ga je opredelil Sigurd Erixon. Vodilo realizacije etnografskih nalog s primerjalnim in- zgodovinskim raziskovanjem kulture na regionalni in sociološki osnovi, upoštevajoč pri tem nekatere biološke in psihološke aspekte, nudi sicer zelo široko in zato nič manj neprecizirano splošno metodološko osnovo. Odločilni prag psihologistične, biologistične ali zgodovinske usmeritve s tem še nikakor ni prekoračen. Kolikor je doi tod sicer možna analiza etnološke problematike, je na tej osnovi njena interpretacija predvsem lie stvar subjektivno motivirane presoje. Toda spričo dejstva, da v modernem obdobju izginjajo ustaljene in diferencirane kulturne oblike, se je po Erixonovem mnenju treba zateči k proučevanju individualnih in druž- benih funkcij. Raziskava ljudskega življenja (folklife research) vidi predvsem v tem predmet in način svojih raziskav, posebej še, ko ima funkcionalistična znanstvena teorija na Švedskem že svojo tradicijo. S tem pa postaja etnografija bolj in bolj nekaka socialnopsihološka disciplina z uporabo statistike in drugih podobnih delovnih prijemov. Toda raziskovalno delo, nadaljuje Erixon, ne bo pri tem tudi obstalo, kajti etnološki problemi so globlji. Gre za poglobljeno spoznavanje človeške narave, ki terja odgovor na vprašanje, kaj je splošno in kaj regionalno in individualno. Etnolog, raziskovalec evropske problematike, ne more dati sam odgovora na to vprašanje, lahko pa doprinese svoj delež k temu odgovoru.^" S tem je sicer Erixon nedvomno izrazil tehtno ugotovitev, ki pa nas seveda še vedno pušča na omenjenem pragu. Stališče dosledne zgodovinskosti v interpretaciji etnografske proble- matike pa poudarja zlasti sovjetska etnografska znanstvena teorija in to v celoti. V skladu z načeli historizma in marksistične dialektične metode so sovjetski etnografi dolžni proučevati etnografske pojave, predmete, Sigurd Erixon, European Ethnology as a Social Science, koreferat na mednarodnem etnografskem kongresu v Arnhemu leta 1955, s katerim me je v obliki tipkopisa s prijaznostjo oskrbel ravnatelj dr. B. Orel. 25 Slavko Kremenšek dogajanja v njih nastajanju in razvoju in. v zvezi s konkretnimi zgodo- vinskimi pogoji, v vsej njihovi notranji povezanosti in v procesu nji- hovega medsebojnega vplivanja. Na tej splošnometodološki osnovi go- vorijo sovjetski etnografi o sovjetski etnografski šoli. Po njihovem prepričanju je etnografija člen v krogu zgodovinskih ved. Kakor vsaka zgodovinska veda tako se tudi etnografija ne zadovoljuje zgolj s fiksi- ranjem pojavov, temveč jih motri z zgodovinskega aspekta, v njihovem razvoju. Tudi če proučuje samo živo sedanjost, jo proučuje strogo zgo- dovinsko. V sestavku o etnografskem proučevanju sodobne vaške biti v ZSSR pravi n. pr. Pavel Kušner glede pojmovanja zgodovinskosti med drugim takole: »Razumevanje ljudske biti ne sme biti nezgodovinsko, kajti bit ljudi rodovne ureditve se razlikuje od biti v dobi fevdalizma. Še teme- ljiteje se razlikujeta med seboj ljudska bit obdobja kapitalizma in socia- listična ljudska bit. Y razredni družbi ima tudi vsak razred, vsaika socialna skupina svoje posebne značilnosti, svojstvene poteze biti, ki zavisijo od položaja določenega razreda ali socialne skupine v družbi, od materialnih pogojev življenja, od kulturne ravni.«^^ Ob splošnometodoloških načelih historizma se v sovjetski etnografski znanstveni teoriji javljajo glasovi proti gledanju na predmet etnografske vede le skozi očala prežitkov rodovnega obdobja, proti ljubkovanju s starinskostjo, proti nagnjenosti k patriarhalnosti, pač pa za točno označbo opisanih pojavov, za upo- števanje razrednih razlik v kulturi in biti posameznih socialnih slojev, za obvladovanje marksistične znanstvene teorije. »Naloga pa ni v tem, da bi bilo treba vedeti, kaj so klasiki marksizma pisali o tem ali drugem vprašanju, ki se nanaša na področje etnografije, ni v tem, da je kdo zmožen najti in rabiti ustrezne citate, temveč v tem, da je zmožen za analize etnografskih pojavov z marksističnega aspekta.«^^ Po številnih več let trajajočih metodoloških diskusijah je tudi v vzhodnoevropskih državah zlasti mlajšim strokovnim kadrom uspelo utrditi nova splošnometodološka načela. V borbi z nizko metodološko ravnijo, proti znanosti zaradi znanosti, je bila nakazana nujnost uporabe priiiierjalnozgodovinske metode v etnografiji, tesnega sodelovanja z dru- gimi zgodovinskimi disciplinami in uvedbe doslednega zgodovinskega aspekta. Kljub težnji po teoretičnem dopolnjevanju in praktični razširitvi vprašanj angleške socialne antropologije ostaja funkcionalizem vsaj zaenkrat še vedno njena osrednja idejno metodološka smer. Pri tem gre tako za strukturalni funkcionalizem Radcliffe-Browna, kakor za funk- cionalizem Bronislawa Malinowskega, vezan na teorijo človeških potreb. »Dve interpretacijski metodi sta«, pravi Radcliffe-Brown v enem svojih teoretičnih sestavkov, »imenujemo jih zgodovinska in funkcio- 2' Pavel Kušner, Etnografičeskoe izučenie sovremennogo selskogo byta v SSSR, Ceskoslovenskâ ethnografie 2 (1954), zv. 1, str. 16. 2' Za tesnoe sotrudničestvo etnografov i istorikov, Sovetskaja etnogra- fija 1953, zv. 3, str. 3 sled. 24 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji nalna. Z zgodovinsko metodo .razlagamo' neko kulturo in njene posa- mezne sestavine, in to tako, da povemo kako je prišlo do določenega rezultata zgodovinskega razvoja.« »Funkcionalna metoda pa,« nadaljuje Radcliffe-Brown, »temelji na prepričanju, da je kultura celovit sistenf, da predstavlja v življenju neke določene skupnosti vsaka kulturna se- stavina poseben del te celovite kulture, da ima v njej specifično funk- cijo.« In dalje: »Razkrivanje teli funkcij je naloga vede, ki bi jo lahko imenovali ,socialna fiziologija'. Metodološko zavisi to raziskovanje od trditve, da obstajajo določeni splošni ,fiziološki' zakoni ali zakoni funk- cije, ki so resnični za vse človeške družbe, za vse kulture. Cilj funkcio- nalne metode je razkrivanje teh splošnih zakonov in razlaga od njih odvisnih posameznih kulturnih sestavin.« Zgodovina v običajnem pomenu besede pa, po mnenju Radcliffe-Browna, ne more nuditi teh splošnih zakonov. -K temu dodaja: »Funkcionalna metoda stremi k razkrivanju in preverjanju splošnih zakonov po istih logičnih poteh, ki so značilne za naravoslovne vede — fiziko, kemijo, fiziologijo.«^* Posploševanje v okviru socialne antropologije, ki izhaja iz določenih predpostavk, in zgodovinsko raziskovanje sta torej Radcliffe-Brownu dve med seboj ločeni stvari. Medtem ko si zgodovinsko razlago predstavlja le kot nizanje posameznih, med seboj zgolj kronološko povezanih dejstev, mu socialna antropologija pomeni s svojo generalizacijsko metodo nara- voslovnih ved tisto znanstveno disciplino, ki je sposobna ta dejstva tudi razložiti. Na osnovi tega metodološkega razlikovanja loči nato Radcliffe- Brown tudi socialno antropologijo ali komparativno sociologijo od etno- logije kot zgolj opisne, le posamezna dejstva ugotavljajoče vede. Z edino interpretativno komparativno metodo je seveda opredeljena le njegova socialna antropologija. Toda konec koncev je vnaprej določen tudi re- zultat s to komparativno metodo izvedene znanstvene raziskave, kajti Radcliffe-Brown je nadalje zapisal: ». .. človeške družbe so, kar pač so, ker so človeška bitja to, kar so.« K temu je še dodana primera: »Podobno je človeško telo to, kar je, ker so njegove celice to, kar so.«''' Biologističen je v svojih interpretativnih ambicijah tudi funkcio- nalizem Malinowskega. Angleški socialni antropolog Ralph Piddington razlaga predpostavko človeških potreb, ki jo najdemo v teoriji Malinow- skega. takole: »Ker je človek žival, imajo človeška bitja iste biološke potrebe po vsem svetu. Spričo podobnosti pojavov za njihovo združe- vanje veljajo tudi določeni splošni principi človeškega združevanja v vseh človeških družbah, primitivnih in civiliziranih.« In dalje: »Vse ljudske kulture so osnovane na določenih skupnih osnovnih principih.«'" Ti principi pa so v biološki naravi človeka. Zato se pač mora, tako pravi 2* A. R. Radcliffe-Brown, Method in Social Anthropology, Chicago 1958. str. 41 sled. 2' A. R. Radcliffe-Brown. nav. delo, str. 104. Ralph Piddington, An Introduction to Social Anthropology, vol. 1. New York 1950, str. 4 sled. 25 Slavko Kremenšek Malinowski, »antropološka teorija nasloniti na biološka dejstva, kajti ljudje so animalična bitja.«^^ Ko se je v odporu proti uveljavljenemu evolucionizmu razvil v Angliji funkcionalizem, se je v Združenih državah Amerike utrdila tako imenovana zgodovinska antropološka šola, ki je s svojim študijem kul- turnih arealov v splošnem razvoju ameriškega družboslovja že skoraj tudi sama izginila. Premagale so jo smeri, ki so hitreje krenile k pri- čakovanim in zaželjenim znanstvenim sintezam. Že med obema vojnama, zlasti pa po drugi svetovni vojni se je v ameriški etnologiji izvršila preusmeritev v močno teoretično in sintetično poudarjeno smer. Medtem ko je ameriška antropološka šola pod idejnim vodstvom Franza Boasa tičala še skoraj izključno v empiriji, se je zdaj uveljavila tako imenovana kulturna antropologija, nova, v teorijo usmer- jena etnološka šola. Boasova avtoriteta in Boasov vpliv sta bila kmalu odstranjena. Že prej uveljavljena povezava ameriške etnologije z raznimi drugimi znanstvenimi disciplinami, zlasti s psihologijo, je bila utrjena. Pri svojem etnološkem delu so se posluževali pomoči psihologije predvsem Alexander Goldenweiser, Edward Sapir, Margaret Mead, Ruth Benedici in drugi. Pot od psihologije do psihiatrije in psihoanalize, je bila kratka. Našel jo je Sapir, za njim je šla vrsta drugih. Iz tega se je razvila celo posebna etnopsihologistična usmeritev v ameriški kulturni antropologiji, znana kot kulturno-personalistično raziskovanje (culture and personality research) z osrednjim problemom v »osebni strukturi«. Tesno povezovanje etnologije s psihologijo se je tako razvilo v splošno metodološko vprašanje večjega dela sodobne ameriške etnologije. Ob- jasnjevanje kulturnih pojavov z duševnostjo posameznika in zato zane- marjanje vsakega zgodovinskega konteksta, kar vodi v popoln ahisto- rizem, sta temeljni značilnosti te znanstveno vsestransko sporne in zato tudi s strani resnejših ameriških etnologov hudo kritizirane usmeritve. Nadaljnja splošno metodološka posebnost velikega dela ameriške et- nologije je teorija relativizma. Tako kot pri Radcliffe-Brownu je tudi tu enotnost vede razbita na tako imenovano zgodovino, ki naj bi opisovala in proučevala konkretne kulture, in na tako imenovano znanost, ki bi se naj pečala s proučevanjem kulturnih procesov. Pri tem so se njeni pristaši odrekli vsakršnemu ocenjevanju in so vsakršno družbeno napredovanje označili zgolj za družbeno menjavo, da bi se ognili vrednostni označbi. Nasproti temu popolnemu relativizmu se v zadnjem času razvija tako imenovana vrednostna teorija, žal brez vsake objektivne zgodovinske opore. Njih »tipi« in »modeli« so pač več ali manj le neutemeljene logistične konstrukcije. Med zanimive splošnometodološke pojave novejšega datuma je v ameriški etnologiji vsekakor šteti oživljanje evolucionističnih idej. V tej smeri delujejo neoevolucionisti, ki sicer s svojim »mnogolinijskim evolu- ii Bronislaw Mal in o w ski. Die Dvnamik des Kulturwandels (nem. izd.), Wien-Stuttgart 1951, str. 92. 26 Težnje v sodobni etnološlti znanstveni teoriji cioiiizmom« priznavajo zakonitost razvoja v posameznostih, zavračajo pa jo v družbi kot celoti. Vendar je tudi med njimi in poleg njih nekaj imen kot R. Redfield, H. Shapiro, L. White i. dr., ki so ubrala dejanskemu razvoju adekvatnejša teoretična pota. Med temi izstopa vsaj v nekaterih pogledih Lesile A. White, ki se že dlje časa trudi za ponovno priznanje pomena Morganovega nauka v ameriški etnologiji. Kljub navedenim pojavom pa je treba še nadalje tako ameriško kot angleško kulturno antropologijo, socialno antropologijo in etnologijo v njihovi veliki večini šteti med metodološko protizgodovinske smeri. Značilno je v tem smislu na primer že to, da iz široke, univerzalistične kulturnoantropološke predmetne koncepcije izpada zgodovinopisje, ki se v tej zvezi po navadi ne omenja. Ta izpad seveda ni slučajen, temveč je zelo značilen. Ameriška kulturna antropologija pač ne vidi v doga- janju, ki ga vključuje zgodovinopisje, tiste zakonitosti, ki v resnici lahko največ doprinese k razumevanju pojavov, ki jih vključujejo kulturni antropologi v svoj interesni krog. Zgodovinopisje in na njegovih izsledkih temelječa filozofija zgodovine ali splošna sociologija ne predstavljata za ameriške antropologe gravitacijske točke vseh ostalih posebnih druž- benih ved. To vlogo naj bi prevzela antropologija, ki bi po tem svojem položaju, kakor tudi že po svoji sestavi premeščala jez med naravo- slovjem in družbenimi vedami. Vsako interpretacijsko prizadevanje v okviru te usmeritve nima tako rekoč nobene izbire več. Biologizacija in psihologistična interpretacija sta v resnici edina možna pot. Etnološka problematika in resnični zgodovinsko razvojni proces sta torej za večji del ameriške kulturne antropologije dvoje različnih podro- čij. Zaradi nedialëktienega odnosa do kulturnih in socialnih struktur ter zgodovinsko razvojnega procesa kot celote je kljub sintetičnim priza- devanjem ta proces usodno razbit. Zgodovinski potek razpade tako na niz časovno soslednih pojavov in dogodkov, ki jih je v zadnji konsek- venci možno tolmačiti le s psihofizično naravo človeka. Proučevanje zgodovinskega razvoja na sebi ne more voditi k odkrivanju zakonov tega razvoja, kajti zgodovinski potek v svoji zgodovinski relaciji očitno ni zakonit. Določene zakone lahko odkrivamo le v strukturah posameznih kultur, ki zavistjo od psihofizične narave njih nosilcev. S tem je socialna antropologija resničnega zgodovinskega tolmačenja »osvobojena«. Raz- laga skupinskih pojavov vodi v krogu nazaj k posamezniku in delna razlaga za obnašanje posameznika k istim zgodovinskim pojavom. Tako nastaja circulus vitiosus. ki ne pozna izhoda in zato seveda tudi ne resničnega zgodovinskega razvoja. Naloge in cilji Z nakazovanjem predmetnih okvirov in metodoloških poti prouče- vanja etnografske problematike so bila posredno dokaj izčrpana tudi vprašanja nalog in ciljev etnološke vede. Obširnejši prikaz že navedenih dejstev bi bil zato brez pravega pomena. Zavoljo celovitosti zastavljenega 27 Slavko Kremenšek problema pa je k zapisanemu vendarle potrebno dodati še nekaj, čeprav nekoliko nenačrtno izbranih misli. Iskanje človeškega bistva je naloga etnografije po mnenju Hansa Korena. V smislu Weissovega »duhovno-duševnega« zadržanja označuje Ingeborg Weber-Kellermannova spoznavanje ljudskega mišljenja za pravi cilj etnografije. Le-temu je treba, po njenem mnenju, slediti ob najrazličnejših pojavih, kot so: kozmična vprašanja, vprašanja življenja, bolezni in smrti, dela in letnih časov, rasti, zorenja in propadanja, vpra- šanja odnosa do pojavov v naravi in novih znanstvenih odkritij, do vojne in miru, političnih dogajanj in socialnih krivic, do dobrega in slabega v človeških značajih.«^^ Podobno trdi Kari Meisen, da je končni cilj etnografije v spoznavanju duhovno-duševnega zadržanja ljudstva in njegovega svetovnega obzorja v preteklosti in sedanjosti. Najvišji cilj etnografske raziskave mu je človek in kvečjemu posredno tudi etno- grafski pojavi. Človek v svojem duhovno-duševnem zadržanju, pravo bistvo človeka, to je najvišji znanstveni cilj etnografije, pravi Meisen. Ne samo zbiranje in raziskava preostankov, njihovo zgodovinsko' ure- janje, temveč odkrivanje tistih duševno-duhovnih sil, ki so vzrok etno- grafskim pojavom. Za resnični cilj etnografije smatra Meisen tudi razu- mevanje sodobnega ljudskega življenja v vseh njegovih manifestacijah. Proučevanje človeka je naloga etnografije tudi po mnenju Sigurda Erixona. »Cilj študija tega predmeta«, pravi Erixon, »je v tem, da dâ čim bolj resnično in globoko znanje o človeku, doseženo z raziskavo kulture na sociološki osnovi, z upoštevanjem zgodovinske podlage in s potrebno psihološko usmeritvijo.«""' Spričo enotne splošnometodološke orientacije vseh posameznih druž- benozgodovinskih disciplin stremijo sovjetski etnografi v skladu s svo- jimi končnimi cilji k odkrivanju in razlagi zakonov družbenega raz- vojnega procesa. Na tej osnovi si zastavljajo zelo obsežne naloge. Po mnenju S. P. Tolstova'* so osnovne naloge sovjetske etnografije zbrane okrog nekaterih problemskih skupin, in to: 1. Raziskovanje procesov, ki se z vso hitrostjo odvijajo v biti in kulturi številnih narodov v SSSR, še pred nedavnim stoječih na zelo različnih stopnjah družbenoekonomskega in kulturnega razvoja, 2. raziskovanje nacionalne sestave in nacionalnih posebnosti v kulturi in biti najrazličnejših narodov sveta in 3. razisko- vanje zgodovinskega razvoja pri tistih ljudstvih, ki so bila še pred kratkim brez svoje pismenosti in so še ohranila številne prežitke zgodnjih razvojnih stopenj človeštva. Nekatere naloge so v tem okviru še posebej poudarjene. Se zlasti je podčrtana naloga proučevanja delavske kulture, kakor tudi kulture in biti kolhoznega kmetstva. '2 I. Weber-Kellermann, Die Bedeutung des Formelhaften im volks- tiimlichen Denken, Vôlkerforschung, Berlin 1954, str. 187. Sigurd Erixon, European Ethnology as a Social Science. S. P. Tolstov, Osnovnye teoretičeskie problemy sovremennoj sovetskoj etnografii, Sovetskaja etnografija i960, zv. 6, str. 10—25. 28 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji K. Dobrowolski je na krakovski metodološki konferenci leta 1956 označil raziskovanje zgodovine delovnih ljudi fevdalne, kapitalistične in socialistične družbe za cilj etnografskega znanstvenega dela. Pri tem je proučevanje sodobnih problemov in delavskega razreda še posebej poudaril.Pomoč pri odkrivanju objektivnih zakonov razvoja človeške družbe in na osnovi teh spoznanj pospeševati sodoben razvoj smatra za cilj etnografije H. Kothe v članku o prvenstvenih nalogah etnografije v Nemški demokratični republiki. Nadalje meni: »Cilj etnografskega pro- učevanja je v vsakem primeru znanstvena analiza konkretnih oblik etničnih skupnosti in njihovih medsebojnih odnosov v posameznih druž- benoekonomskih f ormaci jah.«'° Odkrivanje zakonitosti socialnih in kulturnih stanj si stavlja za cilj svojega raziskovanja tudi socialna antropologija, kakor jo pojmuje Rad- cliffe-Brown. V nasprotju z etnologijo, ki more po Radcliffe-Brownovem mnenju »s svojo striktno zgodovinsko metoda povedati le to, da so se določene stvari zgodile, ali so se verjetno zgodile, ali je bilo možno, da so se zgodile«, lahko socialna antropologija »s svojo induktivno generali- zacijo pove, kako in zakaj se stvari dogajajo, to je na osnovi kakšne zakonitosti«.'^ Iz česa pa izvaja socialna antropologija to zakonitost, je bilo nakazano že v poglavju o metodah. Različnim splošnometodološkim orientacijam v ameriški kulturni antropologiji ustrezajo seveda tudi različni cilji. Tako n. pr. smatra Robert H. Lowie za idealen cilj etnologije le celoten opis vseh kulturnih pojavov, javljajočih se kjerkoli in kadarkoli.'* Tudi v Jacobs-Sternovi Splošni antropologiji je rečeno, da je naloga kulturne antropologije v opisu, analizi in prikazu najrazličnejših običajev in oblik socialnega življenja ljudi, s čimer naj bi bila odkrita različna potencialnost in plastičnost človeške narave.'^ Posebna veja Kluckhohnove opredelitve kulturne antropologije, tako imenovana uporabna antropologija (applied anthropology), pa naj bi se okoriščala z gradivom fizične in kulturne antropologije in na tej osnovi reševala sodobne socialne, politične in ekonomske probleme v kolonialni administraciji, vojaških upravah in delovnih odnosih.*" Od dnevnopolitičnih nalog do čistih, na agnosticizmu temelječih opisih, kot poslednjem znanstvenem cilju sega torej razve- janost ameriške kulturnoantropološke znanstvene teorije v poglavju o ciljih. '° Po poročilu v Deutsches Jahrbuch fiir Volkskunde 5 (1959), zv. 1, str. 231. " Heinz Kothe, Die vordringlichsten Aufgaben der Ethnographie in der DDR, Volkerforschung, Vortrage der Tagung ftir Volkerkunde an der Humboldt- Universitat Berlin vem 25.-27. April 1952, Berlin 1954, str. 87. " Radcliffe-Brown, Method in Social Anthropology, str. 30. R. H. Lowie, Ethnography, Cultural and Social Anthropology, American Anthropologist 55 (1953), str. 528. '' Melville Jacob s — Bernhard J. Stern, General Anthropology, New York 1952 (2. izd.), str. 3. *» C. Kluckhohn, Mirror for Man, str. 300. 29 Slavko Kremenšek Zaključek Če bi skušaU na koncu tega pregleda, katerega občutne vrzeli je seveda treba upoštevati, še enkrat podčrtati najvažnejše in za nas najzanimivejše sestavine sodobne etnološke znanstvene teorije, potem bi dejali sledeče: Številni nastopi zoper ozkost predmeta tako imenovane antikvarne etnografske usmeritve, sporadična težnja po povezavi etnografske pro- blematike s celotnim zgodovinskim dogajanjem, glasovi proti shematič- nemu razmejevanju kulturne in splošne družbene problematike v dvoje ločenih območij in odločna prizadevanja po pritegnitvi vseh ljudskih plasti v etnografsko proučevanje so zelo pomembni znaki sodobnejšega in tudi bolj znanstvenega gledanja na predmet etnografije. Vključevanje prebivalstva mest in industrijskih središč v etnograf- sko obravnavo postaja vse bolj splošna značilnost etnografske vede. Industrijska etnografija, etnografija delavstva, velemestna etnografija itd. se razvijajo v posebna področja enotne etnografske znanstvene discipline. Z razširitvijo tematike so seveda močno zbledele dosedanje meje etnografskega delovnega območja. Sicer se posamezni etnografi — tako iz delovnih kot načelnih razlogov — še lotevajo ponovnega zari- sovanja zbledelih meja, vendar postajajo opredelitvene označbe kot ob- čestvenost in tradicionalnost, prevzete življenjske oblike, stanje ne- zavednega participiranja, vulgus in populo in druge vse bolj sporne in mestoma že naravnost nevzdržne. Na mesto prejšnjega sociološkega opredeljevanja je tudi marsikje stopilo psihološko določilo. Temu je sledil nujen metodološki nasledek; predmetu etnografije je bila nadeta nezgodovinska označba. Psihologizem in biologizem na eni in zgodovin- skost na drugi strani so postali dokaj izostrena metodološka alternativa. Med velike ovire hitrejšega širjenja etnografske zgodovinske smeri sodi neenotno in pomanjkljivo razumevanje zgodovinskosti. To pomanj- kljivost je šteti med največje probleme sodobne etnografske znanstvene teorije, kar pa seveda še daleč ni izključno vprašanje etnološke vede. O ozkosti pojmovanja historizma pričajo vse tiste metodološke usmeritve, ki čutijo potrebo po kombinaciji zgodovinske metodološke komponente z raznimi geografskimi, sociološkimi, biološkimi, psihološkimi^in drugimi aspekti. V iskanju razlage najrazličnejših etnografskih pojavov je mimo resnično zgodovinske poti možno ubrati še biološko ali psihološko in prividno tudi nekako kulturološko smer. Medtem ko je v prvem primeru izključni arbiter pač zgodovinskorazvojni proces, gre ob biologizaciji in psihologistični orientaciji za tolmačenje kulturnih pojavov s psiho- fizično naravo ljudi. Kolikor se skuša tretja, to je kulturološka usmeritev, izogniti povezavi s celotnim zgodovinskim razvojem in biologizaciji svojega predmeta, ji tak poskus seveda ne uspe. Slabost pozitivističnega shematičnega ločevanja družboslovne problematike na posamezna ob- močja izražajo najbolje pač tiste smeri, ki so prej ali slej odprle biologi- 30 Težnje v sodobni etnološki znanstveni teoriji stičnemu tolmačenju prosto pot. Ali ostati v mejah delovno metodoloških principov in njihovega izpopolnjevanja ter se odreči interpretaciji na višji znanstveni ravni, ali pa stopiti na eno obeh možnih poti, to je osrednje, ključno vprašanje vsake sodobne etnološke metodologije. Razkrivanje gonilnih sil zgodovinskega procesa in osnov zgodovin- skega dogajanja, globlje pojmovanje zgodovine posameznih etničnih skupin na vseh etapah njihovega razvoja, to so cilji sodobnega etnolo- škega historizma. Odkrivanje splošnih in nespremenljivih zakonov stvari, nedosegljivih zgodovinski raziskavi, iskanje pravega bistva človeka, pa tudi iskanja zgodovinsko nemotiviranih duševno-duhovnih sil, ki povzro- čajo kulturne pojave, v tem so nujno zametki psihologistične in biologi- stične orientacije. Le-ta pa je v znanstvenem pogledu v resnici vse bolj problematična. Zusammenfassung DIE BESTREBUNGEN DER ZEITGENOSSISCHEN WISSENSCHAFTLICHEN THEORIE DER ETHNOLOGIE Der Verfasser behandelt die verschiedenen Strömungen der zeitgenössischen Toissenschaftlichen Theorie der Ethnologie. Er dokumentiert seine Arbeit mit reichen Anführungen von Meinungen westlicher und östlicher Wissenschaftler. Nach einer kurzen Einleitung stellt er fest, dass die Anregungen zur stüfen- meisen Formung der roissenschaftlichen Disziplin, welche wir heute Ethnologie und kulturelle oder soziale Anthropologie nennen, aus dem Interesse für das Neue und Ungewöhnliche, aus dem Bedürfnis der Kenntnis der Lebensweise nachbarlicher oder auch entfernter ethnischer Gruppen, aus humanitären und utilitaristischen Beweggründen hervor gewachsen ist. Die Wissenschaft, welche sich auf revolutionär-demokratischen Grundlagen entwickelte, ist gegenwärtig vor allem als Ethnographie (Volkskunde) bekannt. Durch Differenzierung und Spezialisierung der einzelnen wissenschaftlichen Disziplinen ist der einstige einheitliche anthropologische Rahmen zerfallen: es sonderten sich die physische und die kulturelle Anthropologie (oder Ethnologie) ab. So wurde die Ethnologie endgültig zu einer gesellschaftlichen Wissenschaft. Aus dem Widerstande gegen diese sich durchsetzende evolutionistische, allgemein methodologische Richtung bildeten sich mit der Zeit die verschiedensten Schulen aus. Fast denselben Weg schreitet die Ethnographie. In der Einleitung stellt der Verfasser überdies fest, dass die Verworrenheit der wissenschaftlich-theoretischen Problematik im ethno- graphischen Bereiche, d. h. im Bereiche der Erforschung der Volkskultur hoch- zivilisierter Völker, beträchtlich grösser sei als im Bereiche der sogenannten klassischen Ethnologie. Zudem erklärt er, dass in der vorliegenden Übersicht der zeitgenössischen wissenschaftlichen Theorie der Ethnologie das Interesse vor allem nur auf die ethnographischen wissenschaftlich-theoretischen Probleme im Rahmen der ethnologischen oder ethnographischen Erforschung hochzivilisierter Völker gerichtet sei. Mit der vorliegenden Übersicht der Bestrebungen in der zeitgenössischen wissenschaftlichen Theorie der Ethnologie möchte der Verfasser an Hand der verschiedensten Anschaungen jenen Weg erkennen, der zur wei- teren Entfaltung unserer ethnologischen Wissenschaft am meisten beitragen könnte. In den nachfolgenden Kapiteln erörtert und wertet er die Begriffsbestim- mung des Gegenstandes bei den österreichischen Ethnographen v. Geramb. Schmidt, Koren, und beim Schweizer R. Weiss. Von den westdeutschen Ethno- 31 Slavko Kremenšek graphen betrachtet er vor allem die Tätigkeit K. Meisens, roelcher der antiqua- Asch orientierten Ethnographie der Brüder Grimm roiderstrebt und sich dabei für den Universalismus der ethnographischen konzepte Riehls begeistert. Der Verfasser ist der Meinung, es müssten von den deutschen Ethnographen die Arbeiten W. Brepohls als sehr ernste Bestrebungen für eine Erweiterung der Ethnographie mit zeitgenössischen Problemen und gegen die Engheit des Ge- genstandes der deutschen Ethnographie gewertet werden. Im Gegensatze zu den erwähnten ethnographischen Strömungen, die sich langsam und mit beträchtli- chen Schwierigkeiten aus den veralteten theoretischen Rahmen losmachen, be- schreitet die skandinavische (vor allem die schwedische) Ethnographie hin- sichtlich des Gegenstandes der Ethnographie freiere und breitere Wege. Die Ethnologie, wie sie von den Schweden (S. Erixon) aufgefasst wird, hat sich dadurch eng der amerikanischen kulturellen Anthropologie genähert, welche ausser gewöhnlich breite und tatsächlich undefinierbare Grenzen zur Schau stellt (Radcliffe-Brown. R. Linton u. s.). Ausserdem widmet der Verfasser einige Abschnitte auch der osteuro- päischen, besonders der sowjetischen ethnographischen Theorie, welche trotz der Loslosung von starren ethnographischen Rahmen der Ethnographie den entspre- chenden Platz einer eigenen sozialen Wissenschaft ohne unbegründete Ambi- tionen zuweist. Von den bedeutenderen östlichen Wissenschaftlern führt er Ge- dankengänge S. P. Tolstovs, S. A. Tokarevs, E. Pietraszkos, K. Fojtiks, L. Kardos' und anderer an. Auf Grund dessen fasst der Autor den Schluss, die zahlreichen Auflehnun- gen gegen die Engheit des Gegenstandes bei der sogenannten antiquarischen ethnographischen Richtung, das sporadische Bestreben um die Verbindung der ethnographischen Problematik mit der Gesamtheit der geschichtlichen Vor- gänge, die Stimmen gegen eine schematische Abgrenzung der kulturellen und der allgemeinen gesellschaftlichen Problematik in zwei gesonderte Bereiche, sowie die entschiedenen Bestrebungen um die Einbeziehung aller Volksschichten in die ethnographische Forschung seien sehr bedeutende Anzeichen einer mehr zeitgenössischen und mehr wissenschaftlichen Wertung des Gegenstandes der Ethnographie. Desgleichen finden auch die Probleme der allgemein-methodologischen Einstellung bei verschiedenen Wissenschaftlern verschiedene Lösung. Zweifels- ohne hängt jedoch von der allgemein-methodologischen, d. h. von der weltan- schaulichen Einstellung in bedeutendem Masse die Auffassung des Gegenstandes der ethnologischen Wissenschaft ab. Beim Bestreben um die Erklärung der verschiedensten ethnographischen Erscheinungen, fährt der Verfasser fort, kann man nebst dem eigentlich histo- rischen Wege noch die biologische oder psychologische und mit Vorsicht auch eine Art kultur alogische Richtung einschlagen. Indem im ersteren Falle den einzigen Arbiter wohl der historisch-entwicklungsmässige Prozess darstellt, han- delt es sich bei der Biologisierung und bei der psychologistischen Orientierung um die Deutung der Kulturerscheinungen mittels der menschlichen psychophy- sischen Natur. Wenn die dritte, d. h. die kulturologische Richtung, der Verbin- dung mit der gesamten historischen Entwicklung und der Biologisierung ihres Gegenstandes auszuweichen versucht, so gelingt ihr dieser Versuch nicht. In den Grenzen der arbeitsmethodologischen Prinzipien und bei ihrer Vervollkomm- nung zu verharren, sowie sich der Interpretierung auf höherem wissenschaft- lichen Niveau zu entsagen, oder aber einen von den beiden möglichen Wegen einzuschlagen, das ist die Hauptfrage jeglicher zeitgenössischen ethnologischen Methodologie. 32 NEKAJ POGLEDOV NA DRUŽBENOST STARIH SLOVENCEV France Goršič L Uvodni in obči pogledi Naše zaostalosti v proučevanju staroslovenske družbenosti ni toliko krivo pomanjkanje pravnih virov, kolikor pomanjkljiva raziskovalna metoda, ki išče v virih norm in dogem, namesto da induktivno raziskuje obstoječe historično in etnološko gradivo in razčlenjuje družbene usta- nove same. Zgodovinarju prava nudi pri tem delu veliko pomoč socialna veda, ki bi jo lahko imenovali sociologijo v ožjem smislu ali občo socio- logijo, ker se peča specialno s problemom človeškega sožitja alii človeške družbenosti (socialnosti) in z vsemi vprašanji, ki se morejo dognati zgolj v zvezi s tem problemom. Človeška družba je bila od pomnjenja organizirana v združenjih in na združenjih je osnovana tudi naša današnja družba. Po Engels-Mor- ganovi teoriji^ so bila prvotno zgolj združenja ljudi, sorodnih po krvi, zakaj le ljudje iste krvi so takrat imeli zavest skupnosti. Dolgo ni bilo potem nobenih daljnjih oblik družbenosti. Vendar pa so nastale že v ljudskem združevanju davnine zvrsti družbenosti, ki so se med seboj pravno razlikovale. V znanstvu se je udomačilo zia ta prabitna združenja ime prazdruženja (Urverbande). Nemcem veljata za prazdruženji rod (Sippe, Geschlecht, gens, clan) in rodbina (Famille). Dolgo ni bilo sloge med nemškimi znanstveniki, katero teh dveh prazdruženj je prvotna oblika nemške družbenosti, a podoba je, da vprašanje prvobitnosti niti danes še ni dokončno rešeno. V zgodovini slovanskih prav je ta sporna zadeva še bolj zapletena. Slovani so živeli d rodovih in rodbinskih za- drugah? katere so oglašali nekateri nemški znanstveniki za germansko ' Friedrich Engels, Der Ursprung der Familie, des Privateigentums und des Staates, 1883. ^ Dr. Fran Skaberne, Hišne in rodbinske zadruge, SI. Pr. 1935, str. 33—47 in 63—86, se je odločil za opredelitev »hišna (kućna, obiteljska, porodična) zadruga«. Toda Srbi in Hrvati govore le o zadrugi (brez determinacije) in le, če mislijo, da jo je treba determinirati iz posebnega vzroka, jo nazivljejo porodična (Srbi) in obiteljska zadruga (Hrvatje). Izraz hišna zadruga je neraben germa- nizem, saj stanovalci večjih zadrug niso prebivali vsi pod enim krovom, marveč v več zgradbah. Tudi pri Hrvatih se še včasih pojavi napačno ime kućna zadruga (gl. n. pr. Kriškovićevo Hrvatsko pravo kućnih zadruga, Zagreb 1925). ¦> Slovenski etnograf 55 France Goršič pravno ustanovo,'' imenovano Hausgenossenschaft ali tudi Hauskommu- nion,^ ko da je bilo bistveno znamenje tega prazdruženja prebivanje zadrugarjev pod enim samim krovom, ne pa krvno sorodstvo.^ Razen rodu in rodbinske zadruge so imeli Slovani še pleme, ki je bilo' pra- združenje več rodov, ter bratstvo, ki je pač najmanj raziskani problem v sklopu slovanskih prazdruženj. V zgodovini slovanskih prav se je brž pojavilo mnenje, da pri Arijcih, že ko so se naseljevali v Evropi, prvotni prazdruženji nista bili ne enoženstvena rodlbina, niti rodbinska zadruga, marveč rod." Rodovni prared da se je jel razkrajati, ko je v rodu nastajala živahnejša proiz- vodnja, ki je omogočila, da so posamezniki bogateli. Cisto tako je učil tudi Engels. Da so se neke skupine razredno ločile in prišle v nasprotje ' Alfons Dopsch, Die ältere Sozial- und Wirtschaftsgeschichte der Alpen- slawen, Weimar 1909, 147 sl., je razvil teorijo, da je zadruga južnih Slovanov bistveno naslonjena na hišna združenja (Hausverbände) germanskega prava, ki so temeljila na rodbini ali sorodstvu ter se pojavljala povsod, kjer je terjala težavna kmeti ska obdelava trajno družbo ljudi. — Se prej je bil beograjski univ. profesor Đorđe Cohn, Gemeinderschaft und Hausgenossenschaft( Zeitschr. f. vergl. Rechtswissenschaft 1899, Bd. 12, str. 99 sl.), oglasil nemško pravno ustanovo Gemeinderschaft za del pravne ustanove Hausgenossenschaft, kamor da sodi tudi slovanska zadruga (die slawische Hausgenossenschaft). Dopschevo teorijo je ovrgel Dr. Max Schuster-Bonnott, Die Spuren des Rechtsgedan- kens der gesamten Hand, (Festschrift zur Jahrhundertfeier des a.b. G.B. 1911, II Bd., Str. 953 sl.), ki se je pridružil Gonnardovim izvajanjem o komunitetah na Hrvatskem in v Slavoniji ter opozoril, da rodbinska zadruga ne obstoji le pri južnih Slovanih, marveč tudi pri Rusih (mir), na Javi (desa). v Indiji in v angleškem pravu. — Obveljalo je mnenje švicarskega pravnika Maxa Huber ja Gemeinschaften in der Schweiz (Gierke's Untersuchungen, Berlin 1897, Heft 54, str. 14), ki slovanske zadruge ni bil prištet h germanski Gemeinschaft zur gesamten Hand. * M. Marković, Die serbische Hauskommunion (Zadruga) und ihre Be- deutung in der Vergangenheit und Gegenwart, Leipzig 1903, 24. Pisatelj nazivlje zadrugo z več kot 10 zadrugarji Hausg'enossenschaft, a malo zadrugo Hauskom- munion. Tele poslednje da srbska statistika sploh ni upoštevala. 5 Češki pravnik Karel Kadlec je dognal, da pri slovanski zadrugi ne gre za slovansko posebnost, temveč za rodbinsko ureditev, ki je vobče lastna polje- delskim ljudstvom na določni stonnji kulturnega razvoja. Kadlec je zavrgel Peiskerjev površni pogled na zadrugo in njegova izvajanja, da je izšla zadruga iz bizantinskih vplivov. Povezal je še ohranjene obilne podatke jugoslovanskega in ruskega prava s pičlimi dokazi, ki jih hranijo pravni spomeniki slovanske davnine, in konstruiral na tej osnovi zadrugo kot neprenehno enotno in skupno ustanovo slovanskega prava. Prim. Teodor Taranovski, Uvod u istoriju slovenskih prava, Beograd 1953, 228 sl. ^ Ruski pravnik Feodor I. Leontovič, je prvi poudaril arijsko osnovo v slovanski prazdružbenosti (leta 1897). Rus Feodor Z i gel j je prikazoval slo- vansko pravo kot posebno pravo Arijcev (T. Taranovski, Uvod, 208, 255). Arijski rod je obsegal več rodbin. Oblast nad rodom je imel najstarejši rodbinski starešina. Starešino rodu so nazivali z imenom, ki izvira iz indijske besede ricpati. iransko vispati, litavsko vispatis, ali pa z imenom gopa, ki pomeni pastirja govedi (krav) in ustreza kasnejšemu slovanskemu nazivu župan. Arijci niso ime i višje vrste prazdruženja od rodu. Arijska družbenost je indijskega porekla (Schröder, Fick in dr.). 54 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev proti drugim skupinam, to da je treba pripisati imovitosti posameznikov in razlikam v premoženju, ki so nastale med ljudmi. Skratka, rodovno vzajemnost je začela spodrivati razredna zavest. Brž ko se rod stalno naseli, da bi ondod proizvajal svoje življenjske potrebščine, začne pešati zavest skupnega tovarištva, ki je izvirala iz verskih prvin in krvnega sorodstva ljudi iste usode. Bolj ko se vživlja ljudstvo v stalno delo, ki ga terja poljedelska proizvodnja, bolj se raz- kraja tudi prvotno vojaško tovarištvo in preobraža v tovarištvo gospo- darečih ljudi, v tovarištvo' gospodarjenja. Vojaške formacije postanejo neprimerne novi kulturi. Ljudstvo jih začne opuščati, ker ni več občega mnenja, d'a je vojaška ureditev nujno potrebna. Zdaj se že posamezniki postavljajo večini čedalje bolj po robu. Nastopila je stopnja družbenosti, ko se doseže samo s sredstvom moralne pravice le še bore malo varnosti in koristi za skupnost. Organom, ki jim je zaupano izvrševanje oblasti, postanejo potrebna sredstva, s katerimi se morejo zavezanci dejansko prisiliti, da spolnjujejo svoje dolžnosti. Zato dobijo ti organi pooblastilo od družbe, da vzpostavljajo red v svojem območju, če treba, s prisilnimi sredstvi. Stalno gospodarjenje obstoji v tem, da se ustanavljajo ustrezne naprave, po katerih naj bi se čim najbolj povečala proizvodnja življenj- skih potrebščin vseh vrst. Podnetanje trgovine in obrti zaradi rastočih življenjskih potreb družbe je naravnost bit gospodarjenja predkapita- listične družbe. Prazdruženja stalno se naselivšega ljudstva so karakterizirana po prehodnih oblikah družbenosti. Vojaško organiziranemu družbenemu ustroju so zdaj potrebne poprave, ki bi usposobile rod za racionalno gospodarsko proizvodnjo. Rodovni prared. izgrajen na temelju krvnega sorodstva, se začne postopoma pretvarjati v ozemeljski red gospodar- jenja. V tem smislu je treba razlagati tudi razvoj družbenosti starih Slovencev. Staroslovenska prazdruženja na'zivljemo prazdruženja, če so izpri- čama za do^bo, ki se navadno računa od šestega .stoletja, ko so se Slovenci naselili na svojem sedanjem ozemlju," pa do desetega stoletja.* Šesto stoletje je imelo v zgodovini Slovanov odločilen pomen. To stoletje po- meni zma^ Slovanov nad vzhodnim delom rimskega imperija in njihovo utrditev na Balkanu: to je stoletje, ki je pripravilo ustvaritev slovanskih držav.° Vendar pa sega poreklo slovanskih prazdruženj seveda mnogo stoletij pred šesto stoletje, saj družbeno-politične in kulturne uvstanove Praslovanov niso nastale šele ob raizsulu rinaskega imperija ali celo za- ' Bogo Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karan- tanskih Slovencev, str. 428, datira prvi naselitveni val v čas pred letom 579, ko je propadla škofija v Petoviju in so Slovenci zasedli subpanonsko ozemlje, drugi naselitveni val pa v naslednja leta do leta 587, ko je propadla tudi še celejska škofija. ^ Teodor Taranovski. Uvod, str. 226 si. ' Boris G reko v. predavanje O vlogi Slovanov v zgodovini svetovne kul- ture, ki ga je imel 9. decembra 1946 na Slovanskem kongresu v Beogradu. 35 France Goršič radi propeisti rimske države, marveč so se v miru razvile še v domačih prastarih seliščih onstran Karpatov in neodvisno od političnih dogodkov, ki jim je sledilo tako imenovano preseljevanje narodov. II. Rod in zadruga V zgodovinopisju Slovencev je zmagalo pravilno mnenje, da je bil pri Slovanih rod prvotna oblika prazdružbenosti in tudi naselitvena enota.k" Slovenci da so živeli od najdavnejših časov v rodovih, ki so obsegali vsak mnogo družin in izhajali iz istega prednika. Rod da je upravljal najstarejši mož, ki so ga imenovali na jugu starešino, na se- veru pri Cehih, pa starosto ali starca. SkupnO' imenoslovje rodovnih glavarjev vseh slovanskih ljudstev da je nepobiten dokaz, da je bil rod prvotno prazdruženje Slovanov.^^ Ponekod je bilo rodovnemu glavarju ime tudi župan.^^ Slovani prvotno sploh niso imeli druge vlade ko rodovno, čeprav so se db vojnih pohodih že zgodaj tudi rodovi združevali v občasne vojaškopolitične zveze. Šele pod konec praslovanske epohe se je pojavila pri slovanskih ljudstvih vojaška vlada knezov, ki pa niso slovanska ustanova, marveč ondanja obča ustanova skitskega, keltskega ali germanskega porekla. Prevzeto iz germanske družbenosti, se je v zgodovinski dobi potem pojavilo glavarjevo ime knez (knjaz, osnova kuning), ki je, brž poobčeno, postalo imenoslovni tekmec nazivu župan, ki je bil zdaj še starešina rodu, zdaj že glavar plemena. V dokaj poznejšem času sta imeni knez in župan naziva načelnika plemena, ki je bilo vojaško in politično organizirano v župo.^^ Ob času svoje naseUtve na sedanjem ozemlju so živeli stari Slovenci v rodbin-skih zadrugah. Zadružna družbenost je bila pri njih torej razvita .še v času, ko so prebivali v svojih prejšnjih seliščih med Donavo in Tiso ter na ozemlju, ki se razprostira od desnega' kolena Donave do srednjih štajerskih predgorij.Sicer pa ni naša naloga raziskovati, kdaj je pri Praslovanih rodbinska zadruga izšla iz rodu. Za nas je izhodni čas na- selitev Slovencev na novem ozemlju. Rodbinske zadruge vseh južnih Slovanov so imele in imajo sledeči skupni ustroj. Osnova zadrugi je rodbinska pripadnost; med zadrugarji vlada načelo popolne enakopravnosti; zadružni starešina izvršuje sklepe; vsi zadrugarji so delovna skupnost, ki mora pospeševati in varovati " Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, str. 88. " Hermenegild J ir e ček. Slovanske pravo v Čecliach a na Moravč, I—III, Praha 1863 (gl. I, str. 156 si.), in Konstantin Jireček, Dëjiny naroda bulgar- ského. Praha 1876, str. 98. '2 Zupan in župa sta praslovanska izraza, katerima je osnova gopa, gl. prejšnjo opombo 6. Konstantin Porfirogenet nazivlje župane foiiw/tóvos, župo pa ^ovnnavia. 1' Fran Kos. Gradivo za zgodovino Slovencev I. str. XXV si. " Bogo Grafenauer, Cas XXXIII, str. 310. (povzetek glede bivališč Slo- vencev pred naselitvijo). 36 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev skupne interese; zadružna imovina je last skupnosti, katere član postane zadrugar ob rojstvu, preneha pa to biti s smrtjo, ne da bi živ mogel odrediti kaj poslednjevoljno, saj ni ne dedovanja niti zapuščine, temveč o imovini zadruge odloča zgolj zbor zadrugarjev s skupnim sklepanjem. Razvojni tokovi zadružništva so šli pri južnih Slovanih čedalje bolj vsaksebi, ker so njihova ljudstva zabredla pod zelo različne politične, cerkvene in kulturne vplive. Toda opisana znamenja pravne organizacije so bila skupna vsem zadrugam južnih Slovanov in so, kolikor je zadružna družbenost ohranjena, lastna tudi današnjemu zadrugarstvu. Moral je torej biti čas, ko rodbinske zadruge južnih Slovanov še niso' bile pod- vržene razkrajajočemu vplivu politike in cerkve. Ta čas je bil prav čas, ko so se južni Slovani naseljevali na sedanjih svojih ozemljih.^^ ' III. Kako so se stari Slovenci naseljevali Menda zato, ker v zgodovinskih virih ni nikjer omenjeno, da bi se bili Slovenci na novem ozemlju naseljevali pO' plemenih, kakor se bere to o naseljevanju drugih Slovanov,^" je nastalo pri nekaterih histOrio- grafih mnenje, da je bila rodbinska zadruga- tisto prazdruženje, ki je tvorilo naselitveno enoto- Slovencev. Prebivalci staroslovenske vasi da so bili praviloma članii ene rodbinske zadruge,^^ in iz rodbinske zadruge da je s časom nastalo pleme, češ zadruga se je večala in cepila, dokler ni po tem potu nastalo iz rodbinske zadruge celo pleme, ki so mu bili člani potomci istega pradeda.^* " Oswald Balzar, (Historya ustroju Austryi, Lwow 1899) in Ivan S m i r - nov, Bolgar, ki je živel v Rusiji (Očerk kulturnoj istorii južnih Slavjan, Kazan 1900, II str. 91) sta prva ovrgla mnenja Novakovića, Peiskerja, Levca, Pekara idr., da je nastala rodbinska zadruga v bizantinski ali celo šele v turški dobi. Na podlagi gradiva, ki so ga prispevali Cezar (Germania), Strabon (Dal- macija), Horac (Geti ob Donavi), dalje Laveley, Cohn, Kadlec, Witort, Bo- gišić idr., je obveljalo mnenje, da segajo začetki rodbinskega zadrugarstva na slovanskih tleh in sploh v Evropi v dobo, ko so Arijci prvikrat zasedali Evropo. Obstoj zadrug na nekdaj slovanskih tleh je izpričan po patronimičnih imenih krajev s končnicami -ice, -iste, -itz. Prim. izvajanja poljskega pravnika Edwarda Boguslawskega, Einfiihrung in die Geschichte der Slawen, Jena 1904, str. 100). " Ferdo Šišić, Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, Zagreb 1925, str. 276 si. " Samostojna naselitev kake posamezne rodbinske zadruge je mogla priti V poštev le kot zelo redka izjema ob prav posebnih naselitvenih pogojih. 1* Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1919, str. 25. Pisatelj izvaja: Kmalu je postala ena hiša pretesna za naraslo družino, treba je bilo postaviti poleg nje drugo, vedno nove, tako da je nastala slednjič iz ene hiše cela vas. Tako se je zgodilo, da so bili prebivalci ene vasi med seboj sorodniki, vsi člani ene zadruge.« Dalje: »koje postala takšna razširjena zadruga prevelika, so se nekateri ločili od nje ter osnovali novo zadrugo, ki se je seveda zopet večala in se slednjič vnovič cepila. Tako je iz ene zadruge nastalo celo pleme, katerega člani so bili potomci enega pradeda.« 37 P'rance Goršič Vzrok, da se v naselitveni zgodovini Slovencev ne omenjajo plemena, ni v tem, da pri Slovencih baje še ni bilo razvito plemensko prazdru- ženje, marveč preprosto v tem, ker ob selitvenih premikih proti zahodu Slovencem ni bila potrebna tista starinska vojaška organizacija več rodov, ki je biia opuščena brž po naselitvi med Obri, gotovo ne brez pritiska obrskih gospodarjev. Zelb verjetno je namreč, da so Obri iz državno in vojno političnih razlogov prepovedali Slovencem, družiti se v enote, večje od rodu. Ustanavljati take vojaške formacije tudi ni bilo treba, ker so rodovi Slovencev zlahka zasedali krajine zahodnih dežel, ki so jih bili Obrom pogodbeno prepustili Langobardi, preden so odšli v Italijo. Zasedanje novih krajin je potekalo brez večjih vojnih dejanj, skoraj samo na čisto miren način. Kolikor odšedši Langobardi sami niso diovolj poskrbeli za varnost v novih krajih, so pač Obri zastražiM glavno, po njih imenovano cesto proti zahodu, z njo vred pa brez dvoma vsaj nekaj važnejših prometnih točk, tako da so se rodovi Slovencev dejansko naseljevali ob efektivni vojaški zaščiti svojih obrskih gospodarjev.^* Takšnemu načinu naseljevanja Norika in Panonije je rodovna organi- zacija popolnoma ustrezala. Poročila o bojih naseljujočih se Slovencev s staroeeloi so zelo pretirana.^" Zgodovina poroča o bojih Slovencev šele pod konec 6. stoletja, ko so Bavarci začeli pleniti po slovenskem ozemlju in ko so slovenski rodovi, združeni zdaj že spet v vojna krdela večjega obsega, začeli siliti v sosednjo furlansko posest, o čemer bomo kasneje še govorili. Po drugi strani pa velja ugotoviti, da tudi ne drži prikazo- vanje, ko da so bile nove krajine, v katere so prodirali slovenski na- seljenci, čisto razljuden in opustošen vakuum.^^ Prizadeta in bolj od Bogo Grafenauer, Ustoličevanje str. 433, poudarja momente, ki govore za to, da so bili Slovenci ob tem času zares vključeni v obrsko-slovensko plemensko zvezo. V svojem poročilu v Času XXXIII, str. 326, je bil pisatelj ugotovil, da so prišli Slovenci v Alpe z obrsko pomočjo in pod obrskim vod- stvom, vendar pa ne v sužnosti, marveč le v podložnosti, ki se ponekod ni mnogo razlikovala od zavezništva. Isti, Ustoličevanje str. 428 si. — Jože Rus, GMS 1939 (XXX), str. 152. Tezo o vojni zasedbi je za Franom Kosom, Grad. I in II, najbolj odločno branil Dragotin Lončar, Socialna zgodovina Slovencev (objavljena v Glonarjevem prevodu Lubor Niederle-jevega Slovanskega sveta, Ljubljana 1911, str. 177) z besedami: »Slovenci so si morali z mečem v roki priboriti današnje svoje ozemlje, kjer je bivalo prej staro keltsko-rimsko prebivalstvo, ki je bilo katoliške vere. To prebivalstvo so premagali in si tako ohranili svojo narodnost.« Toda ta prikaz se ne da spraviti v sklad s pisateljevim izvajanjem ib. str. 178, da »so bili Slovenci splošno le redko naseljeni in s tujerodnim življem pomešani ter da njih skupno število ni bilo veliko, čeprav so se razprostirali od reke Drave do Panonije in od Donave do Jadranskega morja«. 21 Simon Rut ar, LMS 1885, str. 305 si. je trdil, da so ljudstva, ki so pred prihodom Slovencev drla skozi Panonije in Norik, vse pred seboj pokončevala; da so stanovavci, kolikor jih je preostalo, vsi odšli z Langobardi proti Italiji; da so celo tudi odhajajoči Langobardi spotoma uničevali vse, kar je bilo od prej ostalo; da je ob Savi in Dravi ostala prava tabula rasa; Slovenci da so se širili v to čisto razljudeno puščavo vzdolž imenovanih dveh rek. — Fran Kos, 38 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev samili Obrov ko od Slovencev opustošena so bila mesta, katerih prebi- valci so se zvečine bili pridružili odhajajočim Langobardom, toda kmečki staroselci rimskega, keltskega in ilirskega porekla so ostali na svojih kmetijah. Brez sodelovanja teh romaniziranih poljedelcev bi bilo pro- padlo vinogradništvo', ki je cvetelo v Pomurju, Podravju in Posavju.^^ Neprenehnost vinogradske kulture teh krajev govori odločno proti tezi o nasilnem osvajanju Norika, enako pa tudi proti trditvi, da je bila kmetijska kultura Norika ob prihodu Slovencev popolnoma zatrta. Glede naseljevalnega načina je treba oporeči mnenje, da so se mno- žice slovenskih nasekiikov ravnale zgolj po svojem rodovno organizacij- skem vidiku, zametajoč vse druge naseljevalne načine in izročila. Ne more se niti zamisliti, da Slovenci ob svojem naseljevanju ne bi bili upoštevali vidikov, katere terja trdna ozemeljska organizacija. Na- sprotno, mnoga znamenja govore za to, da so Slovenci obračali vso pažnjo tudi na potrebe in naloge dobre krajevne uprave, še ko so pre- bivali v obrski deželi. Obri so bili nomadi, ki niso mogli živeti brez ljudi večje gospodarske kulture, kot je bila njihova lastna. Zaželeno ljudstvo so jim bili Slovenci, ker so umeli obdelovati zemljo, ukvarjati se z obrtjo in trgovino, graditi utrdbe, tesati brodove.^' Za razliko od Obrov in večine tedanjih ljudstev, ki so vdirala v Evropo, da bi si naropala plena in davščin,^" so se poganjali stalno naseljeni slovenski • poljedelci že nekaj pokolenj le za zemljišči, ki bi bila prikladna za kme- tijsko obdelovanje. Na svojih pohodih proti zahodu so iskali v prvi vrsti Grad. I Uvod str. XXXIV, je pravilno poudaril, da Noričani in njihovi sosedje niso brez pravega vzroka zapuščali svojih domov, temveč so z Langobardi v varne kraje odhajali le tisti, ki so imeli za to poseben vzrok. -- Bogo Grafenauer, Ustoličevanje str. 461, je dal tole sliko nepreneh- nosti: 3>Z nedvomno ostro zarezo imamo opraviti v načinu obdelave zemlje, družbeni strukturi, kulturi in verskem življenju; pri rudarstvu, obrti, prebiva- liščih in naselitveni kulturi prevladuje močan preskok v razvoju nad momenti, ki vežejo obe dobi med seboj; le glede na prostor, koder se prišleki predvsem naselijo (t. j. v izrabi kultiviranega zemljišča) in v vinoreji smo našli močnejšo kontinuiteto med obema dobama. Vse to bi torej kazalo, da moramo nedvomno računati z romanskimi staroselci v naših krajih, da pa imamo vendarle opraviti z obsežno zamenjavo prebivalstva, da so novodošli Slovenci v pokrajinah, ki so jih zasedli, predstavljali veliko večino prebivalstva.« Fran Kos, Grad. I Uvod, str. XXXIII. Pri presojanju gospodarske kul- ture starih Slovencev devljemo preveč v nemar ostalo gospodarstvo, držeč se zgolj krčenja njiv s požiganjem. Pravilna je bila stara doktrina, kakršno je n. pr. branil Gregor Krek star., Einleitung in die slavische Literatur 1874 in 1887. Treba bo več pažnje posvetiti proučevanju slovanske kulture iz dobe, preden so se južni Slovani naseUli na Balkanu. Rimski pisec Strabon (umrl leta 24 po našem štetju) je dal v svojem spisu Geographica VII, str. 450, naslednjo opredelitev nomadstva, ki je veljavna tudi za čas obrsko-slovenske zveze: »... nomades bella gerunt propter tributa: agros enim suos colendos iis, quibus lubet, concedunt contenti pro locatione certo stipendio, coque non ad abundantiam, sed ad necessarios quotidianae vitae usus temporatos: et non persolventibus bellum inferunt.« 39 france goršič takih dolinskih zemljišč, kakršnih so bili vajeni iz obrskega Podonavja,^"* a s strmim svetom so se zadovoljevali le pod pritiskom nanje navalju- jočih daljnjih rodov, v poznejšem času pa seveda tudi tedaj, če se jim je lastno ljudstvo preveč namnožilo.^" Stvarno organizirana zemlja, kakor so jo zasnovali rodovi Slovencev, je bila izoblikovala ozemeljski pojem strnjene krajevne enote, imeno- vane vas ali selo, še v starih krajih Slovencev. Ime vas (selo) je izraz za že takrat živi pojem upravnega organizma. Iz takega ozemeljskega pojmovanja izvira trditev, da je vas (selo) ne le krajepisno irne, temveč tudi krajevnoupravni izraz rodovne družbenosti. Prav zato, ker je vas ozemeljska ustanova, je rod mogel postati naselitvena enota, saj zaradi svojega mirnega načina zavzemanja zemlje doselci niso niti čutili po- trebe, združevati se v zveze večjega obsega zaradi uspešne naselitve in obrambe. Neki slovanski zgodovinarji prava trdijo sicer, da je na tej stopnji družbenega razvoja odločevala zgolj priroda o tem, naj li teče bodoče življenje v naselniških in gospodarskih združenjih, obsegajočih en sam rod, ali pa v zvezah, obsegajočih več rodov. Toda Slovenci, za razliko od ostalih Slovanov, niso imeli večje naselitvene enote od rodu. Toi dejstvo je preverjeno po veličini prvotnega naselitvenega ozemlja, ki mn je bil skupni obseg prav ogromen, tako da je bilo- brez števila osred- kov (enklav), velikih le za en rod ali tudi le za eno samo bratstvo.^' IV. Bratstvo Nomadska ljudstva krvavijo neprestano ne le zaradi bojev z vna- njimi sovražniki, temveč tudi zaradi vednili mejnih prepirov in prask z domačimi sosedi, tako da krvavim spopadom ni ne kraja ne konca. V takih neurejenih prilikah prirast ljudstva nikoli ni tolik, da bi mogel vplivati na nov razvoj rodovnega reda. Tega niso krive le velike člo- veške izgube v vojni, temveč prav posebno tudi ogromna umrljivost, ki so ji nomadje zapisani zaradi svoje nizke življenjske ravni. Prazdruženje, ki tvori glavni in edini temelj nomadske družbenosti, je in ostane rod vse dotlej, dokler se Ijndstvo na naseli stalno. Po stalni naselitvi nastajajo polagoma pogoji, da se morejo razviti nove družbene ustanove. Tudi prednikom Slovencev se je povečal prirast ljudstva šele potem, ko so se bili stalno naselili kot poljedelci. Takrat so prišle v pozabo prejšnje \-ecne borbe s sosedi zaradi mej in zemljišč, hkrati pa se je 2» Dragotin Lončar, n. d. str. 178 si. izvaja, sklicujoč se na Dopscha, da so bili Slovenci še iz svoje pradomovine vajeni ravnin in nizkih brd in da so se tudi v novi domovini najraje naseljevali na takih zemljiščih, dokler je bilo to pač mogoče. Kjer so se doline polagoma dvigale n. pr. ob Dravi in Savi, so pa prodirali tudi daleč gor v hribe. 26 Simon Rut ar, LMS 1885, str. 505. 2' Josip Žontar, Skupna podlaga zgodovine slovanskega prava, SI. Pr. 1933, str. 168. 40 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev poboljšala raven življenja najprej zaradi razvoja kmetijske kulture, kmalu pa tudi zaradi vse bolj cvetoče oibrti in trgovine. Doba življenja se je ljudem podaljšala. Zadrugarstvo se je razmahmlo in zadruge so se jele deliti in cepiti zaradi preveč naraslega števila svojih rodbinskih članov. Zadruge so postale matice podružnih zadrug. Ker matična za- druga in nje podružna zadruga nista popolnoma pretrgali medsebojnih vezi, sta postali zametek novemu prazdruženju, ki je dobilo ime brat- stvo (confraternitas) in stopilo vštric starodavnega rodovnega prazdru- ženja. Bratstvo je. torej tisto prazdruženje, glede katerega velja razlaga, ki smo jo morali ovreči, ko je bil govor o trditvi, da je pleme nastalo ne- posredno iz rodbinske zadruge. Bratstvo je prazdruženje, ki je obsegalo matično zadrugo in njene podružne zadruge, ki so se bile od nje ločile zaradi čezmernega prirasta zadružnega članstva, da bi zanaprej živele v samostojnih in enakopravnih zadrugah, v tesni zvezi z matico, v novi skupnosti višje vrste, ki bi ji bili sikupni znaki dedov priimek ter skupni gozdovi, vode in pašniki, žrtvenik in grobišče (župišče, oziroma če so mrliče sežigali, žarovišče). Bratstvo je po .svojem u.stroju podobno rodu, le da nima tolikšnega števila zadrug ko rod in da ni sposobno, da bi se enako rodu razvilo navzgor v- prazdruženje višje vrste, dokler bi trajal spomin, da gre le za del rodovnega prazdruženja. Ta položaj si je moglo bratstvo priboriti tedaj, kadar se mu je ob steku ugodnih družbenih pogojev dejansko posrečilo, da se je s podrejenega vaškega položaja povzpelo na vodečo, od rodu neodvisno, torej popolnoma samostojno stopnjo. Kjer je šel razvoj to pot, je bilo po nekoliko pokolenj ih zares težko odločiti, gre li v konkretnem primeru za bratstvo aH za rod, zlasti če genetična pre- izkušnja ni bila več mogoča. Seveda pa se pravma pojma bratstvo in rod nista zcnačila. le pomešala sta se. Kakor v podobnih drugih primerih, se je tudi v tem primeru izvršila kontaminacija dveh samo podobnih si pravnih ustanov, ene prvenstvene, druge drugotne, to pa tako, da sta se dogmatično zlili y eno pravno ustanovo, seveda na ravni prvenstvene ustanove, ki ji je bilo ime rod. Bratstvo je bilo povišano za rod. Nikakor pa ne drži, da se je baje kar rod starih Slovencev pretvoril v bratstvo, saj se je bratstvo- neodvisno od rodu izcimilo iz rodbinskozadružne osnove in šele potem priličilo rodu. Zato ni čudno, če kak zgodovinar prava, prikazujoč zgodovino starih Slovencev obrske dobe in njihove selitve v zahodne kraje, istoveti brat- stvo z rodom, češ bratstvo in rod sta prazdruženji starih Slovencev in enoti staroslovenske naselitvene politike, saj si samo ljudstvo Slovencev še ob naseljevanju prendkikrat ni bilo več svesto različnosti porekla kakega bratstva. Tudi ne bi bilo napak, če bi kdo zapisal, da sta bili pravni ustanovi rodu in bratstva osnovni enoti staroslovenske družbe- nosti, ki sta praviloma tvorilii družbeno organizacijsko podlago ob času. ko so se Slovenci naseljevali v novi domovini. Ker je krajepisna podoba tako rodil kot bratstva vas (selo), je obveljalo mnenje, da je vas ob- 41 France Goršič stajala iz rodu ali bratstva ter obsegala vse zadruge, ki so izšle iz istega pradeda.2* Naseljevanje na novem ozemlju je potekalo brez enotnega načrta in v^odstva, časovno in krajevno neurejeno, razkosano in razstrojeno, v mnogih zapovrstnih pohodih med seboj nepovezanih rodov, skratka sila različno, kakor so v posameznih naselitvenih primerih možje po svoji lastni previdnosti na samem mestu spoznali način, ki bi najbolje utegnil ustrezati potrebam naseljujoče se skupnosti ter zemljepisnim in ostalim naselitvenim prilikam. Rodovnopravni razlogi pri tem pač niso bili pnščeni znemar, marveč so tvorili slej ko prej podlago družbene in pravne zasnove novi ureditvi. Izkušnje so neprestano potrjevale kot pravilno, da ljudstvu ni potrebna večja družbena enota od rodu ter večja upravna enota od vasi (sela). Slovenska imselniška vas se nam predstavlja kot tipična gospodar-sko ozemeljska enota tako tam, kjer so se doseljenci naseljevali v popolnoma ali deloma opuščenih vaseh staro- selcev, kakor tudi tam, kjer so po naselitvi osnovali novo osrednje se- lišče. Nikjer pa vasi, bodi stare ali nove, niso bile med seboj povezane. Bile so brez skupnega vodstva in brez upravnega oblastva druge stopnje. Bratstvo namesto rodu je prišlo v poštev kot naselitvena enota tedaj, kadar je bilo treba zasesti odlegle, zemlijepisno ločene ali vsaj terensko izrazito oddeljene krajine ne preveč razsežne površine, kjer se je moglo nastaniti sorazmerno neveliko število naselliiškega ljudstva, kakor so bili n. pr. osredki (enklave) ali naselniške skupine v gorjih, predgorjih, med- gorjih, gorah, medrečjih ipd. Zavzeta zemljišča so postala skupna last bratstva oziroma rodu, zakaj pri starih Slovanih prvotno ni bilo ni- kakršne individualne lastnine, tako da v slovanskih jezikih ni nobenih izrazov za lastništvo in dedovanje v tistem smislu, kakor so nam znani iz rimskega ali germanskega prava. Kakor na vseh slovanskih ozemljih, tako kažejo tudi na slovenskem ozemlju patronimični nazivi na to, da so stari Slovenci zasedli nove kraje po rodovih in bratstvih.^^ Izmed pravnih virov, ki potrjujejo obstoj bratstva, je pač najpo- mendanejša kralju Arnulfu pripisana, toda nepristna darovnica z dne 26. decembra 888, v kateri je omenjen starešina bratstva Trebibrat in je govor o njegovi ženi ter o njega sinovih in njihovih ženah, kakor tudi o njihovih zemljiščih in vseh njihovih posestvih. Gre torej za več osamo- 2» Ljudmil Hauptmann, ČJKZ 1920, str. 120, pobijajoč Melikovo mnenje, da so bili prebivalci staroslovanske vasi vobče člani le ene rodbinske zadruge, zastopa stališče, da so pripadali prebivalci staroslovanske vasi »skupini sorodnih zadrug, bratstvu«. 28 M. Sokolov, Iz drevnej istorii Bolgar 1879, str. 68 sL L Smirnov, Očerk istorii horvatskago gosudarstva 1880, str. 98; Grot, Moravia i Madjarje 1881. str. 105 si.; Emil de Laveley, De la propriété et de ses formes primitives, Paris 1891 (V. Edit.); Edward Bogusîawski, Historya Slowan L str. 242 sL in dr. — Iz te literature se more vsakdo poučiti, kako so se izvršili pohodi rodov (bratstev) Slovanov tako prej, ko so se slovanski narodi ločili drug od drugega, kakor tudi po ločitvi, zlasti pa takrat, ko so južni Slovani zavzemali Balkanski polotok. 42 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev svojenih zadrug, združenih pod istim starešino. Tu ne gre za nekakšno »veliko zadrugo«, temveč v Zadolah blizu Poreč je ob Vrbskem jezeru nastalo bratstvo, ki je oKsegalo Trebibratovo zadrugo in zadruge vseh njegovih sinov.'" Z daljnjim važnim primerom dokumentiranega bratstva se seznani bravec v naslednjem odseku pričujočih izvajanj. V. Zupa Župni ustroj staroslovenske družbe je izpričan po besedilu darov- nice, s katero je bavarski vojvoda Tasilo IL leta 777, torej neposredno potem, ko je bila Karantanija pokorjena (772), daroval novemu samo- stanu v Kremsmiinstru na kasnejšem Gorenjem Avstrijskem »dekanijo Slovencev«, kateri je določil na samem mestu po posebni odrejeni ko- misiji meje, ki jih je nato moral s svojo prisego potrditi župan Visov (jopan Physso).'^ Tako imenovani de'kaniji, ki jo je Tasilo odcepil od župe župana Visova, da bi jo podaril samostanu, sta načelovala Taljub in Sparuna, ki jima je dal sestavljavec listine ime »actores«. Gre za razlago latinsikih izrazov decanta in actores,'^ ker mora tu biti ključ, da '" Kos, Grad. II, reg. 292: »Trebifrater cum uxore sua nec non filiis suis uxoribusque filiorum suorum atque cum territoriis omnibusque possessionibus eorum.« Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I, str. 140, je izrazil mnenje, da gre v tem primeru za veliko družino, ki je kot zadruga skupno obdelovala in uživala zemljišče, ki ji je bilo od vaške občine začasno dodeljeno. Pisateljevo izhodišče je bilo, da je obstajala ta po skupnem predniku karakte- rizirana velika družina zunaj vaške občine in z njo vzporedno. Idejo velike zadruge (Gross Zadruga) je branil tudi Metod Dolenc, češ da je sogorščina izšla iz nje. V tekstu naših izvajanj bo še govora o tem, da je teza o tako ime- novani veliki zadrugi v področju zgodovine prava Slovencev nevzdržna. '' Polatinjeno ime prvega slovenskega župana, ki je omenjen v zgodovini, razlagamo etimološko kot Vysol, Vysov, v naši transkripciji Visov. Poziv- Ijemo se na dejstvo, da je pri severnih Slovanih ime Visov še dandanes živ priimek (n. pr. vladni svetnik Dr. Georg Wissowa, ki je predelal Paulyjevo realno enciklopedijo klasičnega starinoslovja). Tasilova darovnica iz leta 777 je bila že predmet več razlag, ki so po našem mnenju potrebne popravkov. Naša pričujoča izvajanja so izvleček iz prvotno v srbskem jeziku spisane razprave »Zupan Visov i njegova župa«, ki je zdaj prevedena na nemško, »Suppan Wyssow (Physso) und sein Gau« ter bo objavljena v inozemstvu, ker ni mogla biti objavljena doma. Tasilova darovnica ni edina listina, ki dokumentira ustroj staroslovanske družbe. Daljnje gradivo je zbral Bogo Grafenauer, Ustoliče- vanje str. 438 sL, kjer so kratko povzeti dokazi o slovenski svobodni vaški občini na podlagi Kosovih regestov. Grad. I št. 293 (Vonomyrus Sclavus), II št. 51 (družbena ureditev leta 817), št. 78 (Ziljska dolina leta 824), št. 94 (Buchenauski placit leta 827), št. 110 (Slovenci v obrski krajini leta 832), št. 150 (Slovenci na Gor. Avstrijskem leta 835) in št. 186 (Slovenci v Panoniji). Gl. tudi op. 48. '- Tisti del besedila Tasilove darovnice, ki se nanaša na dekanijo Slovencev, se glasi: »... Tradimus autem et decaniam Sclauorum cum opere fiscali seu tributo iusto, quod nobis antea persolui consueverant, hos omnes predictos Sclauos, quod sub illos actores sunt, qui uocantur Talivp et Sparuna quod infra terminum manet, que coniurauit ille jopan, qui uocatur Physso, et conduxit per gyrum illos nominantes Fater abbatem et archypresbyter et Chuniprecht lussi 43 France Goršič se razreši tajna, ki je razprostrta nad predfevdalno družbenostjo Slo- vencev. Beseda actor-is ni. pomeni osebo, ki kaj upravlja, upravnika, oskrb- nika, poslovodjo. Slovenca Taljub in Sparuna nista opravljala kako višjo službo ali celo dostojanstvo, temveč sta bila organa krajevne uprave in podrejena organai, ki mu je bilo ime župan Visov. V tej službi sta se nahajala tistega dne, ko je poslovala Tasilova odprava na samem mestu. To se pravi, da sta bila v svoji službi še prej, ko je bila »deka- nija« odcepljena."'"' Gre potemtakem za dva domača organa, ki sta bila od ljudstva izvoljena, da opravljata pod županom Visovom zaupane jim posle. Koordinirano navajanje obeh imen nikakor ne kaže na to, da gre za dvoje po kakovosti različnih položajev, tudi ne na ,to, da bi bil eden obeh upravnikov podrejen svojemu tovarišu, marveč govori zgolj za to, da gre za isti položaj v dveh enakih območjih. Območji, v katerih sta službovala Taljub in Sparuna, nista mogli biti nič drugega ko dela župe, ki je bila tu, na skrajnem severozahodu slovenskega ozemlja, po kon- kretni potrebi obrazovana kot velika župa rodov in bratstev, ki ji je načeloval izvoljeni župan (jopan) s činom velikega župana. To slo- vensko ljudstvo je bilo na udarcu tako Bavarcev kakor tudi Obrov, ka- terim že zaradi geografske oddaljenosti pač nikoli ni bilo pokorno. Razvilo se je bilo v dveh stoletjih iz stallno naseljenega rodu, ki je bil prišel sredi 6. stoletja s slovanskega vzhoda in vzel kraje okoli sedanjega mesta Steyra v svojo posest.^* Taljub in Sparuna sta bila v župni krajini tega ljudstva živeča, županu Visovu podrejena, istovrstna organa. Sodeč po celotni površini a sunimo principe Tassilone definire decreiierunt et terminum posuerunt. totum et integrum ad eum tradimus locum et XXX Sclauos ad Todicha cum opere fiscali seu tributo iusto. Tradimus autem et terram, quam illi Sclaui cultam fecerant sine consensi! nostro infra qui uocatur forst ad Todiclia et ad Sir- nicha ...« — Fran Kos, Grad. I št. 256, je k temu besedilu pojasnil, da sta Todicha (Dietach) in Sirnicha (Sierning) dve vasi blizu gornjeavstrijskega mesta Steyra. Toda Bogo Grafenauer, Ustoličevanje str. 482, trdi, da je bila zemlja med Dietachom in Sierningom »že na Bavarskem«. Fran Kos. Grad. I .št. 275 in 279, navaja besedilo dveh kasnejših listin, ki še bolj jasno potrjujeta, da sta tadva upravnika opravljala službo še prej, ko je Tasilo podaril dekani jo samostanu. Prva listina, nepristna, je bila baje sestavljena v Ahenu leta 789, druga pristna, pa dne 3. januarja 791 v Wormsu. V obeh listinah se potrjuje Tasilovo darilo kremsmiinsterskemu samostanu iz leta 777. Besedilo v teh dveh listinah se glasi »... nec non decanta una de illis Sclauis super quos fuerunt actores Taliup et Sparuna.« To se pravi, da sta prej bila v tej službi, zdaj pa nista več. Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I, str. 103 sL, je dokazal, da so zahodni Slovani iz prostora pod Karpati in na Moravskem že okoli leta 550, vsekakor pa pred letom 568, ko se je po odhodu Langobardov odprla panonskim Slovanom pot v vzhodne Alpe, zavzeli nekdanje slovansko ozemlje v Gorenji in Dolenji Avstriji. Posihdob ne more več biti dvoma, da se je župa župana Visova razvila iz rodu naselnikov, ki so bili semkaj prodrli okoli leta 550 z vzhoda. 44 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev samostanu podarjene »dekanije«, ki sta jo tvorila področji teh dveh organov, ti dve področji nista mogh imeti za hasnovavce dveh rodov, pač pa sta ustrezala posesti dveh bratstev, brzda bratstev z lastnima zasel- koma. Gre za dvestoletni razvoj dveh že prvotno zaradi krčenja gozda proti severu detaširanih zadrug, ki sta se v dobrih sedmih pokolenjih zaradi preobljudenosti razvili v pravi bratstvi. Taljub in Sparuna sta bila starešini dveh bratstev v severni krajini župe, ki ji je vladal župan Visov.'^ Sestavljawc Tasilove darovnice je bil v zadregi, s katerim imenom naj označi čin slovenskega starešine bratstva. Mislil je, da bo z besedo actores še najbolj izrazil to, da sta to dva domača, po ljudsikem običaju izbrana opravnika. Ne le da mu ni bil noben boljši latinski izraz na voljo, tudi nobenega bavarskega izraza ni bilo, ki bi bil količkaj ustrezal slovenskemu terminu starešina. Težko je bilo točno opisati, da gre za dva starešina bratstev, ki sta podrejena svojemu županu, zdaj pa pojdeta z vsem svojim ljudstvom in inven- tarjem pod vlado in v last nemškega samo.stana. Vendar pa nam Tasilova darovnica dovolj nazorno predočuje staroslovenske župo kot družbenost višje vrste, nastalo tu, tik bavarske meje, zaradi uspešnejše vojaške obrambe (skupni grad). Svet, ki ga je dobil krenusmunsterski samostan od vojvode Tasila, ni bil majhen, marveč tako prostran, da je morala Tasilova odprava'" napraviti okoli njega obhod, da bi določila meje in postavila mejnike. '5 Dosedanje razlage so zelo različne. Jakob Kelemina, Staroslovenske pravde, GMS 1935 (XVI), str. 37, sodi, da je pobiral eden aktorjev domačega rodu v Physsovi okrožni župi davke in morebiti izvrševal sodno oblast, vtem ko je drugi upravljal župni svet kot nekakšen soseski župan. Josip Mal, Pro- bleme aus der Friihgeschichte der Slowenen, Ljubjana 1939, str. 95, ima enega od dveh aktorjev za načelnika desetnije, drugega za načelnika stotnije. Bogo Grafenauer, Čas, XXXIII, str. 523, meni, da je šel Mal s svojim naslonom na Jugoslovanom neznano rusko organizacijo predaleč v konstruiranju staroslo- venske upravne organizacije, ki nikakor ni v skladu z dosedanjimi dognanji o slovenskih župah in županih najstarejše dobe. Bogo Grafenauer je izrazil kasneje, gl. Ustoličevanje str. 489, mnenje, da je položaj obeh upraviteljev in samega župana Visova toli nejasen, da se ne more reči, gre li za zadružne starešine ali za načelnika dveh v eni srenji povezanih naselij, oziroma za župana kake večje enote. 2" Vojvoda Tasilo je odredil v đdpravo krajinskega kneza, državnega sod- nika in kot tretjega člana svojega osebnega zaupnika. Župan Visov jih je moral peljati okrog (per gyrum) se pravi po novih mejah. Poslovanje odprave je imelo značaj prave pravilne izvršbe. Pa ne le odvzemanje sveta, temveč tudi postopek, ki se je nanašal na določitev bodoče meje med župo Slovencev in samostansko posestjo, ima na sebi vsa znamenja prisilnega izvrševanja. Zupan Visov je moral pod tem pritiskom po izvršenem obhodu v cerkvi priseči, da bo njegova župa v bodoče spoštovala novo mejo. Če vzamemo vsa ta proti župi naperjena izvr- šilna dejanja (odcepitev dveh bratstev, predaja njune zemlje in inventarja samostanu, določitev nove meje in prisego, da se bo meja spoštovala) kot celoto, se ni moči ubraniti misli, da gre za Tasilovo retorzijo proti slovenski župi, ki se je bila Bavarcem uprla z orožjem in bojevala na strani Jtarantancev. 45 France Goršič Šlo je za odcepitev dela župe, na 'katerem sta živeli dve bratstvi. V našem zgodovinopisju se je pojavilo mnenje, da v Tasilovi darovnici imenovana decania Sclauorum ni bila čisto ozemeljska, marveč vsaj na pol tudi personalna enota,, češ Slovani, ki so bili ob tej priliki samostanu darovani, niso bili zgolj poisamezniki, sedeči na odmerjenili hubah, marveč tudi predstavniki ndke skupnosti, morda vaške občine.""* Toda v tem primeru ne gre niti za bavarske hube, niti za skupnost, podobno vaški občini, temveč za staroslovensko župo in nje posest. Kakor v večini krajin, kjer so se Slovenci naseljevali, tako se je tudi v gosto zaraslih krajih Obdonavja kultiviranje zemlje vršilo s postopnim kolek- tivnim krčenjem pragozdovja. Tu ni bilo vasi, marveč posamič ali kvečjemu v zaselkih nastanjene zadruge so širile svojo pose.st, kolikor so jim dopuščali zemljepisni in drugi pogoji in je to terjal prirast za- družnega članstva. Njive so bile nestojne, da se zlepa ni moglo govoriti o določnih mejah obrobnih krčevin. Tako tudi bratstva župe župana Visova, ki so se bila razrasla iz prvotnih zadrug, naseljenih ob robeh župe, niso imela vidnih meja na teh rdbeh. Zato ne drži mnenje, da je bila naloga Tasilove odprave zgolj v tem, da deklarativno označi že obstoječo mejo,"*'-" marveč sestavljavec darovnice je bil ravno zato v zadregi, kako naj opiše darilni predmet, kateremu naj bi darovnica šele določila obseg in meje. Zato ne gre sklepati, da izraz decania »sicer res ni neka slovenska dekanija, ki za južne Slovane tega obdobja ni zgo- dovinsko realna, da pa pomenja vsekakor enoto, ki je v tem primeru družila Slovane«, ampak sklep se mora glasiti zgolj tako, da bavarski pisec listine ni imel na voljo, strdkovnega izraza, s katerim bi se dal " Edward Bogusîawski, Historya Slowan, Kraków-Warszawa 1899, II, str. 500, je navedel, da je bila predmet Tasilovega darila »wokolo klasztora ležeča župania slowianska (decania Sclavorum)«. Toda iz besedila darovnice je jasno razvidno, da je bil samostanu podarjen le del župe. ^ Bogo Grafenauer, Ustoličevanje str.487 si., je izrazil mnenje, da de- cania Sclavorum omenjena v Tasilovi darovnici, ni bila ozemeljsko upravna, se pravi javnopravna ali celo kar politična ustanova, marveč pisatelj jo ima za izraz notranje upravne lokalizacije v cesarjevi posesti. Institucija, ki se skriva pod tem imenom, da je verjetno srenja ali soseska, pred vpeljavo zemljiškega gospostva torej svobodna vaška občina. Josip Mal, .Probleme str. 91 si., je pri slovenski dekaniji intuitivno zaslutil ureditev staroslovenskega prava, toda nikjer ni nobenih dokazov, da je bila ta ustanova najnižja stopnja na lestvici združenja župa-stotnija-desetnija. — Jakob Kelemina, GMS 1935 (XVI), str. 37, je pod vtisom Schnellerjevih izvajanj oglasil dekanijo Slovencev za podrazdelek okrožne župe, češ župa župana Visova je bila razdeljena v dekanije ter da sta v dekaniji vladala tista dva »aktorja« domačega pokolenja. o katerih je bil govor v prejšnji opombi 35. 3' Fran Kos, Grad. I. str. 286/6, je trdil, da »je bila tu omenjena dekanija natančno urejena«. Toda obhod s krajinskim knezom na čelu je bil ravno zato potreben, da bi se konstitutivno odredila in zajamčila nova meja na vseh štirih straneh. Ce bi bila dekanija določna ozemeljska enota, obhod sploh potreben ne bi bil. Menih, ki je sestavljal besedilo darovnice, ne bi bil v zadregi, kako naj poimenuje darilni predmet. Šlo je za svet, ki mu je bilo treba določiti obseg in meje. 46 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev pravno izraziti del slovenske župe, obsegajoč dve bratstvi. Površina tega sveta je približno ustrezala površini bavarske enote, ki se je imenovala technei in je prvotno tvorila ozemlje, na katerem je živelo deset rodbin. Pisec je izbral to ime zaradi podobnosti ozemlja s podarjenim svetom. Po latinsko se je technei imenovala decania in je etimološka izposojenka, izpeljana iz besede decanta.*" Ker je pisec darovnice imel v mislih domača technei, se mu je zdela nje latinska prvotna oznaka decania najbolj primerna, saj je ustrezala predstavi o darilnem predmetu tako glede obsega sveta, kakor tudi glede števila zadrug, naseljenih na njem. Na podlagi dognanj, da se je moral samostanu podarjeni svet šele novo določiti tako glede obsega kot glede novih meja,*^ ter da sta bavarski izraz technei in latinski izraz decania soznačna termina,*- se mora v nič razbliniti vsakršna trditev, da je slonela ureditev župe župana Visova in staroslovenske župe sploh na nekih ozemeljskih enotah, imenovanih dekanija, a'aška občina ali kakor koli. Nastanek župne organizacije je treba datirati še v drugo polovico šestega stoletja. Slovenski naseljenci so se tem bolj združevali v ro- dovne zveze, čim- bolj so bili oddaljeni in neodvisni od Obrov. V novih krajih se je nekdanji vojaški duh zbudil z elementarno silo, brž ko so začeli zamejski sosedje vpadati v slovensko posest. Konec 6. stoletja je bila vojaška organizacija dovršena do te mere, da so vojskovodje mogli misliti na širjenje meja.*' Vojaško palitične enote z značajem plemen- skega prazdruženja so se pojavljale, kjer koli ljudstvo ni bilo nepo- sredno odvisno od Obrov. Rodovne zveze so zdaj ustrojene v župe pod upravo žuipana ali pa kneza.** *o Jakob Kelemina, GMS 1935 (XVI), str. 37, je ugotovil, da so Bavarci prevzeli izraz decania najkasneje okoli leta 700, ker se pri njih sicer ne bi bil mogel izvršiti premik glasov decania>technei. Bogo Grafenauer, Ustoličevanje str. 450, je opozoril, sklicujoč se na Vladimirja Levca in Ljubomira Niederleja, da je bilo zamejničenje samostanu podarjenega sveta zato potrebno, ker so slovenski naseljenci prestopali meje nestojnih njiv. *2 Jakob Kelemina. na n. m. Pisatelj izvaja, da decania ni bila nič spe- cifično slovenskega, temveč da gre za ustanovo, ki se imenuie na romanskih tleh decania. pri Bavarcih pa tegneia. tegnei. tochnei, in ki predstavlja gospodarsko enoto, ustanovljeno od zemljiške gospode zaradi boljšega izrabljanja posesti ter da gre za podrazdelek okrožne župe kot večje enote. — Glede etimologije besede decania prim. tudi Fran Kos. Grad. TII, št. 34 ter str. 23/3. *' Fran Kos, Grad. T. str. 112. 116. 131. 138, 148. Ko je bavarski vojvoda Tasilo I. oplenil leta 595 slovenske krajine, so ga Slovenci leto potem popolnoma porazili s pomočjo obrskega kakana. Leta 600 so Slovenci že napadali Istro. Sodeč po teh dejstvih bi se moglo zaključiti, da se je vojska usposobila za na- jadno vojskovanje v 3 letih. — Glede meja langobardske Italije v 7. in 8. sto- etju prim. Milko Kos. Postanek in razvoj Kranjske. GMS 1939 (X), str. 28. " Josip Zon t ar. Skupna podlaga. SI. Pr. 1935. str. 167. navaja, da so bili Slovani še v šestem stoletju večinoma razcepljeni na rodovne enote. Šele v sedmem stoletju so ustvarili krvne in ozemeliske vezi večje vojaške in poli- tične organizacije (plemena), za katere so bile značilne desetnije in stotnije 47 France Goršič Med plemenom, ki mu je načeloval župan Visov in ki je bilo ustro- jeno v zadrugah, bratstvih in župi, ter med bavarskim suverenom je obstajalo pristno vazalske razmerje po fevdnem pravu. Razen vojaške zvestobe je bila dolžnost zadrug, dajati vojvodu davek v naravi, ali pa namesto tega »davščino v denarju, ki mora biti primerna«.*^ Vojvoda Tasilo jemlje svojega vazala župana Visova na osebno odgovornost zaradi neposlušnosti in nezvestobe (felonije). Po fevdnem pravu je ob- stajala nezvestoba v tem:, ker se je bila žuipa pridružila karantanski stranki poganskih velikašev, ki jih je Tasilo porazil, neposlušnost pa še poseibej v tem, ker župa v vojnih letih ni bila »odrajtovala« dolžnih dajatev iii davščin. Pri izvršbi, ki jo je Tasilo odredil, ni šlo le za odškodnino zaradi neplačanih davščin, marveč tudi za akt fevdnopravne retorzije.*" VI. Ozemeljsko prazdruženje krčevinskih kolonij Kremsmiinsterska darovnica vojvode Tasila II. omenja naselbino Slo- vencev severno od sedanjega mesta Steyra oib reki Dietachi. Zadevno mesto v besedilu listine se glasi, da izroča darovalec samostanu krajino (locum) in XXX Slovencev z dolžnimi služnostmi ali primerno davščino. To mesto z neposrednim dostavkom, da se izroča tudi svet, ki so ga ti Slovenci brez vojvodovega dovoljenja izikrčili zdolaj v gozdu, ki se imenuje forst ob Todichi in Sirnichi,"'^ jasno priča, da je bila ta kolonija, obsegajoča 30 slovenskih zadrug, zunaj meja v prejšnjem odseku opisane župe in da je ni upravljal župan Visov. Na latinski imenoslovni lestvici villa-locus-terra zavzema naziv locus srednjo stopnjo. Terra pomeni nenaseljen svet, locus pa je občno ime, ki na splošno pomeni vsak kos naseljenega sveta, konkretno pa naselje, kraj ali krajino, kakor je pač svet velik. V pomenu krajina je izraz locus iiporabljen tukaj in še na enem drugem mestu v tej listini.*' (H. F. Schmid, Die Burggerichtsverfassung bei den slawischen Volkern in ihrer Bedeutung fiir die Geschichte ihrer Siedhmg und ihrer staatlichen Organisation, Jahrbuch f. Kultur und Geschichte der Slawen II, str. 117 si.). Fran Kos, Grad. L, str. 290/5, je dal k reklu »cum opere fiscali seu tri- buto iusto« (pri tem je pisatelj veznik seu spremenil v veznik et) komentar, da so morali podjarmljeni Slovenci dajati davke in razne služnosti, katere so morali izvrševati, povrh pa še davščino tributum, ki ni bila velika, kot kaže beseda iustum. Toda veznik seu (sive) pomeni al i i ne in, in dopušča zgolj razlago, da so se mogle dajatve v naravi (opus fiscale) spremeniti v primerno denarno davščino (tributum iustum). Na podlagi besedda Tasilove darovnice ni moči trditi, da je bavarski vojvoda podjarmil pleme župana Visova in kot zmagovalec samolastno odredil odcepitev dveh bratstev od podjarmljene župe. Ne gre za diktat zmagovalca, ki je Karantance porazil. Starešini Taljub in Sparuna ter njuni bratstvi so pač postali podložniki obdarjenega samostana, toda Visov in ostala župa sta proti vojvodi Tasilu ostala slej ko prej v fevdnopravnem vazalskem odnosu. To mesto se glasi: »... similiter et in loco qui uocatur Eporestal.« Fran Kos, Grad. I, str. 306, je pojasnd, da je Eporestal sedanji Eberstalzell. 48 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev Vas (selo) ni v viria označena z imenom, locuis, temveč navadno le z imenom villa. V tem smislu ločijo ta dva pojma splok vsi latinski pisci srednjega in novega veka,*** prav tako pa ju natančno razločuje tudi sestavljavec Tasilove darovnice.*^ Le-ta je opozoril bravca, da ne gre za sklenjeno naselbino z Todovnopravnim ustrojem, marveč za kolonijo krčevinarjev, ki je vsekakor bila starega porekla, sodeč po tem, da so za- drugarji samolastno krčili novine v državnem gozdu, ker jim pač domače njive zaradi naraslih družin niso več zadostovale za preživitev. Kakor vobče tedaj, kadar se je izvršila kaka naselitvena akcija Slovencev na že zasedenem ozemlju, tako stopa tudi v ditaškem primeru pred bravčeve oči kolonija razloženih zadrug kot nasprotje k rodovno- pravnemu tipu vasi (sela). Ostra dogmatična razlika, označena z antitezo latinskih virov locus: villa, ima svojo družboslovno opravičbo v dejstvu, da pri krčevinarskih skupnostih zaman iščemo rodovnopravne podlage. Ni da bi dvomili o tem, je li bila ditašika naselbina 30 slovenskih zadrug zares zgolj ozemeljska ustanova. Na svetu, ki mu je stojnost meja avtoritativno izpričana po sami navedibi v darovnici, da izroča darovavec krajino celo in vso (neokrnjeno), se je v nekoliko pokolenjih ustalilo 30 krčevinarskih zadrug, ki so zdaj že ekspandirale z nasilnim prilaščanjem državnega sveta. Krčenje v koloniji, prav posebno pa no- vejše krčenje njiv na tujem, se je neizogibno moralo odvijati s skupno pomočjo ali celo kar v skupnosti. O tem so sklepali zadružni starešine v veci, ki jo je vodil najstarejši med njimi. Ni moči niti zamisliti, da se veča ne bi bila ukvarjala tudi z drugimi nalogami krajevne uprave in s sodstvom, predvsem pa z vprašanji sosedstva in zadružnih meja ter z oddajo davščin. V sto letih ali več je nastala tukaj staroslovenska oiboina po nuji dejansko potrebne vzajemne pomoči, čeprav brez rodov- nopravne podlage. Gre pač za čisto ozemeljsko formacijo. V latinskih virih je nič koliko omemb o krčevinarskih naselbinah. Ditaška kolonija 30 slovenskih zadrug je med njimi le eden, gotovo pa zelo važen primer, tako da se po pravici lahko govori o tipu ozemelj- 4 Slovenski etnograf 49 *8 Fran Kos, Grad. II, št. 40, 64, 74, 75, 105, 106, 110, 112, 115, 121, 170, 174, 186, 191, 241, 246, 266, 283, 291 do 294, 296, 300, 309, 311, 320, 337, 366 do 369, 392, 400, 401, 414, 415, 450 do 455, 457, 466, 467, 469, 477, 495, 497, 505, 511, 513, 535 itd. nudi obširno gradivo iz 9; in 10. stoletja glede rabe strokovnih izrazov locus in pa villa. Posebno pažnjo zbuja gori navedeni regest št. 110, namreč listina z dne 6. oktobra 832, s katero je kralj Ludovik podaril rezenski cerkvi »locus, ubi anti quitus cas trum fuit qui dicitur Hartlungsburg, cum reliquis adiacentibus in circuito« (castrum je župni grad iz dobe gradišč 600 do 1200, kakor trdi Jan Eisner). Dalje prim. gori označeni regest št. 186: »villa, qui vocatur Nabamidina«. Dosti je primerov, kjer se natančno razločujeta pojma kraj pa vas. V regestu št. 237 n. pr. se omenjata locus Zlatina pa villa Kostiza. *° V darovnici vojvode Tasila II. kremsmiinsterskemu samostanu beremo, da je podaril vojvoda villam Allinhofa (vas Alkoven). Sestavljavec besedila je torej razločeval pojem kraja od pojma vasi ter je naš zadevni locus, krajino, na kateri je živelo 30 zadrug, še pobliže opisal, češ da jo izroča vojvoda totum et integrum, s čimer je nedvomno poudarjeno, da ne gre za sklenjeno vas, marveč za sklop razloženo naseljenih zadrug. france goršič skega prazdruženja staroslovenskih kroevinarjev. Ta naselbinski način razloženih zadrug brez rodovnopravne osnove še ni dobil strokovnega imena v zgodovini prava Slovencev. Morda bi ustrezalo imé naselbinska oibčina krčevinarjev ali kratko krčeviimrska oibčina. Kakor za starešino bratstva in za svet, ki je bil lasten dvema brat- stvoma, tako je manjkalo sestavljavcu Tasilove darilne listine tudi za ditaško občino 50 krčevinarskih zadrug primernega bodi latinskega ali bavarskega oznamenila, pa je on v duhu že udomačene izrazoslovne rabe enostavno segel po imenu locus v pomenu krajina. Šlo mu je za izraz, ki bi bravca na to opozoril, da gre v tem primeru za krčevinski svet slovenskih, toda rodovno med seiboj nepovezanih zadrug, ki so se bile iz svojih pretesnih bratstev že davno odselile, da bi si ob reki Dietach izkrčile nove domove in njive. VII. Povzemek Prvotno prazdruženje Slovencev je bil rod. Še v predslovenski dobi se je razvila v rodu rodbinska zadruga. Na rodbinske zadruge stari Slovenci niso prenesli nobene pristojnosti rodovnopravne družbenosti. Podmene o nekaki rodbinski zadrugi višje stopnje, n. pr. o veliki zadrugi (Gross-Sadruga), se ne dajo vzdržati, čeprav se pojavljajo v zmerom novih verzijah.^" Navzgor je krenil razvoj rodovnega prava prav tako zgodaj v tej obliki, da se je po dejanski potrebi združilo več rodov v zvezo vojaško političnega značaja, imenovano pleme, da bi se z vojaško ustrojenimi krdeli večjega obsega uspešno izvršila skupna vojna podjetja, izpeljiva samo s silno udarno močjo. Po sklenjeni plemenski zvezi z Obri so se morali Slovenci odreči plemensikim zvezam in rod je bil zopet vrhovna ustanova njihove družbenosti. Še po prvi stalni naselitvi slovenskih rodov se je po nekaj pokolenjih izoblikovalo na rodbinskozadružni podlagi novo prazdruženje, obsega- joče več zadrug, izšlih iz istega prednika, ker so bile mnoge preobljudene zadruge primorane razdeliti se v več novih zadrug pod lastnimi stare- šinami. Novo prazdruženje, obstoječe iz matične zadruge in vseh od nje odcepljenih podružnih zadrug, je dobilo ime bratstvo. Bratstvo je lulo sprva mnogo manjše od rodu. bilo pa je rodu zelo podobno po ustroju. ^ Bogo Grafenauer, Ustoličevanje str. 490 si. je postavil tezo patriar- halne velike družine, ki da je kot zadruga obdelovala skupno, od vaške občine ji baje dodeljeno zemljišče in uživala skupno njega plodove. — Metod Dolenc, Die Rechtsidee des Kollektivismus im slowenischen Volksrechte (Przewodnik Historyczno-prawny II, str. 93 si.), je nazval za veliko zadrugo (Gross Zadruga) »celoto vinogradniških posestnikov neke gorske pravde« ne da bi svojo trditev kakorkoli utemeljil. Toda večkrat govori pisatelj o vinski gori »kot veliki zadrugi če ne krvnih pa vendar gospodarskih interesentov«. Velika zadruga brez rodbinskopravne osnove je nerealen izmislek. Sicer pa sploh ni bilo ni- kakih »velikih zadrug«, pač pa so bile velike zadruge. 50 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev Koder se je ob ugodnih mu pogojih bratstvo s časom zelo povečalo, so ga tedaj že vobče imeli za rod, če je bil njega genetični postanek prišel v pozaibo. O opisanem pogostnem »zenačeniju« pravnih položajev bratstva pa rodu dozdaj še ni bilo govora v naši zgodovini družbenosti in prava. Po zunanjem videzu drug od drugega težko razločna, postaneta rod in bratstvo glavna naselitvena enota, ko se Slovenci po letu 568 začno pod vojaško zaščito Obrov širiti iz Panonije v Norik. Pleme kot naselitvena enota ni prišlo v poštev preprosto zato, ker so bile plemenske zveze Slovencem prepovedane, odkar so bili stopili v stalno plemensko zvezo z Obri. Rodovi in bratstva Slovencev zavzemajo zdaj postopoma od Obrov jim ponuđeno zemljo ndbransjenega zahoda po mirnem potu, prihajajoč v nove kraje v posameznih, često nepovezanih pohodih in osvajajoč tu na pol opuščeno vas staroselcev, tam ledino, prikladno za naselitev, vedno pa nadevajoč novim seliščem patronimična imena." Rodbinska zadruga je prišla v poštev kot naselitvena enota zelo izijemno, kadar bi bilo šlo za zavzetje kake odločene male krajine, kjer za bratstvo ne bi bilo mesta, ali pa kake dbstoječe ali napuščene staro- selske posamezne kmetije. Seveda so tudi posamič naseljene rodbinske zadruge ostale v sestavu svojega bratstva oziroma rodu. Zlasti pa je pripadla rodbinski zadrugi vloga naselitvene enote, kadar so se krčile večje površine pragozdovja zaradi množične naselitve, ker so za to delo prišle v poštev le detaširane, iz svojih bratstev in rodov kot nadbrojne izločene, najpogostokrat rodovnopravno med seboj sploh nepovezane rodbinske zadruge. Tako se je že kmalu po naselitvi prvič v zgodovini družbenosti in prava Slovencev pojavila tista ozemeljska enota, za ka- tero smo predlagali ime krčevinarska občina, ker je imela le še malo znamenj rodopravne družbenosti ali pa jih sploh ni več imela. Zaradi usipešne vojne obrambe novega ozemlja se začno najprej na njegovi zahodni meji, kamor dejansko ni več segala obrska oblast, potem pa ustrezno slabljenju obrske politične moči vobče, po dolgem prestanku znova obrazovati plemenske župe, ki prevzamejo nase poleg vojaških nalog tudi naloge upravnega oblastva druge stopnje. Zato nikakor ne drži ono tolikokrat ponavljano, za proučevanje družbenosti in prava Slovencev zares važno mnenje, da je vrednotiti zemljiško reformo nemških fevdalcev na slovenskih tleh zgolj tako, da so bile rodovnopravne enote, na katere so novi gospodarji naleteli, pre- ustrojene v ozemeljske ustanove krajevno upravnega značaja. Nasprotno, predmet fevdalne preosnove so bile tudi domače (nadanje), se pravi starosloA-enske ozemeljske enote krajevno upravnega značaja, namreč vaških občin po eni ter krčevinarskih občin po drugi plati. Glede sklenjenih naselij, kolikor so padle pod nož preustrojevanja fevdalcev. Jakob Kelemina, Pravne starine v filološki luči. GMS 1935, str. 90, je opozoril (gl. iztočnico zadruga), da je treba dobro ločiti krajevna imena, ki so patronimična. od krajevnih imen, ki so izpeljana od osebnih imen ustanoviteljev selišč (n. pr. Osluševci = Osluhovo selo; Radgona = Radgojina, Gesiess des Ra- digoj ipd.). 4. 51 France Goršič vrhu tega ni pustiti znemar, da je v dolgih stoletjih med naselitvijo in reformo prišlo njihovo družbeno poreklo že tolikanj v pozabo, da je bil postanek čisto neznam Skratka, fevdalna preosnova zemljiške uredbe je bila posvečena v precejšnji meri tudi preobrazbi staroslovenskih ozemeljskih ustanov v fevdalne ozemeljske ustanove. Ni prav, da se povezuje razsulo rodovnopravne ureditve starih Slo- vencev samo s tvorjenjem ozemeljskih enot nemškega fevdalstva. Proces prevedbe rodu ali bratstva v vaško občino je bil izvršen v veliki meri še prej, ko so Slovenci zašli pod nemški jarem, še ob začetku njihove lastne ljudske civilizacije. Zgodovina družbenosti in prava Slovencev pogreša žal še zdaj znanstvenih raziskav o družbenem in pravnem so- žitju predslovenske dobe. Kar ne moremo se znebiti usodnega uvrščanja rodbinske zadruge kot prvotnega prazdruženja starih Slovencev. Ne- osnovani premik je kriv, da se pri nas toliko razpravlja o neki širši rodovni skupnosti, ki da se je začela pri Germanih zgodaj razkrajati, vtem ko je baje pri slovanskih narodih pokazala mnogo krepkejšo od- pornost. Rodopraviie in rodbinskozadružne enote se mečejo v en koš, ne da bi se raziskovalo njih družboslovno poreklo. Kontaminacija čisto različnih družbenih in pravnih ustanov jim omogoča, da govore v eni sapi o rodovnopravnih in o rodbinskozadružnih enotah. To je krivo, da so nekateri zgodovinopisci zabredli v zmoto, da je bila rodbinska zadruga prvotno prazdruženje Slovencev in zato baje tudi njihova glavna na- selitvena enota. 52 Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev Zusammenfassung EINIGE BEITRÄGE ZUR ALTSLOWENISCHEN GESELLSCHAFTSLEHRE In den einleitenden Ausführungen (I) verficht der Verfasser den Stand- punkt, man könnte bei dialektischer Zuhilfenahme bewährter soziologischer Auslegungsgesetze bereits mit dem vorhandenen Quellenmaterial mehr Licht in die noch sehr lückenhaften Ergebnisse der altslawischen Gesellschaftslehre bringen. Zur Erhärtung dieser Voraussetzung bemüht er sich im vorliegenden Aufsatz neue Aspekte betreffs der altslowenischen Urverbände des VI. bis X. Jh. zu geben. In 5 Abschnitten werden die hauptsächlichen altslowenischen Sozie- iätsformationen, so Geschlecht — rod, sowie Hausgenossenschaft — rodbinska zadruga (II), ferner Konfraternität — bratstvo (IV), Volksstamm — pleme und dessen Gauverfassung (V), sowie die Neulandkolonie als territorialer Urverband (VI) besprochen und überdies wird der bisherigen Hypothesen betreffs der Durchführungsweise der Landnahme im VI. Jh. Erwähnung getan (III), um zum Schluss die Neuergebnisse zusammenfassen (VII). Bezüglich der altslowenischen Hausgemeinschaft, genannt zadruga, die im grossen ganzen bei der Feudalreform einging, und bezüglich der ihr ungerecht- fertigt zugemuteten Rolle der hauptsächlichsten Ansiedlereinheit verweist der Verfasser auf den sekundären Ursprung der altslawischen Hausgenossenschaft aus dem Geschlecht, wie auch auf die analytisch nunmehr erwiesene Tatsache, dass die noch jetzt auf dem Balkan bestehenden südslawischen Zadrugen die nämlichen organisatorischen Hauptmerkmale aufweisen, nxlche die Zadruga der Altslawen in der Zeit vor der slowenischen Landnahme besass, so dass der Schluss gerechtfertigt erscheint, die heute bestehenden Abweichungen in der Verfassung der einzelnen Hausgenossenschaften auf dem Balkan seien auf spä- tere politische und kirchliche Einflüsse, die nach der Landnahme der Balkan- slawen Platz griffen, zurückzuführen und dass zur Zeit der Landnahme durch die Slowenen noch keine dieser Abarten bestanden. Interesse dürften ferner die Ausführungen des Verfassers wachrufen, der aus der Zadrugenverfassung hervorgegangene Urverband, genannt Konfrater- nität — bratstvo (wörtlich übersetzt Bruderschaft), habe dank seiner organisato- rischen Ähnlichkeit mit dem zwar grössern Geschlecht wohl auch schon vor der zweiten Hälfte des VI. Jh. die rechtliche Gleichstellung mit diesem erlangen können, falls die Konfraternität durch Menschenzuwachs die Grösse eines Ge- schlechtes erreicht hatte und ihre genetische Herkunft bereits ganz in Verges- senheit geraten war. In die alt slowenische Gauorganisation und zugleich in die bisher doU- kommen hintangesetzte Neulandgemeinschaft (krčeoinska občina) sucht der Ver- fasser dem Leser durch Heranziehung wichtiger Textteile aus der kremsmün- sterschen Schenkungsurkunde Herzog Tassilo's aus dem J. 777 einen bessern Einblick zu verschaffen. Der Gau (župa) des Suppans Wyssom (jopan Physso) wird dem Leser als ein regelrechter Sippenverband höherer Ordnung, dem die untergeordneten Hausgenossenschaften und Konfraternitäten mit ihren Weilern als Lokalverbände erster Instanz angehörten, vorgeführt. Die Termini actores und decania finden nunmehr ihre richtige Deutung. Die Gauverfassung wird als wieder auferstandene militärisch-politische Stammessozialität mit dem Verweis darauf geschildert, dass die Stammesvereinigungen alten Gedenkens, genannt pleme, seit dem Beitritt des Volkes zum arvarisch-slowenisehen Stammesverband einstweilig ruhen mussten. Unter den Neulandrodungen grössern Stils, deren in den Quellen so man- ches Mal Erwähnung getan wird, verdient die besondere Beachtung des Lesers die in der Schenkungsurkunde Tassilo's als Geschenksgegenstand angeführte Neulandansiedlung, genannt >locus et XXX Sclaui ad Todicha^^. Hier handle es 53 France Goršič sich um eine AUsassenkolonie von JO Zadrugen, die, durch grossen Volks- zuroachs gezmungen. Neuland im benachbarten Kronmaid planmässig zu usur- pieren begannen. Hier offenbare sich dem Leser die altslomenische territoriale Gemeinde, genannt občina, klar in ihrer anderen, der Dorfgemeinde (vaška qbcina) entgegenmetzten Art. Die Ausführungen des Verfassers gipfeln im Endergebnis, das dahin lautet, dass anlässlich der deutschen Feudalreform auf sloroenischen Gebiet ebenfalls althergebrachte bodenständige Territorialinstitutionen und nicht nur — wie bisher allgemein angenommen rourde — ausschliesslich altslowenische Sozietäts- formationen der Umgestaltung in territoriale Feudaleinheiten unterzogen wur- den. Diese Richtigstellung ist in der Erkenntnis begründet, dass die Überleitung der anfänglichen Gesellschaftsverbände in rechtlich geregelte Ortsgemeinschaf- ten (Dorfgemeinschaft — vaška občina, und anderteils Neulandgemeinschaft — krčevinarska občina) dem Grossteil nach in der Vorfeudalzeit vor sich gegangen sein musste. 54 HLAČE V SREDNJEVEŠKI LJUDSKI NOŠI NA SLOVENSKEM Angelos Baš Pred 13. stoletjem viri o noši na Slovenskem v poglavitnem manj- kajo.^ Najstarejše zaokroženo gradivo o tem poglavju materialne kulture pri Slovencih izvira šele iz obdobja poznega srednjega veka, iz 14. in 15. stoletja. Tu gre skoraj izključno le za umetnostne spomenike, in sicer za upodobitve noše v stenskem slikarstvu in kiparstvu, ki pričujejo tako o oblikovni plati tedanje oblačilne kulture. Drugi, pisani viri o pozno- srednjeveški oblačilni kulturi pri Slovencih so neprimerno redkejši, zlasti pa po izpovedih bornejši, saj mimo opredelitve cen za nošo v 15. stoletju ne vsebujejo praviloma nobenih omembe vrednejših podatkov o takratni noši na slovenskem ozemlju. Zavoljo vsega tega se lahko omejuje obravnava srednjeveške obla- čilne kulture na Slovenskem edinole na Obdobje poznega srednjega veka, to je 14. in 15. stoletja, v tem času pa zopet zlasti samo na oblikovni razvoj noše, medtem ko ne more oibseči tudi še drugih vprašanj oblačilne kulture, kot n. pr. razbora posameznih oblačilnih materialov, trgovine z njimi in njihovega izvora, podob o izdelovalnih postopkih za te mate- riale in pa niatančnejših stanovskih ločnic v noši. Obravnava o noši pri Slovencih v srednjem veku je lahko spričo obsega virov o tem- vprašanju zgolj razmeroma ozka. Vendar pa ne pogreša nekaterih poučnih izsledkov,^ ki jih skušamo v pričujočih vrstah nadaljevati z o.svetlitvami noše hlač v območju ljudske oblačilne kulture. Za tako imenovano ljudsko oblačilno kulturo štejemo oblačilno kulturo kmietov in najpreprostejšega mestnega prebivalstva, t. j. delavcev oziroma dninarjev, medtem ko sodimo, da velja uvrstiti oblačilno kulturo ' M. K o s, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljub- ljana 1955, str. 165. * A. Baš, Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovenskem, Ljubljana 1959. — Razen e resumarne objave o noši v poznem srednjem veku in 16. stoletju pri nas gl. tudi nadrobnejše obdelave posameznih poglavij te teme: A. Baš, Gotska in renesančna noša v kamniškem območju, II. Kamniški zbor- nik, Kamnik 1956. str. 101 si.; isti. Noše na freski Sv. Nedelje v Crngrobu, Loški razgledi III, Škofja Loka 1956, str. 175 si.; isti. Kranjska ljudska noša na gotskih freskah. Zbornik za umetnostno zgodovino n. s. V—VI, Ljubljana 1959, str. 351 si.; isti. Kaputi i ogrtači u Sloveniji od 14. do 16. stoleća. Zbornik Muzeja primenjene umetnosti V. Beograd 1959, str. 7 si.; isti. Cene noše na Slovenskem v 15. in 16. stoletju. Zbornik za narodni život i običaje Južnih Sla- vena XL, Zagreb 1962, str. 35 si. 55 Angelos Baš rokodelcev v posebno skupino, ki je sicer ne gre istovetiti s tako imeno- vano visoko nošo plemičev in bogatejših meščanov, v obravnavanem obdobju konkretno zlasti trgovcev, ki pa je slednji smeri v oblačilni kulturi po svojih osnovnih potezah nekoliko bližja (čeprav ne z njo tudi istovetna) kakor pa noši kmetov in dninarjev. A če je naš spis posvečen ljudski noši hlač na Slovenskem v srednjem veku, je per genus proxi- mum et differentiam specificam pač samoumevno, da bo moral v dolo- čenem oibsegu načeti tudi nekatere značilnosti visoke in tako imenovane preprostejše ali vmesne noše (med visoko in ljudsko), kolikor so namreč le-te potrebne za natančnejše opredelitve noše hlač v krogu tedanje ljudske oblačilne kulture. Naposled: ker je vprašanje o cenah noše na Slovenskem v 15. (in 16.) stoletju že obdelano,' ugotavljajo pričujoče vrste samo oblikovno podobo ljudske noše hlač na Slovenskem v sred- njem veku, izvirajoče iz razpoložljivega upodabljajočega gradiva. A zavoljo virov, iz katerih potekajo spoznanja našega spisa, je za njihovo utemeljeno razlago še potrebna beseda o pričevalni ceni srednje- veške upodabljajoče umetnosti na Slovenskem za zgodovino noše. — Dosedanje raziskave o tej vsebinski poluti umetnostnih spomenikov nudijo naslednje sklepne sodbe.* Po sredi 15. stoletja zajame tudi upo- dalbljajočo umetnost na Slovenskem znatnejši val realizma, ki ga opre- deljuje težnja po čim večji poljudnosti. S tem se v freskah, ki pomenijo najbogatejšo vejo naše takratne upodabljajoče umetnosti, močneje raz- vijejo pripovedne prvine, ki naj določene teme kar najbolj umljivo predstavijo. Spričo razmaknjenih fabulativnih okvirov se pojavljajo zato v nekaterih motivih poleg ikonografsko določenih poglavitnih, zlasti le starosvetnih figur tudi še redkejše posvetne osebe. Za to upodabljajočo kulturo je značilno aktivno razmerje do življenja in narave, saj vsebuje v svojih ciklih sestavine iz vsakdanjega okolja ter ustvarja tako bolj ali manj realistične scene, namenjene vernikom, ki naj jim bodo v nazorni pouk. Slovensko ozemlje je bilo v zatišju pomembnejših umetnostnih tokov one dobe. Zato je naša upodabljajoča umetnost v tem razvoju zaostajala, tako da njena dela ne izkazujejo v večjem številu prvin poznosrednje- veškeg-a realističnega sloga. — Tabelno slikarstvo, ki je tedaj prednjačilo v realističnih prizadevanjih, v izvirni, domači obliki tako rekoč ni znano. Stensko slikarstvo pa je bilo tesno ujeto v ustaljeno ikonografijo. Po- glavitni prizori na teh cerkvenih freskah spričo ozke vezanosti na iz- ročene likovne obrazce torej niso mogli nuditi pravih priložnosti za izrečnejše realistične upodobitve. Pač pa stranski prizori oziroma stran- ske, ne starosvetne, temveč posvetne osebe, ki jih je ikonografija vse manj vklepala.Te so se porabljale za dopolnilne razlage motivov in so tako v določeni meri uresničevale takratne načrte o dostopnem in kar ' Glej opombo 2. * A. B a š, Pričevanje o noši v poznosrednjeveški umetnosti na Slovenskem, Slovenski etnograf XI, Ljubljana 1958, str. 101 si. 56 Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem najbolj umljiveni slikarstvu. Ker so imele upodobljene posvetne osebe v predstavljenih motivih kajpak jasno poučne funkcije, so morale biti v ta namen naslikane tako, da so bile gledalcu kar se da razložljive in dojemljive. Srednjeveška izobrazba pa je bila glede vizuelnih predstav o minulih dobah tako zelo borna in omejena v poglavitnem le na ozek krog duhovnikov in umetnikov, da bi posvetne osebe, če bi ne bile upo- doibljene tako, kakor so jih bili verniki po cerkvah vajeni srečavati v svojem življenju, bile povsem nerazumljive, s tem pa tudi zgrešen namen teh slikarskih stvaritev. (Seveda tudi znanje naših takratnih, podeželskih umetnikov ni dovoljevalo upodabljanja vsakdanjih ljudi v zgodnejših obdobjih.) Zavoljo tega je bilo treba posvetne osebe, kolikor so naslikane v raznih ciklih naših poznosrednjeveških fresk, neogibno prilagoditi času in prostoru, ki so bile zanj njihove upodobitve naročene. Gotovo je bil ob tem delež samostojnega oblikovanja pri naših freskantih dosti bornejši ko povzemanje drugod ustvarjenih predlog, zakaj podeželsko slikarstvo je v lastni ustvarjalnosti daleč zaostajalo za večjimi središči takratne upodabljajoče kulture. Vendar pa je po- udarjeni poučno-poljudni namen teh stvaritev neizbežno terjal, da so bile upodobitve posvetnih oseb gledalcem umijive. To pa je bilo mogoče, kolikor ni umetnik samostojno povzenmi iz bližnjega življenja, samo tako, da so se od danih predlog izbirale take, ki so bile območjem, za katera so se porabljale, kar najbolj sorodne, ali pa so se bolj odmaknjene predloge s podobami zastopnikov raznih stanov prilagajale našim raz- meram; to pa seveda le v poglavitnih potezah, medtem ko so pri tem ohranile svoje izročene figuralne sheme. Drugačne možnosti za upodab- ljanje posvetnih figur se zde nemogoče. Zavoljo tega so v temeljni podobi postranske, posvetne osebe v našem poznosrednjeveškem slikarstvu dober vir za zgodovino noše, toda, kot rečeno, le v poglavitnih potezah, ki so bile pri teh poučno-pripovediiih delili nujne. Ne velja pa to za nadrob- nosti, ki zanje ni bilo potrebno, da so bile vseskozi natančne, in so lahko izvirale ali iz predlog ali pa tudi iz umetnikove samovolje. — Vprašanje prostora se ob interpretaciji tega gradiva ne sme ozko vezati na naj- dišča posameznih del. Napak bi bilo misliti, da so v upodobljenih posvetnih figurah zajete oblačilne razmere ravno in samo v kraju, kjer so bile ustvarjene. To bi predpostavljalo po eni strani povečini njihov do malega portretni značaj, po drugi strani pa vse prešibko upošte- vanje predlog. Šlo je za temeljno umljivost figur in prikrojitve predlog so lahko veljale samo poglavitniun potezam v noši. Zato se zdi pravilno, kolikor nimamo opravka z redkimi portretno določenimi upodobljenci, raztegniti dokumentarno torišče takih del na širša pokrajinska ali de- želna območja. Z vprašanjem prostorne dokumentarnosti je povezana natančnost teh upodobitev. Ker je dokumentarnost teh slik širša in samo za posa- mezne kraje le redko in težko veljavna, se po pričujočih opredelitvah našega stenskega slikarstva noša zato ne da tolikanj nadrobno obravna- vati kakor v novejši dobi. Kakor .'^luo pokazali, se moremo iz naših 57 Angelos Baš fresik poučiti zgolj o osnovnih značilnostih takratne vnanje oblačilne kulture, nadrobne in skoraj vse potankosti zajemajoče študije pa v nasprotju z novejšo, neposredno ohranjeno nošo za obdobje poznega srednjega veka največkrat pogrešajo podlago in so nedopustne. Te misli označujejo tudi čas naših posnetkov. V njih so .se porabljale pač predvsem sprejete sestavine v noši, ne pa posamezne novotarije, ki še niso splošneje prodrle. Tako pomenijo naslikane noše v največji meri ugotovitev danih oblačilnih razmer ali nošo, ki je preko svojih začetkov že polneje razvita, neprimerno manj pa njene pričetke. Pred sredo 15. stoletja so navedene težnje v našem stenskem slikar- stvu še razmeroma slabo zastopane. Te stvaritve izvirajo nemalokdaj od tujih umetnikov, hkrati pa so poljudni realistični načrti za pouk vernikov pri nas tedaj še borni, tako da je treba večidel, razen portretnih upodobitev, tudi redke posvetne osebe v njih presojati previdno ali v okviru širšega primerjalnega gradiva tudi z drugih, bližnjih ozemelj. (Samostojno portretno slikarstvo se v času, ki mu je posvečena pri- čujoča obravnava, pri nas še ni uveljavilo.) Zastran pričevalnosti našega kiparstva v poznem srednjem veku, — ki pa se ne ponaša s tolikanj številno ohranjenimi deli ko stensko sli- karstvo, — v zvezi z zgodovino noše velja ponoviti gornje sodbe o isto- dobnem sten.skem slikarstvu. Saj se v dbeh teh upodabljajočih zvrsteh izraža smer časa tudi v predstavljenih posvetnih oblačilih in jima daje poseben pečat njuna poljudnost. S tem pa se podajajo kajpada enake opredelitve o oblačilni dokumentarnosti kiparstva kakor za freske: po- svetno opravljene (kar je zlahka določljivo) figure ne bi bile zares do- stopne, če bi ne bila na ozemlju, ki so bila ta dela zanj namenjena, taka noša vsaj v poglavitnih potezah resnično običajna; ne glede na nagrobnike, ki upodabljajo pokojnike ali tudi njihove družine in po- menijo tako. kolikor predstavljajo posvetne osebe in ne v oklepih, tehten, čeprav na Slovenskem v tem obdobju nikakor ne obsežen vir za nošo. Druge panoge upodabljajoče umetnosti (rokopisne in knjižne ilu- stracije) niso porabne za raziskave o poznosrednjeveški oblačilni kulturi pri Slovencih. Z vseh navedenih izhodišč se lahko lotimo gradiva za obravnavo o srednjeveški ali natančneje o poznosrednjeveški ljudski noši hlač na Slovenskem. Zavoljo obsega in značaja razpoložljivih virov, kot rečeno, ni mo- goče izreči o oblačilni kulturi zgodnejših obdobij srednjega veka nobenih zadkroženih ali obširnejših sodb, ki bi slonele na domačem gradivu. Resda je n. pr. znano (po Prokopiju), da so Slovani na Balkanskem polotoku nekako sredi 6. stoletja nosili mimo srajc in plaščev predvsem daljše in širše hlače, ki so jih pritrjevali nad spolovili,^ toda tudi ta 'F. Kos. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I. Ljub- ljana 1902, št. 35, str. 26, 28. 58 Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskemu zgodnjesrednjeveški podatek je tako glede na svojo ozemeljsko veljavo kakor zlasti glede na kar se da strnjeno vsebino pravzaprav le malo poraben za natančnejšo podobo o noši Balkanskih Slovanov iz srede 6. stoletja ali tudi prednikov poznejših Alpskih Slovanov. Nič kaj bolje ni z izpovedmi virov o noši na Slovensikem iz naslednjih stoletij. Razen po pravilu bolj ali manj posrednih omemb nekaterih materialov za nošo, ne najdemo v pisanem gradivu izpovedi o oblačilni kulturi, medtem ko ustreznih upodabljajočih spomenikov v oni dobi sploh še ni. Spričo tega štejemo za prav izjemne izpovedi v virih o usloličevanju koroških vojvod, ki pričujejo o noši pri Slovencih v visokem srednjem veku, v obdobju od 11. do 13. stoletja. — V giessenskem in saintgallen- skem rokopisu (prvi izvira iz 14., drugi iz 15. stoletja) Svabskega ogledala je v vrinku o pravicah koroškega vojvode, ki sega po svoji prvotni predlogi v 11. stoletje," opisana tudi (slovenska) kmečka noša na Ko- roškem, ki je imela po tem pričevanju naslednje sestavne dele: siv suk- njič z rdečim pasom (grawen rok... roten giirtel / graewen rok... Routten guertell), rdeče prevezane čevlje (rot gebunden buntschuoch / Routt gebunden bunttschuech), siv plašč (grawen mantel / grawen mantel), siv slovenski klobuk s sivo vrvico (grawen windischen huot mit ainer grawen huot snuor / Grawen windischen huett... mitt ainer grawen schnuer).' Ta vir, ki našteva, kot je razvidno, vse poglavitne sestavine kmečke noše na Koroškem v visokem srednjem veku, hlač ne omenja. In to očitno ne more biti naključje. Zakaj pričujoči opis sestavnih delov koroške kmečke noše v navedenem obdtibju je po vsem videzu dovolj natančen in ne zajema edinole omemb o perilu in hlačah. Se pravi, da hlače v visokem srednjem veku na Koroškem (in sploh na vsem sloven- skem ozemlju) niso bile viden del kmečke noše ali pa se sploh niso nosile. V prvem primeru bi lahko imeli opravka kvečjemu s kratkimi hlačami, kar pa bi bilo v tem obdobju pač brez sleherne verjetnosti (to bo posredno razvidno tudi iz nadaljnjih izvajanj o poznosrednjeveški ljudski noši hlač pri Slovencih). Potemtakem lahko sklepamo, da hlače v pravem pomenu besede, kot je podoba, vsaj v 11. stoletju, v območju ljudske oblačilne kulture na Koroškem in sploh na Slovenskem niso bile v navadi. Naslednji vir o ustoličevanju koroških vojvod, Otokarjeva Avstrijska rimana kronika, ki opisuje obred ustoličevanja ob nastopu Majnharda Tirolskega 1286 in ki je bila v tem delu napisana med leti 1306 in 1508,* kaže o takratni (slovenski) kmečki noši na Koroškem .sorodno podobo kakor navedena rokopisa Svabskega ogledala. Tako je v tem opisu beseda o dveh hlačnicah iz sivega sukna (zwô hosen von grâben tuoche). o dveh rdečih čevljih z jermeni (zwen rôle buntschuoche . . . mit riemen). ' B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država Karantanskih Slovencev, Ljubljana 1952, str. 74., 161 si. ' Navedeno po: B. Grafenauer, nav. delo, str. 80. * B. Grafenauer, nav. delo, str. 83. 59 Angelos Baš O suknjiču iz istega sukna, ki je narejen tako, da je spredaj in zadaj odprt, brez ovratnika, s štirimi konicami in da sega navzdol malo preko kolen (des selben tuochs ... einen roc ... der vor und hinden of fen ... kollier . .. fri, mit vier geren ... ein lutzel fiir diu knie), o preprostem sivem plašču brez resic (einvachen mantel graben, der sol niht flentschie- res haben) in pa o sivem koničastem klobuku, ki ima štiri ploščice, kakršne so v zadnjem času nosili na Koroškem in ki mora en konec njegove vrvice prosto viseti (ein huot... gupliot in grâber gestalt, daran vier schiben sint gemali — die selben hiiete kluoc niulioh man datz Kernden truoc — diu snuor sol sin einende)." — Tudi v tem viru ni omembe o hlačah kot o enotnem oblačilu, temveč se omenjata samo dve hlačnici, ki ne pomenita skupnega oblačilnega kosa, ampak dvoje dolgih nogavic oziroma hlačnic, ki v vrhnjem delu očitno nista združeni. Otokarjev opis spričuje tako za drugo polovico 13. stoletja na Koroškem v osnovi podobno ugotovitev o ljudski noši hlač, kakršna izvira za sta- rejše obdobje iz obeh navedenih rokopisov Švabskega ogledala. Tretji in zadnji vir o ustoličevanju koroških vojvod, ki prihaja za nas v poštev, je Janeza Vetrinjskega Knjiga resničnih zgodb, ki je nastala v konceptu 1340/1, v čistopisu pa 1343" in ki ob nastopu Manj- harda Tirolskega opisuje obred ustoličevanja koroškega vojvode. Opis omenja od kmečke obleke plašč, klobuk, suknjič iz sive niti in zavezane čevlje (pallio pilleo, tunica grisei stamiuis et calceis corrigiatis).^^ — Poglavitna skladnost vseh navedenih virov o ljudski noši hlač je ne- dvomna. V krogu ljudske oblačilne kulture na Koroškem v visokem srednjem veku, v obdobju od 11. do 13. stoletja, hlače niso potrjene kot vidno oziroma običajno in pa enotno ali skupno oblačilo, marveč na- sprotno — spričo celotne vsebine zadevnih pričevanj — ali niso pomenile enega oblačilnega dela, ampak le dvoje dolgih nogavic oziroma hlačnic, ali pa povsem videzu sploh niso bile v navadi. Toda pisani viri take vrste o noši na Slovenskem v srednjem veku so, kot je bilo že rečeno, prav izjemni. Sicer nahajamo v pisanem gradivu zgolj prav razdrobljene podatke o oblačilni kulturi, ki ne dovoljuje o tem poglavju srednjeveške materialne kulture pri nas nobenih za- okroženih ali poučnejših sklepov: posebej velja ta ugotovitev za osve- tlitve o ljudski noši.*^ Zavoljo tega je mogoče poseči za vsakršno sklenjeno obravnavo o srednjeveški noši na Slovenskem (razen o njenih cenah) samo po upo- dabljajočem gradivu. A tudi to poteka, podobno kot edini omenjeni • Navedeno po: B. Grafenauer, nav. delo, str. 87 d. " B. Grafenauer, nav. delo, str. 93. " Navedeno po: B. Grafenauer, nav. delo, str. 96. '2 Celo tako zgovoren poznosrednjeveški vir kot Santoninov itinerarij ne vsebuje nobenih natančnejših podatkov o takratni noši na Koroškem, Kranjskem in Slovenskem Štajerskem, marveč predvsem nekaj omemb o nakitu, a še te se nanašajo samo na območje visoke noše: Die Reisetagebucher des Paolo Santo- nino 1485—1487, izd. R. Egger, Klagenfurt 1947, str. 51 d, 39, 74 d, 152, 156. 60 Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem skupek pisanih virov, ki se lahko ponaša z zgovornejšimi izpovedmi, šele iz poznega srednjega veka. In zato lahko veljajo pričujoča izvajanja o najstarejši ljudski noši hlač pri Slovencih njeni oblikovni podobi, kakršna je določljiva v poznem srednjem veku. (Naša raziskava sloni, kakor je opredeljena, na izrabi ustreznih umetnostnih spomenikov, ki so ohranjeni na slovenskem ozemlju v mejah današnje Jugoslavije, to je na območju nekdanjega Kranjskega in pa slovenskega dela Štajerskega, medtem ko spomeniki s slovenskega ko- roškega ozemlja niso vključeni v obdelavo.) Najzgodnejša upodobitev naše ljudske noše hlač (ta kakor tudi vse druge poznosrednjeveške upodobitve ljudske noše hlač na Slovenskem poteka iz stenskega slikarstva) je iz Martjanec, 1392,^"* in predstavlja prav kratke in pa ožje hlače, ki so dolge komaj do srede stegen in svetlosive barve. (Barve v takratnem našem, pa tudi drugem slikarstvu so konvencionalnega značaja in so bile namenjene predvsem za boljše razločevanje posameznih oblačilnih kosov, ne bi pa mogle prav zadostiti resničnim značilnostim raznega blaga.^* Vendar pa zavoljo natančnosti navajamo barve, v katerih so naslikana obravnavana oblačila.) Tako oblikovane hlače pa so bile tedaj v ljudski noši zelo redke ali bolje prav izjemne, zakaj v vsem poznem srednjem veku ne poznamo na Slovenskem nobene inačice takih kratkih in ože krojenih hlač, in sicer ne v ljudski ne v drugi noši. Kajn, naslikan kot kmet na Vrhu nad Zelimi jem, sredi 15. stoletja,^^ ne nosi hlač ali hlačnih nogavic, kakršno obliko so hlače tačas imele, temveč ima noge gole (pač pa ima posebno obuvalo). Podobna je tudi zadevna upodobitev beračev ali pohabljencev pri Sv. Miklavžu na Goropeči, prav tako iz srede 15. stoletja.""^ Nobeden od njih ne nosi hlač ali hlačnih nogavic, ampak so naslikani večidel z golimi nogami, deloma pa z belkastimi ovijačami, ki so jim pokrivale noge do kolen. Prve hlačne nogavice v naši ljudski noši nahajamo v pasijonu v Slovenjem Gradcu, 1450/60,"^' v prizoru, ko Kristusu nalagajo križ (pri možu z jerbasom) ; širše so in na mečih, iznad visokih čevljev, nagubane. " F. S t eie. Monumenta artis slovenicae I, Ljubljana 1936, str. 6, 13, si. 41, 42i 45, 46, 49; isti. Cerkveno slikarstvo med Slovenci I, Celje 1937, sL 45, str. 167. "P. Post, Die franzôsisch-niederlândische Mannertracht einschliesslich der Ritterriistung im Zeitalter der Spatgotik, 1350 bis 1475, Halle/Saale 1910, str. 34, 76; M. Boehn, Die Mode, Menschen und Moden im Mittelalter, Miin- chen 1925, str. 212. " F. S t e 1 e, Monumenta artis slovenicae, str. 2, 6, 34. "I. Franke, O naših zgodovinsko-umetniških spominkih. Dom in svet XXin, Ljubljana 1910, str. 385 sL s 3 si.; F. S t eie. Monumenta artis slo- venicae, str. 1, 6, 21, 37, si. 16, 18, 23. " F. S t eie. Monumenta artis slovenicae, str. 2, 25, sL 82, 83, 86; isti. Cer- kveno slikarstvo med Slovenci, str. 255, si. 65. 61 Angelos Baš Tudi na stenski sliki Sv. Nedelje v Crngrobu, 1460/70,^* so upodob- Ijenci v ljudski noši predstavljeni povečini v hlačnih nogavicah. Kolikor so te hlačne nogavice natančneje razvidne, so deloma ožje, zvečine pa nekoliko širše; rabile so tudi za obuvalo. V barvi so različne: belkaste, rdeče in sivovijoličaste. V Bermu pri Pazinu, 1474,^" je romar, ki je napravljen po ljudski šegi, naslikan brez hlač ali hlačnih nogavic (levo nogo ima povito, vendar pa očitno zato, ker je poškodovana). Tudi kmet in lovec v Hrastovljah, 1490,^" sta upodobljena brez hlač ali hlačnih nogavic. Toda medtem ko so kmetove noge povsem gole (na njih ima samo čevlje), nosi lovec (prav tako v čevljih) na mečih ožje in zelene nogavice, ki so pod koleni zavihane. Pač pa je nosil hlačne nogavice, ali natančneje le eno, romar ali berač (druga noga, ki je v piščali odrezana, je gola); ta hlačna nogavica je temnosiva in je zdrknila vse do pod koleno; pomenila je tudi obuvalo in je bila spredaj malce zašiljena. Podobna je bila tudi noša temnejših hlačnih nogavic pri žanjcu, ki so rabile prav tako še kot obuvalo, medtem ko so naslikani inlatič, orač in tlačilec grozdja z ožjimi, toda nepriležnimi hlačnimi nogavicami belosive barve. Kajn in Abel, naslikana kot kmeta na Križni gori na prehodu 15. v 16. stoletje,^^ predstavljata vnovič upodobitev ljudske noše brez hlač; medtem ko ima prvi noge popolnoma gole, nosi drugi ožje in bele noga- vice, in sicer do kolen, kjer so zavihane (na stopalih niso razvidne). Povzetek pregledanih upodobitev spričuje, da noša hlač ali hlačnih nogavic v območju naše ljudske oblačilne kulture v poznem srednjem veku ni bila splošna, ampak da je bila po ugotovljivem videzu celo nekaj manj pogostna kakor noša brez hlač ali hlačnih nogavic. Ce namreč odštejemo po vsej verjetnosti izjemen primer kratkih hlač iz Martjanec (nemara so bile, podobno kakor ostala obleka tega upodobljenca, tolikanj raztrgane, da se je ohranil samo še njihov gornji del?), prevladujejo na upodobitvah naše takratne ljudske noše možje brez hlač, ki imajo kvečjemu ovijače (vendar pa ob tem ni gotovo, če niso predstavljene ovijače zavoljo pohabljenih ali poškodovanih nog 18 F. S t eie. Monumenta artis slovenicae, str. 42, si. 134/8, isti. Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu, Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, filoz.-filol.-hist. raz. II, Ljubljana 1944, str. 401 si.; J. Veider, Vodič po Crngrobu. Škofja Loka 1936, str. 24 si., si. 15. " F. S t eie. Monumenta artis slovenicae, str. 6, 21, 30, 33, si. 76, 77, 102, 103, 117; isti. Umetnost v Primorju, Ljubljana 1960, str. 78 d., si. 80/4: J. Kastelic, Beram. Beograd 1955, si. na str. 5, 14, 18, 20. ^ M. Zadnikar. Odkrivanje stenskih slikarij v Hrastovi ju, Varstvo spo- menikov IV, Ljubljana 1951/52, str. 18 si.; E. Cevc, Umetnostno zgodovinski spomeniki — važen del turistične posesti Slovenskega Primorja. Slovensko Pri- morje v luči turizma. Ljubljana 1952. str. 243: F. Stele, Umetnost v Primorju, str. 76 si., si. 85/90: M. Zadnikar, Hrastovlje, Ljubljana 1961. str. 18 si., si. 7 si. 2' F. Stele, Monumenta artis slovenicae, str. 6, 56. si. 118, 119; E. Cevc, Poznogotske freske s Križne gore nad Škofjo Loko, Zbornik za umetnostno zgodovino XX. Ljubljana 1944, str. 39 s!., si. 7/10. 62 Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem upodobljenca) ali pa ki nosijo včasih nogavice. Vsekakor je torej uteme- ljena sodba, da noša hlač ali hlačnih nogavic na Slovenskem v ljudski oblačilni kulturi tega obdobja ni bila popolnoma v navadi, marveč je bila le redkejša. V določenem obsegu so lahko v takih primerih hlače ali hlačne nogavice nadomeščale ožje in dokolenske nogavice, morda pa takisto še dokolenske ovi jače. Redke ali redkejše hlačne nogavice v ljudski noši so bile. kot je podoba, povečini nekoliko širše, vendar so hkrati sporočene ožje, a nepriležne hlačne nogavice, ki pa so bile manj pogostne. V koliki meri so hlačne nogavice v ljudski noši rabile tudi kot obuvala, je težko ugotoviti, ker niso na redkejših danih upodobitvah v spodnjem delu vselej dovolj natančno razvidne. Vsekakor so v Hrastovljah in v Crngrobu pomenile prav tako tudi obuvalo; od hrastovskih je bilo eno spredaj lahno zašiljeno. Tako bi mogli sfklepati, da so tudi v tem oblačil- nem krogu rabile hlačne nogavice, kolikor so se seveda nosile, včasih takisto kot obuvalo, nemara v teku skoraj vse druge polovice 15. stoletja. (Iz prejšnjega obdobja hlačne nogavice po ljudski šegi niso potrjene.) Koliko je bila v teh primerih običajna spredaj zašiljena oblika, ni mogoče dognati. Barve teh hlačnih nogavic na stenskih slikah se zavoljo prevelike različnosti ne morejo povzeti v povpreček ali v poglavitno barvo njihovih upodobitev. Ce hočemo spoznati nadrobnejšo izdelavo in način za nošo hlač ali hlačnih nogavic v krogu ljudske oblačilne kulture v poznem srednjem veku na Slovenskem, nam pregledani viri ne dovoljujejo sklepov v tej smeri. Spričo tega smo navezani zastran spoznav te vrste na spomenike, ki upodabljajo visoko, predvsem pa tako imenovano prostejšo ali srednjo nošo hlač ali hlačnih nogavic v obravnavanem obdobju, in moremo tako posredno, t. j. z določenimi primerjavami dognati poglavitne potankosti v raziskovani noši. Tako lahko ugotovimo iz upodobitev hlač ali hlačnih nogavic pre- prostejše ali srednje noše v Slovenjem Gradcu, 1450/60,^2 da so se hlačne nogavice, kjer in kadar so se uporabljale tudi kot obuvalo, v svojem spodnjem delu včasih tolikanj obrabile, da so spodaj povsem odpadle in so se tako razcefrane končavale približno v gležnjih, upodobijenec pa je bil bos. Sicer pa so se hlačne nogavice po slovenjgraških upodobitvah preproste noše trgale največ na kolenih. — Ti izsledki o preprostejši noši hlačnih nogavic bodo nedvomno veljali tudi za ljudsko nošo. Kako so bile v preprostejši oblačilni kulturi opremljene hlačne nogavice, ki so rabile tudi za obuvalo, vidimo vnovič v Slovenjem Gradcu: na podplat in peto se je vstavljala ali pritrjevala podplatna in petna (skupna) ploščica. Tako so imele torej hlačne nogavice ne- kakšne posebne podplate in pete, kar pa gotovo ni moglo zadoščati za " Glej opombo 17. 63 Angelos Baš odpornost ali trdnost vsega njihovega spodnjega dela. — Sodimo, da smemo tudi to ugotovitev o preprostejši Jioši hlačnih nogavic brez pridržka razširiti na ljudsko nošo. Ker očitno niso pomenile hlačne nogavice v ljudski noši enotnega oblačilnega kosa, marveč so se hlačnice — podoba je, da v tem območju oblačilne kulture po pravilu — nosile posebej ali ločeno, so le-te, kot je razvidno s stenskih slik v Tupaličah^^ in Slovenjem Gradcu in pa v Hrastovljah, v preprostejši in ljudski noši nemalokdaj zdrknile na stegna ali celo na meča. Temu je bil vzrok pač v tem. da so bile ločene hlačne nogavice ob pasu ali spodnjih hlačah, kjer so se edinole lahko pritrje- vale, razmeroma slabo pripete ali pa vsaj ne tako, da bi pri delu ali sicer dlje časa ostale v tem položaju. Vsekakor pa je k temu mimo širšega kroja pripomogla tudi manjša skrb za dognan videz v prepro- stejši in ljudski noši kakor v krogu visoke oblačilne kulture, kjer na Slovenskem primeri zdrknjenih (ali navadno delovnih) hlačnih nogavic niso dokazljivi oziroma so bili, z drugimi besedami povedano, pač le kaj redki. Kdaj so se združile ločene hlačne nogavice v enoten oblačilni del, se za slovensko ozemlje ne da natanko določiti. V Crngrobu, 1460/70, na- hajamo v visoki noši prvi neposredno dokazljiv primer hlačnih nogavic, ki segajo v enem delu vse do pasu. Prav tako so bile hlačne nogavice visoke noše na Križni gori, na prehodu 15. v 16. stoletje, nedvomno enotno krojene, torej hlače v pravem pomenu besede. — Za preprostejšo nošo pogrešamo ustrezne-opore v upodobitvah^ vendar pa smemo glede na druge zadevne podobnosti z višjo nošo sklepati, da je slednji tudi v tem verjetno kmalu sledila. — Za ljudsko nošo pa ni na voljo nobenih dokazov, da bi se tod v 15. stoletju uporabljale enotne hlačne nogavice ali bolje hlače. Saj so bile še 1490, v Hrastovljah, upodobljene poleg noše brez hlač ločene ali posebne hlačnice; zato ne kaže domnevati, da bi še pred tem, v zgodnejših desetletjih 15. stoletja uporabljala ljudska noša ob vsem svojem zamudništvu enotne hlačne nogavice ali hlače. Ce mimo gornjega ovinka o nadrobnejši izdelavi in načinu noše hlačnih nogavic v ljudski oblačilni kulturi poznega srednjega veka na Slovenskem ponovimo opredelitve o poglavitnih prvinah tega dela ljudske noše, povzemamo, da tedaj hlače ali hlačne nogavice v naši ljudski oblačilni kulturi niso pomenile povsem splošne sestavine, temveč je bila njihova noša po vsem videzu celo manj v navadi kakor noša brez hlač ali hlačnih nogavic, ki so jih nadomeščale po pričevanju razpoložljivih upodobitev nogavice in ovijače. Sporočene hlačne nogavice v ljudski noši so bile zvečine nekaj širše oblikovane, potrjene pa so tudi, čeprav redkeje, ožje, toda nepriležne hlačne nogavice. Koliko so rabile hlačne nogavice v ljudski oblačilni kulturi tudi kot obuvalo, se po spo- F. S t eie, Mittelalterliche Wandmalerei in Slowenien im mitteleuro- paischen Rahmen, Siidostforschungen XVI, Miinchen 1957, str. 290, si. 3; E. Cevc, Umetnostni diagram gorenjske preteklosti, Gorenjska I, Kranj 1957, str. 20, si. 10. 64 Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem meiiikih, ki so na voljo, ne more natančneje dognati; vendar pa se zdi taka noša spričo danili, čeprav bornejših upodobitev v določenem obsegu povsem verjetna. Tej podobi o temeljnih potezah hlačnih nogavic v ljudski noši na Slovenskem ob koncu srednjega veka bomo postavili nasproti ustrezne podobe o hlačnih nogavicah v visoki in pa preprostejši ali tako rekoč srednji noši, da bomo tako opredelili značilnosti ljudske noše hlačnih nogavic v okviru celotne takratne oblačilne kulture pri Slovencih. Visoka noša, katere razmeroma številne upodobitve potekajo iz stenskega slikarstva kakor tudi iz kiparstva, je uporabljala v drugi polovici 14. stoletja še ne povsem priležne hlačne nogavice, ki so rabile v določenem obsegu tudi kot obuvalo in bile spredaj malce zašiljeno podaljšane preko stopal. V 15. stoletju pa so se uveljavile dodobra opri- jeto oblikovane hlačne nogavice. V tem krogu oblačilne kulture so se pred sredo 15. stoletja hlačne nogavice pogosto uporabljale takisto kot obuvala. V drugi polovici 15. stoletja so še jasneje prevladovale hlačne nogavice, ki so rabile hkrati tudi namesto čevljev. Šele proti koncu 15. stoletja so se uveljavili v višji noši pravi čevlji. Kolikor so se upo- rabljale v tej noši hlačne nogavice tudi kot obuvalo, so bile v 15. stoletju, kakor tudi že prej, praviloma spredaj zašiljene, včasih pa tudi še ne- koliko, čeprav ne pretirano podaljšane. Preprostejše hlače ali hlačne nogavice (upodobljene so v stenskem slikarstvu, pa tudi v kiparstvu ; najstarejše njihove upodobitve izvirajo iz začetka 15. stoletja) so bile do 70. let 15. stoletja malone v načelu ne- priležne, se pravi ožje ali pa tudi nekoliko širše; šele od prehoda tretje v zadnjo četrtino 15. stoletja je podoba, da so postale tudi v tem oblačil- nem krogu običajnejše oprijeto oblikovane hlačne nogavice. — Takisto so preprostejše hlačne nogavice rabile do proti koncu 15. stoletja pogosto tudi kot obuvala, nato pa so se začele prav tako v tej noši v večji meri uveljavljati prava obuvala. Kadar so rabile hlačne nogavice v prepro- stejši noši tudi kot obuvalo, so bile v stopalnem delu spredaj po veliki večini zašiljene, neredko pa tudi podaljšane oblike. (Razmeroma dosti- krat in tudi zgodaj je izpričan v tem območju oblačilne kulture kroj mi-parti, večkrat in prej ko v višji noši, vendar pa vse glede na temeljno modno odvisnost ali posnemanja preprostejše noše od višje vzdržujemo ob omenjenih razločkih ustreznih neposrednih sodb.)^'' Hlače ali bolje hlačne nogavice so se torej v tedanji ljudski noši na Slovenskem krojile povečini drugače ko v ostalem območju oblačilne kulture. Zakaj v ljudski noši ne nahajamo v vsem obdobju, ki potekajo iz njega upodobitve hlač po tej šegi, enega primera priležnih hlačnih nogavic, kakor je bila navada za višjo nošo po pravilu za vse 15. sto- letje, za preprostejšo nošo pa nekako za zadnjo četrtino tega stoletja. V prejšnjih desetletjih 15. stoletja pa so se krojile hlačne nogavice v ^'^ A. Baš, Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovenskem, str. 52 d. 5 Slovenski etnograf 55 Angelos Baš preprostejši noši in redkejše hlačne nogavice v ljudski noši v poglavit- nem precej podobno. Tudi še drugače povedano: zastran krojnih zna- čilnosti hlačnih nogavic v naši ljudski noši proti koncu srednjega veka ni mogoče pokazati pomembnejših vplivov višje noše na ljudsko, pač pa je preprostejša noša krojila hlačne nogavice v zadnji četrtini 15. sto- letja pod tehtnimi vplivi višje noše. Ker spričo skopega obsega virov glede na uporabo hlačnih nogavic v ljudski noši tudi kot obuvalo ne moremo natančneje ugotoviti, v koliki meri so v tem območju oblačilne kulture hlačne nogavice rabile tudi kot obuvalo, ni mogoče v tem pogledu dovolj primerjati ljudske noše z ostalo oblačilno kulturo. Vsekakor pa se zavoljo tega, ker so se upo- rabljale hlačne nogavice v visoki noši tudi kot obuvalo v 14., predvsem pa še v 15. stoletju (vse tja do konca), v preprostejši noši pa podobno, takisto večidel 15. stoletja, dozdeva, da upodobitev ljudskih hlačnih nogavic, ki ustrezajo tudi namenom obuvala, iz druge polovice 15. sto- letja, po vsej verjetnosti odseva ta način noše hlačnih nogavic do neke mere prav tako še v krogu ljudske oblačilne kulture. Za zamudništvo take funkcije hlačnih nogavic v ljudski noši pa bi ob tem govorila zadevna hrastovska upodobitev konec 15. stoletja, ko ni ne za višjo ne za preprostejšo nošo nobenih dokazov več, da bi tod prevladovale hlačne nogavice te vrste, ampak .so jih nadomeščali pravi čevlji. Vendar pa je treba ob tem opomniti, da je zadevnih upodobitev ljudske noše tako malo, da ne kaže izvajati navedenega razmerja v tej funkciji hlačnih nogavic v trdno sodbo o ustreznih razločkih in inačicah med ljudsko in ostalo oblačilno kulturo na Slovenskem v poznem srednjem veku. V zvezi s tem pa naj ne izostane omemba, da so bile hlačne nogavice v višji, preprostejši in ljudski noši, kadar so rabile tudi kot obuvala, povečini zašiljene, zakaj to ni potrjeno samo za visoko in preprostejšo nošo, temveč, čeprav v zelo omejenem obsegu, prav tako za ljudsko nošo. Kroj mi-parti ni v naši ljudski noši hlač v poznem srednjem veku od nikoder sporočen in tudi spričo dozdevno manjše priljubljenosti v visoki noši ni nanj računati. Seveda pa je treba ob vseh teh primerjavah upoštevati, da so bile hlače ali hlačne nogavice v visoki kakor tudi preprostejši noši pri nas splošno v navadi, saj ne najdemo na nObenem spomeniku upodobljcncev po obeh teh šegah brez hlač oziroma z ovijačami ali nogavicami, medtem ko se v ljudski noši hlače ali hlačne nogavice v poznem srednjem veku po pričevanju istih virov niso uveljavile kot splošna ali običajna sesta- vina, marveč je bila, kot povedano, njihova uporaba celo nekaj manj pogostna ko noša brez hlač. Edinole iz tega zornega kota so lahko pra- vilne gornje primerjave med posameznimi območji oblačilne kulture glede na značilnosti v noši hlač. Ljudska noša na Slovenskem je potemtakem v poznem srednjem veku mutatis mutandis vztrajala pri svojih poglavitnih oblikovnih prvi- nah, kakršne smo ugotovili v visokem srednjem veku: hlače tedaj deloma niso potrjene, kolikor pa so, ne gre za hlače v pravem pomenu besede, 66 Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem ampak za dvoje ločenih hlačnic ali za hlačne Bogavice. Te značilnosti hlač v ljudski noši na Slovenskem v visokem srednjem veku so se ohranile po pričevanju upodabljajočih spomenikov vse do konca 15. sto- letja. V poznem srednjem veku je prevzela ljudska noša hlač do neke mere tudi nekatere oblikovne prvine iz visoke noše: ožji kroj in uporabo hlačnih nogavic tudi še za obuvala; v zadnjem primeru so bile hlačne nogavice v določenem, omejenem obsegu spredaj lahno zašiljene. Ljudska noša hlač pri Slovencih v visokem in poznem srednjem veku je torej v poglavitnih oblikovnih potezah enotna. Njene oblikovne značilnosti v prvih stoletjih srednjega veka pa ostajajo zavoljo dose- danjega pomanjkanja zadevnega gradiva skoraj toliko ko neznane, saj niso mimo Prokopijevega poročila o noši hlač pri južnejših, balkanskih prednikih poznejših Alpskih Slovanov, ki pa je vrh tega le malo poučno, ohranjeni nobeni prikladnejši viri za obravnavo te vrste oblačil na Slo- venskem v zgodnjem srednjem veku. In za konec naj še primerjamo ugotovljene značilnosti o noši hlač pri Slovencih v poznem srednjem veku z oblačilno kulturo drugih bliž- njih ozemelj v Srednji Evropi, kolikor je znana. — Hlače so imele v vsem srednjeevropskem kulturnem krogu v obravnavanem obdobju obliko hlačnih nogavic.^** Kar se tiče nadrobnejše noše hlač ali hlačnih nogavic v splošni srednjeevropski oblačilni kulturi poznega srednjega veka, velja omeniti, da so se spočetka ločene hlačnice ali hlačne nogavice pripenjale na spodnje hlače^* ali pa na pas, od tretje četrtine 15. stoletja naprej pa so se zavoljo vse krajših suknjičev in jopičev krojile enotno, kot en oblačilni del.^^ Nogavice v pravem pomenu besede (polvisoke) so bile v poznosrednjeveški noši v Srednji Evropi zvečine razmeroma redkejše.^' — Kadar so hlače ali hlačne nogavice, ki so se sicer v Srednji Evropi tudi v ljudski noši združile v 15. stoletju^" v enoten oblačilni kos, rabile tudi kot obuvalo, so imele po navadi zraven posebne podplate.''*' — Sramni mošnjički so se uveljavili v osnovni srednjeevropski modi zvečine že v 15. stoletju."' — Temeljna oblika talkratnih hlačnih nogavic v visoki H. Weiss, Kostümkunde, Geschichte der Tracht und des Geräthes vom 14-ten Jahrhundert bis auf die Gegenwart I, Stuttgart 1872, str. 228, 235. 2* O. Henne am Rhyn, Kulturgeschichte des deutschen Volkes I, Ber- lin 1892, Str. 286, 350. " A. Schultz, Deutsches Leben im XIV. und XV. Jahrhundert, Prag- Wien—Leipzig 1892, Str. 290, 331, 369, 371, 374, 384. A. Schultz, Das häusliche Leben der europäischen Kulturvölker vom Mittelalter bis zur zweiten Hälfte des XVIII. Jahrhunderts, München—Ber- lin 1903, Str. 230, 233. J. Bühler, Die Kultur des Mittelalters, Leipzig 1931, str. 312. ^ B. Köhler, Allgemeine Trachtenkunde III, Leipzig (brez letnice), str. 83, 98. — Poglavitne navedene ugotovitve potrjujeta M. Boehn, nav. delo, str. 210, 224 in G.^S t ein hausen, Geschichte der deutschen Kultur, Leipzig 1933, str. 299. " M. Boehn, nav. delo, str. 225. — O tem gl. tudi O. Henne am Rhyn, nav. delo, str. 407 sl.; A. Schultz. Deutsches Leben im XIV. und XV. Jahrhun- dert, Str. 332, 374. 5* 67 Angelos Baš noši je bila povsod v Srednji Evropi tesnejša in se je postopoma kolikor mogoče zoževala,^^ tako da je postal videz hlačne noše močno posvetno opredeljen.^' — Od najbližjih območij, ki so bila glede svojih kulturnih vplivov za slovensko ozemlje zlasti pomembna, velja tako za beneško območje'* kakor za Vzhodne Alpe,'" da se tamkajšnja noša hlač po svojih osnovnih potezah ni v ničemer razločevala od splošne noše hlač drugod v Srednji Evropi. Na podlagi teh splošnejših, ne nadrobnejših označb lahko sodimo, da je šla visoka noša hlač na Slovenskem v poznem srednjem veku v temeljnem oblikovnem pogledu dokaj vštric s siceršnjo visoko nošo hlač v Srednji Evropi. Za obe je značilen ozek ali oprijet kroj hlačnih nogavic in pri obeh se od tretje četrtine 15. stoletja naprej uveljavljajo ne več, ko poprej, ločeno ali posebej krojene hlačne nogavice, temveč enotne hlačne nogavice, v enem delu. — Do neke mere je tudi naša preprostejša noša hlač sledila tedaj poglavitnim oblikam domače in splošne srednje- evropske visoke noše: do 70. let 15. stoletja so hlačne nogavice v tem krogu oblačilne kulture ožje ali pa nekoliko širše, nato pa postanejo priležne; glede njihovega enotnega kroja, v enem oblačilnem delu, se zdi najverjetnejša domneva o posnemanju visoke noše še proti koncu 15. sto- letja. Izrecno zamudniška pa je bila v poznem srednjem veku naša ljudska hlačna noša. Tu hlače ali hlačne nogavice takrat še vedno niso bile splošne ali docela običajne, temveč so med ljudstvom, kot je podoba, za- spoznanje prevladovale nepokrite ali samo v nogavice in ovijače oble- čene noge, čeprav so se tu hkrati, vendar nekoliko redkeje nosile tudi hlače ali hlačne nogavice, toda ne v enem oblačilnem delu, marveč vsaka posebej, saj primeri enotno krojenih hlačnih nogavic niso nikjer izpri- čani in jih spričo zamudništva v ljudski noši hlač ali hlačnih nogavic immesto ovijač ali navadnih nogavic takisto ne velja predpostavljati. Prve hlače v pravem pomenu besede so v ljudski noši na Slovenskem izpričane šele v prvi tretjini 16. stoletja.'" Sporočene hlačne nogavice v poznosrednjeveški ljudski noši pri Slovencih pa so bile zvečine nekoliko širše, sramnih mošnjičkov niso imele kakor jih tudi v naši preprostejši in višji noši, kot je podoba, ni bilo. O tem pa, v kolikšni meri so se sicer v poznosrednjeveški Srednji Evropi rabile hlačne nogavice tudi kot obuvalo, ne zvemo iz dosedanjih '^ K. Spiess, Die deutschen Volkstrachten, Leipzig 1911, str. 4. " G. Lenning, Geschichte der Bekleidung, v: A. Jaumann, Textilkimde, Nordhausen (brez letnice), str. 653, 656; O. Lauffer, Ausstattung nach Stand und Rang, Festschrift Alfons Dopsch, Baden b. W.—Leipzig 1938, str. 524; J. Hu i z in ga, Herbst des Mittelalters, Stuttgart 1939, str. 375. P. Molmenti, La storia di Venezia nella vita privata dalle origini alla caduta della repubblica 1, Bergamo 1927, str. 371, 373. '5 V. Geramb, Steirisches Trachtenbuch I, Graz 1932/35, str. 283, 289, 315 d. '* A. Baš, Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovenskem, str. 57. 68 Hlače v srednjeveški ljudski noši ua Slovenskem raziskav ničesar. Podobno je tudi glede na nadrobnejšo izvedbo in način noše hlačnih nogavic. Ugotovoljeno je edinole to, da so imele hlačne nogavice drugod v Srednji Evropi, prav kakor na Slovenskem, kadar so rabile tudi za obuvalo, posebne podplate. In tuđina drugih srednjeevrop- skih ozemljih so v poznem srednjem veku potrjeni primeri, da sO' v pre- prostejši in ljudski noši hlačne nogavice, dokler se niso krojile kot enoten oblačilni del, med delom marsikdaj zdrsnile navzdol.'" Zusammenfassung DIE HOSEN DER MITTELALTERLICHEN VOLKSTRACHT IM SLOWENISCHEN VOLKSGEBIET Für die Zeit vor dem 13. Jahrhundert fehlen im allgemeinen die Quellen über die Tracht im slowenischen Volksgebiet. Das älteste abgeschlossene Quel- lenmaterial über dieses Kapitel der Sachkultur bei den Slowenen stammt erst aus dem späten Mittelalter, aus dem 14. und 15. Jahrhundert. Hiebet handelt es sich fast ausschliesslich nur um Kunstdenkmäler, und zwar um Darstellungen der Tracht in der Wandmalerei und in der Plastik, die so von dem Formenbild der damaligen Trachtenkultur zeugen. Andere, schriftliche Quellen über die spätmittelalterliche Trachtenkultur hei den Slowenen sind unvergleichlich sel- tener und besonders ihren Aussagen nach spärlich, da sie abgesehen von den Bestimmungen der Trachtenpreise im 15. Jahrhundert in der Regel keine erwäh- nungswerte Angaben über die damalige Tracht im slowenischen Volksgebiet enthalten. Infolgedessen kann sich die Behandlung der mittelalterlichen Trachten- kultur im slowenischen Volksgebiet vor allem auf das späte Mittelalter, das heisst auf das 14. und 15. Jahrhundert, und in diesem Zeitabschnitt vornehmlich nur auf die Formentwicklung der Tracht beschränken, während sie andere Fragen der Trachtenkultur, z. B. die Verwendung einzelner Trachtenstoffe, den Handel mit ihnen, ihren Ursprung, ihre Erzeugung und die genaueren stän- dischen Unterschiede in der Tracht, nicht umfassen kann. Die Behandlung der Tracht bei den Slowenen im Mittelalter kann also wegen des Umfangs der Quellen nur verhältnismäs.ng dürftig sein. Doch ver- misst sie nicht einige instruktive Ergebnisse (siehe Anm. 2), die wir in vorliegen- den Zeilen mit Heranziehung der Hosentracht im Bereich der Volkstrachten- kultur fortzusetzen versuchen. Wegen des Umfangs und Charakters der verfügbaren Quellen ist es, wie gesagt, nicht möglich über die Trachtenkultur in den früheren Zeitabschnitten des Mittelalters abgeschlossene oder umfangreichere Urteile zu fällen, die auf einheimischem Quellenmaterial fussen würden. Zwar ist z. B. (nach Prokopios) bekannt, das die Slawen auf der Balkanhalbinsel etwa in der Mitte des 6. Jahr- hunderts neben den Hemden und Mänteln vor allem längere und breitere Hosen, die sie oberhalb der Geschlechtsteile befestigten, getragen haben, doch ist auch diese frühmittelalterliche Angabe sowohl in bezug auf ihre territoriale Gül- tigkeit als vornehmlich auch in bezug auf den möglichst konzentrierten Inhalt genaugenommen nur wenig brauchbar für das genauere Bild über die Tracht der Balkanslawen in der Mitte des 6. Jahrhunderts (oder auch der Vorfahren " A. Schultz, Deutsches Leben im XIV. und XV. Jahrhundert, sl. 205. 69 Angelos Baš der späteren Alpenslamen). Niclit besser steht es mit den Aussagen der Quellen über die Tracht im slowenischen Volksgebiet aus den folgenden Jahrhunderten. Deshalb betrachten wir als besondere Ausnahmen die Aussagen in den Quellen zur Kärntner Herzogseinsetzung, die von der Tracht bei den Slowenen im hohen Mittelalter, im Zeitabsclmitt vom 11. bis 13. Jahrhundert, zeugen. Die grundlegende Übereinstimmung dieser Quellen über die Volkstracht der Hosen ist klar und lehrreich: im Kreise der Volkstrachtenkultur in Kärnten im hohen Mittelalter, im Zeitabschnitt vom 11. bis 13. Jahrhundert, sind die Hosen als sichtbares bzm. übliches und einheitliches Kleidungsstück nicht bestätigt, son- dern sie haben im Gegenteil — angesichts des gesamten Inhalts der entspre- chenden Zeugenschaften — nicht einen Gewandteil, sondern nur zwei lange Strümpfe bzw. Beinlinge vorgestellt, oder aber waren sie allem Anschein nach überhaupt nicht gang und gäbe. Derartige schriftliche Quellen über die Hosentracht im slowenischen Volks- gebiet im hohen Mittelalter bedeuten jedoch besondere Ausnahmen. Jede abge- rundete Behandlung der älteren Volkstracht der Hosen bei den Slowenen kann erst ihrem Formenbild, wie es im späten Mittellater bestimmbar ist, gelten. Die Abbildungen der Hosen der spätmittelalterlichen Volkstracht im slo- wenichen Volksgebiet, die alle' aus der Wandmalerei stammen, für deren Fer- wertung wir die Feststellungen über den dokumentarischen Wert profaner Motive in unserer spätmittelalterlichen Wandmalerei für T rächten fragen (siehe Anm. 4) verwenden, bezeugen, dass die Tracht der Hosen oder Beinlinge im Bereich unserer Volkstrachtenkultur dieser Zeit nicht allgemein war, sondern nach dem feststellbaren Anschein sogar etwas weniger häufig als die Tracht ohne Hosen oder Beinlinge. Wenn wir nämlich den Ausnahmsfall der kurzen Hosen in Martjanci ab- zählen, überwiegen auf den Abbildungen unserer damaligen Volkstracht Männer ohne Hosen, die höchstens mit Wickelgamaschen versehen sind, doch ist es dabei nicht sicher, ob nicht die Wickelgamaschen wegen der krüppeligen oder beschädigten Beine dargestellt sind, oder aber tragen sie zuweilen Strümpfe. Jedenfalls ist also das Urteil begründet, dass die Tracht der Hosen oder Bein- linge im slowenischen Volksgebiet in der Volkstrachtenkultur dieses Zeitab- schnittes nicht gänzlich in Gebrauch war, sondern bis zu einem gewissen Masse nur seltener. In gewissem Umfang konnten in solchen Fällen die Hosen oder Beinlinge durch Strümpfe ersetzt werden, die enger waren und bis zum Knie reichten, die jedoch nicht das Schuhwerk ersetzten, und vielleicht auch durch die Wickelga- maschen, die bis zum Knie reichten. Die selteneren Beinlinge in der Volkstracht waren dem Anschein nach meistens etwas breiter, wenngleich nicht weit, doch fehlten ebenso nicht en- gere, jedoch nicht anliegende Beinlinge, die aber weniger häufig waren. In welchem Ausmasse die Beinlinge in der Volkstracht auch als Schuhwerk gedient haben, ist schwer festzustellen, da sie auf den selteneren gegebenen Abbildungen im unteren Teil nicht immer zulänglich ersichtlich sind. Jeden- falls bedeuteten sowohl in Crngrob als auch in Hrastovlje die Beinlinge teil- weise auch noch die Schuhe; von denen in Hrastovlje war einer vorne leicht zugespitzt. So können wir schliessen, dass auch in diesem Trachtenkreis die Beinlinge, inwiefern sie freilich getragen worden sind, bisweilen gleichfalls als Schuhwerk gedient haben, etwa im Laufe der ganzen zweiten Hälfte des 15. Jahrhunderts. (Aus dem früheren Zeitabschnitt sind die Beinlinge in der Volkstracht nicht bestätigt.) Inwieweit in solchen Fällen die vorne zugespitzte Form üblich war, kann man nicht ergründen. Wenn wir die genauere Verfertigung und Tragweise der Hosen oder Bein- linge im Kreise der Volkstrachtenkultur des späten Mittelalters im slowenischen Volksgebiet kennenlernen wollen, erlauben uns die überblickten Quellen keine 70 Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem Schlüsse in dieser Richtung. Deshalb sind voir diesbezüglich auf die Denkmäler, die die hohe, vor allem jedoch die sogenannte einfachere oder mittlere Tracht der Hosen oder Beinlinge im behandelten Zeitabschnitt darstellen, angemiesen, um so mittelbar, das heisst mit bestimmten Vergleichungen, die Hauptdetails in der erforschten Tracht zu ergründen. So können wir aus den Abbildungen der Hosen oder Beinlinge der einfa- cheren oder mittleren Tracht in Slovenjgradec, 1450/60, feststellen, dass die Beinlinge, inwiefern sie auch als Schuhmerk verwendet worden sind, deshalb in ihrem unteren Teil zuweilen derart abgenutzt waren, dass sie unten gänzlich abgefallen sind und so zerfranst beiläufig an den Knöcheln endeten und der Abgebildete barfüssig blieb. — Diese Ergebnisse über die einfachere Tracht der Beinlinge werden zweifellos auch für die Volkstracht gelten. Wie in der einfacheren Trachtenkultur die Beinlinge, die auch als Schuhe dienten, verfertigt waren, sehen mir abermals in Slovenj gradec: für die Sohle und Ferse wurde ein (gemeinsames) Sohlen — und Fersenplättchen eingefügt. So wurden also die Beinlinge mit gewissen Sondersohlen und -fersen aus- gestattet, was für die Widerstandsfähigkeit oder Festigkeit ihres ganzen unteren Teiles sicherlich nicht genügen konnte. — Wir meinen, dass wir diese Feststel- lung über die einfachere Tracht der Beinlinge vorbehaltlos auch auf die Volks- tracht ausdehnen dürfen. Da die Beinlinge in der Volkstracht offenbar nicht ein einheitliches Klei- dungsstück bedeuteten, sondern die Hosenbeine — anscheinlich war dies in diesem Bereich der Trachtenkultur die Regel — einzeln oder getrennt getragen worden sind, sind diese Beinlinge, wie es aus den Wandmalereien in Tupaliče, Slovenj gradec und Hrastovlje er sichtbar ist, in der einfacheren und in der Volkstracht nicht selten auf die Schenkel oder sogar auf die Waden herabge- glitten. Die Ursache dafür war wohl, dass die gesonderten Beinlinge am Gürtel oder an den Unterhosen, wo man sie einzig festmachen konnte, verhältnismässig schlecht befestigt waren oder zumindest nicht so, dass sie bei der Arbeit oder ansonsten längere Zeit in dieser Lage geblieben wären. Allerdings hat dazu neben dem breiteren Schnitt auch die geringere Sorge für sauberes Aussehen in der einfacheren und in der Volkstracht beigetragen, als es im Kreise der hohen Trachtenkultur der Fall war, für die im slowenischen Volksgebiet die Beispiele der herabgeglittenen (oder gewöhnlichen Arbeits-) Beinlinge nicht nachweisbar sind bzw., mit anderen Worten gesagt, wohl nur sehr selten waren. Wann sich die getrennten Beinlinge in ein einheitliches Kleidungsstück vereinigt haben, kann man für die Volkstracht der Slowenen nicht genau bestimmen. Denn anders als für unsere übrige Tracht verfügen wir für die Volkstracht über keine Beweise, dass hierin im 15. Jahrhundert einheitliche Beinlinge oder besser gesagt Hosen angewendet worden wären. Noch 1490, in Hrastovlje, finden wir neben der Tracht ohne Hosen getrennte oder einzelne Hosenbeine vor. Dass jedoch noch zuvor, in den früheren Jahrzehnten des 15. Jahrhunderts, die Volkstracht bei all ihrer Nachzüglerei einheitliche Bein- linge oder Hosen verwendet hätte, lässt sich nicht vermuten. Die Hosen oder Beinlinge wurden in der damaligen Volksiracht im slowe- nischen Volksgebiet meistens anders als im übrigen Bereich der Trachtenkultur zugeschnitten. Denn in der Volkstracht finden wir im gesamten Zeitabschnitt, aus dem die Beinlinge nach dieser Sitte stammen, kein einziges Beispiel der anliegenden Beinlinge, wie es für die hohe Tracht in der Regel für das ganze 15. Jahrhundert und für die einfachere Tracht etwa für das letzte Viertel dieses Jahrhunderts der Brauch war. In den früheren Jahrzehnten des 15. Jahrhun- derts wurden jedoch die Beinlinge in der einfacheren Tracht und die selteneren Beinlinge in der Volkstracht im allgemeinen ziemlich ähnlich zugeschnitten. Oder noch anders gesagt: in bezug auf die Schnitteigenheiten der Beinlinge in 71 Angelos Baš unserer Volkstracht gegen Ende des Mittelalters können roir auf keine bedeu- tendere Einflüsse der hohen Tracht auf die Volkstracht hinroeisen, roohl hat jedoch die einfachere Tracht im letzten Viertel des 15. Jahrhunderts die Bein- linge unter erheblichen Einflüssen der höhen Tracht zugeschnitten. Die Volkstracht der Hosen im sloroenischen Volksgebiet verharrte .sonach in späten Mittelalter mutatis mutandis bei ihren hauptsächlichen Formelemen- ten, wie mir sie im hohen Mittelalter festgestellt haben: die Hosen sind damals teilweise nicht bestätigt, inwiefern sie jedoch sind, geht es nicht um die Hosen im heutigen Sinne des Wortes, sondern um zwei getrennte Hosenbeine oder Beinlinge. Diese Eigenheiten der Hosen in der Volkstracht im slowenischen Volksgebiet im hohen Mittelalter haben sich nach der Zeugenschaft der bildli- chen Denkmäler bis zum Ende des 15. Jahrhunderts erhalten. 72 KITARJI IN SLAMNIKARJI V DOLU PRI LJUBLJANI Janko Moder Rajnemu dr. Borisu Orlu sem nekajkrat obljubil, da mu bom napisal o kitarjih in slamnikarjih v imšem koncu, pa je vselej ostalo samo pri obljubi ... malo iz pomanjkanja časa. še bolj pa iz strahu, ker si nisem upal nepodkovan na etnografsko področje. Naj obljubo vsaj zdaj iz- polnim in naj bo teh nekaj vrstic napisanih njemu v spomin, saj je on rešil pozabe, če je količkaj vrednega v njih. Doma sem iz Dola št. 24, dvanajst kilometrov od Ljubljane proti vzhodu. Mamin oče Anton Mejač, ki je dotlej živel v Ztijelšah, dober kilometer od Dola, je 1912 kupil nekdanjo Erbergovo graščinsko pristavo v Dolu »na Narofu«. Hiša je prastara, velika, enonadstropna. z vrtom. Preselil se je vanjo s svojo ženo Jero in hčerjo Jerico (rojeno 1886), mojo mamo. S seboj je prinesel tudi hišno ime »pri Poznetu«. ki ga je bilo pospremilo že iz Podgorice v Zajelše. Moj oče je mizar, zato si je v novi hiši, kamor se je priženil, hitro uredil mizarsko delavnico, moj ded in moja mama pa sta se ukvarjala s slamnikarstvom. Bil sem najstarejši otrok pri hiši (rojen 1914). Ker se je oče pozno vrnil iz ruskega ujetništva, sem večino prvih let preživel v družbi deda — mi smo mu rekli oče in ga vikali — v družbi babice — rekli smo ji mati in jo' vikali — in pri mami. Seveda tudi pri njihovem delu. In to se je sukalo, ker ni bilo dosti zemlje, predvsem okoli slamni- karstva in kit. lo so najlepši mladostni spomini, tako prepojeni s čustvom in romantiko, da bi ne mogel, tudi če bi znal, napisati iz njih etnografskega članka. O njih sem že pred leti povedal v sonetu: V domači hiši je detinska sreča najlepši dar, kar more kdo ga dati, spominček dražji kot obeski zlati: ne potemni nobena ga nesreča. Že sveti v noč svetilka mi brleča, ob njej šivala slamnike je mati in me v naročju morala držati, ker mikala šivalnica brneča je dečka, da jahaje na kolenih sem dirjal v dalje. Sobica molčeča krog mene, mama v njej, jaz v rokah njenih. 73 Janko Moder iiajžarnejša je slika, vdilj žareča v enako živili mavričnih pramenih, naj še tako vrsti podob se gneča.' Morem torej napisati samo nekaj osebnili spominov. In da je moja nebogljenost še večja, sem še tistih nekaj podatkov, ki sem si jih bil že izpisal iz Novic in od drugod, ko sem se pripravljal, da izpolnim dr. Orlu dano besedo, založil kaj vem kam .. } Slamnikarstva ni brez kit. To je prvo. Pa tudi narobe: toliko kit, kot so jih včasih napletli v našem koncu, bi ne bilo, ko bi ne bilo slamnikarstva. Kasneje, ko je to shiralo, so šle kite predvsem še za cekarje (ki jih ponekod še danes delajo po teh vaseh) in za razne ple- tarske izdelke (pletarstvo je bilo nekaj časa pred prejšnjo vojsko močno razvito v sosednji fari, v Dolskem, še posebej pri Pletarju, pri Janežu). In našega slamnikarstva bi ne bilo, ko bi ne bilo Tirolcev. To je drugo. Moj stari oče je bil rojen leta 1852 v Podgorici in je torej doraščal ravno v času, ko so se v neposredni bližini (v Domžalah) naselili tujci (Tirolci) in zastavili slamnikarsko obrt, ki se je pozneje razmahnila v industrijo. Poročil se je 1880 in se priženil v Za jelše; umrl je 1943. Brati se je naučil sam, ravno tako tudi pisati. Znal je precej storij in jih je rad pripovedoval, včasih tudi pel z nekam otožnim glasom in samo- svojo melodijo. Ko sem dorasel do Jurčiča, sem seveda tudi jaz vneto zapisoval njegove pesmi in pravljice, pa se je vse pogubilo, le nekaj listov sem nekoč po zadnji vojni še videl med svojimi papirji. Takrat so v našem koncu po vseh hišah veliko pletli kite. Moški in ženske, stari in mladi. Ženske seveda bolj. Če je stopila soseda k sosedi v vas, je že vzela kito s seboj (včasih samo zaradi lepšega), kakor danes ponekod jemljejo klobčič volne. Pri kiti je bilo treba vzeti še pest slame (namesto igel). Oboje se je dalo lepo stisniti pod pazduho ali za pred- pasnik. ' Kogar bo motila preprosta verzifikacija, naj mu v opravičilo (in v sva- rilo) povem, da so te vrstice delček težke formalne naloge, ker so pravzaprav drugi sonet tretjega sonetnega venca iz sonetnega venca sonetnih vencev; ker take reči najbrž ne sodijo v književnost in ker so bile tudi napisane pro domo, je kar prav, da zagledajo luč dneva v etnografskem listu med domačo obrtjo. 2 Ko je bil ta članek že napisan, sem po ljubeznivem posredovanju dr. Ma- tičetova dobil nekaj strokovnega gradiva od prof. Marije Jagodic, in sicer njen članek »Hišna dejavnost in domača obrt« iz knjige »Narodopisna podoba Mengša in okolice« (1958), in pa rokopisni zvezek in nekaj gradiva z zapiski s terena. V članku je med domačo obrtjo posebej obdelano tudi pletenje kit. Mengeš je sicer kakšnih 12 km od nas, vendar so v marsičem podatki za oba kraja isti in v marsičem spet različni (vsaj po mojem občutku), za marsikakšen podatek pa me je kajpak spomin že pustil na cedilu, tako da ga ne znam več presoditi za naš konec. Glede rokopisnega gradiva M. Jagodičeve pa naj pripomnim, da sem predvsem skrbno pregledal njene zapiske, ki jih je 20. februarja 1954 na- pravila po pripovedovanju moje mame. Nekaterih stvari se pri pisanju članka sam nisem spomnil, ker pa bistveno dopolnjujejo mojo podobo, jih navajam v opombah pod črto kot odlomke iz pogovora med M. Jagodičevo in mojo mamo. 74 ICilarji in sluinnikarji v Dolu pri Ljubljani ' Kite so pletli iz slame, predvsem iz pšenične,' pač zaradi njene kakovosti, debeline, barve, trpežnosti, voljnosti, dolžine, gladkosti in nekolenčavostii Ce bi šlo za načrtno gojitev pšenice nalašč za slamo, bi bilo treba sejati seme, ki je zraslo na dobri slami, in na tak kraj (mogoče na klečeta, kjer žito po navadi ne poleže, ker je tam svet bolj peščen), in sejati tako, da bi imela vsaka bilka zadosti prostora za enakomeren razvoj, pa spet ne preveč, da ne bi ostala v tleh, temveč se vitko po- tegnila v višino, pa vendar ne bi ob prvem dežju ali vetru padla. Tako načrtno sicer niso sejali, zato so pa v času, ko je klas dozorel in so se spravili žet, toliko bolj mislili na slamo, saj je tudi ta lahko dala ddber sad, čeprav ne ravno v zrnju. Zato so parte, že vnaprej na tihem namenjene za slamo ali pa šele ob žetvi spoznane za pravšnje (če je žito lepo stalo), poželi nekako posebej ali vsaj snope postavili posebej v kupe, da so jih posebej dali v kozolec. Dokler so želi še s srpi, so pšenico za slamo radi želi »v pest«, se pravi vsak šop posebej, da so ga lahko sproti prebrali in pregledali, ali je vreden, da gre za kite ali ne. Ce je bil prepreden s slakom ali kolenčast ali sušičen (ob robu njive), je šel med pšenico za zrnje. Tako odbiranje in ožinjanje so po navadi opravile ženske. Moški so bili (po njihovem) pri tem delu preveč tla- čanski, premalo natančni. Pozneje, ko so moški namesto srpov dobili v roke kose, je bilo to še bolj čutiti. V snope zvezano in s poresli bolj rahlo (ali prav pri ritovju) pre- vezano žito so sušili posebej v kozolcu, da so ga ženske že sproti, če je zmanjkovaloi slame, lahko hodile preskušat, ali se bo že kmalu osušilo in spustilo zrno. Pestovanja žita za slamo pa s tem še ni bilo konec. Niso ga omlatili s cepci kakor sicer, temveč so ga hodile ženske vleč.* Vlekle so slamo za domačo potrebo in zrnje okošale ali očofale kar na roke. Bodisi oteple ob leseni steni ali ob podnem podboju, bodisi na tesarski kozi ali na posebnem grebenu, na kakršnem so škompali rženo slamo za strehe (dokler jih je še kaj bilo slamnatih; pri nas doma in večinoma v našem koncu smo imeli vse strehe iz kamna, iz škalce, ker so v neposredni bližini — v Podgori — najstarejša ležišča skrila v Slove- niji). Za otepanje slama ni smela biti presuha. temveč odjenjana, da se ni lomila in drobila, zato so po navadi za slamo »mlatili« že prej kot sicer za zrnje, ^e so kosali vsak snop posebej, tudi niso gledali na zrnje. Domači so ga večkrat otepli kar sproti za kure, tako da sta bili ubiti dve muhi na en mah. Tabršanke (dninarke) pa so hodile slamo vleč h kmetom. Ti niso porajtali za slamo, zrnje pa so večkrat porabili spet za seme, da bi dalo vnovič dobro slamo. Le-tam po žetvi je bilo nekaj časa ' Spominjam se, da smo včasih, vsaj otroci, pletli tudi iz ječmenove slame. Mama pa navaja Jagodičevi: »Dobili tudi iz Italije riževo slamo.« Ko sem to prebral, ne vem, če nimam tudi jaz v mislih le riževo slamo, ne ječmenovo. Bila je zelo mehka, debela, nekako žametno hrapava. ^ Mama je rekla Jagodičevi: »Dali snop med noge in pulili ta lepo slamo ven. Malo klasje smo pa pustili in vrgli stran in rekli: to so goluf. Ko smo pušeljc navlekli, smo ga zavezali čez sredo z rženo slamo.« 75 Janko Moder slišati predvsem takele pomenke: »Si jo že navlekla? Pri kom pa? Letos sem je samo dve butari. Ne vem, kaj bom pozimi počela.« V butare so namreč povezali posamezne pesti navlečene slame. Vsaka pest (ali pu- šelj) je bila tudi še posebej zvezana, ker je slama hudo živa in bi se sicer prerada razsula in s tem uničila. Še posebej so na žito za slamo pazili pozneje, ko so začeli mlatiti na stroj; za mlatilnico je bilo treba drugače vezati in delati drugačne snope kot za mlačev na roke. Takrat je moj oče začel hoditi po hišah z bencinskim motorjem in »mašino« (mlatilnico). Oboje je bilo še tolikšna redkost, da so hodili kmetje od blizu in daleč gledat napredno vasico. Nekoč je prišel neki kmet izpod Ljubljane (z Dolenjskega) in me prosil, naj mu pokažem tisti motor na »damacin« (bencin). Ko je bilo zrnje očofano ali osmukano ali tudi kratko in malo po- striženo, ritovje pa posekano, je bilo treba slamo še dobro prečesati in otrebiti, da je odpadlo vse smetje, ves drobir in vse plevelne primesi, oluščile pa se tudi vse listne pazduhe in odlomila zadnja kolenca.'' Tako so ostala samo gola stebla s kratkimi ostanki klasov. Tako slamo so potlej prebirali po debelini in siceršnjih lastnostih. Sortali so jo na kupčke: debela skupaj, tanka skupaj," gladka skupaj, bolj hrapava skupaj. Najboljša je bila dolga in enakomerno debela, to so belili, slabšo pa barvali, navadno temno rjavo, temno modro, temno zeleno, črno in podobno. Iz nekaj belih in nekaj barvastih slam so potem pletli ta pisane kite za delovne in otroške slamnike. Ko je bila slama pripravljena, je pač čakala na priložnost za ple- tenje. Ta se je včasih ponudila prej, včasih pozneje. Nekatere ženske v vasi ves ljubi božji dan niso imele drugega dela kakor pletenje kit. Ena takih je bila Trobentarjeva Meta, samska in hudo nesrečna zaradi pohabljene noge. Pa ni hodila po številkah, temveč je imela v vasi ugle- danih nekaj hiš (ali gospodinj) in pri njih je preživela večino dneva. In ves čas pridno pletla in ves čas pripovedovala in poslušala novice. Pra- oblika današnjega »ustnega časopisa«. Večina žensk pa je imela čas za pletenje kit v glavnem le jeseni, pozimi in v zgodnji spomladi (dokler ni slama pošla). Takrat pa se je res pletlo, kakor se reče. In da ni bilo dolgčas, so se žen.ske rade dobile v večjih skupinah, zdaj pri tej hiši, zdaj pri drugi, zlasti mlajše. In za temi so kajpak pritisnili moški, da so pomagali in svetili. Bil sem sicer še premajhen, da bi mogel presojati, v čem je bila njihova pomoč, a je že morala biti tolikšna, da se je splačalo s kito k sosedu. Nekaj vzroka za tako skupno pletenje je treba iskati v družabnosti, nekaj pa tudi v varčevanju. Takrat še ni bilo elektrike, zakaj bi torej žgali smrdljivec in svetili po vseh hišah, če pa je ena petrolejka lahko svetila domala vsej vasi? * Mama Jagodičevi: »Smo se potlej otroci valjali po otreblinah.« " Mama Jagodičevi: »Iz najbolj debele se piede kosman. Srednje so bile kite za slamnike, najtanjše tudi, vendar slamnik iz najtanjše kite ni bil hladen, ker je bil pregost.« 76 Kitarji in slamnikarji v Dolu pri Ljubljani Kakor hitro se je zbrala v hiši več ljudi, je bilo kakor enkrat ena jasno, da si niso prišli voščit samo dober večer. Peli so in zbijali šale (pa tudi rihtarja bili), pripovedovali storije in resnične doživljaje, kakor je bilo že večkrat opisano. Ne da bi se posebej spuščal v igre, pripovedke in druge družabne kratkočasnice, ker so najbrž pri vseh takih večernih zbiranjih približna enake, naj omenim le tri stvari, ki so precej posebne samo pri pletenju kit, ker drugod ni za to potrebnih pritiklin. Ena teh je »žegen«, ki si ga je vsak večer gotovo prislužilo nekaj moških, na- mreč pljusk vode iz skledice. Še pogostejše je bilo pokropilo s šopom mokre slame in pa šaljivo pritikanje pletenja pod nos, da si dobil od štrlečih slam vtis mačjih mustač. Pri raznih takih in podobnih domislékih, tekmovanjih in družabnih igrah se je seveda slama rada kaj polomila, plesti pa je bilo mogoče le z nepoškodovano, in tako je zvečer kmalu začelo zmanjkovati pletiva (zlasti mlajšim, ki so hitreje popletli) in čedalje več kit je počivalo, zato pa so se toliko urneje sukale pete, pa tudi jeziki so (pri starejših) prišli na svoj račun. In še nekaj: ker so kite prodajali na dolžinsko enoto, so jih nekateri, ko so jih vlekli izpod riti, radi že pri pletenju in pri navijanju (merjenju) hudo nategovali in vlekli. To je sicer pri- hranilo nekaj slame, po navadi pa tudi zbilo ceno in kakovost kite, ker se je nategovanje hitro in dobro poznalo po kotu pletenja. Naša »hiša« je bila sicer velika, cela dvorana v primeri z nekaterimi drugimi izbicami po vasi, vendar nismo bili sredi vasi, tako da se k nam niso preveč pogosto zbirali.'' Tudi ni bilo mladih deklet pri hiši in še nekaj: mama je šivala slamnike, stroj pa je z brnenjem motil petje in pripovedovanje. A kadar so ženske le prišle s kitami, sem se moral umakniti v jaslice, se pravi na peč. Oče je sedel za pečjo, jaz pa na trebuhu ležal na temenu tik ob čelešniku in pregledoval vso hišo in poslušal, poslušal, dokler nisem omagal.. Vsaka ženska je imela pred seboj na mizi pušelj ali pest lepo od- brane enakomerne, ovlažene slame," v naročju pa kito. Plesti se je moral naučiti že vsak otrok, še preden je znal brati. Seveda so bile prve kite, zlasti fantovske, nerabne, kvečjemu za zapletanje starih cekarjev; bile so vijugaste kakor zasavska cesta, grbančaste, cikcakaste, robate, zdaj debele, zdaj tanke, zdaj pretrde, zdaj premehke, zdaj pregoste, zdaj preredke in kar je še takih in podobnih napak, ki se jih morejo spomniti odrasli, samo da otroku zagrenijo še tisti kanec užitka, ki bi ga sicer utegnil imeti pri delu. ^ Drugače mama Jagodičevi: »K nam so prišli po trikrat na teden. Smeh in harmonika zapela.« Mogoče velja to še za mamin dom v Zajelšah, ko je bila .še dekle, ali pa za zgodnji čas pred vojsko, ki se ga jaz ne morem spominjati. 8 Mama navaja Jagodičevi eno izmed pogostih ljudskih ugibanj in mo- drosti: »Takrat bo hudo na svetu, ko ne bo naša slama več dobra; bojo ljudje tako prevzetni, da jo bojo hoteli od drugod.« " Mama Jagodičevi: »Slamo so namočili v lavorju. najprej s klasjem, potlej z rito v jem; pustili kakšnih deset minut.« 77. Janko Moder Navadno so pletli kite na šest do osem slam.^" Najprej je bilo treba kito začeti, zasnovati, potem pa je šlo igraje naprej. Ker slama ni skoz enakomerno debela, kita pa je morala biti na las enaka od začetka do konca, je bilo treba debelino sproti priravnavati ž odbiranjem primernih slam in odrezovanjem predebelih ali pretankih. Ko je ena slamica pošla, si vzel drngo s kupčka, ji s pibčem ali z ostrim nožičkom po strani odrezal spodnji konec, jo nataknil na preostali vršiček prejšnje slame in jo lepo zapletel, da se ni »stokanje« nič poznalo. Ko je bilo to oprav- ljeno, je bilo treba kmalu odrezati vrh s klasom (pri tem je vselej po- škropilo in počilo kakor pasja bombica, ker je zaradi pletenja stisnjeni zrak v hipu planil na dan). Treba je bilo gledati, da nisi »štukal« vseh slam obenem, temveč v enakomernih presledkih. Slama je morala biti zmeraj vsaj ovlažena, če ne kar mokra. Naloga otrok je bila, da so ženskam sproti prinašali v skledicah vode ali močili kupčke slame. In sploh, ko je ženska prišla k hiši s pletenjem, je bilo treba najprej namočiti slamo, kakor je bilo že povedano, ker od doma ni mogla vzeti mokre slame, ker bi ji po poti zmrznila ali povzročila kakšno drugo neprijetnost. Z mokro slamo pa se je dalo tudi tako imenitno ponagajati sosedu na blizu in na daleč. Poščegetal si ga pod nosom ali pobezal za vratom. V obeh primerih te je bil strašno vesel in ti je poskušal prej ko prej vrniti milo za drago. Otroci pa smo pri močenju slame ali prinašanju vode ženskam radi ponagajali tisti, ki nam ni bila posebno pri srcu. Kar spotoma smo malo' zmešali njen kupček slame in seveda je bil pri priči ogenj v strehi in vsi križi dol... Kite so bile raznih sort, tanke in debele in še vmesnih »številk«. Pač za razno uporabo. Nekatere debeline so imele tudi svoje norme za dolžino.'^ Marsikje so za merjenje uporabili kar otroke, ker je bilo tako hitreje doseženih tistih petindvajset komolcev. (Glede te mere je namreč treba pripomniti, da je meril mali komolec okoli pol metra, veliki komolec pa še enkrat več, torej ravno pičel otroški seženj. Poleg te hudo individualne in spremenljive mere so imeli skoraj pri vsaki hiši še dve malo bolj ustaljeni, in sicer tanko polmetrsko deščico, ki so nanjo navijali kito in jo s tem obenem merili, in pa zarezo na mizi.*^ Ko je kita dosegla predpisano dolžino, jo je bilo treba zaplesti (da se ni razdirala). Ko je ženska prišla k hiši, je prinesla samo nekaj pesti slame, ko pa je nekaj ur sedela, se je pod njo nabralo že lepo število kolobarjev kitaste kače in otroci smo morali zdaj eni, zdaj drugi meriti '" Mama Jagodičevi: »Po navadi pledli na sedem slam, pisane na osem (štiri bele in štiri črne, so se morale sparoma ujemati). Na manj slani je bilo lažje, so pledli stari in otroci. Tudi v pet slam, če so hoteli tanke kite. Sem pledla tudi pikaste. Vzela rdečo, plavo barvano slamo, jo sklala. potlej pa vmes devala.« " Mama Jagodičevi: »50 komolcev za bele kite, za pisane 60 komolcev.« To je tudi meni ponovila. '2 Mama Jagodičevi: »Smo imeli komouc na mizi zacahnan; smo djali: 25 ta dolgih komoucev (po 96 cm) ali 50 ta kratkih (po 48'cm).« 78 Kitarji in slamnilcarji v Dolu pri Ljubljani na komolce in navijati na deščico. Ko je imela kita predpisano število navojev (izkušene pletice so to kar na oko presodile), jo je bilo treba prevezati v obliki nekakšne preste na dve očesi. Pri tem je bila zgornja zanka manjša, spodnja večja. S tem prehajam od pletic in pletcev k slamnikarjem, eni izmed obrtnih vej, ki je bila dobra odjemavka kit. Omenil sem že, da sta le moj ded in moja mama delala slamnike v našem koncu. Ded je naučil mojo mamo, sam pa se je naučil okoli leta 1880, in sicer od svoje sestre, ki je šivala slamnike v bližnjih Domžalah. Tudi dedov brat (pri Marenkcii v Šentjakobu) je delal slamnike. Ženske iz domače vasi .so nam same sproti nanesle kit, kar so jih napletle,^' a to je bilo za mamine pridne roke še premalo. Šivalni stroj je pač brnel od jutra do večera in še večino noči. Takrat je živela še ma- mina mama, da je gospodinjila, in tudi otrok še ni bilo preveč. Tistih večerov med prvo vojsko in takoj po nji se najrajši spominjam. Dosti- krat sem sedel mami v naročju, ko je šivala, in ji »pomagal«. Vtikal sem prste povsod, kamor ni bilo treba, in če že ne prste, vsaj slamice. Takrat je mama še posebej hitela delati vložke za vojaške čevlje.i* Po kite smo kitarji hodili predvsem v zimskih mesecih, in sicer v bližnje hribovske vasi pod Murovico in Miklavžem. V Kamnici, Vinjah, Osredkah, Petelinjah, na Kofcah, v Dolini, v Senožetah in drugod so po hišah kar čakali, kdaj se oglasi kitar. Že navsezgodaj je bilo treba na pot, slabo oblečen in nič bolje obut. Čedalje dlje je bilo treba po kite, ker so jih kitarji drug drugemu pobirali izpred nosa (zlasti domžalski so bili podjetni). Po ves dan si kolovratil po zmrzlem snegu ali plundri in iskal po hribih izgubljene hiše, mešetaril za kite. ugotavljal njihovo enakomernost, dolžino, nategnjenost in gostoto, kupljene pa nabiral na metrski konec vrvi (špage), zvezan v kolobar, ki si ga vrgel čez glavo in čez eno ramo. Tako se ti je tovor čedalje bolj večal in če je pihala štangarska burja, so se ti kite šopirile kakor pavji rep, da te je kar zanašalo (pa vendar ne tako hudo, kakor me je po drugi svetovni vojni, ko sem nesel iz Ljubljane menda za pol briške vasi — kakor je bil takrat lep ljudski običaj — sirkovih metel, pa se je na Vrhovlju uprla vanje kraška burja, da je bilo joj).^" Na taki kitarski poti si navesil nase cel ducat kolobarjev kit. Pot je bila pač grda, povrh tega pa še zoprna zamuda časa. Spominjam se, kako včasih že sploh nisem več čutil nog od mraza in utrujenosti, ded " Mama po zapiskih M. Jagodičeve navaja iz svoje mladosti, ko je še sama nabirala kite za svojega očeta, zanimiv spomin: »Ko sem bila majhna, sem šla še pred šolo v Podgoro in Zajelše: so ljudje še spali, dejali: tu imaš (kite), denar sem pa na mizo položila.« " Mama Jagodičevi: »Eno samo zimo sem jih naredila enajst tisoč parov.« '5 Mama je Jagodičevi povedala drug spomin s svojih kitarskih potov: »Je dež začel, kite so bile zmeraj bolj težke, sem venec dol vrgla, potlej sem šla pa s konjem ponje. Potlej smo jih doma raztresli in zvezali po 50 skupaj v butaro.« "9 Janko Moder ali mama pa sta še kar naprej zavijala v hiše ob poti in še naprej skle- pala kupčije in se zadelavaia v cele oklepe kit. Nazadnje, ko si bil že hujši kakor ptujski kurent in si se pomikal ko strašilo skoz zgodnji zimski mrak, je bilo tudi te neprijetne romantike konec in bolj mrtev ko živ si se le privlekel domov in brez jedi kakor ubit kar padel na klop pri peči in zaspal. Mama pa je seveda sedla k stroju in šivala pozno v noč. Drugi dan smo potem tako v vence nabrane kite sneli z motvozov in ded jih je zvezal v butare po štiri ducate (ded je še vse štel na ducate). Pri tem jih je tudi prebiral in sortal, bele posebej, pisane posebej, debele posebej, tanke posebej (vmes je bila včasih tudi kakšna v sak pletena za trak na slamniku). Potem so šle nekatere v barvo, v pražiljko, v posebne posode, iz njih pa v pranje, da je ostala na njih le trdna barva (ta ni šla več stran, za vse nič ne, ker kaj bi tudi sicer bilo, ko bi se ti ob poletni vročini ali ob nepričakovanem nalivu mahoma potegnile od slamnika po obrazu barvaste priže)/" Po pranju smo kite sušili, naj- več pred podom (kakor koruzo) in sploh povsod, kjer je bilo količkaj prostora za to. Nekatere kite je ded tudi žveplal v posebej za to priprav- ljeni omari, v beljenje pa jih je pozneje dajal v Domžale. Ko je bila bodisi surova, bodisi pobarvana in tako pripravljena kita suha, je prišla spet v hišo in ponajvečkrat v moje roke (brž ko sem toliko zrasel, da sem bil že za to rabo). Treba ji je bilo odvezati nit ali trak, ki je bila z njim prevezana, in navito kito natakniti na motovilo. Motovili smo imeli dve, ker so ponekod navijali kite na komolce, po- nekod pa na metre. Tem meram prilagojeni sta bili motovili, zelo pre- prosti napravi: zgoraj manjši, spodaj večji križ, zbita v obliki prisekane štiristranične piramide, in vse skupaj nataknjeno na pokončno os, okoli katere se je vrtilo. Na motovilo imtaknjena kita ni smela zdrkniti na tla; poiskal si njen konec in ga napeljal v likalnik. Tudi ta je bil domačega izdelka. Dva valjarja iz trdega lesa (gabrovega, drenovega ali hrasto- vega) na stolu, eden od njiju nasajen na ročico, da si ga lahko vrtil, in inednju si napeljal po eno ali po več kit sproti in jih likal.^' Stisk valjev '" Mama Jagodičevi: »So barvali slamo in kite. Kite še rajši, se je bolje pobarvalo. Slama je bolj mastna, pa se ne prime. Barvo dobivala iz Berlina, potlej iz Zagreba. Moj oče je najprej kito skuhal v prežiljki na rjavo, potem so stresli v kad črno barvo, jo mešali eno uro. Potlej namakali kite v nji 24 ur. Barva je bila taka, da drugače ni jjrijela. Za plave in jjodobno so imeli anilinske barve. V prežiljki so vrele tri ure. V kotel so dali obenem po 120 kit. So jih navezali v pušelj po 18—20 in jih potlej iz vroče preždjke jemali. Potlej smo jih šli na potok prat. Potlej smo jih ven vzeli in pustili, da so se odtekle, potlej pa jih znosili pod streho. Imeli pred hlevom napušč pa drogove.« (Vse to velja za mamin dom v Zajelšah.) »Kmetje po navadi slame niso sami barvali. Rumen- kasto slamo kadili z žveplom. Žveplo zažgali v posodi in dali v omaro.« " Mama navaja Jagodičevi iz svoje mladosti: »Včasih so delali slamnike na roke, jjotlej so se začeli stroji; prešat so jih dajali najprej drugam. Kite dali najprej polikat, imeli za to poseben likalnik. So gladili s to dilco po kiti. Slamnike so potlej peglali z vročim likalnikom.« (Vsega tega v moji mladosti že ni bilo več.) »Iz ene kite so naredili približno poldrag slamnik.« 80 Kitarji in slamnikarji v Dolu pri Ljubljani j se je dal uravnavati. Kita pri tem seveda ni smela biti preveč suha, da se ni lomila, temveč da je namesto prejšnje srpičaste in robate surove kite (oib kateri si se lahko pošteno urezal ali zadri, ko' si jo namotaval) pritekla izmed vrtečih se valjev dolga, voljna, mehka in ukročena kača. To je bilo treba znova namotati, pobrati v kolobar ali naviti na deščico in nekatere znova zmeriti, da se je tako prekontrolirala mera pletic in hiš, pri katerih je bila posamezna kita kupljena. »Postajna, k tej hiši ne pojdemo več, imajo prekratek komolec,« je pri tem ugotavljal ded. Tako namotano kito je potem dobila v roke mama in jo sešila v slamnik ali pa v vložek za v čevlje. Dobro so pili pot in so bili zelo mehki. Šivala je na poseben stroj (rekli smo mu mašina), zelo podoben singericam, le nogalnika je imel dva in seveda malo drugačno glavo. Teh strojev smo imeli več in pozneje, ko je slamnikarstvo prešlo, sem delal (in za menoj najbrž tudi mlajši bratje) iz spodnjih, gonilnih delov stroja »avtomobile« in še druge umetnije. Mama je natanko vedela, kakšni slamniki grejo v denar, s kakšno štulo, s kakšnimi krajci in tako naprej. Delala je otroške, fantovske, moške, dekliške slamnike, z ravnimi krajevci, matroze, dukse, okrogle in jajčaste, nizke in visoke, mehke in trde, z ravnim dnom in vrhom ali pa preklane in zavihane, z nosom in z žlebom, seveda tudi vseh številk in velikosti. Za vse ljudi daleč naokoli je vedela, koliko ima kdo šte- vilko glave, in tudi pri neznanem kupcu se je redko kdaj zmotila. Ko je bil slamnik sešit, je prišel (ko sem bil še hudo majhen) iz maminih v moje roke. Skladal sem jih namreč drugega vrh drugega v babilonske stolpe, na vsak stolp ducat (tako bi moralo biti po tedanjem številjenju, vendar sem jih jaz — tako mi je pozneje pravila mama — trdovratno skladal samo po deset; mama sicer pravi, da zato, ker še nisem znal šteti dlje ko do deset, vendar se lahko v tem čuti že tudi slutnja novih časov z desetinskim merskim sistemom). Potlej so stolpiči slamnikov prešli pod dedovo komando^ v tako imenovani »verštat« na drugo plat veže. Tam se je z njimi dogajalo vse mogoče; v dedovi delavnici je bilo namreč kar za celo industrijo v ma- lem naprav in strojev. Pod enim oknom je bila majhna pečica, nekakšen zidan štedilnik, pod drugim oknom je bilo več sto módlov za vsako obliko in številko slamnika posebej. V enem kotu je bila »preša« na kavčuk, v sosednjem prostoru še »ta stara preša«, obe na oglje. Ded je torej slamnike limai (prepajal z mizarskim klejem), napenjal (šponal), oblikoval (furmal), stiskal in nazadnje sušil. Po vsem velikem prostoru so bile namreč pod stropom nekakšne lestvice z enim lestvenikom in s klini na obe strani. Nanje je ded obešal slamnike sušit. Novejša sti- skalnica je imela poleg pečice še dva dela. Zgornji se je odpiral kakor pokrov (s posebnim vzvodom, ker je bil težak več sto kil). Na notranji strani pokrova je bil gumijast klobuk, v spodnjem nepremičnem pod- stavku pa je bil prostor za model. Ded je dal vanj kovinski model, in sicer z odprtino navzgor, vanj položil slamnik in potem nepredušno zaprl čezenj pokrov, tako da je gumijasti klobuk lepo legel v slamnik 6 Slovenski etnograf gl Janko Moder in ga pritisnil na kovinski model. Da je dotlej še »nesfurmani« slamnik dobil zaželeno obliko, je bilo treba s posebno pripravo načrpati v gu- mijasti klobuk vroče vode, da je z nekaj atmosferami pritisnila na slamnik in mu v zvezi s toploto in limom dala potrebno obliko (furm). Delo je bilo precej natančno, ker je vsaka številka in oblika zahtevala poseben model in poseben pritisk, razviden iz »ure« na stiskalnici. Stara preša je bila bolj primitivna. Namesto zgornjega gumijastega klobuka, ki je bil na novi stiskalnici za vse »furme« isti in se je pod pritiskom vode sproti prilagajal po spodnjem modlu, je bilo treba na stari stiskal- nici slamnik stisniti med dva módla, dedca in babico, in ju segreti. Za ta stroj slamnikov ni bilo treba poprej limati, potrebnih pa je bilo še enkrat več modlov in treba jih je bilo obkladati z žerjavico, pri tem pa je iz bukovega oglja nastajal hudo strupen plin, od katerega nas je vse bolela glava. Ko so prišli slamniki iz stiskalnice, jih je ded obesil pod strop sušit na kline. Ko so se posušili, so se spet preselili v hišo, v mamino kraljestvo. Treba jim je bilo namreč še všiti notranji trak iz blaga, iz ponarejenega (ali pravega) tankega usnja za prestrezanje potu. Tako se je slamnik tudi bolje in mehkeje oprijel po glavi. Temu se je reklo »štafirauje«. Nazadnje je mama prisila še zunanji trak (dostikrat šele takrat, ko je kupec slamnik že kupil in si sam izbral trak po barvi in širini), kakor je bil ravno takrat v modi ali je sodil k tisti vrsti slamni- kov. Trakovi so bili ozki in široki, enobarvni in pisani, vl svile in iz navadnega blaga, posebnO' iz klota, iz konopca in iz slamnatega motvoza. Imeli so še pentlje (mašne) ali pa čopke (cofke). Ko je slamnik dobil na notranjo stran še številko velikosti, je od- romal na vrh na posebne police in v kartone, kjer je čakal na kupca in na pot v svet. Ljudje so od blizu in daleč dan na dan prihajali k nam po slamnike, zase in za druge, jih pomerjali in barantali zanje. Bilo' je prav dicken- sovsko zabavno. Veliko slamnikov je mama naredila tudi po naročilu za večje odjemavce. Eden takih je bil France Logar iz Domžal, tam- kajšnji domačin, ki je Tirolcem kar pošteno konkuriral. Sam je na debelo šival in še po vaseh naokoli je imel najete manjše .slamnikarje, med njimi tudi mojo mamo. Seveda pa to še ni bil ves trg. Mama je še danes najbolj ponosna na to, da je pošiljala svoje izdelke v Galicijo in na Ogrsko, jaz pa se najbolj živo spominjam sejmov, na katerih sem bil z mamo. Največkrat menda v Moravčah. Takrat smo se vozili že z vozom, in sicer naokoli čez Dob in Krtino. Hujše je bilo poprej, ko je mama obredla še vse peš. S krošnjo slamnikov na hrbtu, težko tudi do 55 kil, je lezla v strmo Murovico in naprej noter v Moravče. Mama in ded sta imela v glavi vsak semenj v bližnji in daljni okolici in če je količkaj ostajalo slamnikov za prodaj, je eden od njiju (ali pa oba skupaj) naložil krošnjo (podobno, kot jih imajo še danes ribničani za suho robo) in jo mahnil na semenj. Ljudje so se navadili 82 Kitarji in slamnikarji v Dolu pri Ljubljani nanju in treba je bilo obdržati stik s kupci. Za vsak semenj posebej sta tudi vedela, kakšni slamniki tam najbolj gredo in kakšne bosta lahko prodala spotoma. Tako sta obredla domala ves zahodni del Slovenije, zlasti se mama še danes spominja sejmov v Ribnici, Dobrem polju (tako smo rekli pri nas), Zagorju, Litiji in pa sejmov po Primorskem, v Sežani, Ilirski Bistrici, Trnovem, Šempetru. Po pošti smo pošiljali slamnike v posebnih škatlah (rekli smo jim kartoni); v njih smo jih pozneje tudi vozili na sejme. Vendar je šlo blago čedalje slabše v denar. Zaloge slamnikov na vrhu so se kopičile, čeprav je mama čedalje manj delala in čedalje več hodila po sejmih. Nazadnje je slamnikarstvoi pri nas čisto zamrlo, in sicer v letih splošne evropske krize (1932—1933). Ko sem vprašal mamo, zakaj se je to zgodilo, mi je rekla: »Tudi jaz ne vem, kako je to, da je šlo vse v nič; fabrike so še prej falirale; ne vem, ali zato, ker so drugod več naredili, ali zato, ker so ljudje hodili odkriti.« Od priprav in orodja za slamnikarstvo bi se pri nas nemara še kje kaj dobilo, če ni čas že vsega uničil. Mislim pa, da ima mama še zmeraj kakšen slamnik od starega, neprodanega, za zalogo narejenega blaga, čeprav jih je v vseh teh tridesetih letih pridno »šenkavala«. Kakor jaz pa je tudi ona še danes čustveno navezana na ta že zdav- naj odmrli svet. »Bog ve, ali bi še znala šivati slamnike?« se najbrž še vsako leto nekajkrat vpraša in si tudi kar sama odgovori: »Oh, kaj bi ne znala, saj sem jih tako rada delala in sem ves čas mislila, da jo boste vsi ubrali za menoj. Na, je pa takole prišlo.« Zusammenfassung STROHBANDFLECHTER UND STROHHUTMACHER IN DOL BEI LJUBLJANA Der Verfasser beschreibt die Strohbandflechterei und die Strohhutmacherei in seinem Geburtsorte Dol bei Ljubljana. Weil sich in der zweiten Hälfte des vorigen Jahrhunderts im nahen Domžale hauptsächlich wegen der zugewan- derten Tiroler das Strohhutmacherei-Gewerbe sehr entfaltet hatte, befasste man sich in den Dörfern der Umgebung in jedem Hause mit der Strohband- flechterei. Man flocht vor allem Weizenstroh. Schon beim Schnitt wurden einige der schönsten Teile des Getreidefeldes (»parti«) separat geschnitten und die Garben separat in die Harfe (»kozoleci:) gesteckt. Sodann war es Frauenarbeit, das Stroh »zu ziehen«: die Garben wurden nämlich vor dem Drusch aus der Harfe genommen, die schöneren Halme ohne Unkraut handooll herausgerupft und dann kurzerhand an den Türpfosten ausgeklopft, das Stroh in Buschen gebunden und auf den Dachboden zum Trocknen gebracht. Wenn es aus- getrocknet war, wurden die Halme an den Knoten abgebrochen, das ganze vom letzten Unkraut gesäubert und nach Stärke und Farbe sortiert. Einige Frauen flochten das ganze Jahr über, im Spätherbst und im Winter begann damit je- doch alles, Männer und Frauen, alt und jung. Damit es dabei fröhlicher zuging und man nicht zuviel Petroleum verbrauchte, versammelte man sich jeden Abend in einem anderen Hause im Dorfe und flocht bis spät in die Nacht, trieb 6* 83 Janko Moder allerhand Kurzweil, erzählte wahre und erdichtete Geschichten, tanzte und spielte Gesellschaftsspiele. Man flocht hauptsächlich weisse Bänder und zwar aus je sechs und je acht Halmen, einige flochten auch bunte, sehr dünne, sehr dicke, zickzackartig und seilartig geflochtene (als Ersatz für Hutbänder). Die Bänder wurden in langen und kurzen Ellen (96 oder 48 cm) gemessen, später auch in Metern. Das Mass war hie und da auf der Tischplatte verzeichnet. Das Band wurde auf ein kurzes, eine Elle langes Brettchen aufgewickelt (je 25 Wi- cklungen, d. h. 50 kurze Ellen) und gebunden. Die Strohbänder wurden hauptsächlich zur Verfertigung von Strohhüten verwendet. Gerade der Grossvater des Verfassers Anton Mejač (1852—1943) und des Verfassers Mutter Jerica Moder (1886) waren während der ganzen 50-jähri- gen Blütezeit der Strohhutmacherei die einzigen Strohhutmacher in Dol bei Ljubljana und seiner Umgebung. Aus dem eigenen Dorfe wurden ihnen die Strohbänder zumeist von den Flechterinnen selber ins Haus gebracht, die entlegeneren Dörfer jedoch wurden von Strohbandhändlern (>kitarji^) besucht, die einer dem anderen die Bänder vor der Nase wegschnappten und den Preis in die Höhe trieben. Sie wanden die Bänder in Kränze zusammem und trugen sie um den Hals gelegt. Daheim banden sie sie (trocken) in Bündel zu je 50 Bänder. Dann bleichten sie sie, färbten oder schwefelten sie je nach Bedarf. Bevor ein Band zum Nähen verwendet wurde, musste man es »brechen^, es in der Bügelmaschine (zwischen zwei sich drehenden Walzen) bügeln. Die Mutter des Verfassers nähte Strohhüte aller Arten auf einer besonderen, einer Näh- maschine ähnlichen Maschine. Während des ersten Weltkrieges nähte sie auch Einlagen für Militär schuhe. Wenn der Strohhut fertig genäht war, musste man ihm die endgültige Form geben. Zu diesem Zwecke setzte man ihn in eine spe- zielle metallene Form, presste ihn und trocknete ihn. Zuletzt wurde er ^staffierti:, d. h. man nähte das innere und äussere Band dran, nähte die Nummer ein und fasste ihn nach Bedarf ein. Dann wurden die Hüte nach Galizien und nach Ungarn versandt, man brachte sie auf die Jahrmärkte weit im Umkreise (sie wurden auf besonderen Kraxen aufgestapelt und später in Pappschachteln verpackt) und verkaufte sie auch daheim. Während der Weltwirtschaftskrise 1933 ist auch die Strohhutmacherei in Dol bei Ljubljana vollkommen eingegangen. 84 OSKRBA Z VODO IN OBLIKE VODNJAKOV V PREKMURJU Vlasta Koren Dobra pitna voda je eden glavnih pogojev za človekov obstoj. Kjer ni vode, ni pogojev za nastanek stalnih naselbin, posebej večjih središč človekove naselitve. Največja strnjena naselja so bila v vseh zgo- dovinskih časih predvsem ob rekah. O tem zgovorno pripovedujejo tudi ostanki prazgodovinskih naselbin na Slovenskem. Skoraj vse ilirske in . pozneje keltske naselbine so se naslanjale na terase aH police večjih rek prav zato, ker je tam raven talne vode vselej bliže površini, kakor na više ležečih terasah. Prekmurje (skrajna severovzhodni del Slovenije) sodi v etnograf- skem pogledu v panonsko etnično območje. Zahodni del Prekmurja označuje ljudstvo samo kot Ravensko. Za ravnino vzhodno^ od tod upo- rabljajo ime Dolinsko. Severno od Dolinskega in Ravenskega pa leži z bregovi in dolinami posejano Goričko. Goričko je gričevje iz najmlajših terciarnih plasti, na zahodu miocenskih, proti vzhodu čedalje mlajših pliocenskih prodnato peščenih sedimentov. V severozahodnem delu Prekmurja pri Ocinju, Sotini, Srdici je ozemlje karbonskih škriljavcev. Ravensko, del murske ravni, je v svojem obsegu obdano z mlado terciar- nim gričevjem. Prekmurska ravnina je aluvialna. Prekmurje je v svojem naplavinskem področju Mure in njenih pritokov najbolj gosto naseljeno. Bližina talne vode, ki jo uporabljajo naselbine v ravninskih in gričev- natih krajih, odloča tudi o obliki vodnjakov, obenem pa tudi o načinu črpanja in pridobivanja pitne vode. Na severozahodni meji Prekmurja, na primer na Srdičkem bregu (418 m), je globina talne vode 40—50 m, v nižinskem področju pa le 4 m. Pri Gradu na bregu 50 m, v Vučji gomili 4 m, v Beltincih 4 m, Dobrov- niku 10 m, Rakičanu 4 m, Renkovcih 2 m, Turnišču 2 m, Prosenjakovcih 4 m. Murski Soboti 3,3 m, Dokležovju 3 m, Petróvcih 3 m, Domanjšev- cih 3 m, na Kobilju 3 m, v Lendavi 2,5 m, Šalovcih 4 m, Motvarjevcih 3 m, Martjancih 10 m, Moravcih 4 m. Na nizko talno vodo se navezujejo vod- njaki v vaseh, ki ležijo ob potočkih Dobel, Mokoš in Črnec. Zdrava pitna voda predstavlja za Prekmurje posebno vprašanje, ki so ga obravnavali in reševali že razni sanitarni pregledi in preiskave. Ugotovili so, da voda v obmurskih krajih ni povsod dobra za prehrano, ker je Mura v neposredni zvezi s talno vodo. Ta podtalna voda je v murskih vodnjakih mehka, nima zadosti apnenca. Bakteriološko vsebuje 85 Vlasta Koren preveč kolibakterij, kemijsko preveč nitratov in nitritov v vodi ter je zato za zdravje škodljiva. Že Košič poroča o mnogih pojavih golšavosti na Melincih, v Ižakovcih, Dokležovju in na obeh Bistricah, ki jim jo povzroča slaba voda. Iskanje vode V ljudskem izročilu so ohranjeni spomini na iskanje vode s pomočjo enoletnih vrbovih šib. Iskanje vode je bilo potrebno zlasti v nenaseljenih območjih. Pred določitvijo lokacije za gradnjo hiše so poiskali vodo, ki naj bi bila vsaj v neposredni bližini. Iskalci vode so bili vedno moški. Znanje, ki je bilo za ta posel potrebno, so sprejeli od prednikov. Znani so bili predvsem naslednji načini iskanja vode: 1. Enoletno vrbovo šibo so vtaknili v zemljo ter jo opazovali; če se je nagnila, je bil to znak, da je voda v bližini. 2. Iskalec vode je držal pred seboj dve približno 30 cm dolgi enoletni vrbovi šibi tako, da sta se odrezana konca šib dotikala telesa. Hodil je po terenu in opazoval, k'daj se bosta tanjša konca nagnila drug k dru- gemu. 3. Dva moža, od katerih je bil eden iskalec vode, sta držala v vsaki roki po eno letno vrbovo šibo tako, da je bil odrezani konec šibe dobro uprt v mezinec vsake roke. Ob počasni hoji sta opazovala, kdaj se bodo tanjši konci šib nagnili v stran ali se rahlo dvignili. Nagib v stran je pomenil tok vode, dvig pa znak za stoječo vodo. Tu in tam še danes na ta način iščejo vodo. To delajo v primeru, če vrelec vode usahne ali če postane voda slaba. Žive še trije znani iskalci vode: Ambrož v Kovačevcih, Ludvik Horvat v Dankovcih in Alojz Ficko v Pečarovcih. Načini pridobivanja vode Vrétine. Najpreprostejši način pridobivanja vode je naravni izvir, speljan v leseno cevko, ki je navadno kolenasto navzdol ukrivljena (glej si. V2 na strani 87). Ljudski naziv za vrelec je »orehna«, leseno izdolbeno cev pa imenujejo pipa. Izraba vrelca s pomočjo omenjene cevke je možna le na nagnjenem terenu, zato najdemo tako speljane vrelce pretežno na Goričkem. Pogostejši je izvir vode na ravnem terenu. Tudi takemu izviru pra- vijo navadno »vretina« in s to besedo označujejo vse vrste preprosto zgrajenih vodnjakov ob izvirih. Ob izviru iz zemlje napravi voda naravno kotanjo, ki jo ljudje poglobijo do 2 m in razširijo do 1,5 m. Notranjo steno jame obložijo s plastmi ruše ali s kamenjem. Jame, obdane s plastmi ruše, zasledimo predvsem v Orehovcih, Crešnjevcih, Gornji Radgoni, Sodišincih, Gedé- 86 Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju rovcih in tudi ponekod na Goričkem. Jame, obdane s kamenjem, so vidne na Goričkem v Rogaševcih, Fikšincih. Vrétino, obdano s kamenjem, čistijo enkrat letno, navadno v maju ali juliju. Gospodar, ki navadno to delo sam opravlja, stoji v vodi, jo s posodo zajema ter obliva kamenje. S tem izpere vso nesnago, ki se nabere med kamenjem. Umazana voda odteka po odtočnem jarku, ki ga gospodar preje izkoplje, po čiščenju pa spet zasuje. Enkratno čiščenje SI. 1: 1. Vretina na »bedenji. — po ustnem izročilu; — 2. Vretina z leseno cevko — Grad (v gozdu); — 3. Vretina na »bedenj« — Dolina, Fartelj Geza; — 4. S plotom obdana vretina — po ustnem izročilu; — 5. Zidava studenca — Tro- povci 28, Rajbar Franc; — 6. Mlaka — Dolina na začetku vasi; — 7. Vodnjak na ključ — Rakičan; — 8. Vodnjak na ključ — Selo (opuščen); — 9. Vodnjak na ključ — Bogojina 25, Puhan Franc 87 Vlasta Koren traja dve uri, vendar je za dokončno temeljito očiščenje potrebno po- stopek še dvakrat ponoviti. K čiščenju vode med letom pa pripomore tudi riba, ki živi v vrétini zato, da sproti požre razne odpadke. Ribo ulovi gospodar v potoku, biti pa mora samica. V jamo' postavijo tudi obod izdolbenega drevesa, imenovan »bedenj«, »begenj«. V ta namen so posekali star hrast ali bor, odžagali 1—2 m deblo ter ga v sredini izžagali in izdolbli. Z opisanim deblom so oblagali vrétino, predvsem v krajih, kjer so gozdovi. Taki vodnjaki so danes še ohranjeni na Goričkem v vaseh Dolina in Moščanci (glej si. stran 87). Ponekod so z bednjem zavarovali vrétino tudi nad površino zemlje. V tem primeru so pripravili daljši del debla, da je bila polovica debla v zemlji, druga polovica pa nad njo. Take vodnjake smo pred nekaj leti zasledili še v bližini Bogojine, Bukovnice, Vučje gomile in Sela (glej sliko ^/i, str. 87). Bili so tudi primeri, da kotanja, ki jo je na- pravila vretina, ni bila obložena, ampak je za zbiranje vode zadostovala naravna jama. Take vrétine so navadna obdali s plotom. V zemljo so zabili kole ter jih prepletli s trsjem 30—70 cm visoko. Plot je bil okrogel s premerom cca 1 m (glej sliko stran 87). Domačini, naseljeni ob potoku Crncu od Beltince do Bratonec vedo povedati, da je bilo še pred dobrimi 10 leti na tem območju 6 takih vrétin. Poznane pa so bile tudi vzdolž potoka Dobelj, kotanje, ki so bile v notranjosti obložene z rušo ali s kamenjem; nad zemljo> navadna niso bile zavarovane. Nekatere vrétine so bile zavarovane tudi s preprosto leseno streho, ki so jo nosili v zemlja zabiti koli. Streha nad vodo je bila potrebna zlasti tam, kjer je bila vretina izpostavljena soncu ali nesnagi. Poleg naziva »vretina« za opisane vrste vodnjakov poznajo v okolici Beltince, Lipovec, Bogojine, še ime »studenček«, v območju Grada pa »fukaš«. Opisanih preprostih vodnjakov, »vretin« je bilo v preteklosti mnogo več kot danes. Še danes najdemo vretino na območju diluvialnih teras na Goričkem, kjer je talna voda teže dostopna. Vidimo jih lahko v vaseh naslednjih občin: Lendava, Murska Sobota, Petrovci—Šalovci (glej sliko' 1/9, stran 87). Žejen pastir je legel na travnik, z dlanmi odstranil rastlinje ob vrétini in srkal vodo. Ob studenčku je počepnil in pil vodo iz prgišča. Tako ni rabil posode in si je obenem opral roke. Včasih je tudi z glave snel klobuk in z njim zajel vodo. Pozneje mu je moker klobuk na glavi v poletni vročini delal hlad. Vodnjaki »studenci«. Studenec je ljudski naziv za umetno grajen vodnjak, ki se od »vretine« razlikuje po tem, da tu ne gre za izvirno, temveč za talno vodo. Ti vodnjaki so začeli kasneje nadomeščati »vretine« in danes splošno prevladujejo. Tak vodnjak sega od 2—50 m v globino. Kdaj so se pojavili prvi vodnjaki, ljudsko izročilo ne ve povedati. Sklepati moremo, da so bili le-ti na Dolinskem in Ravenskem preje kot na Goričkem, kjer so jih začeli graditi v drugi polovici 19. stoletja. Vendar še danes nimajo na Goričkem vodnjaka pri vsaki hiši. Vodnjake so sprva kopali le v pri- 88 Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju SI. 2: 1. Vodnjak na kolo — Kobilje 208, Gunc Štefan; — 2. Vodnjak na vzvod — Krog, Horvat Anton; — 3. Vodnjak na kolo — Kobilje 17, Seršen Katarina; — 4. Vodnjak na kolo — Bogojina, Lovrenčič Štefan, pri Bončevih; — 5. Vod- njak na železno črpalko — Dokležovje; — 6. Vodnjak na kolo — Petrovci; — 7. Vodnjak na kolo — Kuzma 31, Grajkar; — 8. Vodnjak z vrvjo — Selo; — 9. Vodnjak na kolo — Šalovci nierih, če je izvor usahnil in je vretina izginila. Vzporedno s temi pojavi se je talna voda znižala in ljudje so bili prisiljeni, da so vodo iskali pod zemelj.skim površjem. Za naglo širjenje vodnjakov in njih relativno gostoto, ki jo danes ugotavljamo, pa moramo iskati vzroke tudi v težnjah 89 Vlasta Koren gospodarjev, da imajo vodo v bližini stanovanjskih in gospodarskih prostorov, ter da so glede oskrbe z vodo samostojni. Pri izbiri prostora za vodnjak so gospodarji upoštevali potrebo po vodi v hiši, hlevih in na vrtovih. Zato so postavljali vodnjake na dvo- riščih, in sicer na sredini med hišo in hlevi. Na Ravenskem, kjer so ob hiši tudi vrtički, pa so postavljali vodnjake na koncu čelne strani hiše— »na podoknaj«, vendar toliko od hiše, da je vodnjak ob požaru dostopen. Vodnjak na vreteno so radi postavljali ob košatih lipah sredi vasi. Košata lipa je s svojimi vejami branila sončnim žarkom dostop do vod- njaka in je tako ostala voda hladna tudi čez poletje. Gradnja vodnjaka. Po določitvi prostora za vodnjak so zarisali v zemljo krog z vrvico. Premer začrtanega kroga je bil 2—3 m. Prav toliko je bila široka tudi izkopana jama »graba«. Kopali so jo tako dolgo, dokler niso prišli do talne vode. Vodo so nato dvigali iz jame z lesenimi škafi na vrveh ter kopali še dalje. Ko se je v jami naglo nabirala voda, so prenehali s kopanjem, nato so spustili v vodnjak lesen okvir »oseke«. Okvir je napravljen v obliki kvadrata iz štirih jelševih ali gabrovih tramov, visokih 40—50 cm. Oseke na dnu vsakega vodnjaka rabijo za temelje vodnjakovega oboda. Na oseke so položili rešeto »giimleno« (Ravensko) s premerom 75—80 cm. Rabilo je za okroglo obliko vodnjaka. Z gradnjo so pričeli ob zunanji strani rešetovega oboda. Gradili so s kamenjem predvsem v vaseh ob Muri; v ta namen so ga navozili z obrežja Mure ali pa so ga izkopali iz zemlje (Goričko). Vsaj nekaj kamnov je moralo imeti jajčasto obliko, da so z njimi zagozdili druge kamne. Kamenje so polagali v dveh vzporednih vrstah, nato pa so na zunanji strani zid »zabili« z zemljo ter po njej hodili. (Glej slikovno ponazorilo ^1^, stran 87). Vzporedno z zidanjem so dvignili tudi rešeto. Tako so gradili do zemeljske površine. Za gradnjo vodnjaka so uporabljali v krajih ob Muri kamenje, na Goričkem peščenec, ponekod pa tudi opeko. Nad zemeljsko površino so vodnjak zavarovali z leseno ograjo v obliki kvadrata. Ta del vodnjaka splošno imenujejo »oseki«, »osejki«. Ograja je pri starejših vodnjakih deloma iz borovih tramov, ki so v vogalih vezani v križ (glej sliko ^/g, stran 87). Višina teh osékov je okoli 60 cm. Mlajši oseki so delani iz hrastovih, akacijevih ali smrekovih desk, ki so v vogalih zbite z žeblji (glej sliko ^/7, stran 87). Nekateri pa so vezani na otor. Deske so gladko obdelane, le na notranji strani. Pri novejših vod- njakih so ponekod deske postavljene pokonci ter so zgoraj in spodaj vdelane v vodoraven okvir iz tramov. Oseki iz desk so v splošnem nekoliko višji od osekov iz tramov. Vrhu osekov so iiavadno pritrjene vodoravne deske, ki rabijo za polaganje posode ali ključa. Nekateri leseni oseki imajo pod vrhom ali v sredini ene stranice vdelan lesen odtočni žleb, ki se končuje s cevjo, skozi katero voda odteka v nastav- ljeno posodo. Ti žlebovi so v rabi predvsem pri napajanju živine, kjer stoji posoda za vodo na tleh. Ponekod je k studencu postavljeno pod cev 90 Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju leseno korito, redkeje pa vidimo poleg studenca večje cementno korito za napajanje živine. Tudi najnovejši oseki so ponekod že cementni (glej sliko ^/g, stran 87). Višina cementnih in lesenih osekov je okoli 70 cm, odprtina vodnjaka pa se giblje od 80—100 cm. Nekateri vodnjaki so pokriti z lesenim pokrovom, ki se na eni strani lahko dvigne. Cementne oseke so izdelovali poklicni »cementarji«, ki so poleg tega delali tudi cevi za jarke, mostove itd. Eni cemetni oseki so pred prvo svetovno vojno stali 5 »rajnškov« (= goldinarjev). Graditelji vodnjakov. Vodnjake so gradili sprva kmetje sami, v drugi polovici 19. stoletja pa so bili že znani poklicni »studenčarji«. Vodnjak je bil navadno narejen v nekaj urah. Studenčarji so bili po- večini tudi tesarji. Ti studenčarji — tesarji so izdelovali predvsem vod- njake na lesne črpalke. V seznamu obrtnikov v arhivu Obrtne zbornice v Murski Soboti najdemo naslednje tesarje, ki so kopali tudi vodnjake: Virag Mihael iz Beltinec, Kukonja Karel iz Kroga (umrl 1955 leta), Mencinger Franc iz Kroga (umrl 1950 leta). Mencinger je bil izmed na- vedenih najbolj prizadeven, hodil je kopat vodnjake po vsem Prekmurju in celo na Štajersko. V Zakonu o obrtih z dne 5. februarja 1931 se v seznamu rokodelcev, ki še izvršujejo rokodelsko obrt na osnovi pooblastila, navajajo tudi graditelji vodnjakov (studenčarji). Na podlagi tega zakona sta bila v letu 1936 za soboški okraj uradno javljena naslednja studenčarja: Koli- narič Vince, Krog 85 — vodnjakar, Horvat Janez od Grada, tesar in studenčni mojster. V seznamu obrtnikov iz leta 1912 pa je bil eviden- tiran kot »studenec kopar«, vendar brez obrtnega dovoljenja, Karel Kuronja iz Zbigovec, tedaj star že preko 60 let. V Prekmurje so hodili izdelovat vodnjake na lesene črpalke studenčarji iz ljutomerske okolice ter iz Gornje Radgone. Tipi vodnjakov. Način, kako so ljudje dobivali iz vodnjaka vodo, je določal tip vodnjaka. Po tem načinu so vodnjaki dobili svoje ime. Najpreprostejši je studenec, iz katerega dvigajo vodo v posodi, privezani na vrv. Ti vodnjaki so navadni globlji, najdemo jih na Gorič- kem (glej sliko ^/s, stran 89). Vodnjak na ključ. Drugi je »stiidenec na kluč«, t. j. vodnjak, iz kate- rega dvigajo vodo s pomočjo »ključa«, dolgega lesenega droga, ki ima na koncu nasajeno kljuko. Del ključa, ki rabi za držaj, je raven, navadno 4—4,5 m dolg, iz vrbovega ali borovega lesa, na koncu pretaknjen skozi kljuko »kljuka«, »kljukaš«, »kaprez«, »zobec«, »haklica«, »hakel«, ki rabi za natikanje posode. Kljuka je ponekod ravna, drugje pa nekoliko ukrivljena. Novejše kljuke so železne in ukrivljene v obliki kavlja. Za kljuke uporabljajo največ brestov ali gabrov les, dolge so okoli 35 cm (glej sliko Vg, stran 87). Ključe z lesenimi kljukami so izdelovali te- sanji, odkar pa ljudje kupujejo za ključe železne kljuke, jih sami natikajo na ročaje. Pri dviganju vode obesijo ljudje na kljuko najprej prazno posodo, nato jo s ključem spustijo v vodnjak, da se napolni, na kar drog ključa naslonijo na rob vodnjaka in ključ dvigajo sprva tako, 91 Vlasta Koren da se drog podrgne ob robu vodnjaka, ko pa je posoda nekaj metrov pred vrhom, primejo drog z obema rokama in ga prosto dvigajo. Na robovih vodnjakov lahko opazimo vdolbine, ki jih po daljšem času napravijo ključi. Ponekod so zato ob robu vodnjaka pritrdili majhen lesen valj, ki je omogočil lažje dviganje ključa ali polne posode (glej sliko Vg, stran 87). Vodnjaki na ključ so razširjeni predvsem med Murskim in Lendavskim poplavnim pasom in na prehodnem območju iz ravninskega v gričevnati svet. Vodnjak za vzvod — »studenec na čigo«. Zanj je značilna »čiga« (madž. polž) — 2 drogova, od katerih je eden vsajen v zemljo in nosi na vrhu prečni drog za dviganje vode. Za pokončni drog rabi navadno slabo otesano deblo, ki se zgoraj razcepi v rogovilo. Ta drog je okoli 3,70 m — 4 m visdk. Razcep se imenuje »(h)lače« (vas Krog). Vanj je z verigo ali vrvjo gibljivo pritrjen prečni, okoli 7—8 m dolg drog. V enem koncu je ta drog obtežen s kosom lesa ali s kamnom, na drugem koncu pa je pritrjena železna kljuka. Na kljuko je obešen tanjši 4—4,5 m dolg lesen drog z vedrom na koncu. Veriga med drogom z vedrom ter med prečnim drogom »čige« omogoča gibljivost pri spuščanju posode v vod-~ njak. Obtežitev prečnega droga »čige« mora biti le nekoliko večja od teže vedra in droga, ki nosi vedro. Pri spuščanju vedra v vodnjak ni potrebna posebna pomoč: vedro je treba nekoliko potegniti k tlom in prečni drog se s tem nagne. Pri dviganju polnega vedra iz vodnjaka je potrebno drog z vedrom potegniti iz vode, kar pa obtežitev na prečnem drogu znatno olajšuje (glej sliko -/,, stran 89). Prve vodnjake te vrste so v Prekmurju imeli grofje na pristavah. Za njimi so jih začeli uvajati tudi kmetje. Ta tip vodnjaka je najbolj razširjen v ravninskem Prekmurju in sodi med značilnosti Panonske nižine. Vodnjak na vreteno — »studenec na koloii«. Se ljudsko ime za te vrste vodnjake pove, da gre za dviganje vode s kolesom. V ta namen sta na dveh straneh vodnjaka zabita v zemljo dva pokončna hrastova stebra »sohi«, visoki okoli 180 cm, ki nekako na sredini med vrhnjim robom vodnjaka in zgornjim koncem soh nosita poglavitni del tega vodnjaka, to je prečno hrastovo svoro, dolgo oikoli 120 cm, povezano na koncu s kolesom. Ker se ta svora pri spuščanju posode v vodnjak in dviganju vode iz njega vrti, je zato na konceh nasajena v stebre z železnimi stekli, ki se v vdolbinah stebrov lahko \Tte okoli svoje osi. En konec svore je preko železnega stekla povezan s kolesom, nameščenim na zunanji strani stebra. Svora je okrogla, kajti nanjo je na sredi pritrjena močna vrv s posodo na koncu. Dolžina vrvi se ravna po globini vodnjaka. Vrv se pri dviganju vode iz vodnjaka navija okoli svore, pri spuščanju posode v vodnjak pa se spet odvija. Za kolo je najprej rabil lesen križ brez krožnice. Pri mlajših vodnjakih vidimo leseno križno kolo s križnico, pri najnovejših pa železno kolo. Kljuka je povsod pritrjena na koncu enega kraka — kolesa. Za te vodnjake je dalje značilna stran, ki daje vodnjaku določeno obliko. Glede na velikost in obliko strehe imamo več vrst teh 92 Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju vodnjakov. Najpreprostejša je majhna dvokapna streha, ki pokriva le prečno svoro (glej sliko ^Z^, stran 89). Na vrh pokončnih soh je tu položeno sleme, nanj pa sta pritrjeni dve deski tako, da tvorita dvokapno streho. Streha se je pri teh vodnjakih povečala toliko, da je pokrivala ves vodnjak, s tem pa se je spremenila tudi konstrukcija vrhnjega dela vodnjaka. Namesto dveh pokončnih stebrov imamo tu štiri vogalne stebre, katerih funkcija je predvsem v tem, da nosijo streho in ne več v tem, da nosijo svoro. Na vrh dveh vzporednih stebrov je položena na vsaki strani po ena strešna »loga«, ki nosi »špirovce«, t. j. tanjše tramiče, ki se pod vrhom strehe stikajo. Na vrh špirovcev je položeno strešno sleme. Streho tvorijo vodoravno položene deske. Vsaka vrhnja deska pokriva rob spodnje. Tak način prekrivanja se v gradbeniškem izrazoslovju imenuje — na preklop (glej sliko stran 89). Nekaterim opisanim streham so bile v preteklosti dodane na čelni strani tako imenovane »svisli«, t. j. majhna trikotna stena pod vrhom strehe. Ta stena je bila izdelana iz izrezljanih desk in je bila prekmurskemu vodnjaku dodana samo v okras. Namesto opisane dvokapne strehe najdemo ponekod štirikapno streho. Strešno konstrukcijo nosita dva v križ položena trama, katerih krake nosijo štirje vogalni pokončni tramovi. V križišče tramov je vsajen pokončni stebriček. Špirovci, ki nosijo streho, so zgoraj pritrjeni na ta stebriček, spodaj pa krake križnih tramov in tako tvorijo vogale strehe. Streha je iz borovih desk »na preklop«. Ima nekoliko usločeno piramidno obliko, zgoraj presekano tako, da tvori vrh strehe kvadratna deska (glej sliko ^/3, stran 89). Obe opisani strehi najdemo v okolici Kobilja. Lesena piramidasta streha se pojavlja tudi drugod v Prekmurju, le da zgoraj ni presekana, temveč se koničasto končuje. Vrh strehe je poudarjen še z navpično postavljeno konico. Danes najdemo tudi vodnjake s polkrožno pločevinasto streho (glej sliko ^/g, stran 89), številni vodnjaki na kolo imajo navadno dvokapno streho iz opeke (glej sHko "^1-,, stran 89). Pri vseh opisanih vodnjakih, katerih streho nosijo štirje vogalni pokončni stebri, je pritrjena prečna svora s kolesom tako, da je na dveh straneh vodnjakov k stebrom pritrjena prečna vez. Na sredini je ena teh vezi vdolbena ter je v vdol- bino vsajen stekel svore, druga vez pa je preluknjana in je skozi luknjo pretaknjena os, povezana s kolesom. Prostor med prizemnim obodom vodnjaka in streho je ponekod ograjen s pokončnimi letvami tako, da je izven ostenja samo kolo. Na eni strani so v taki steni vratca, ki se zapirajo z riglom. Pri dviganju vode je treba vratca odpreti. Drugje spet najdemo vodnjake, ki imajo mrežasto steno le na treh straneh. Opisani vodnjaki na kolo so znani predv.sem na Goričkem, najdemo pa jih tudi že na prehodu iz ravninskega v gričevnati svet, t. j. na prehod- nem območju s Cankovske in Sebeborske nižje pleistocenske terase. Dolo- čene oblike vodnjakov najdemo le v nekaterih krajih; tako je za okolico Salovec značilen v zadnjem času vodnjak s pločevinasto streho. Zaprti vodnjaki z vratci in stenami iz letev so doma predvsem v okolici Kuzme. 93 Vlasta Koren Na splošno so vodnjaki na kolo razširjeni na območju diluvialnih teras, predvsem v občinab Grad, Petrovci in Salovci. Nastanek vodnjakov na kolo ter njih razvoj moramo razlagati pred- vsem tako, da je s tem načinom dviganja vode mogoč dostop v globlje vodnjake, pri katerih bi ključ ali »čiga« ne dosegla vode. Glede na starost moramo ugotoviti, da so mlajši od drugih vodnjakov, saj naj- starejši domačini še pomnijo prve vodnjake te vrste. Vodnjak na črpalko — »studenec s pumpovi. Prvi vodnjaki na črpalke so bili le delno železni. Gospodar je kupil železno črpalko z batom, po- vezano z ročajem za črpanje ter železno cev za iztekanje vode. Ta cev je bila navadno ornamentirana, na koncu kljukasto navzdol zakrivljena in se je večkrat končala v obliki pasje glave. Črpalka je bila vdelana v lesen okoli 180 cm visok obod, ki so ga izdelali navadno iz borovega debla. Deblo so prevrtali s pet do šest metrov dolgimi svedri. Cev je bila zgoraj širša, spodaj pa nekoliko ožja. Ker se je voda dvigala po njej, so cev izlužili, da voda ni dobila okusa po lesu. V ta namen so skuhali v kotlu presejan lesni pepel. Cev so na enem koncu zaprli, nalili vanj vroč Ing, ki je ostal v cevi do naslednjega dne. Nato so cev preplaknili s čisto vodo. Spodnji del debla, ki pride v vodo, so oblili z lugom tudi ckI zunaj. Cev v svežem deblu so navadno še obžgali, zlasti v spodnjem delu. V luknjo so natlačili slamo ali oblanje ter to zažgali. Tako je dobila cev znotraj zoglenelo prevleko. Del debla, ki sega na zunanji obod vodnjaka, so obili s štirimi, šestimi ali osmimi deskami in tako je vodnjak dobil obliko kvadrata ali mnogokotnika. Vrh debla je bila na- vadno majhna dvokapna lesena streha z izrezljanimi svislimi in raznimi dodatnimi okraski, ki so jih pritrdili bodisi na obe konici strehice ali v sredo. Ti okraski so bili navadno kovinski in so predstavljali petelina, veternico, zastavico, sulico itd. (glej sliko ^Z., stran 89). Ponekod je streha tudi ravna ali obrožena. Ti vodnjaki so po navadi zaprti s ce- mentno ploščo, položeno na zunanji obod. Zunanji obod iz desk so na- vadno prebarvali z rdečo, modro ali belo barvo, robove, ki so jih tvorile desike, pa so tu in tam pri modro in rdeče pobarvanih vodnjakih pouda- rili še z belo barvo. Razširjeni so na vsem ozemlju Prekmurja, glede na njihovo starost pa jih uvrščamo med mlajše: uvajati so jih začeli v začetku 20. stoletja. Najnovejši vodnjaki na črpalko, ki v zadnjem času izpodrivajo vse ostale tipe vodnjakov, so kupljeni in v celoti železni. Največ jih najdemo v okolici Murske Sobote in Lendave. Krajevna razširjenost in gostota opisanih vodnjakov je razvidna iz priložene karte (stran 95). Posode za vodo. Neposredno z vodnjaki so bila povezana tudi »veidra«, lesena vedra narejena iz hrastovih dog in okroglega dna (glej sliko */«. stran 97). Doge so na obeh koncih povezane z železnim ob- ročem. Posoda je .spodaj širša, zgoraj ožja. Premer odprtine okoli 30 cm. premer dna okoli 35 cm, višina 26—30 cm. Te vedrice so bile sestavni del vodnjaka, obešali so jih na ključ ter na drog pri vodnjakih na čigo ali pa ,so visele na vrvi ali na verigi pri vodnjakih na kolo. Vodo iz vedrice 94 Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju^ SO Že pri vodnjaku prelili v drugo posodo. Vedrioe so v novejšem času zamenjala kupljena kovinska vedra. Pri vretinali so zajemali vodo z lončenimi posodami, ki so obenem rabile tudi za prenašanje in hranjenje vode. Najobičajnejše .so bile ptitre, »vrčki« in »kulači«. Piitra je trebu- šaste oblike z ozkim kratkim vratom ter votlim ročajem »priločem«, v katerem je navadno luknjica, ki rabi za pitje (glej sliko Vg, stran 97). »Vrček« (Dolinsko) ali »ročka« (Ravensko) je po obliki podobna piitri, le da je v svojem trebušastem delu nekoliko širša, vrat pa se na vrhu nekoliko razširi in ima na eni strani obliko nosu. Obe ravnokar ome- njeni lončeni posodi (piitra in vrček) sta lahko različnih velikosti. Piitra je navadno črno žgana, vrček pa je lahko navadno žgan, glaziran ali ne- glaziran ali pa tudi črno žgan. Glazirani »oblijani« vrčki imajo ponekod tudi preproste druge barvne ornamente. Na polje ali drugo delo so nekoč prenašali vodo tudi v »kiilačih« (čutara, glej sliko V-,, stran 97). Le-ti so bili leseni iz lipovega lesa ali lončeni. V iste namene so rabili tudi lesene »bučke« (barigle), delane iz hrastovega ali akacijevega 95 Vlasta Koren lesa. V gospodinjstvu so za hranjenje vode rabili tudi škafe. Škaf z vodo je stal navadno na klopi za kuhinjskimi vrati, ob njem pa često tudi piitra. Za napajanje živine v hlevu so rabili »piklin« (tudi »pitlin«, t. j. lesena posoda narejena iz borovega, hrastovega ali brestovega lesa). Ta posoda ima okroglo dno in stranice narejene iz dog, od katerih sta dve okoli pol metra višji od ostalih ter rabita za ročaje (glej sliko */,, na strani 97). Doge so bile po starem povezane z lesenimi obročki. Ne- kateri »piklini« so bili zgoraj širši, spodaj ožji, držali so okoli 20 litrov, kolikor je približno pila ena krava. Piklini so danes redko še v rabi, izpodrinila so jih kupljena vedra. Prenašanje vode. Od vodnjaka pri hiši do kuhinje nosijo vodo največ v črno žganih vrčih (zlasti Ravensko in Dolinsko, glej slikovno prilogo I). Vrčke za vodo nosijo v rokah ali na glavi — v drugem pri- meru ima gospodinja na glavi pod vrčem okrogel pleteni svitek »svek« (Ravensko) »s vi jek« (Goričko). Na glavi nosijo vodo tudi v škafih. V krajih, kjer so nekoč nosili ali deloma še danes nosijo vodo iz vretin, ki so na niže ležečem zemljišču, prenašajo vodo s pomočjo lesenega droga, običajno narejenega iz bukovega lesa, ki ga položijo na ramo (glej sliko V4—7, stran 97). Drog je raven ali rahlo ukrivljen. Ponekod pa je v sredi navzgor ukrivljen, da se lepše prilega rami. Drog je 100 do 120 cm dolg, na obeh koncih je obešena veriga ali lesena palica s kljuko na koncu, dolga 40—50 cm. Da veriga ali kljuka ne pade z droga, je drog na koncih nekoliko zarezan. Celotno opisano napravo imenujejo »vaga«, »branovlek« ali tudi »jarem«. Na obe kljuki konec palic ali verig obesijo ročaj vrčke za vodo. Prenašanje vode je žensko' opravilo, po- magajo pa tudi doraščajoči otroci. Na Goričkem v vaseh Bodonci, Gor. Petrovci, Grad, Selo, Fokovci, Radovci, Motovilei, kjer je vprašanje preskrbe z vodo zlasti v suhih poletnih mesecih najbolj pereče, so prebivalci včasih vezani le na naj- močnejše vretine. Te so ponekod razmeroma daleč od vasi. Zato pre- važajo vodo z živino, in sicer na vozovih v sodih ali kadeh. Odprtine prekrijejo z vejami, da voda čim manj pljuska iz posode (glej slikovno prilogo 1/:,). Zbiranje deževnice. Deževnico zbirajo bolj ali manj v vseh vaseh Prekmurja, vendar je ne rabijo za prehrano, temveč za pranje in druga domača opravila, ponekod pa tudi za napajanje živine. Pod strešno kap nastavljajo v ta namen razne posode. V nekaterih vaseh na Gorič- kem imajo deževnico napeljano po ceveh v vodnjake, ki imajo sicer talno vodo. Tako je deževnica le dopolnilo vodi v vodnjaku. Legenda k 1.1: 1. Prenašanje vode — Fokovci, 2. Prenašanje vode — Selo, 3. Prevažanje vode — Selo, 4. Vodnjak na ključ — Selo, 5, Prenašanje vode — Vučja gomila Foto: Vlasta Koren 96 I SI. 4: 1. Kulač — Pokrajinski muzej, Sobota; — 2. Bučka — Tropooci 66, Gabor Franc; — 5. Putra — Tišina 66, Bodanec Vera; — 4.—7. Drogovi za prenašanje Dode; — 8. Vedro — Tropooci 25, Mikola Andraš; — 9. Pitlin — Dokležovje, Lukač Jožef, pri Krčmarooih.; — 10.—11. Ključa za vedro 7 Slovenski etnograf Vlasta Koren Pogosteje se zbira deževnica v nizkih naravnih kotanjah »mlakah« (madž. »tokah«). Y takih mlakah so pastirji radi napajali črede goveda in ovac, kajti napajanje ni bilo utrudljivo. Le konje so že od nekdaj napajali doma, kajti konj je izbirčnejši in voda v mlaki zanj ni dovolj čista. Večje mlake so zlasti na Goričkem. Ponekod so ograjene z ograjo, starejše pa so bile ograjene s pletenim plotom. Se danes vidimo take mlake v Domanjševcih, Dolini, Šalovcih, Dolencih in drugod. Mineralna voda. V severozahodnem delu Prekmurja (Ocinje, Serdica, Nuskova, Sotina) ter v" okolici Tišine, Murskih Petrovce, Sodi- šinec prihaja na dan mineralna voda. Te vrelce izkoriščajo domačini za pitno vodo. Zlasti v vročih poletnih mesecih, ob košnji in žetvi, jim je ta voda dobrodošla kot dodatek pijači za poljske delavce. Za živino te vode ne uporabljajo. Vodnjaki na sosednjih območjih. V nižinskih vaseh na so- sednjem Murskem polju je talna voda nizka in je bilo za to v preteklosti največ vodnjakov na ključ. Danes so te vodnjake že močno zamenjale železne črpalke, le nekaj je še vodnjakov na leseno črpalko in na ključ. Vodnjak na kolo je redkost. Tudi ob jugoslovanskoavstrijski meji v vaseh s slovensko manjšino (Dedonci, Potrna, Slovenska gorica, Žetinoi, Zenkovci, Radkersburg) so bili nekoč pretežno poznani vodnjaki na ključ, ki so jih kasneje za- menjale lesene in v novejšem času železne črpalke. Na sosednjem Madžarskem ozemlju so bile razširjene vretine, obdane z bednom (madž. »bodonkut«), poleg teh pa imajo vodnjake na ključ, na čigo in na kolo. Madžari iz vasi Szalafo so hodili po vodo na Hodoš, čeprav sta bila po ljudskem izročilu nekoč tam samo dva vodnjaka na čigo. Vodo so vozili iz vasi tudi za živino. V Slovenskih goricah so bile nekoč najbolj razširjene vretine, živino pa so napajali v mlakah. Vodnjake na ključ uvajajo šele v zadnjih desetletjih, imajo pa tudi že vodnjake na črpalke. Podobno je s preskrbo vode na Dravskem in Ptujskem polju. Primerjava prekmurskih vodnjakov z vodnjaki na osta- lem Slovenskem ozemlju. Če bežno pregledamo, kako je s preskrbo vode na drugih etničnih območjih Slovenskega ozemlja, moremO' ugo- toviti, da so opisani vodnjaki znani tudi drugje in da smemo po vsej verjetnosti šteti za značilno posebnost Prekmurja samo opremo vretin in deloma morda še vodnjake na ključ, kolikor smemo sklepati, da so ta dva načina vodnjakov prevzeli od Prekmurcev oziroma sosednjih Madža- rov tudi bližnji Štajerci. Vodnjak na čigo je sicer zelo značilen za vso Panonsko nižino, srečamo pa ga tudi na Dolenjskem in v Beli Krajini ter celo v visoko ležečih gorenjskih vaseh (Gorjuše, Koprivnik). Tudi vodnjak na kolo je znan povsod po Sloveniji in moremo zanj reči, da je v Prekmurje prišel od drugod. Vodnjaki na črpalke so seveda novejši in tako v Prekmurju kot drugod naglo izpodrivajo starejše vrste vodnjakov. 98 Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju Literatura 1. Vilko Novak, Ljudska prehrana v Prekmurju, Ljubljana 1947, str. 99. 2. Ivan Gams, Cieomorfologija in izraba tal v Pomurju, Geografski zbor- nik V, 1959, 205 sl. 5. Določbe zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 (Arhiv obrtne zbornice v Murski Soboti). 4. Ferenc Gonczi. Göcsej, Kaposvär 1914. str.472—473 in 477. 5. Rajko Ložar, Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana 1944. str. 205. Uporabljala sem tudi naslednja dela: Elek Benedek. A magyar nep multja es jelene, Budapest 1898, str. 30 do 58. Gvula Feh er. Kutak a Koros Kis—Sarretjen. Ethnographia 1938, str. 175 do 185. Magyarorszäg värmegyei es värosai, Vasvarmegye. Budapest 1898, str. 390. Anton Melik, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Ljubljana 1957. Ivo Pire, Zdravje v Sloveniji, Ljubljana 1939. Vse druge podatke pa so mi dali številni starejši domačini. Risbe (sl. 1—4) je izdelala Martina Rojs-Golja iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Zusammenfassung DIE WASSERVERSORGUNG UND DIE BRUNNENFORMEN IM PREKMURJE (ÜBERMURGEBIETE) Ein gutes Trinkroasser ist eine der hauptsächlichen Bedingungen für die menschliche Siedlung und für die Existenz des Menschen. Das Prekmurje (die Landschaft im ausser sten Nordosten Sloweniens) gehört in oolkskundlicher Hinsicht zum pannonischen ethnischen Gebiete. Es erreicht im Schwemmland der Mur und ihrer Nebenflüsse die grösste Bevölkerungsdichte. Das Wasser ist im Murgebiete nicht überall bekömmlich, weil die Mur in unmittelbarer Verbindung mit dem Bodenwasser steht. Die Nähe des Boden- wassers, welches von den Siedlungen im Flach- und im Hügellande gebraucht wird, ist auch für die Brunnenformen und für die Versorgung mit Trinkwasser entscheidend. In der Volksüberlieferung, besonders in den unbesiedelten Gebieten, lebt noch die Erinnerung an das Wassersuchen mittels einjähriger Weidenruten. Die Wassersucher waren Männer, die ihr Wissen von ihren Vorfahren geerbt hatten. Die Wassergewinnung geschieht auf verschiedene Weise. Die einfachste Art ist die Naturquelle. Häufiger ist die Quelle auf flachem Boden, die man »ore/ma« nennt. Eine vretina ist mit Steinen eingefasst oder man legt einen ausgehöhlten Baumstamm darein. Neben den vretine waren auch künstlich gemachte Brunnen bekannt. Sie unterscheiden sich darin von den vretine, dass in ihnen kein Quellwasser, son- dern nur Bodenwasser vorkommt. Solche Brunnen traten später an Stelle der vretine und sind heute allgemein vorherrschend. Die Brunnen wurden anfän- glich von den Bauern selber gemacht, in der zweiten Hälfte des 19. Jh. jedoch kannte man schon berufsmässig arbeitende Brunnenmacher (^studenčarji*). Die Art der Gewinnung des Wassers aus dem Brunnen mar bestimmend für den Brunnentypus. Davon erhielten die Brunnen ihre Bezeichnung bzm. ihren Na- men. Der einfachste ist der Brunnen, bei dem man das Wasser mittels einer 7* ¦ 99 Vlasta Koren langen hölzernen Stange (Mjuči) mit einem Haken am Ende schöpft. Brunnen solcher Art sind vor allem zwischen dem Mur- und Ledava-Überschmemmungs- gürtel und auf dem Übergangsgebiet vom Flach- zum Hügellande verbreitet. Bei den Brunnen mit Hebebaum (Mga's.) ist ein Pfosten in den Boden einge- rammt und trägt am Ende eine Querstange zum Wasserheben. Die ersten de- rartigen Brunnen wurden im Prekmurje von den gräflichen Gutsbesitzern bei den Meierhöfen eingeführt, später oerbreiteten sie sich und sind auch auf klei- neren Bauernhöfen erhalten geblieben. Dieser Brunnentypus ist im Flachland des Prekmurje am meisten verbreitet und gehört zu den Charakteristiken der Pannonischen Ebene. Der Brunnen mit Wasserrad ist vor allem im Goricko bekannt, ist aber auch am Übergange vom Flachlande ins Hügelland, d. h. im Übergangsgebiet von der unteren Pleistozensterrasse von Cankova und Sebeborci anzutreffen. Der Brunnen mit Pumpe ist auf dem ganzen Prekmurje-Gebiet verbreitet, gehört aber zu den jüngeren Formen und wurde anfangs des 20. Jh. eingeführt. Aus den vretine wurde das Wasser mit Tongefässen geschöpft, die gleich- zeitig auch zum Tragen und als Behälter gebraucht wurden. Die üblichsten waren die »püfre«, die wrčki€ und die »kulaci^. Zu gleichem Zwecke wurden auch hölzerne »bučke« und »pitlini< verwendet. Vom Brunnen beim Hause bis zur Küche wird das Wasser hauptsächlich in schwarzgebrannten Krügen ge- schafft. Die Krüge werden entweder mit den Händen oder auf dem Kopfe getragen. Im zweiteren Falle legt die Hausfrau einen runden Tragwulst unter den Krug. Im Goricko sind die Einwohner einiger Dorfer, wo die Wasserver- sorgung besonders in den trockenen Sommermonaten äusserst kritisch ist, sind die Einwohner manchmal nur an die stärksten »vretine« angewiesen, die weit vom Dorfe liegen. Sie transportieren deshalb das Wasser mit Viehgespann und zwar auf Wagen in Fässern und Tonnen. Das Regenwasser wird mehr oder minder in allen Dörfern des Prekmurje eingesammelt, doch wird es zur Wäsche und für sonstigen Bedarf nicht gebraucht. Im nordwestlichen Teile des Prekmurje kommt Mineralwasser an den Tag. Von den Quellen bekommen die Einwohner ihr Trinkwasser. In den Dörfern des Flachlandes im nachbarlichen Murfelde ist das Bodenwasser tief gelegen, dort waren einst die Brunnen mit Brunnenstangen (»na ključ«) am zalilreichsten. Heutzutage sind diese Brunnen stark von eisernen Pumpen verdrängt worden, selten sind Brunnen mit Holz- pumpen und mit Brunnenstangen anzutreffen. Auch der Brunnen mit Wasserrad ist schon zur Seltenheit geworden. Auch längs der jugoslawisch-österreichischen Grenze, in den Dörfern mit slowenischer Minderheit, waren einst die Brunnen mit Brunnenstangen die häufigsten und sind später durch Pumpen ersetzt worden. In der ungarischen Nachbarschaft waren vretine mit Brunnenkasten ver- breitet, man trifft aber auch Brunnen mit Brunnenstange, mit Hebebaum und mit Wasserrad an. In den Slovenske gorice waren einst die vretine am zahlreich- sten. Ähnlich verhält es sich mit der Wasserversorgung auf dem Ptuj- und auf dem Draufelde. Die beschriebenen Brunnenarten sind auch in anderen Teilen des slowenischen ethnischen Gebietes bekannt. Als Besonderheit des Prekmurje sind nur die vretine und teilweise vielleicht die Brunnen mit Brunnenstangen anzusehen. Der Brunnen mit Hebebaum ist zwar für die ganze pannonische Ebene charakteristisch, ist aber auch andernorts in Slowenien anzutreffen (Do- lenjsko, Bela Krajina). Der Brunnen mit Wasserrad ist überall in Slowenien bekannt. Die Brunnen mit Pumpen sind neueren Ursprungs. 100 BREZEN IN BREZOVA VODA Ivan Grafenauer Na vprašanje, od. kod je dobil mesec marec pri Slovencih ime brezen, je nekdo — pač bolj za šalo kakor zares — odgovoril, da od tod, ker se v marcu mačke »breznajo« — pojajo. Pogled v Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar nam dovoljno po- jasni koliko je imel šaljivec prav, koliko ne. Pod iztočnico 2. brézan -zna, m., mesec marec (Pl. I, str. 57) Pleterš- nik najprej pove, da beseda stoji že v Megiser jevem Besednjaku štirih jezikov (Dictionarium quattuor linguarum, 1592), da jo ima tudi U. J ar- ni k v rokopisu ziljskih besed (v licejski knjižnici v Ljubljani), da O. Gutsmann v svojem besednjaku (Deutsch-windisches Worterbuch, 1789) navaja pri iztočnici Marž (str. 487) pregovor »kar v'bresni sraste, april pobrije«; po Cafu in Cigaletu P. navaja dva pregovora o breznu s Štajerskega — lahko bi bil navedel za Kranjsko še Vodnikovo pesem »Kos in brezen« ter pregovor iz te pesmi, da »brezen ima rep zavit«. Važnejše za nas pa je sporočilo, ki ga podaja po Cafu, da je na Remš- niku na Štajerskem brezen mesec april, »kadar uže breza teče«. Brezen je potemtakem na Remšniku, visoko nad dravskim debrom blizu pod vrhom okoli 1000 m visokega gorskega grebena, ki loči Jugoslavijo od Avstrijske republike, šele četrti mesec v letu, ker breza tam šele tedaj »teče«, ne v marcu kakor v dolinskih krajih. Cigaletu in Cafu: 2. pojanje (mačk), na tretjem mestu po Miklo- Pod iztočnico brezen pa navaja Pleteršnik na drugem mestu po šiču in Cafu: 3. razposajenost (tekanje, kričanje) otrok. S tem je v soglasju, da po Pleteršniku pomeni bréznati se, -am se, impf. (Pl. I, str. 58): 1. po Cigaletu, Cafu in Miklošiču »pojati se« (o mačkah) = brezrti se, -im se Cig. Jan. — in 3. po Miklošiču »raz- posajeno kričati in poditi se okrog«. Tako je pač jasno, da je imel zgoraj omenjeni šaljivec s svojo razlago prav le za tretji pomen besede brezen (otroško razposajenost) da pa za prvi, poglavitni pomen ni imel prav, česar kajpada tudi sam ni verjel. Mesec marec je dobil torej pri starih Slovanih ime brezen (č. brezen) od »brezove vode«, ki so jo pridobivali v tem mesecu. V aprilu, ko so breze ozelenele, so nehale teči in Miklošič navaja v svojem staroslo- venskem besednjaku (Lexicon Palaeoslovenicum, 1862—1865), str. 17: berezozolttiti. aprilis op. I. 262. e lingua russica, pslov. enim esset brezo- 101 Ivan Grafenauer zolli betularum. viriditas i. e. mensis, quo betulae virescunt. — Vir op. I. 262 pomeni: Opisanie slavjanskick rukopisej moskovskoj sinodalb- noj biblioteki (A. (îorskij, K. Novostrujev). Moskva I. 1855, in sicer je be- seda navedena iz rok. 23 Evangelia saec. XIV—XV, pag. 233—264. Sladki brezov sok je moral biti za stare Slovane velikega gospodar- skega pomena, da so po brezi imenovali kar dva meseca in to poleg gospodarsko tako pomembnih imen kakor so sečan (hrv. siječan, pri nas se je zgodaj preimenoval po svečnici v svečan) za februar (pri Hrvatih januar), ko so nizko drevje in grmovje posekali, sušeč za marec, ko se je to dračje posušilo, da so ga v aprilu požgali in pepel podkopali za njive požganice; traven za maj, ržni cvet za junij, srpan za julij, kozoprsk za oktober, listognoj za november. (Gl. več: Bogo Grafenauer, Usto- ličevanje koroških vojvod in dežela karantanskih Slovencev, Ljub- ljana 1952, str. 440—441.) Da je bil sladki brezov sok starim Slovanom tako dobrodošel, temu se ni čuditi, saj je bil v starem času čebelni med edino sladilo, ki so ga evropski narodi v starem času poznali, in vsako dodatno sladilo je bilo nad vse dobrodošlo. Drugo staroveško sladilo, sladkorni trs, je bil preprostemu kmečkemu ljudstvu nedosegljiv tudi potem, ko so ga začeli v trpežni obliki (kar so se naučili delati kdaj od tretjega do šestega stoletja) izvažati iz Indije in Perzije tudi v Evropo. Saj so si ga mogli privoščiti samo gospoda in bogati meščani, ne pa preprosti ljudje. Ni dvoma pa, da so že stari Slovani pridelovali iz brezovega soka opojno pijačo, kakor so znali delati iz čebelnega medu opojno medico. Dandanes vsaj pridelujejo iz brezovega soka lahko opojno, prijetno dišeče peneče se brezovo vino po vsej severni Evraziji: predvsem baltsko- slovanski narodi, potem pa Votjaki, Baškiri, Tunguzi, Burjati, celo Iveni in Itelmi na Kamčatki. O tem pregledno poroča prof. Evel Gasparini v razmnoženih skriptih beneške univerze: 11 Matriarcato Slavo. Parte prima. Instituto universitario di Ca' Foscari. Facolta di Lingue e Lette- rature Straniere. Anno Accademico 1960/61. La Goliardica. Venezia, p. 34—37. — Isto se poroča tudi o Škotih. Žal nimamo sporočil, kako so naši predniki Slovenci pridelovali brezov sok, niti ne, če si ga pridobivajo pri nas še danes kje, niti ne, kako temu strežejo. Imamo pa sporočila, kako pridobivajo podoben drevesni sok v Severni Ameriki od sladkornega javorja. Pearl S. Buck pripoveduje v romanu »Letter from Peking« (1957) o Amerikanki, ženi Geralda, sinu ameriškega očeta in kitajske matere, ki so jo 1950 s sinom izgnali iz Kitajske in ji tam nato ubili še moža. Živeča na farmi svojega pokojnega očeta v gorati pokrajini Vermonta opisuje ta žena (roman je pisan v prvi osebi) tudi o pridobivanju javorovega soka po načinu, ki ga je izboljšal njen pokojni oče. Takole pripoveduje: »Dnevi so minevali in dan sladkornega dela je dolg in kratek hkrati. Trdo delo je to, vendar smo pri tem srečni. Moj oče je navrtal drevesa in speljal cevi po gozdiču in te cevi so vodile v tri glavne velike cevi. 102 Brezen in brezova voda Po težnostni sili je tekel sok v majhno pa čedno sodobno opremljeno sladkorno hišico v dolini blizu našega doma. Vsa ta leta, ko sem do- raščala in hodila v višje šole (college), je moj umni oče preučeval vse ustrezne postopke in zdaj sva Renni in jaz z Mattovo pomočjo pridelo- vala sladkor dvakrat laže kakor naši sosedje. Ti vidijo vse in se čudijo, včasih pokojnega očeta skromno pohvalijo, pa nobeden izmed njih tako ne dela. Prej sem to včasih zamerila, dokler nisem, živeč v Pekingu spoznala veljavnost prednikov za družino.« Stari način dela pa je omenjen v Karla Maya povesti »Der Sohn des Barenjagers« (Ges. Werke 35, str. 187—188). Hromi Frank v zgodbi, ki jo pripoveduje Jemmyju pravi: Prišel je do neke naselbine z gozdičem v bližini, »Tam je bilo posebno mnogo javorovih dreves in čudil sem se, da je v vsakem deblu tičala cev, iz katere je tekel sok v podstavljeno posodo. Bilo je pomladi, najboljši čas za pridobivanje javorovega slad- korja. V bližini hiše, stesane iz brun, so stale dolge, zelo plitve lesene posode, napolnjene s sokom, da bi tam izhlapeval.« Tako ali podobno so si pač tudi naši predniki pridobivali sladko brezovo vodo v krajih, kjer je bilo dovolj brezovega drevja. Zgoščevati pa je v našem podnebju s pogostimi pomladnimi padavinami niso mogli tako preprosto. Verjetno brezove vode sploh zgoščevali niso, ampak so ravnali z njo — kolikor je niso sproti uporabljali — tako kakor z moštom iz stolčenih in stisnjenih jabolk in hrušk ter si napravljali bre- zovo vino kakor sadni mošt ali tolkovec (sadno vino). O vsem tem pa žal nimamo nikakih sporočil ne iz preteklosti ne iz sedanjega časa. Zato morda ne bo odveč, če povem kaj malega o tem, kako smo stregli tej stvari otročaji v mojem domačem kraju pred kakimi osem- desetimi leti. Bilo je to v mojem rojstnem kraju. Veliki vasi (u Blîcej vase, uradno MicheIdorf) v brški fari (uradno Egg) pri Smohorju (Hermagor), ki smo mu pravili kar samo Trg in mu še zdaj tako pravijo, čeprav je medtem postal »mesto«. Tam sem se rodil na domu svoje matere Elizabete, r. Flaschberger, dne 7. marca 1880 ter sem na trdni kmetiji svojega deda Janeza Flaschbergerja, po domače Otaria, preživel svoja prva otroška leta in po nekih presledkih tudi prva šolska leta. Od 11. februarja 1884, poročnega dne očeta in matere, je gostoval moj oče Miha Grafenauer, tedaj mežnar in organisi pri farni cerkvi sv. Mihaela »na Brde«, z materjo, menoj in mlajšim bratom Klemensom (ki živi zdaj kot upokojen poštni uradnik v Mariboru) v očetni Zotlarjevi kajži na Brdu, v kateri sta poleg mladega gospodarja, starejšega očeto- vega brata Janeza in njegove precejšnje družine živela še preužitkarja, ded Janez Grafenauer, prejšnji mežnar, z babico Marijo, r. Jank. — Za leti 1884 in 1885 je oče, »Miha Grafenauer, mežnar« na Brdu, dekanija Ziljska dolina, zapisan kot ud Mohorjeve družbe v Celovcu (KMD za leto 1885, str. 45, za leto 1886, str. 48). Leta 1885 pa je podelil vneti narodnjak stari peravski župnik Va- lentin Les jak — našel sem njegovo ime kot naročnika zapisano v 103 Ivan Grafenauer »Slovenski Bčeli« in v »Slovenskem Glasniku« — očetu službo mežnarja in organista pri farni in romarski cerkvi Sv. Križa na Peravi pri Beljaku (zdaj je že davno v Beljaku). Mati z otroki vred — na Brdu se je bil pred kratkim rodil tretji sin, mali Mihec — se je preselila v decembru 1886 v perovško mežnarijo. Prepeljal nas je po cesti čez Plajprg (Bleiberg) v hudem mrazu ded Janez Flaschberger, materin oče. V listnem košu na saneh, obloženem, podloženem in pokritem s plevnicami, blazinami, rju- hami in odejami, smo kukali v ponočni vožnji izpod odej na roje zvez- dnih utrinkov, ki so se usipali izpod neba. Perovška mežnarija je bila stisnjena med prometno cesto in poko- pališče, malo- primerna za skočnega fantiča, kakršen sem bil — zdaj je tam samo še del pokopališčnega zidu z vzidanimi spomeniki in grob- nicand; tudi je bil umrl med tem mali bratec dojenček — zato me je še pred veliko nočjo vzel ded spet s seboj k Zilji, ko je bil pripeljal staršem še raznega blaga od doma, in takoj po veliki noči (25. aprila 1886) sem začel hoditi v brško ljudsko šolo. Šolsko leto se je začenjalo tedaj na kmetih z veliko nočjo, v niestih pa sredi septembra. Jeseni 1886, sredi septembra, ko so se začele na kmetih pašne počitnice — tedaj se je vrnila živina s planin v ravnino — sem moral spet v Beljak, da tam dovršim prvi razred. Res sem ga dovršil na trdo nemški šoli pa niti ne slabo, čeprav sem si domišljal, da nemško nič ne znam. Bil sem to leto vsak dan vsaj enkrat zaprt, nekoč zaradi poskušanega uhajanja kar čez ves poldan (šola je trajala v prvem razredu od osme do desete in od druge do četrte ure). Za razlog sem navajal doma, da nemški nisem znal. Pa ne vem, če je to bilo vselej res. Ko sem raz;red dokončal, sredi julija, je šla moja pot spet k Zilji, tokrat z železnico do Vrat in potem peš šest ur hoda do rojstne vasi. Spominjam se, da sem se po cesti opotekajoč med Drevljami in Bistrico spoteknil in se zbudil iz spanja z odprtimi očmi. Zdaj sem ostal na rodnem domu do septembra 1889. Počitnice leta 1887 pa so bile izredno dolge in kajpada tudi lepe, saj so trajale od srede julija do konca oktobra. Medtem ko sem rabil za prvi razred poldrugo leto, da sem ga dokončal, sem zdaj opravil drugo šolsko leto (drugi oddelek prvega razreda) v pol leta, od vseh svetih do velike noči — in za čuda, zdaj sem nemški znal. Na Brdu sem dovršil zdaj še tretje šolsko leto (prvi oddelek drugega razreda) in pol leta drugega oddelka. In tisti dve leti z dvema mesecema mojega bivanja v domači vasi, ko sem s tovarišijo hodil v šolo, pa tudi na pašo, na kopanje, v dobravo z domačimi pa na polje, na senožeti, na planino, to je bil z mladostnimi doživljaji in izkušnjami najbogatejši čas moje mladosti. Ta lepi čas se je končal, ko so me sredi septembra, prav ob začetku pašnih počitnic, vzeli spet v Beljak. Umni nadučitelj, starec, me je na osnovi spričevala drugega razreda, drugega oddelka — četrtega šolskega leta — vpisal v drugi razred, t. j. drugo šolsko leto. Ko sem pritulil domov, da so me posadili med abecedarje, je oče šel z menoj spet do nad- učitelja, pa ta se je le napol vdal: vpisal me je v tretji razred — uropal 104 Brezen in brezova voda mi je poldrugo šolsko leto. Kajpada je bila ljudska šola odtlej zame zgolj igrača. Delo se je začelo spet šele na gimnaziji, v šolskem letu 1892/93. Tedaj je stekla tudi že železnica k Zilji, do Šmohorja-Trga (danes gre še dalje do Kočan — Kötschach), in bilo mi je mogoče, veči- noma v družbi z mlajšim bratom, ob šolskih počitnicah za kake tri tedne, največkrat od sv. Jerneja do srede septembra, obnoviti in poglobiti sožitje z domačo vasjo in daleč razprostrtim sorodstvom. Točenja brezove vode pa se kajpada nisem mogel nikoli več udeležiti. Tega se spominjam le iz deških let. Brez v mojem domačem kraju ni ravno obilno. Za mojih mladih dni pa je stala skupina beloskorjih dreves na zahodnem pobočju griča, stoječega med potoma z Brda proti Veliki vesi na jugu in proti Limačam na severu; imenuje se Warple (Vrhpolje), ker je na vrhu nekaj njiv, zdaj tudi farno pokopališče. Danes je zahodno pobočje že močno odkopanO', ker ga tvori prelep, napol strjen diluvialni pesek, narinjen od diluvialnega talnega ledenika, debelega več sto metrov, ob trdni skalni čok na vzhodu, ki ga led ni mogel odbrusiti. Tistih brez tam zdaj ni več. Tedaj pa so še stale tam in večji šolarji iz bližnjih hiš so kaj pred veliko nočjo skrbno opazovali tiste breze, ali se jim že napenjajo, ter je ta in oni že tudi poskušal, če že teče brezova voda. Ko pa je začela teči, so navrtali s svedrom, ki so ga dobili doma v shrambi za orodje, nastavili v luknjico bezgovo cevko iz ne predebele vejice, ki so ji iz- tisnili stržen, in brezova voda je pričela počasi teči v podstavljene lončene posodice, kakršne pač otroci imajo za igrače. Sam brez nisem nikoli navrtal, to je bila pravica večjih dečakov, ki so si potem lastili pravico vsak do »svoje« breze; vendar so dajali pokušat sladkega soka tudi mlajšim tovarišem, če smo prišli v bližino zaplečevat. Po uporabi so odprtiiie zataknili — niso delali prevelikih, da bi sladčico uživali dalje časa. Ko se je prikazalo prvo zelenje, pa je bilo sladkih koritec konec. Zusammenfassung MÄRZ, DER »BIRKMONAT«, UND DER BIRKENSAFT Ausgehend von der als Witz gemeinten Etymologie des Wortes brezan (März) als Monat, in dem die Katzen brünftig sind (breznajo), mird kurz die Herkunft des Wortes gedeutet: brezan, -zna m. bedeutet: 1) den Monat März, 2) das Brünftigsein der Katzen, 3) das schreiende Scherzen und Umhertollen der Kinder. Der zweiten und dritten Bedeutung entspricht auch das Zeitwort bre- znati -am, impf.: 1) brünftig sein (von Katzen),.. . J) schreiend scherzen und umhertollen (von Kindern). — Aber im hochgelegenen Remšnik am Südabliang des Bergrückens Kozjak wird nicht der Monat März brezan genannt, sondern der Monat April, weil »dann die Birken rinnen«. Es ist also klar, daß wohl das schreiende Umhertollen der Kinder nach dem Brunftgeschrei der läufigen »Märzkatzen« benannt morden ist, daß aber umgekehrt brezan und breznati in der Bedeutung der Brunft der Katzen vom Monatsnamen brezan stammt. Im Altslawischen hat aber nicht nur der Monat März von der Birke seinen Namen brezan erhalten (auch čechisch heißt er so brezen), sondern auch der 105 Ivan Grafenauer Monat April, von dem im Altrussischen der Name berezozol (d. h. Birkengrün) gemeldet wird. Die Birke, das heißt der Birkensaft hatte also im Altslamischen eine nicht geringe wirtschaftliche Bedeutung, jedenfalls wegen des süsssen Bir- kensaftes. Von seiner Verwendung von Seiten der Altslawen aber haben wir keine alten Berichte; doch wissen wir, daß man heutzutage im ganzen Bereich des nördlichen Eurasiens, von den Balioslaoen bis zu den Itälmen in Kamčatka aus dem Birkensaft einen leichten, angenehm duftenden, schaummeinartigen Birkenwein zu bereiten versteht. Darüber berichtet übersichtlich Prof. Evel Gasparini in seinen Skripten Matriarcato Slavo. Parte prima. Anno Accade- mico 1960—61, p. 34—37. tJbrigens berichtet man dasselbe von den Schotten. Vom slowenischen Sprachgebiet haben wir weder aus der Vergangenheit noch aus der Gegenwart irgendwelchen Bericht von der Gewinnung und der Verwendung des Birkensaftes. Der Autor berichtet daher kurz, wie in seiner Schulzeit Ende der Achzi- gerjähre des 19. Jahrhunderts die etwas älteren Schulknaben seines Geburts- ortes Micheldorf bei Egg im Gailtale in einer Gruppe von Birkbäumen am Hügel Urplje (Vrhpolje) Bäume anzapften und am süßen Birkensaft sich gütlich taten. O BREZOVI VODI NA NOTRANJSKEM Stane Suhadolnik Ko sem čul, kaj piše prof. Grafenauer v zvezi s pridobivanjem brezove vode na Koroškem pred osemdesetimi leti, sem se spomnil, da smo poznali ta običaj pred dobrimi dvajsetimi leti tudi v Logatcu. Ne vem sicer več, in tudi moja mama se ne spomni, ali smo prinesli izročilo iz Borovnice ali smo ga prevzeli v Logatcu, vendar sem imel kot dijak za vsake velikonočne počitnice navado (in z njo prijetno opravilo v velikem tednu), da sem navrtal ali narezal za dobro ped nad zemljo eno izmed lepih brez, ki so rasle v desnem robu nad železnico blizu prve čuvajnice proti Verdu. V luknjo sem zataknil kakšno cevčico, še rajši pa sem tik pod njo zabil v lubje pločevinasto koritce, spodaj sem za- kopal steklenico in vse skrbno prikril s suho travo. To sem zmeraj opravljal na večer. Drugo jutro sem steklenico odnesel, rano pa zabil ali zamazal s smolo. Proces sem dvakrat ali trikrat ponovil. Vodo sem pil, čeprav ni bila posebno okusna, ker so pravili, da je zdravilna, in ker se mi je zdelo, da kradem naravi pomlad, še preden jo je oznanila po drevju in travnikih, oče pa si je včasih namazal lasišče, češ da ne bo tako hitro plešast. Seveda sem bil pri pridobivanju brezove vode zmerom oprezen in nekam v zadregi, ker se mi je breza smilila (pravili so, da ne bo^ rasla) in ker sem se bal lastnika tistih brez oziroma logarja. Zusammenfassung ÜBER DAS BIRKENWASSER IM NOTRANJSKO (INNERKRAIN) Der Verfasser berichtet, man habe Birkenwasser vor zwanzig Jahren auch in Logatec (Notranjsko-Innerkrain) gewonnen, und zwar derart, dass man unter das eingebohrte Löchlein ein kleines Blechtröglein festnagelte. 106 SLIKANJE LJUDSKIH SLIK NA STEKLO NA SLOVENSKEM Gorazd Makarovič Namen te študije je ugotoviti domače slikarje oziroma slikarske delavnice ljudskih slik na steklo in njihova dela. V tuji literaturi je ljudsko slikarstvo na hrbtni strani šip (Hinterglasmalerei) obdelano^ v precejšnji meri — čeprav pozitivistično. V razpravi se opiramo na- do- gnana dejstva iz tuje literature, predvsem na ugotovljene provenienčne tipe slik. V tuji literaturi je omenjeno slikanje na steklo pri nas. Ranieri M. Cessar piše, da so v tribuško čepovanskih steklarnah slikali slike na steklo, ki so jih nato raznašali in prodajali Kočevarji.^^i Za svojo omembo ne navaja pozitivnega dokaza, vendar pri preverjanju te trditve ne bo posebnih težav, ker so v teh steklarnah poslikavali tudi kozarce in seklenice. Avtor reproducira tri poslikane kozarce in eno poslikano steklenico, ki so izdelek omenjenih steklarn. Te izdelke hrani Museo della Redenzione v Gorici. S stilno primerjavo bo mogoče ugotoviti, ali izvirajo izpod istih rok tudi slike na steklo. V domači literaturi so domneve, da so slikali na steklo pri nas. Josip Mal piše. da so slikali v Poljanski dolini, v Črnem vrhu na Idrijo in ' Herbert W. Keiser, Die deutsche Hinterglasmalerei, Miinchen 1937. — Joseph Vydra, Folk Painting on Glass, Artis, Praga, brez letnice. — Idem, Malovane obrazkv na skle v československvch museich, Ceskoslovenska ethno- grafie V. B. 13, 1957. — Dieter Keller, Hinterglasbilder, Wurttemberg 1948. — Otto Freytag, Hinterglasmalerei, Ravensburg, brez letnice. — Fritz Fah- ringer, So entstanden die Sandlbilder, Osterreichische Zeitschrift fiir Volks- kunde, Neue Serie Bd. 9, 1955. — Joseph Ritz, Bauernmalerei, Leipzig, 1935. — F. Prodinger, Hinterglasmalerei aus alter und neuer Zeit, 1954. — M. Ha- berlandt, Taschenworterbuch der Volkskunde Osterreichs, Wien 1935 pod geslom Hinterglasbilder, etc. 'a Ranieri Mario Cossar, L' industrija del vetro nell'Alto Goriziano, Ar- cheografo Triestino, voi. XIII della IH. serie, 1926, str. 322. O tej razpravi je napisal J. Mal oceno v GMS VII—VIII, 1926. Odtod tudi Malo va trditev, da so slikali slike na steklo v okolici tribuško čepovanskih steklarn. Cossar je verjetno iste trditve ponovil v Ricordi di una vecchia industria goriziana. La porta orientale I (1931), 807, kjer »v historijatu steklarne pri Trebuši ugotavlja, da so tam izdelovali tudi podobe na steklo«. Gornji posnetek je citiran po Milko Matičetov, O etnografiji in folklori zapadnih Slovencev, Slovenski Etno- graf I, 1948, str. 54. (Na literaturo, navedeno v tej opombi, me je opozoril tov. Milko Matičetov, za kar se mu najlepše zahvaljujem.) 107 Gorazd Makarovič v okolici tribuško-čepovanskili steklarn.^ Mirko Kus-Nikolajev omenja, da so slikali y Škofji Loki, Selcah in Poljanski dolini."" France Mesesnel je mnenja, da so izdelovali slike na steklo tudi v Šubičevi delavnici v Poljanah.* Maksim Gaspari trdi, da so slikali v Selški in Poljanski dolini, v Kropi, v Kamni gorici, Bohinju, v Črnem vrhu nad Idrijo, v čepovanski okolici in drugod.° Karel Plestenjak in France Planina poročata o ljudski slikarici na steklo Podnartovčevi Micki iz Selc v Selški dolini. Pri delu ji je pomagal oče." Janez Dolenc opisuje isto slikarico in popravlja ime Podnartovčeva v Blaževčeva.' Jože Karlovšek omenja slikanje na steklo v Poljanski dolini, Selcah in Črnem vrhu na Kočevskem.^ Maksim Gaspari je mnenja, da lahko domače izdelke točimo od tujih po slovenskih napisih, večji preprostosti, intimnosti in po tipizaciji obrazov. V njegovem sestavku je med štirimi reproduciranimi slikami tudi ena izdelek slovenske delavnice." Ostali avtorji se ne ukvarjajo z vprašanjem, katere slike bi lahko bile domač izdelek. Mirku Kusu-Nikolajevu so delen vir o krajih izdelovanja ustne in- formacije Alberta Sica. J. Dolenc je zapisal ljudsko izročilo. Drugi avtorji ne navajajo vira svojih trditev. K zgoraj navedenim krajem izdelovanja dodajamo naslednje kritične pripombe: Ekipa Etnografskega muzeja v Ljubljani (Etnografski muzej, odslej v tekstu EM), ki je leta 1959 raziskovala Črni vrh nad Idrijo, ni našla nobenih sledov za slikanjem na steklo. Kamna gorica je bila sre- dišče razpečavanja slik (gl. zemljevid), kar je lahko zavedlo v domnevo, da so slike tam tudi slikali. Črnega vrha na Kočevskem ni, torej gre za pomoto'. V muzejskih zbirkah nismo našli nobene slike na steklu, ki bi kazala izrazitejšo' sorodnost s signiranimi izdelki Subičeve delavnice. Zaradi nenavajanja virov, nezanesljivosti podatkov in nekritičnega prepisovanja enega pisca od drugega, razen navedbe O' Selcah (gl. v tekstu Delavnica iz Selc) zaenkrat ne moremo verjeti zgoraj navedenim trditvam. Prvi problem, ki se zastavlja raziskovalcu slik na steklo v Sloveniji, je ločitev domače produkcije od importa. Tega problema smo' se lotili po tej poti: Iz muzejskih zbirk smo izločili slike, ki po stilu in značaju pripadajo ugotovljenim tujim provenienčnim tipom in delavnicam. Med 2 Josip Mal, Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, 1935, str. 136. ' Mirko Kus-Nikolajev, Migracioni putevi seljačkih slika na staklu. Narodna starina, 1935. ¦> France Mesesnel, Janez in Jurij Šubic, Ljubljana, 1939, str. 12. « Maksim Gaspari, O ljudskih slikah na steklo. Etnolog XII, 1939. " Karel Plestenjak — Franc Planina, Etnografski oddelek škofje- loškega muzeja. Slovenski Etnograf II, 1949. ' Janez I)olenc, O ljudskih umetnikih v Poljanski in Selški dolini. Slo- venski Etnograf III—IV, 1951. * Jože Karlovšek, Slovenski ornament, Ljubljana, 1957, poglavje o slikah na steklo. ' Gaspari, o. c, slika 1. 108 Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem preostalimi smo označili za domače izdelke tiste, ki kažejo isto izdeloval- čevo roko kot nekatere poslikane panjske končnice in votivne slike, ki imajo slovenske napise ali se kako drugače nanašajo« na naše kraje. Med temi smatramoi za naše izdelke tudi tiste, ki nosijo slovenske napise.^" Drugi problem je datacija slik. Ker so nekatere oblike v slikarstvu na steklo zelo trdovratne in se ne spremenijo vse 19. stoletje, časovno stilni kriteriji ne pridejo v poštev. Zato smo se pri ugotavljanju starosti slik oprli na datiranje stekla, na katerem so slike slikane in na datirane slikarije istih rok na lesu. Tretji problem je lokalizacija delavnic oziroma slikarjev. Dosedaj znano ljudsko izročilo pomni samo eno slikarico.^^ Podatki o najdiščih slik bi nam lahko pomagali samo v veliki množini, ker so posamezna znana najdišča glede na kraj izdelovanja, zaradi migracij skrajno ne- zanesljiva. Delavnice oziroma slikarje smo poizkusili lokalizirati v širšem smislu po zastopanostih domačih izdelkov v zbirkah lokalnih muzejev, ki so nabirali gradivo predvsem na svojem področju. Četrti problem je motivika. Okvirno smo poizkusili ugotoviti motive, ki so bili slikani v domačih delavnicah in stopnjo njihove originalnosti oziroma odvisnosti od importiranih del. Po tej poti smo ugotovili dela dveh slikarjev in ene slikarske de- lavnice, ter jih poizkusili datirati in lokalizirati. V sledečem tekstu ta dela opisujemo. I. Mojster okorne risbe. Konture na slikah slikarja, ki ga ime- nujemo z zasilnim imenom Mojster okorne risbe, so rdečerjave barve. Značilna je neka ležernost celotnega »duktusa« slik. Nohti na prstih so največkrat slikani tako, da je slikar preko koncev prstov enostavno potegnil neprekinjeno črto. Ozadja so umazanobele barve ali oker. Dekora- tivne cvetlice so tulpastih oblik ali oblik polovičnega četverolista. Sprem- ljajo jih packe s čopičem, listi zelene aH zelenorjave barve. Kartuša pri slikah Mojstra okorne risbe je ovalne ali pravokotne oblike. Notranji zgornji del ovala je obrobljen z girlandasto drapirano zaveso. Zunanji del' ovala ali pravokotnika obkrožajo dekorativne cvetlice v obliki polo- vičnega četverolista. Slike so vokvirjene v črne, plitvo žlebljene okvire. Dela, ki jih po stilnih kriterijih združujemo v eno skupino, so vedno izdelek ene same roke. Zato smo mnenja, da gre za enega samega slikarja in ne delavnico. Dokaz za domačo provenienco. Mojster okorne risbe je slikal tudi panjske končnice, ki so vezane skoraj izključno na naša tla. Navajam nekaj končnic, ki so delo našega mojstra. Polaganje v grob (EM 2421), Zadnja večerja (EM2470), Lisica brije lovca (EM2365), Adam in Eva (EM3229), Marijo vnebovzetje (EM CD 350) etc. Na eni sliki na steklu " Samo slovenski napisi niso zadosten kriterij, ker so nekateri napisi kasnejši kot slike ali celo ponarejeni, n. pr. napis na sliki v EM z inventarno št. 2770, etc. 11 Blaževčevo Micko iz Scic. Po mnenju M. Gasparija je slikala slike na steklo tudi neka Prtovčeva Urša iz Železnikov (po ustni informaciji). 109 Gorazd Makarovič Mojstra okorne risbe (EM s. n.) smo zasledili tudi slovenski napis: MARIA MAIOR V RIM. Noben izdelek Mojstra okorne risbe ne nosi nemškega napisa. Prav tako ne moremo del našega mojstra uvrstiti v nobeno tujo delavnico oziroma provenienčni tip, ki jih pozna tuja literatura. Datacija. Delovanje Mojstra okorne risbe postavljamo nekako v drugoin tretjo četrtino 19. stoletja. V našem mnenju nas podpirajo sle- deča dejstva. Slike Mojstra okorne risbe so slikane že ua prešanem steklu, ki je nekako v prvi polovici 19. stoletja začelo pri nas zamenja- vati valjano steklo. Doslej znano ljudsko izročilo ne pomni več proda- jalcev teh slik, potemtakem smo mnenja, da jih konec stoletja niso več prodajali. Poslikani panjski končnici, delo Mojstra okorne risbe (EM 2365 in 2421) nosita letnici 1863 in 1864. Lokalizacija. Dela Mojstra okorne risbe hranita Škofjeloški in Kranj- ski muzej, ki sta jih nabrala na svojem področju. Tudi slike v EM so bile zbrane na Gorenjskem. Ker drugi slovenski muzeji nimajo niti enega primerka, ki bi bil delo našega mojstra, sklepamo, da je Mojster okorne risbe slikal na Gorenjskem. Motivika. Muzejske zbirke hranijo sledeče izdelke Mojstra okorne risbe:!^ Sv. Andrej (EM8424), ŠM, Sv. Anton Padovanski (KM 5), Birma (EM6410), Sv. Evstahij (EM 2199), Sv. Frančišek Asiški (EM 2158). Je- zušček (EM3257, KM 18), Smledniška legenda (EM 35), Sv. Lucija (Mrzli vrh št. 18), Marija Snežna (EM s. n.), Marija Pomočnica (brezjanska?) (EM3244), Marija Pomočnica in romarska cerkev (EM617), Marija za- ščitnica v zadnji uri (EM2146), Marijino oznanenje (KM 9), Sv. Marjeta (EM614), Srce Marijino (EM s. n., SM), Srce Jezusovo (EM s. n.). Simbo- ličen prikaz Kristusovega trpljenja (EM8425), Stigmatizacija Sv. Fran- čiška (Mrzli vrh, št. 18), Sv. Yolbenk (EM 31), Svatba v Kani galilej- ski (ŠM), Sv. trojica (Gnadestuhl) (KM 10), Zadnja večerja (ŠM). Seznam del je seveda izredno nepopoln. Konkretneje bomo o motiviki Mojstra okorne risbe kakor tudi o- motiviki drugih naših slikarjev lahko govorili takrat, ko bo ta seznam dopolnjen vsaj z deli iz privatnih zbirk. Med znanim opusom Mojstra okorne risbe je nekaj slik, ki jim med importiranimi deli ne najdemo vzorov. To so: Sv. Marjeta, ki je delana po neki baročni predlogi. Sv. Volbenk, Marija zaščitnica v zadnji uri in Stigmatizacija Sv. Frančiška. Zanimivo je primerjati sliko Marije Snežne Mojstra okorne risbe in importirano sliko, ki ji je služila za predlogo. Motiv je prekopiran, vendar je prišlo do nekaterih sprememb. Pentljaste gube z importirane slike so postale pri našem mojstru enostavne črtice. Mojster okorne risbe je zastore v levem in desnem zgornjem kotu za- menjal z dekorativnima cvetlicama. Napis S. Maria Maior in Rom je naš slikar poslovenil v S. Maria Maior v Rim. Podobno velja tudi za druge slike, ki so bile delane po tujih vzorih. Pravih kopij Mojster okorne 12 Kratice pomenijo: EM Etnograf ski muzej v Ljubljani, KM = Kranjski muzej, ŠM — Škof jeloški muzej, PM = Posavski muzej. Ob kraticah so navedene inventarne številke. 110 Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem Kartuše in okvirja slovenskih mojstrov in delavnic risbe ni delal. Ovalna in pravokotna kartuša, ki jo uporablja naš slikar, je posneta in modificirana po običajnih kartušah slikarskih delavnic iz Oberammergaua in Raymundsreutha. lili Gorazd Makarovič II. Slikarska delavnica iz Selc. Obrisi so slikani z rdečo barvo. Značilni so gladki ovalni obrisi teles in tip obrazov. Dekorativne cvetlice so z zvezdastih, vrtinčastih in tulpastih oblik. Kartuša, ki jo uporablja naša delavnica, je sestavljena iz dveh svedrastih stebrov. Le-ta nosita arhivolto, na katere temenu stoji (pozlačena) košarica v ob- liki narobe obrnjenega enakokrakega trapeza. Iz košarice se dviga ro- zetin cvet, iz katerega izhajajo po dve listnati vitici na levo in desno. Spodnji vejici se končujeta s tulpastima cvetoma, zgornji pa s popkom ali rozetnim cvetom. Pod kartušo je vedno napis. Gube draperije se izogibajo pentljastih oblik — slikane so z ustrezno zaključenimi kri- vuljami. Pri belih oblačilih so gube modre; pri ostalih pa v temnejšem odtenku barve oblačila. Obrazi imajo skoraj vedno značilno rdeča lica. Ozadja slik so modra, oker ali zrcalo.^^ Delavnica uporablja rdečo, zeleno, rjavo, modro in oker barvo, vse v več niansah. Včasih opazimo tudi pozlato. Napisi na slikah so vedno slovenski, pisani v kapitali s črno barvo na belem ozadju ali pa narobe. Slike te delavnice so vokvir- jene v plitvo žlebljene okvire. Da predstavljajo ta dela, ki so zbrana po stilnih kriterijih v eno skupino, delo delavnice in ne enega samega slikarja, ugotovimo s stilno analizo, ki nani pove, da sta z istimi šablo- nami in barvami slikali vsaj dve roki.^* Dokaz za domačo provenienco. Delavnica je izdelovala tudi veliko število poslikanih panjskih končnic: Godec in komedijant (EM585), Po- roka (EM ČD 21), Lovec strelja jelena (EM216), Personifikacija pomladi (EM 2393) etc. Na slikah na steklu naše delavnice (EM 3197, 9207, 2182, 1001) so sledeči slovenski napisi: S. TROJIZA, KDOR SE TUKE J MA- RIJ IS ZELIGA SERZA PERPOROZHI TOK GVISHEN GNAD SA- DOBI, LENKA GASPERZIZH JE UTONILA TA 12 DAN VELKIGA TRAVNA V LETU 1849, STARA 13 LET, S. JOSHEF. Na sliki, ki predstavlja sedem zakramentov, so nekatere osebe oblečene v gorenjske ljudske noše (EM 9210). Noben izdelek naše delavnice nima nemškega napisa in nobenega ne moremo uvrstiti v provenienčne tipe oziroma de- lavnice, ki jih pozna tuja literatura. Datacija. Najstarejša znana končnica delavnice iz Selc nosi let- nico 1840 (EM585), najmlajša pa letnico 1890 (EM CD 126). Med tema dvema datumoma je veliko število panjskih končnic, z vmesnimi datumi, ki so izdelek delavnice iz Selc.^"* Slikarji na steklo so na primitiven način izdelovali zrcala s staniolom in živim srebrom, da so dobOi na šipi amalgam Hg Sn. Prim. R. Wildhaber, Hinterglasmalerei, Schweizer Volkskunde, 46 Jahrgang 6, Basel 1956. Slik na izpraskanih industrijskih zrcalih pri nas nismo opazili. " K. Plestenjak — F. Planina, o. c, omenjata, da je slikarici Blažev- čevi Micki iz Selc pomagal pri slikanju njen oče, kar se strinja z našo ugoto- vitvijo. S temi datumi se lepo ujemata rojstna in smrtna letnica slikarke iz Selc 1821 in 1890. Gl. K. Plestenjak — F. Planina, o. c, in J. Dolenc, o. c. 112 II MOJSTER OKORNE RISBE Desno: Zadnja večerja (panjska končnica). Spo- daj, levo: Zadnja večerja (slika na steklo): spodaj, desno: So. Andrej (slika na steklo) MOJSTER MALIH FIGUR (sliki na sleklo): Levo: Sv. Janez Nepom.uk. Desno: Zene pod križem III DELAVNICA /Z SELC V SELSKI DOLINI Levo: Soaiba v Kani Galilejaki (slika na ste- klo) Spodaj: Suatbn o Kani Galilejski (])aiijsku konč- nica) Spodaj, levo Sd. Trojica (sliku iia steklo). — Spodaj desno: So. Martin (slika na steklo) Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem Lokalizacija. V Selcah v Selški dolini je še danes nekaj slik, izdelkov naše delavnice. Te slike so Sv. Barbara, Marijino kronanje,^" »in situ« ohranjena lesena poslikana tabla, ki predstavlja križanje, v hišni niši z ravnim dnom.*' Tov. B. Račič je iz Selc dobil dve sliki naše delavnice, in sicer Zadnjo večerjo in Sedem zakramentov. Prav tako je v sosednjih Zabrekvah slika Sedem zakramentov.** Več podatkov se ujema z ljud- skim izročilom o ljudski slikarici Blaževčevi Micki iz Selc, kateri bi to delavnico z veliko verjetnostjo tudi pripisali (gl. opombe 14 in 15).*° Mnenje, da je bila delavnica na Gorenjskem, nam potrjuje tudi dejstvo, da razen muzejev, ki so nabirali gradivo na Gorenjskem (Škofjeloški muzej, Kranjski muzej, EM) ne hrani noben drug naš muzej primerkov naše delavnice (Posavski muzej ima izjemoma eno samo sliko delavnice iz Selc). Motivika. Muzejske zbirke hranijo naslednja dela delavnice iz Selc: Anton puščavnik ŠM, Ana z Marijo (privatna last B. Račič, Ljubljana), Bolnik na postelji in Marija Genazzano (ŠM), Sv. Baribara (ŠM), Gostilni- ški prizor z napisom DONS SA DNARJE JUTER TOKO (EM8953, Le- genda sv. Genonefe (EM 12540, 2739, 15367, 2176, 2196, 6925), Sv. družina pri delu z napisom JESUS MARIA JOSHEE (EM 3228), Sv. Jurij z na- pisom S. JUR (EM921), Sv. Jožef z napisom S. JOSHEF (EM 1001), Kristus v ječi (EM7286), Kristusov krst z napisom S. JANES KERSNIK (EM30), Sv. Lucija z napisom S. LUZIJA (EM 2177), Sv. Lovrenc (EM6920), Smledniška legenda (EM 2147), Marija Skapulir z napisom S. MARIA (EM 197), Marija na prestolu z rožnim vencem, žezlom in škapulirjem in Jezusom z napisom KDOR SE TUKE J MARIJ IS ZE- LIGA SERZA PERPOROZHI TOK GVISHEN GNAD SADOBI (EM 9208), Sv. Magdalena (last B. Račič), Marija sedmih žalosti (EM s. n.), Marija pomočnica in romarska cerkev (EM 2168), Marija pomočnica (EM2197), Marijino kronanje (EM 8810), Višarska Marija (EM2156), Božjepotna Marija in molilec (EM 2767), Marija in molilka (ŠM), Sv. Mar- jeta (EM34), Sv. Martin (EM2165), Mašniško posvečenje (EM s. n.). Sv. Miklavž (EMs. n.), 42, Sv. Janez Nepomuk (EM8811), Obglavljenje Janeza Krstnika (ŠM), Pot na Kalvarijo (priv. last). Pohod sv. treh kra- ljev (EM2736), Poroka (EM7084), Poslednja sodba (EM2752), Spoved (EM 7983), Spominska slika z napisom LENKA GASPERZIZH JE UTO- NILA TA 12 DAN VELKIGA TRAVNA V LETU 1849 STARA 13 LET (EM2182), Svatba v Kani Galilejski (EM9209, ŠM), Sedem zakramentov (EM9210), Srce Jezusovo (KM 113), Sv. trojica z napisom S. TROJIZA *« V hiši št. 38. *' Zal sem izgubil zapisek s hišno številko. Hiši se pravi po domače »pri Ledrarjii«. ** Sliko Marijino kronanje in Sedem zakramentov je zapisal v terenskih zapiskih že Tone Cevc. *" Dejstvo, da je slike slikala ženska, je sociološko in etnografsko nedvomno pomembno, vendar se glede na kratkost in namen našega sestavka s tem ne ukvarjamo. 8 Slovenski etnograf H3 Gorazd Makarovič (EM3197, 6409, 7325, 2173), Zadnja večerja (EM 2187), Zgodba o izgub- ljenem sinu (EM853). Naslednjim slikam delavnice iz Selc ne najdemo vzora v importi- ranih delih: Bolnik na postelji in Marija Genazzano, Spominska tabla z napisom LENKA GASPERZIZH itd. Gostilniški prizor z napisom DONS SA DNARJE itd.. Sv. družina pri delu. Zgodba o izgubljenem sinu, Marija z Višarij. Zdi se, da je delavnica izbirala in preoblikovala predloge s precejšnjo mero samostojnosti. Gostilniški prizor. Sv. družina pri- delu in Zgodba o izgubljenem sinu so očitno delani po nekih bider- majerskih predlogah. Sliki bolnika na postelji in utopljene deklice pa sta bili slikani nedvomno brez predlog. Večina slik kaže vzore v importiranih delih, vendar je pri slikanju prišlo do sprememb. Tako je na primer kartuša, ki jo uporablja de- lavnica iz Selc, posneta po kartuši slikarskih delavnic iz Pohorev v Češkem gozdu, vendar so se ravni stebri spremenili v svedraste, iz ne- tektonskega okraska vrh stebra je nastal kompakten čašast kapitel, okra- ski na košarici vrh arhivolte niso več vodoravni ampak navpični, spre- menilo se je tudi cvetlično okrasje, ki je vpeljalo tulipaste cvetove. Sodeč po večjem številu nekaterih enakih slik je delavnica zelo verjetno imela stalne risane predloge. III. Mojster malih figur. Konture so rdečerjave barve. V pri- meri z običajno velikostjo figur na slikah na steklu so figure našega mojstra nenavadno majhne. Velikost figur ni odvisna od formata slike, ampak je kolikor toliko stalna. Stebrasta kartuša vrh običajne arhivolte nima košarice. Stebri so ravni, tektonski. Cvetlično okrasje nad arhitek- turnim okvirjem zelo variira. Slikar uporablja cvetlice tulpastih, rozetnih oblik z gladkimi ali nagubanimi cvetnimi lističi in zvončastih oblik z več cvetnimi' listi in polkrožno cvetno brazdo. Ozadja na slikah so modra. Arhitektonski kartušni okvir je običajno rdeč, okolje okvirja pa črno. Slikar uporablja tudi pozlato in zrcalo kot ozadje. Figure imajo značilno rdeča lica. Stilna analiza je pokazala, da je vsa dela zbrana po stilnih kriterijih v eno skupino slikal en sam slikar. Dokaz za domačo provenienco. Vsi napisi na delih mojstra malih figur so slovenski. Natančne raziskave so pokazale, da sO' nekateri napisi slikani nedvomno istočasno s sliko, saj na nekaterih slikah segajo poteze čopiča ozadja slike celo preko napisa. Nobenega izdelka ne mo- remo uvrstiti med tuje provenienčne tipe ali delavnice, ki jih obdeluje tuja literatura. Datacija. Med primerjalnim gradivom nismo našli nobene zanesljive opore za datiranje. Kriterij, ki velja za datiranje srednjeevropske slikar- ske produkcije, da so slike s črnim ozadjem starejše od pravih barvnih slik (Farbbild), v našem primeru ne moremo s sigurnostjo porabiti, ker je lahko Mojster malih figur mnogo kasneje samo posnemal slike s črnim ozadjem. Ker so slike Mojstra malih figur slikane deloma na prešano 114 Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem in deloma na valjano steklo, smo mnenja, da je zelo' verjetno, da je Mojster malih figur deloval že v prvi polovici 19. stoletja. Lokalizacija. Ker hranijo slike Mojstra malih figur le muzeji, ki so nabirali gradivo na Gorenjskem (EM, Kranjski muzej. Škofjeloški mu- zej), je velika verjetnost, da je slikar deloval nekje na Gorenjskem. Motivika. V muzejskih zbirkah hranijo sledeče slike Mojstra malih figur: Sv. Elizabeta (EM45), Sv. Jurij z napisom S. JURI (EM7193), Sv. Janez Nepomuk z napisom S. JANES NEFOMONENK (EM2154), Kalvarija (EM 7316), Sv. Katarina, Jakob Komposteljski in sv. Blaž (EM 854), Sv. Lovrenc (EM 7072), Marijino kronanje z napisom S. MARIA KRONANA (KM 20), Marijino oznanenje (EM33), Marija sedmih žalosti (EM 12493), Sv. Martin z napisom S. MARTN (EM 2145), Sv. Mihael (EM 1554), Sv. Miklavž z napisom S. MIKLAUSH (ŠM), Sv. Neža (EM2174), Rojstvo z napisom S. JESUS (EM 12525), Sv. Simon in Juda z napisom S. SIMON in JUDESH (EM 3251), Smledniška legenda (ŠM), Kristus in neverni Tomaž z napisom S. TOMASH (EM943), Sv. Trojica (EM7327), Zadnja večerja (ŠM, KM 95). Glede na velikost figur je izključeno, da bi lahko Mojstru malih figur služile importirane slike kot direktne predloge. Naš slikar ni eno- stavno posnemal tujih slik tudi kar se zadeva kartuše. Svoje kartuše je sestavljal iz kartuš, ki so jih uporabljali slikarji v Pohofih in v Sandlu in jih primerno preoblikoval. Seznam motivov slik na steklu v slovenskih muzejskih zbirkah^" Adam in Eva (5), Sv. Alojzij (1), Sv. Ana Samotretja (1), Sv. Ana (2), Sv. Ana z Marijo (8), Sv. Andrej (3), Angeli z vencem rož (1), Angela z monstranco (3), Sv. Anton (13), Sv. Barbara (24), Barbara Marija Juzes (1), Bičanje (1), Božji grob (28), Božje dete (7), Beg v Egipt (4), Romarska cerkev (1), Sv. družina (22), Sv. Elizabeta (2), Ecce homo (1), Sv. Evstahij (3), Sv. Filomena (2), Sv. Florjan (19), Sv. Frančišek (3), Prizor iz legende o sveti Genovefi (19), Sveta Helena (1), Sveti Izi- dor (3), Sv. Janez Nepomuk (15), Sv. Janez Krstnik (14), Sv. Jernej (1), Sv. Jožef (16), Sv. Julijana (4), Sv. Jurij (14), Jezus (17), Jezus na Oljski gori (2), Jezus odrešenik sveta (6), Juzes vladar sveta (2), Jezus pod križem (11), Kalvarija (4), Sv. Katarina (5), Križani (15), Križani s simboli trpljenja (8), Sv. Lenart (20), Sv. Lovrenc (4), Sv. Lucija (5), Sv. Magdalena (8), Marija (U), Božjepotna Marija (2), Lanzendorfska Marija (1), Marija snežna (2). Marija pomočnica (11), Marija Zeli (13), Marija sedmih žalosti (9), Marija z Jezusom (27), Škapulirska Marija (1), ^ Ta seznam je zanimiv, ker nam v precejšnji meri pokaže motive, ki so prihajali na naše ozemlje. V zvezi z njim bomo v prihodnjosti laže ugotavljali odvisnost domačih del od importa v ikonografskem oziru. Številka ob vsakem motivu pomeni število slik z enakim motivom. 8* 115 Gorazd Makarovič Marijino kronanje (11), Marijino oznanenje (9), Sv. Marjeta (7), Sv. Mar- tin (10), Sv. Matija (1), Sv. Mihael (4), Sv. Miklavž (6), Sv. Neža (2), Svatba v Kani galilejski (2), Sv. Polona (1), Sv. Peter (1), Sv. Petricij (2), Pieta (12), Poslednja sodba (8), Rojstvo (23), Sedem zakramentov (12), Srce Jezusovo (33), Srce Marijino (23), Sv. Simon in Juda (1), Sv. To- maž (1), Sv. Terezija (1), Smledniška legenda (legenda sv. Antona Pado- vanskega) (3), Sv. trije kralji (8), Sv. Trojica (49), Trpeči Kristus (11), Migracijska karta nekaterih pošiljk slik na steklo. (Karta je sestavljena s po- sebnim ozirom na slovensko ozemlje po migracijskih kartah slik na steklo v Oesterreichischer Volkskundeatlas, Linz 1959.) Sv. Urban (2), Sv. Uršula (2), Turek na konju (1), Sv. Valentin (1), Vsta- jenje (4), Zadnja večerja (21), Žene pod križem (2). Število posameznih motivov je seveda relativno. Na podlagi muzej- skih zbirk si lahko ustvarimo predstavo samo o nekaterih motivih, ki so bili med najbolj razširjenimi. To so: Božji grob. Sv. Lenart, Marija z Jezusom v raznih ikonografskih variantah. Srce Jezusovo, Srce Marijino in Sv. Trojica. Zanimivo je, da najdemo v navedenih slovenskih delih (ki so seveda skrajno pomanjkljiva), od teh motivov Marijo z Jezusom, Sv. Trojico, Srce Marijino in Srce Jezusovo. Naše muzejske zbirke hranijo slike provenienčnih tipov in delavnic iz severne Avstrije (predvsem Sandl v Miihlviertlu), južne Češke (Pohori, nemško Buchers v Češkem lesu), pa tudi nekaterih bavarskih in tirolskih delavnic. S temi našimi dognanji se ujemajo tudi karte migracij slik na 116 Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem steklu v Osterreichischer Volkskundeatlas^' (gl. zemljevid). Naše ugoto- vitve se strinjajo tudi z navedbami J. Mala,"^^ da so slike na steklu k nam prinašali z Bavarskega, zgornjega Avstrijskega, Tirolskega in Morav- skega. Pokrajinski muzej v Mariboru, ki je nabiral gradivo na Štajerskem, skoraj nima slik z zrcalnim ozadjem, ki so praviloma starejše, oziroma slik-izdelkov steklarjev iz glažut, slik z vbrušenimi okraski, zato je ver- jetno, da je import prodrl najprej v zahodno alpsko Slovenijo. Krošnjarji, raznašalci slik so bili Korošci in »Kranjci«,^"* pod kate- rimi razume tuja literatura verjetno tudi Kočevarje.''* Mogoče je, da so se krošnjarji pri mojstru, od katerega so kupovali slike, naučili slikati in da so potem slikali tudi doma.^^ Zaenkrat ne vidimo načina, da bi izdelke teh raznašalcev, ki morajo biti po stilu in provenienčnem tipu prav taki kot izdelki, slikani v matičnih delavnicah, ločili od prave tuje produkcije. Odprto ostane tudi vprašanje obrtnih slik, ki so jih prilož- nostno izdelovali slikarji v glažutah. Kot je znano, so se v času krize steklarske industrije proti koncu 18. stoletja pojavile pri nas nekatere glažute (ki so bile več ali manj delo prišlih čeških steklarjev)."*" Zaenkrat ne poznamo otipljivega dokaza za to, da bi ti steklarji slikali tudi slike na steklo. Sklep Dokazano je, da so pri nas slikali slike na steklo in še celo z neko mero samostojnosti. S tem odpadejo nekateri, večkrat izraženi dvomi, da bi pri nas slikali na steklo."" Drugače pa je naš spis samo najosnov- nejši korak v raziskovanju slikarstva na steklu na našem ozemlju. Izpo- polniti bo treba sezname del domačih slikarjev in jim poiskati predloge v uvoženih slikah ali drugod. S pregledom muzejskih in privatnih zbirk v soseščini zunaj državnih meja bomo ugotovili, ali so izdelki naših slikarjev migrirali in v kolikšni meri. Tudi vprašanje izdelovanja obrtnih *' Osterreichischer Volkskundeatlas, Linz, 1959. ^ J. Mal, Le. Keiser, o. c, str.39 in Keller, o. c, str. 13. ^* Podatki o kočevskih krošnjarjih: I. Koštial, O Kočevcih in kočevščini, Kočevski zbornik, 1939 in terenski zapiski B. Orla in F. Sarf, zlasti iz okolice Žužemberka. Po tistni informaciji je Tone Ljubic videl nekje na Kočevskem šablone za slikanje na steklo. V zvezi s tem omenjam sliko na steklo (Em s. n.), ki je slikana popolnoma v provenienčnem tipu in načinu slikarske delavnice iz Sandla vMuhlviertlu in nosi slovenski napis: Japanski mučenci križani 5. februarja 1591 in o binkoštih leta 1862 slovesno svetnikom prišteti. Ni se nam posrečilo ugo- toviti, če je napis morebiti kasnejši kot slika. 2" Javornik pri Cerknici, Gotenica pri Kočevju, Zagorje ob Savi, Svetina na Pohorju. (Gl. tudi opombo 1 a.) " N. pr. v Jugoslawische Volkskunst, Fiihrer durch das Muséum fur Vol- kerkunde und Schweizerisches Muséum fiir Volkskunde, Basel. Sonderausstel- lung vom 1. XI. 1958 bis 31. I. 1959 — in drugod. 11? Gorazd Makarovič slik na steklo v naših glažutah in slikanja krošnjarjev, ki bi se drugod priučili slikarski veščini, čaka pozitivnega ali negativnega odgovora. Vse to delo pa je samo najnižja stopnja raziskovanja slik na steklu pri nas. Glavne naloge raziskovalcev so: 1. Ugotoviti materialne in duhovne pogoje in osnove, iz katerih se je pri nas razvilo slikarstvo na steklo in kako se je razvijalo. 2. V zvezi s tem postaviti slikarstvo na stdklo v življenje slovenskega kmeta, osvetliti razmerje slikar : konsument, ugotoviti specifičnost tega slikarstva na našem ozemlju, situirati to slikarstvo v okviru ostalega ljudskega slikarstva na našem ozemlju in v srednji Evropi. 3. Ugotoviti ali ima slovenska produkcija slik na steklo Ijudsko- umetnosten ali poljudnoumetnosten značaj.^* 4. Ugotoviti in interpretirati umetnostno vrednost teh slikarij. Nalog je veliko, zato želimo, da bi ta skromni sestavek pritegnil k sodelovanju pri raziskovanju tega lepega in zanimivega področja umetnostne zgodovinarje, etnografe ali kogarkoli. Zusammenfassung DAS MALEN VOLKSTÜMLICHER HINTERGLASBILDER IN SLOWENIEN In der Arbeit roerden mittels der etmas angepassten Morelli-Liermolieff- Methode die Erzeugnisse zmeier Maler und einer Malermerkstatt von Hinter- glasbildern festgestellt. Mit verschiedenen Vergleichen wird die landschaftliche Provenienz (Gorenjsko) und die Zeit der Entstehung (erstes Viertel des 19. Jahrh.) der behandelten Maler festgestellt. Der Stil und die Motivausmahl waren bei den beiden behandelten Malern einigermassen selbständig. Unter den Vorlagen sind richtige barocke und Biedermaierarbeiten und auch einige profane Motive zu finden. Im Texte werden sodann eine Motivliste von Hinterglasbildern aus den Sammlungen in slowenischen Museen veröffentlicht und die Aufgaben dar- gestellt, welche an die Hinterglasbild-Forscher in Slowenien herantreten: die Feststellung der materiellen und geistigen Bedingungen und Grundlagen, aus welchen sich auf slowenischen Gebiet die Hinterglasmalerei entfaltet und wie sie sich entwickelt hat; sonach wären die Hinterglasmalerei ins Leben des slo- wenischen Bauern hineinzustellen, das Verhältnis Maler : Konsument klarzu- legen, die Hinterglasmalerei im Rahmen der restlichen Volksmalerei auf slowe- nischem Gebiete und in Mitteleuropa zu beleuchten, sowie mittels der struktu- rellen Analyse und anderer Methoden der künstlerische Wert dieser Malerei festzustellen. 28 Gl. A. Hauser, The Philosophy of Art History, London 1959, str. 279 ss. 118 FANTASTIČNI PTICI S PANJSKIH KONČNIC Emilijan Cevc 1. Ptica »Primi vsak sebe za nos« Dve panjski končnici v zbiAi ljubljanskega Etnografskega muzeja, ki sta poživljeni s podobo čudne ptičje spake s človeškim obrazom na trebuhu, sta gotovo že marsikomu sprožili vprašanje: »Kaj le ta ptičja pošast pomeni in odkod se je vzela?« Na prvi pogled se nam ptici zdita plod neugnane ljudske oblikovne domišljije, ki se je poigravala s fanta- stično kombinacijo človeške in živalske figure bolj za zabavo kot pa zaradi kakšne globlje vsebine. In res motivu ne manjka hudomušnosti in navidezne originalnosti. Verjetno je, da slikar ali naročnik-čebelar mno- gokrat res nista več vedela za globljo usedlino tega motiva, o katerem sem prepričan, da je krasil prenekatero panjsko končnico, čeprav sta se nam ohranili samo dve. Prva, ki je datirana z letnico 1875, ni samo starejša, ampak je tudi vsebinsko zrelejša.^ Zelenkastorumeno ozadje se v spodnjem delu preliva v rjavkast ton, ki naj markira tla. Dve tretjini ploskve zavzema na desno pomaknjena podoba ptiča s pahljačastim repom, ki se zobčasto končuje, nad prsmi pa se ji sloči vrat, podoben štorkljinemu; glava s črno »rožo« je zasukana in z močnim črnim kljunom dreza v krompirjasti nos obraza, ki kakor maska bolj lepi kot pa resnično rase iz prsi. Glava je ovalne oblike in zajeta v strogem profilu; čelo in teme ji pokrivajo črnikasti lasje, črno oko obdaja okrogel kolobar, ki nakazuje obrvi in podočesni rob in pod debelim, štrlečim nosom so usta zarisana samo z debelejšo črto. Na licu je močno poudarjena velika okrogla rdeča lisa. Vse telo je ujeto v črno konturo, le čelo in nos omejuje rjav obris. Telo je izpolnjeno z rjavordečo barvo (žgana siena), karnat obraza pa je umazano bel. — Ob zgornjem zavoju ptičjega vratu sta naslikani črki M M, na levi strani končnice pa je velika letnica 1875. Kakor pove zapis s svinčnikom na hrbtni strani je bila končnica najdena v Voklem pri Kranju. Po stilnem izrazu gre za značilno ljudsko primitivno delo, ki mu po dekorativni strani ne moremo odrekati neke kvalitete (poglejmo le ele- 1 Inventarna številka na hrbtni strani: EM3084 (ostale številke: 7460; 223 EM). Mere: višina 12,5 cm; dolžina 28,7 cm; debelina l,8cm. — Zapis s s\dnč- nikom na hrbtni strani: Voklo (pod tem zelo nerazločno Velj|?|e, datum 7/VI. 1911? 119 Emilijan Cevc gantno krivuljo vratu!) in to tem bolj, ker tudi v likovnih sredstvih ostaja zvesto primarnim elementom obrisne risbe in polnilne barve plo- skev. Kakor otroška slikarija nam približuje le najnujnejše vsebinske sestavine in heterogeno druži človeški Obraz in ptičje telo — pa prav s tem dosega prepričljivost tako v stilizaciji kot v vsebinski formuli, ki ne potrebuje niti plastičnosti niti prostorne iluzije. S popolnoma plosko- vitimi sredstvi je dosegel ljudski umetnik dekorativno zrel učinek. Druga končnica^ ni datirana, po zapisu na hrbtu pa izvira prav tako iz Yoklega. Vsebinsko je sorodnica zgornje, toda tehnično in stilno ubira drugo pot. Na rahlo vzpetem travnatem tlu, na katerem je rastlinje celo slikovito nakazano s temnejšo zeleno in rumeno barvo, korači med dvema drevesoma ptica z dolgim, vranjim repom. Čopasta glava na podaljšanem in naprej zavitim vratom se sklanja pred obraz na trebuhu, ki je postal že organski sestavni del telesa: podolgovat je, bradat, z izrisanimi ustni- cami in debelim nosom in niti brki ne manjkajo. Ena ptičjih nog izhaja kar iz brade, kakor bi bila ta bedro, druga pa iz pravega bedra. In da je fantastiki še bolj zadoščeno, visita med nogama še dva velika seska, v ustih obraza pa tiči cedra. Ozadje je sivkasto, krošnji dreves na rjavih deblih sta temnozeleni in poživljeni z rumenimi lisami. Ptičje telo je črno, toda perje na glavi in vratu je markirano z belimi črtami, barva obraza pa je enaka kot pri ozadju. Kontura obraza in vimena je rdeč- kastorjava. Slikar je imel sicer bolj izurjeno roko kot avtor prejšnje končnice, toda pod vplivom stilne umetnosti je hotel doseči že nekaj več: krošnji dreves in kosme trave je obravnaval čisto slikarsko z barvnimi lisami, variiral je tone zelenine, poživljal ploskev ptičje figure z belo risbo, pri pipi in vimenu nakazoval celo plastičnost — dosegel pa je samo, da učinkuje podoba stilno neenotno; tako slikajo navadno vaški sobosli- karji. Časovno je ta končnica gotovo mlajša od zgornje; morda je že iz konca 19. stoletja. Značilno je, da tukaj ptica ne grabi več s kljunom za nos. Toda prav v kljunu, ki drži za nos, tiči glavni vsebinski poudarek motiva! In druga končnica, kjer se ptičja glava samo sklanja proti pipi v ustih obraza, je s tem izgubila poanto, katere slikar ni več razumel. Motiv ga je mikal le formalno kot nekaj fantastičnega in komičnega. Isto se je zgodilo tudi umetniku našega časa, slikarju Riku Debenjaku, ki je prenesel spako s te končnice v risbo s tušem; pri tem je ohranil stilizacijo ljudskega slikarja, toda ptico je zrcalno zasukal in izpustil pipo- v ustih, kompozicijo pa je uravnotežil še s cvetlico v ozadju.' Staro pravilo, da so se slikarji panjskih končnic mnogokrat nasla- njali na starejše predloge ali na grafične vzore, nas tudi pri raziskavi 2 Inventarna številka na hrbtni strani: EM 3067 (ostale številke: 225 EM, 7424; z belo barvo je izpisana številka 12, ki pa najbrž ni muzejskega izvora). Mere: višina 14, cm; dolžina 26 cm; debelina 1,4 cm. S svinčnikom: Voklo 7/VI. ' Reprodukcijo glej v mapi: Riko Debenjak, Grafika, Ljubljana 1955, str. 7. 120 Fantastični ptici s panjskih končnic našega motiva ne pusti na cedilu. Tudi ta čudni ptič se ni porodil v domišljiji ljudskih slikarjev in čebelarjev, ampak ima po starosti kaj častitljive predhodnike in tudi posebne, moralizujoče korenine. Stanko Vurnik, ki je obe končnici omenjal v razpravi »Slovenske panjske končnice«* motiva sicer še ni znal ikonografsko razložiti, opomnil pa je že na delo, ki je za našo raziskavo temeljnega pomena, le da je bilo tedaj v Ljubljani nedostopno. To je razprava W. Fraengerja »Deutsche Voirlagen zu russischen Volksbilderbogen des 18. Jahrhunderts«,'' ki ob- javlja tudi bakrorez iz delavnice augsburškega založnika Josepha Frie- dricha Leopolda (1668—1726), na katerem vidimo v pokrajini, zaprti s hribom na levi in s hišami na desni, neko pol štorklji — pol noju podobno ptico, ki ima na prsih mladosten človeški obraz, ta pa v ustih kadečo se pipo; v lepem loku krivi ptica glavo na dolgem vratu navzdol in pri- jemlje z dolgim kljunom za nos na obrazu. Na desni vidiino za ptičem svinjskega pastirja s smetjo' v desnem očesu, na levi pa oslovskega go- njača, ki očita pasterju iver, pa sam pri sebi ne vidi debelega bruna, ki mu štrli iz očesa. Pred hišami sta dve ženski; prva, z metlo v roki, se razburja nad sosedo zaradi razbitega lonca na tleh, pri tem pa se sama ne spomni, da bi pometla črepinje pred lastnimi nogami. Skupina pa- stirja in oslovskega gonjača ilustrira torej evangeljski tekst o iveri v bratovem očesu in prezrtem brunu v lastnem, ki je prešel v ljudski rek, ob ženskah pa se spomnimo nasveta »Pometaj pred lastnim pragom!« Ti spremni sceni torej lepo dopolnjujeta glavni motiv s ptičem, ki ga raz- laga reklo na napisnem traku nad njim: »Zupf dich selbst bey deiner Nasen«, medtem ko verzi pod sliko situacijo še nadrobneje in bolj mora- lizujoče poudarjajo: »Wer selber weder Storch noch StrauB / Vil nar- rischer sieht als andre aufi, / Doch jederman weifi auBzulachen / Die kleine Fehler groB zu machen / Der jedem kann die mangel sagen / Und alien Leuthen Blech anschlagen, / Der mag nur seine Federn rupfen / Und selbst sich bey der Nasen zupfen.« Tako smo torej srečali našega nenavadnega ptičjega znanca že za več kot stopetdeset let starejšega — ker je ta grafični list nastal že ob koncu 17. stoletja" — in z nemškim pismom pospremljenega. Seveda pa prav nič ne verjamem, da bi naš ljudski slikar, ki je leta 1875 okrasil starejšo končnico, poznal Leopoldov bakrorez, saj sta si oba v rodu le po vsebini, nikakor pa ne po obliki in spremnih rekvizitih. Na grafiki zre ptič na desno, pri nas pa v obeh primerkih na levo; v Nemcih je dobil dolg štorkljin kljun, pri nas ima nekakšno kurjo glavo čeprav na dolgem vratu; pipa na prvi končnici manjka, na drugi pa tiči maski res v ustih; spremna prizora sta pri nas prav tako odpadla — ne morda zato, ker bi ju preprosti slikar ne znal posneti, ampak ker ju najbrž niti * Etnolog III., Ljubljana 1929, str. 176 sq., tab. III. ' Jahrbuch fiir historische Volkskunde II., Vom Wesen der Volkskunst, Berlin 1926, str. 127, si. 7. " Grafični list je ohranjen v niirnberškem Germanskem muzeju, njegova zrcalna kopija v Grafičnem kabinetu v Dresdenu. 121 Emilijan Cevc poznal ni. Res je našel nemški bakrorez odmev tudi v ljudskih lesorezih, toda ne v slovenskih, pač pa v ruskih, kot je pokazal Fraenger na primerku iz 18. stoletja, in tudi v tej ruski kopiji so izpadli stranski prizori, medtem ko se je arhitekturno ozadje fantastično spremenilo v prid naivni dekorativnosti,' toda povezava z nemško predlogo je ven- darle na dlani. Toda tudi ta ruska predelava nima z našima končnicama nobene zveze. Nemška slika na steklu iz leta 1726 v stuttgartski Altertiimersam- mlung' kaže ptiča, ki je podoben tistemu na bakrorezu, manjka pa mu ozadje in pipa v ustih. V napisu nastopa poleg latinskega reka »Nosce te ipsum« tudi nemški »Erkenne dich selbst oder ziehe dich selbst bey der Nasen«. Razen te podobe navaja Fraenger še stensko slikarijo na neki meščanski hiši v Regenu in rezbarijo v biblioteki v Waldsassenu pri Tierschenreuthu. Seznam tovrstnih upodobitev je dopolnil Leopold Schmidt." Ne bom se spuščal v opisovanje njegovih primerkov, le na kratko naj jih na- vedem. Med najlepšimi je gotovo glava s sani v Muséum fur Volkskunde na Dunaju,*" ki izvira iz Innsbrucka in ji mlajšo sorodnico hrani tudi innsbruški Volkskunstmuseum; prva datira iz zgodnjega 18. stoletja, druga pa že iz 19. stoletja. Najstarejši primerek, ki ga Schmidt pozna, je štukatura v »Belem angelu« — »im WeiBen Engel« •— v Quedlinburgu iz leta 1677, ki jo je napravil amsterdamski mojster Jan Hansche. Gre za ptiča z dolgim vratom, ki drži v dolgem kljunu nos obraza na prsih; nad njim je napis: »NOSCE TE IPSUM«. Vsebinsko enaka štukatura — toda že iz začetka 18. stoletja — je v okenski niši prestolne dvorane v gradu v Quedlinburgu. Na kornih klopeh v cerkvi v Ittingenu (Švica) srečamo motiv v zgodnjem 18. stoletju kar dvakrat upodobljen. V Zvvieselu (Bay- rischer Wald) krasi ptič steno neke hiše. Tirolski Volkskunstmuseum v Innsbrucku hrani leseno tablo iz Brunecka; slika na steklu iz leta 1726, ki jo je objavil že Fraenger, naj bi po L. Schmidtu izvirala iz Schwii- bisch-Gmiinda. Celo na pripravo za spuščanje krvi iz 1. 1793 (menda iz Gorenje Avstrije) je naš ptič zašeP* in vprašanje je, če se tu izrek »Nosce te ipsum« ni spremenil v nič manj znanega »Medice cura te ipsum«. L. Schmidt je zaključil, da naš motiv nastopa v drugi polovici 17. sto- letja in v 18. stoletju; gre torej za časovni okvir poldrugega stoletja in poznega baroka. Iz 19. stoletja ne pozna Schmidt nobenega datiranega primerka, le glavo s sani v innsbruškem muzeju je pomaknil še na njegov začetek. To pa pomeni, da naši panjski končnici potiskata zgornjo mejo porabe tega motiva še vsaj za osemdeset let naprej, čeprav je seveda " Fraenger, o. c. si. 8. 8 Ibid. str. 151 in op. U., si. tab. 9. » Der Vogel Selbsterkenntnis, Zwischen Volkskunst und Redensart, Oster- reichische Zeitschrift fur Volkskunde, Wien 1952 (Kongreslieft), str. 134 sq. *« Ibid. si. 1. Za primerke, ki jih je Schmidt izbral iz literature, naj opom- nim na njegove citate. " Ibid. si. 3. 122 Fantastični ptici s panjskih končnic vprašanje, če je bila našim čebelarjem, vsebinska morala upodobitve še splob znana. Končnica iz leta 1875 bi dopuščala pritrdilen, njena mlajša posestrina pa že nikalen odgovor. Končno je dopolnil vrsto upodobitev še L. Kretzenbacher'^ s koloriranim grafičnim listom, ki ga hrani štajerski Yolkskundemuseum v Gradcu; grafika je nastala verjetno sredi 18. stoletja in temelji spet na augsburškem bakrorezu, saj pozna tudi spremna prizora z oslovskim gonjačem in ženama, dodana pa sta še dva pava ko aluzija na lepo perje pa grde noge. K razrešitvi datacije tudi štajerski eksemplar, ki je najbrž nastal v Augsburgu, ne prispeva nič novega, potrjuje pa dolgoživost in razširjenost motiva. Spake na antičnih gryllih (a, b) in v srednjeveških upodobitvah (c — iz nekega cambraiskega rokopisa, 14. stoletje; d — iz knjige, tiskane v Rouenu, 15. stoletje; e — z romanske arhivolte v Aulnayu). — Vse po Baltrušaitisu. Primerek h je identičen z gryllom, ki ga objavlja Fraenger, le da je risba poenostavljena in so opuščene spremne živalske figurice. Bolj zapleteno je vprašanje: kje tiče ikonografske korenine naše upodobitve in v katerem geografskem prostoru bi jih smeli iskati. Spet je Fraenger tudi v tej smeri nakazal duhovit odgovor: v antiki. Pokazal je namreč, da je analogne spake že antika uporabljala na raznih apotropeičnih gemah. Gre za tako imenovane »grylle«, amorfne predstave nenavadnih kombinacij človeških in živalskih teles in udov, med kakršne spadajo tudi himere. Na neki gemi vidimo n. pr. koraka- jočega petelina s Silenovo masko na prsih in z ovnovo glavo ob repu; ostali prostor izpolnjujejo rog sreče, delfin, zajec in palmov list. Drug primerek kaže petelina s konjsko glavo in s Silenovo masko na prsih.^' Ta seznam bi lahko še dopolnili z gemami, ki jih je objavil J. Baltru- šaitis** in med katerimi je zelo zgovorna figura dolgovratega ptiča z obrazom na prsih, ki se nam zdi skoraj kot dobesedna predloga za Leo- poldov© grafiko. Fraenger meni, da so te predstave sicer čisti fantazijski Ein steirischer Beleg zum »Vogel Selbsterkenntnis«, Osterreichische Zeit- schrift fur Volkskunde, Wien 1953, str. 51 sq. " Fraenger, o. c. str. 127 sq. " Le Moyen Age fantastique, Paris 195.5, str. 18, sL 8. 123 Emilijan Cevc stvori, da pa so zakoreninjene v religiozni kolektivni zavesti antike kot čarovne, apotropeične in srečonosne svetinje. Augsburški bakrorezec bi se torej prav lahko inspiriral ob takih antičnih gemah, posebno, ker jih je lahko spoznal v ilustracijah raznih publikacij 17. in 18. stoletja,*^ katerih najstarejša pa sega šele v leto 1657. Tudi Baltrušaitis razlaga antične grylle kot fetiše bogastva in plodnosti.*" Toda zdajle se ne nameravam spuščati v problematiko geneze antič- nih spak, ki jim segajo korenine do Orienta. Pač pa naj takoj pribijem, da nobena podobnih antičnih pošasti ne kljuje v nos na svojih prsih in torej nima z moralizujočo tendenco naših upodobitev nobene zveze. To je poudaril tudi že L. Schmidt*'' in že pred njim O. A. Erich.** Vendar pa vsaj po oblikovni plati Fraengerjeve teze o antičnih gryllih Schmidt ni popolnoma odklonil, pač pa je podčrtal, da moramo pri motivnem rojstvu našega ptiča računati tudi z zakladnico nemških pregovorov. Kakor pred 17. stoletjem (to je pred letom 1677 — Quedlinburg!) nikjer ne srečamo tega likovnega motiva, tako tudi niti srednji vek niti rene- sansa ne poznata reka o spoznavanju samega sebe. Med njegovimi prvimi znanimi zapisi navaja Schmidt šele pridige Abrahama a Sancta Clara (1644—1709): »Nimm dich selbst bey der Nasen«. In končno sklepa Schmidt, da gre za meščansko svarilo med sosedi, za sentenco- z zelo nazorno predstavo, kakršna se je porodila zlasti med protestanti, ki so jim bili pregovori in reki posebno pri srcu že v 16. in 17. stoletju in ki so se močno naslanjali na biblijo. To ozadje slutimo tudi ob »Ptiču spoznaj sam sebe«. Latinski izrek »Nosce te ipsum« se je v humanistični šali kaj lahko sprevrgel iz »nosce« v »nos«, kar pomeni tudi v nemščini vulgarno obliko za »Nase«. Tej Schmidtovi razlagi ne manjka duhovitosti. Toda ali bi ne bilo preprosteje, če bi reklo ilustrirali z razumljivejšo podobo človeka, ki se drži lepo za nos, in pri tem ne bi bilo treba segati po mnogo teže razum- ljivi simboliki ptiča z obrazom na trebuhu. Stvari si končno res ne moremo razlagati drugače kot z antičnim pobudnikom in to tem bolj, ker med antičnimi »gryHi« in upodobitvami poznega 17. stoletja ni popolne praznine, ampak pozna dolgo vrsto podobnih spak tudi srednji vek, kar sta pa prezrla tako Fraenger kot Schmidt. Gre za figure, sestavljene iz človeških in živalskih delov, med katerimi so tudi take s ptičjimi gla- vami in z obrazi na trebuhih ali prsih. Baltrušaitis nam je tudi teh nanizal lepo vrsto od 13. do- 16. stoletja.*" Gotika je verjetno poznala in posnemala antične grylle in zraven ustvarjala še nove kombinacije: na obrobnih vinjetah rokopisov, na freskah, na oltarnih tablah, v skulpturi. *' Fraenger (o. c. op. 6 na str. 129), citira vrsto takih publikacij. »• O. c. str. 19. *' O. C. str. 138. '8 Die Tierallegorie, Volkswerk, Jahrbuch des Stadtlichen Muséums fur Deutsche Volkskunde, Bd. III., 1943, str. 85. Ker mi delo ni bilo dostopno, ga navajam po Schmidtu. *» O. c. str. 24—42. 124 Fantastični ptici s panjskih končnic Vsepovsod mrgoli pošasti, ki imajo bodisi moralizujoče pomene kot otroci pekla, bodisi da so le okrasno duhovitega značaja. Romanski relief na loku v Aulnayu (Clarente-Maritime) se s svojo gosjo figuro z obrazom na prsih že zelo bliža podobi naše ptice. Toda tudi v tej živahni srednje- veški menežariji ne najdemo živali, ki bi se držala s kljunom za nos! Torej je ptič »Spoznaj sam sebe« vendarle šele otrok poznega baroka in nemških dežela? To misel izpodbija neki spomenik s slovenskih tal: slika na lesenem stropu v ladji podružne cerkve sv. Vida v Martinjaku pri Cerknici, ki je datiran z letom 1621! Ladjo te podružnice z niiljejsko učinkovito notranjščino in opremo prekriva namreč v ostrešje dvignjen lesen strop, ki je v ravnem srednjem delu razdeljen v kvadratne kasete z ozkimi pravokotniki ob strani, po- ševni pristrešeni del pa v dve vrsti šestih podolgovatih kaset. Polja kaset so okrašena z rozetami, s tulipani in z rastlinskimi vilicami, z mrežastim vzorcem, podobnim gotskemu rebrovju, s sadjem, s soncem, z monogra- moma Jezusa in Marije, v tretjem osrednjem polju (šteto od vzhoda) pa je slika sv. Vida v kotlu; zraven je letnica 1621 in napis »Sanctus Vitus«. V tretjem polju na desni (epistolska stran) je v pristrešenem delu zgoraj podoba sv. Jerneja z nožem in s knjigo, spodaj pa ptič, ki ga bom malo kasneje opisal. Na nasprotni (severni, evangeljski) strani vidimo na istem mestu sv. Heleno s križem in pod njo pelikana, ki hrani mladiče v gnezdu s svojo krvjo.^" Vlaga je strop precej poškodovala; zlasti njegov pristre- šeni del je na mnogih mestih zelo počrnel, tako da so barve ponekod sko- raj do nespoznavnosti izbrisane. Tudi slika je komaj še meglena senca, tako da jo normalna fotografska plošča težko ujame. To podobo obdaja okoli 45 cm visok in okoli 60 cm dolg (ter 5 cm širok) rdeč okvir; praznina med njim in robom ka- sete je izpolnjena z vitičastim poznorenesančnim ornamentom. Pred (danes?) sivkastim ozadjem stoji gosi ali labodu podobna siva ptica s plavalno mreno med prsti. Prsi so ji izpremenjene v velik, debelušen, žensko mladostni obraz svetlega karnata, nad njim pa se sloči v vitkem loku dolg vrat, končujoč se z gosjo glavo z rume- nim kljunom, ki je zagrabil za nos na obrazu. Na žalost je prav partija vratu, glave in kljuna skoraj do nespoznavnosti uničena. Skica ptice na stropu d Martinjaku. Pike pomenijo slabo ohranjena mesta. ®" F. Kos, Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slo- venskem, ZUZ XVII., Ljubljana 1941, str. 92. 125 Emilijan Cevc tako da jo tudi na originalu komaj še lahko rekonstruiramo. Po zgornjem delu okvira in tik nad njim beremo v dveh vrstah napis v latinski majuskuli: ANNA TTZA ALLE GOS PRIMI VSAK SEBE IS)A NOS To pa pomeni: Pred nami je najstarejša doslej znana upodobitev ptiča »Spoznaj sam sebe«; nastala je 56 let pred najstarejšo znano nemško v Quedlin- burgu (1677), ob njej pa prvikrat beremo tudi moraliizujoči napis »Primi vsak sebe za nos« — in sicer v slovenščini! Zaradi rime se je ptič spre- menil v »gos«, medtem ko v nemških tekstih nastopa kot nekaj, kar je napol štorklja napol noj. S tem pa so nemški primerki izgubili ne samo časovno, ampak tudi kulturnogeograf sko prvenstvo, s čimer je krepko omajana tudi Schmidtova »baročna« in protestantska hipoteza. Kajti celotni dekorativni karakter našega stropa je, kot je pravilno ugotovil F. Kos,^* še renesančno ob- čuten. To dokazuje že organizacija stropne ploskve, v kateri so vsa polja enakovredna in obdana še s samostojnimi notranjimi okviri. Ta način stropne dekoracije ni doma na severu, ampak na jugu! Tudi posamezni ornamentalni motivi so renesančni: venci sadja, pilastra ob sliki sv. Vida, rozete iz več venčnih krogov itd.^^ Tako po motiviki kot po latinskem napisu ob sv. Vidu smemo sklepati, da je strop poslikal mojster, ki je bil pod italijanskim vplivom,^' obenem p,a moremo njegov dekorativno zelo efektni čopič približati prej »visoki«, stilni umetnosti kot pa ljudsko podobarski. Sicer pa je že sam arhitekturni moment v ostrejše dvignje- nega stropa značilen za prehodni pas med Mediteranom in srednje- evropskim kulturnim pasom.''* Seveda bi bilo več kot pretirano trditi, da se je motiv ptiča »Spoznaj sam sebe« izoblikoval s svojim poučnim reklom vred na slovenskih tleh. Pač pa martinjaška upodobitev kaže odločno v mediteransko-italsko smer in ne proti severu. Kaj verjetno se mi zdi, da moramo ob njej računati s kakšnimi italijanskimi motivnimi predlogami (morda celo gra- fične vrste). Iz tega bi sledilo, da se je ptič izvalil v gnezdu italijanskega kulturnega kroga, kjer bi bila formalna pobuda antičnih gryllov še laže razumljiva. Upajmo, da nam bo tudi italijansko gradivo razkrilo še kakšen spomenik te vrste. Prav tako si ne moremo razložiti duhovnega in stilnega ozračja, iz katerega se je porodila naša ptica, kar na kratko z renesanso in pro- testantizmom, kot je menil L. Schmidt. Kajti mnogo več kot renesančnega je v tej fantastiki manierističnega duha poznega 16. in 17. stoletja. Rene- 21 Ibid. str. 33. " Ibid. str. 57 sq. ^ Ibid. str. 70. " F. S t eie, Epigrafične drobtine, ZUZ VI., 1926, str. 155. 126 Fantastični ptici s panjskiii končnic sansa je v antično inspiriranih groteskah res ustvarila nekaj analognih formalnih in motivnih rešitev, ki pa so bile predvsem dekorativno po- gojene in so same sebi zadoščale brez globlje vsebinske usedline. Lite- ratura manierističnega časa pa je s svojimi špekulacijami vdihnila starim predstavam novo vsebino in ustvarjala tudi nove, ki so seveda zelo odmevale tudi v svetu likovne umetnosti. Spomnimo se n. pr. le na tekste kakega G. B. della Porta (»Humana physiognomia« — 1586; »Magia naturalis sive de miraculis rerum naturalium« — 1558) in podobnih, ki so spočeli vrsto fantastičnih kombinacij, med katerimi bi najbrž lahko našli tudi kaj našemu ptiču sorodnega. »Imitazione fantastica* je postala s svojimi monstruoznimi figurami kar eno spoznavnih znamenj manieri- stičnega razpoloženja, ki je znalo združevati tudi na videz najbolj hete- rogene elemente.Ce je nasvet »Nosce te ipsum« še humanistično ubran in torej odsev res še renesančnega individualizma, pa je v bolj morali- zujoči, sociološko formulirani obliki rekla »Primi vsak sebe za nos« prikrojen ljudskemu okusu in meščansko praktičnemu življenju, v ka- terem se je pač ohranilo še nekaj krepkega srednjeveškega realizma, ki je rad življenjsko modrost malce robato zavil. In tako je končno manie- ristični formalni absurd postal kot svareča metafora krepost. Ce je bila njena preobleka ljudstvu nekoliko težko razumljiva, jo je pač pospremil napis, s katerim je nosati ptič poromal po srednjeevropskih deželah in tako že zgodaj zašel tudi na Slovensko, kjer je vztrajal do bližnje pre- teklosti, čeprav se je moral h koncu preseliti v galerijo končnic na če- belnjakih. Mimogrede dodajmo še, da pomeni figura pelikana v severnem pri- strešenem delu martinjaškega stropa protipol ptiču »Spoznaj sam sebe«. V obeh primerih se ptica ujeda s kljunom — enkrat svareče v nos na- prsih, drugič samosežrtvujoče, da bi z lastno krvjo napojila mladiče. To polarnost je zaslutil že L. Schmidt,^" čeprav je tudi ta motiv razložil z renesančno posvetno miselnostjo: pelikan — Kristus naj bi se pod vplivom gryllov spremenil v nekoliko komičnega ptiča nosana. V našem primeru nastopata obe ptici obenem in druga proti drugi kot negativni in pozitivni princip, kot svarilo slabosti in zgled kreposti. V obeh pa se zrcali tudi družbeno kritična miselnost, ki jo je poznal že srednji vek in jo je manierizem le formalno poživil. Ponuja pa se nam še mikaven ikonološki aspekt, ki bi utegnil do- kazovati ne samo pogldbljen motivni izvir ptice »Primi vsak sebe za nos«, ampak tudi njegovO tesnejšo povezavo s ptico pelikanom. Ikono- grafski principi, pogojeni v srednjeveški simboliki samega cerkvenega prostora, pač niso čez noč odmrli; mnogo tega se je rešilo še v čas 17. stoletja in se v baroku oplodilo s še zgovornejšo simboliko in alego- riko. Mislim, da je bila že sama lega obeh ptičjih podob na stropu " Prim. G. RenéHocke, Die Welt als Labyrintli, Hamburg 1957, str. 72 sq. 2« O. c. str. 142 sq. 127 Emilijan Cevc globlje utemeljena: ptica pelikan je — kot kristološki simbol! — našla mesto na evangeljski strani cerkvene ladje, njena moralizujoča sodruga pa na listni, tako da se ob njej že neliote spomnimo tudi na Pavlovo naročilo »naj torej vsak sam sebe presodi« (I. Kor. 11, 29). Nadalje je pelikanova podoba na ženski strani; žene naj se torej kakor pelikan materinsko žrtvujejo, medtem ko možem, gospodarjem, še prav posebej velja opomin, naj najprej sebe presodijo in nato šele sočloveka, kajti na takem medsebojnem razumevanju bo temeljil v vasi mir med sosedi. Dokaz, da je slikar — pač po naročnikovi želji — na stropu res računal z moško in žensko stranjo, sta tudi obe svetniški podobi nad pticama: na ženski strani vidimo sv. Heleno, na moški sv. Jerneja. Na ta način pa naši upodobitvi Obeh ptic zadobita globljo resonanco tako v ambientu, ki ga vsebinsko dopolnjujeta, kot v ljudskem doživ- ljanju; nista samo slikarski okras, ampak tudi moralni nauk. Obe ptici nastopata vzporedno, enakovredno, tako da izpodbijata Schmidtovo misel, da bi se utegnila poroditi ptica »Spoznaj sam sebe« kot analogija pelikanu ali celo kot nekaka parodija nanj, saj je prej njegova moralna antiteza in poučnO' dopolnilo. Če se spet povrnemo k našemu izhodišču, k obema panjskima konč- nicama, se nam seveda vsiljuje vprašanje, če smemo v njih domnevati nepretrgano vsebinsko in oblikovno kontinuiteto od martinjaškega stropa dalje. Podoba na stropu je v svojem času pri nas osamljena in gotovo ni mogla pobuditi slik na končnicah. Te so se najbrž res naslonile na severnjaške grafične vzore, pa čeprav so njihovo vsebinsko zgovornost zreducirale na temeljno formulo'. Posebno ob mlajši končnici se zaradi pipe v ustih ponuja misel na vsaj posreden odmev augsburškega gra- fičnega lista, čeprav je bila njegova vsebina slikarju končnice že tuja. Da sta bili pridobljeni obe končnici v Voklem, še ne priča za njuno ožje sorodstvo, saj so razločki med njima precejšnji. 2. Mrtvaška ptica s Turškega Še drugo nenavadno ptičjo upodobitev nam posreduje neka panjska končnica, ki je — kot edini primerek tega motiva — shranjena v zbirki Etnografskega muzeja v Ljubljani.Slikana je z oljnimi barvami in zeio dobro ohranjena, le ozadje je delno izmito. i " Končnica je last Čebelarskega društva in ima njegove inventarne šte- vilke: ČZ 32, 138 ČZ, z belo barvo 28. Les je menda češnjev. Mere: višina 15,3 cm, dolžina 26 cm, debelina 1,8 cm. Provenienca ni znana. Legenda k T. IV. Zgoraj: Končnica s ptico »Primi dsafc sebe za nos« iz leta 1875 o Etnografskem, muzeju v Ljubljani. — V sredi: Mlajša končnica z istim mo- tivom v Etnografskem muzeju. — Zdolaj: Ptica na lesenem stropu podružne cerkve sv. Vida v Martin jaku pri Cerknici (iz leta 1621) 128 IV v 1. Relief iz letu 1677 u Quedliuburgu (po L. Sclimidtu). — 2. Slika na steklu iz leta 1726 iz Schwabisch-Gmiinda; zdaj: Stutt- gart. Alterfiimersammluiig. — 5. Augsbur- ški lesorez iz delavnice J. F. Leopoldu (obe po Fraeugerju) 4. Glava sani s TiroUkegu: Dunaj, iluseiun fiir Volkskunde (po L. Scluiiidtu) 5. Končnica z ^mrtvaško ptico«, Etnografski muzej o I,jubljani Fantastični ptici s panjslciii končnic Na zelenem tlu pred belim ozadjem stoji velika ptica s štirimi no- gami; čez bedra se menda prevešata dve manjši krili, dve večji peruti pa sta razpeti ob strani. Rep je dolg, košat in v loku zasukan navzgor. Z »orlovsko« glavo, ki jo krasi rogljata krona, se ptica ozira na svojo levo. Temeljna barva trupa, peruti in repa je zelena, prsni del je rjav, Bakrorez »mrtvaške ptice« iz Gabrooe zbirke. na sredi prsi pa rase iznad mrtvaške lobanje velik rjav križ, iz katerega izhajajo beli žarki. Repna peresa se končujejo v osem mrtvaških glav. Perje je delno izrisano, poživljeno oziroma senčeno z rjavo barvo, osvet- ljeni deli pa so »višani« z belo. Ob strani flankira kompozicijo kulisni motiv deformiranega baročnega balustra (v vinsko rdeči barvi). Levo zgoraj je letnica 1868, na desni pa napis: »Mertvaška Tica ki se je na turškem perkazala«. Po tehnični obdelavi in stilni interpretaciji je slikarija taka, da razo- deva podobarsko šolanega slikarja, saj pozna celo plastično modelacijo in senčenje, svetlobne probleme in slikovit barvni nanos ter si le redko pomaga z izrisano konturo. Tudi lepa oblika črk priča o šolanem mojstru podobarskega kova. Ikonografsko pa imamo opraviti spet s fantastično 9 Slovenski etnograf 129 Emilijan Cevc kombinacijo. Ptičji trup nas spominja na heraldičnega orla z razpro- strtimi krili in s krono na glavi. Glava je zasukana v profil, rep pa je prevzet od pava, le da so očesa na peresih zamenjale lobanje. Upodo- bitev nima globljih korenin v ljudski predstavi, ki si mrtvaško ptico navadno predstavlja kot sovo ali čuka, ki naznanja smrt, ali kot vrana. J. Pajek^* poroča, da pride >smrtna ptica«, ki je žolto-črna, ponoči pre- pevat na bližnje drevo ob hiši ali na okno in oznanjuje smrt, toda v tem primeru gre pač spet za sovo. Tudi Movje — otroci, ki so umrli brez krsta — leta ponoči okrog kot črn ptič in napada popotne ter pastirje.^" Tako se torej naša ptica v domači mitološki okvir nič kaj dobro ne poda, čeprav so bile nenavadne prikazni na nebu ali spački pri ljudeh in živalih po ljudski veri navadno res znanivci nesreč. Stanko Vurnik'" je menil, da je ta »turška ptica« reminiscenca na grozote iz časov turških bojev in vpadov. Avg. Bukovec'* pa je krstil ptico kar za feniksa, o katerem da pripoveduje legenda, kako se je včasih prikazal na okopih in zidovih ter naznanjal velike nesreče: vojsko, lakoto, kugo. Motiv naše ptice je skoraj do pike posnet po bakrorezu,'^ čigar spremni tekst po svojih dialektoloških posebnostih (zlasti po akanju) govori za ljubljansko (gorenjsko) provenienco in je verjetno nastal vsaj v prvi polovici 18. stoletja," če ne že celo okoli 1800; za to bi pričala tako poraba bohoričice kot sam stilni izraz upodobljene figure, v kateri žive še baročne réminiscence skupaj s klasicistično jasno risbo. Razločki med bakrorezom in sliko na končnici so tako malenkostni, da jih je komaj vredno omeniti: v repu je na grafiki devet, na končnici pa samo 8 lobanj (tista sredi repa manjka); krona ima na listu 5, na končnici 4 roglje; vrhu križa je na bakrorezu nekak knežji kroni podoben motiv, ki na končnici manjka in orlovska glava se je kopistu spremenila v bolj golobu podobno. Seveda pa je kopist zelo skrčil napisni tekst in pri tem bohoričico spremenil v gajico. Še bolj zgovorno pa je besedilo, ki je natisnjeno — in sicer s stav- ljenimi, tiskarniškimi črkami — na hrbtni strani grafike in ga tu re- produciram kar v faksimilu: ^ Crtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev, Ljubljana 1884, str. 217. 2» Ibid. str. 106 sq. »» O. c. str. 175. 2' Naše panjske končnice. Slovenski čebelar XLVI., Ljubljana 1943, str. 4. '2 Mere: 177 X 224 mm. — Primerek, ki mi je bil na razpolago, je iz grafične zbirke Anteja Gabra in ga danes hrani Grafična zbirka ljubljanske semeniške biblioteke. Po izjavi prof. A. Gspana hrani en izvod tudi Narodna in univerzi- tetna knjižnica v Ljubljani. " Za jezikovne in ortografske pripombe se toplo zahvaljujem profesorju A. Gspanu, po čigar mnenju prihajata za tisk v poštev ljubljanska ali kveč- jemu še kranjska tiskarna. 130 Fantastični ptici s panjskiii končnic Kopist se torej tega barvnega opisa ni natančno držal, tako da je namesto črnega naslikal rjav križ, »narleblbe Farbe« pa je pač nado- mestil z zelenimi toni, ki delno spominjajo na pava. Tako nam torej ta grafični list spet osvetljuje enega izmed motivnih virov, ki so jih porabljali slikarji končnic. Ker provenienca naše končnice ni znana, bi nas lahko' napis celo zapeljal na misel, da je koroškega izvora, kajti koroški slikarji so slikam radi dodajali spremni tekst. Ker pa se tudi naš tekst opira na grafično pobudo, bi bil nastanek končnice prav tako mogoč nekje na Gorenjskem. Pri tem grafičnem listu gre torej za tako imenovani »Flugblatt« — nekak novičarski letak, kakršne so prodajali po sejmih ali so jih raz- pečavali potujoči krošnjarji in glumači kot nekakšne novice s prizori nenavadnih dogodkov, prikazni, hudodelstev (moritati) in podobno. Pod- jeten založnik je posnel tudi nenavadno ptico, pa naj je v njeno pri- kazen že verjel ali ne — ljudje so ji pač verjeli in burila jim je domiš- ljijo. Kajti ta »mertvafhka tiza« se ni izlegla v domačem gnezdu, ampak je tujega rodu. Ljubljanski bakrorez se namreč opira na starejše nemške bakroreze, ki jim je našel sled rajnki Ante Gaber; sam' teh izsledkov ni objavil; ostali so s svinčnikom zapisani v njegovi grafični zbirki ob listu »mrtvaške ptice«. 131 Emilijan Cevc Po nemškem katalogu'^ je namreč ugotOAil, da pozna našo nena- vadno ptico že bakrorez, ki je izšel leta 1776 v Freistadtu pri Christianu Lebrechtu kot »Flugblatt« s kolorirano upodobitvijo in popisom ptice, ki se je 6. aprila 1776 ob 4 uri zvečer pokazala (v Parizu) nekemu pobož- nemu možu in je bila velika kakor fazan, imela glavo kakor miš, štiri peruti, na hrbtu lepo monstranco in v njej dve mrtvaški kosti in lo- banjo itd. Posebna razlaga je pojasnjevala ptico kot opomin tistemu, ki se pripravlja nevreden prejeti obhajilo. Mesto prikazni sicer ni ome- njeno, toda iz druge grafike, ki jo katalog navaja, je razvidno, da gre za Pariz. Ta drugi letak, ki porablja isti bakrorez kakor prejšnji, le da ni koloriran, poroča o istem datumu in dodaja, da naj bi popis ptice prinesel francoski časnik. Razlaga pa naj bi bila dvojna: ali da naj bi ptica prišla iz Turčije ter govorila italijansko in francosko, pomenila pa naj bi vojsko — ali pa, da je svarilo za nevredno prejeto obhajilo. Ta tekst je vrezan naknadno v grafično ploščo. Žal mi katalog, ki ga je imel v rokah A. Gaber ali je iz njega dobil vsaj prepis ustreznih podatkov, v Ljubljani ni prišel v roke, zato o teh letakih in upodobitvah na njih ne morem reči kaj več, koi pove tekst sam. Vsekakor bi bilo ob kakšni priložnosti mikavno naš letak pri- merjati s starejšimi nemškimi vrstniki, saj je naš bakrorezec delno spremenil tako ptičjo figuro kot njeno pisano razlago. Vsebinsko je zajemljivo, da slovenska varianta ne ve ničesar o Parizu, pač pa po- stavlja prikazen na turška tla, za kar je našla nekaj opore tudi v nem- škem tekstu; nič manj ni zgovorna pripomba, da po besedah nekega turškega učenika »leta mertvashka Tiza pomeni pokonzhanije Turshke vere«. V tem smislu je imel torej tudi St. Vurnik prav, ko. je zapisal, da gre pri tej podobi za reminiscence na turške napade, pred katerimi je ostal ljudem Se dolgo strah v kosteh. V vseh teh upodobitvah imamo lep primer motivne migracije, ki je obšla pol Evrope in končno pristala tudi nad šumečim žrelcem kranj- skega panja. Zusammenfassung ZWEI PHANTASTISCHE VOGEL AUF SLOWENISCHEN BIENENSTOCK-BRETTCHEN 1. Der Vogel Selbsterkenntnis Das Motio oom Vogel Selbsterkenntnis (Nosce te ipsum) rourde in der deutschen oolkskundlichen Literatur schon öfters angeschnitten; zu den grund- legenden Arbeiten darüber sind bestimmt Fraengers' und L. Schmidts" Ausfüh- rungen zu rechnen, die für die Steiermark durch L. Kretzenbacher" einige Ergänzungen erfahren haben. Aus der Literatur geht hervor, dass die bisher Citirano po Gabru: Zeitungen und Relationen des 15.—18. Jahrhunderts, Katalog 89. Jacques Rosenthal, München. Mit einer Einleitung von Dr. Karl d'Ester. Str. 121, štev. 822 in 823. 132 Fantastični ptici s panjskih končnic älteste Abbildung des Vogels, melcher sich mit dem Schnabel nach der Nase im Gesichte mitten in der Brust greift, in Quedlinburg (»im Weissen Engel«) aus dem Jahre 16?? belcannt ist und zwar in Stucktechnik. Besonders wurde das Motiv durch die Augsburger Graphik aus der Werkstatt Joseph Friedrich Leopold's (1668—1?26) verbreitet, mo nebst dem Vogelmotiv noch begleitende moralisierende Szenen und längere Texte auftreten. Tirol kennt das Motiv als Schlittenschmuck. Man trifft es auch auf Hinter glasbildern an, usw. In Slo- wenien griff es auch auf die bemalten Bienenstockbrettchen über; zwei solcher Beispiele befinden sich im Etno graphischen Museum in Ljubljana. Diese beiden Abbildungen, deren erste mit dem Jahre 18?5 datiert ist, wogegen die zweite dem Ende des 19. Jahrhunderts zuzuschreiben wäre, sind die jüngsten Vertrete- rinnen unseres Motives überhaupt, obwohl die zweite schon offenbart, dass • der Maler den Motivinhalt nicht mehr verstanden habe, weil sich der Vogel nicht mehr an die Nase greift. Dennoch ist auch die älteste bisher bekannte Abbildung des Motives gerade in Slowenien erhalten, und zwar in Martinjak bei Cerknica, auf der hölzernen Decke der St. Veits-Kirche aus der Spätrenaissance. Die Decke ist mit der Jahreszahl 1621 datiert und gehört, sowohl der dekorativen Bemalung als der Architektur nach, zum mediterranen Typus, weil sie teilweise in den Dachstuhl reicht. Auf der Evangelienseite bemerken wir in einer ihrer Kassetten einen Pelikan, welcher mit seinem Blut seine Jungen stillt, auf der entgegengesetzten (Epistel-) Seite aber einen Vogel, welcher sich mit seinem Schnabel an die Nase mitten in der Brust greift, daneben die slowenische Inschrift »ANNA TIZA ALLE GOS PRIMI VSAK SEBE SA NOS« (Ein Vogel oder eine Gans, jeder- mann nehme sich selbst bei der Nase). Wenn man bedenkt, dass diese Redensart als erstmalig bei Abraham a Sancta Clara angeführt gegolten hat (L. Schmidt), so ist auch die slowenische Inschrift dem Alter nach allen anderen voran. Fraenger war der Meinung, das Motiv habe seinen Ausgangspunkt in den antiken Gemmen-Gryllen, wo heterogene Fratzen, aus Teilen verschiedener Tiere und aus Menschenteilen zusammengesetzt, unter anderen auch solche mit einem menschlichen Gesicht auf der Brust oder auf dem Bauch, auftreten. L. Schmidt nimmt diesen Gedanken mit Vorbehalt an und meint, das Motiv sei deutschen Ursprunges und als moralisierende Sentenz in sehr anschaulicher Gestalt, wie sie besonders aus der protestantischen Mentalität hervorgebracht werden konnte, aufzufassen. Baltrusaitis" publiziert noch einige andere antike Gryllen, jedoch auch mehrere verwandte mittelalterliche Fratzen, die von Fraenger und L. Schmidt übersehen wurden. Der Typus des Vogels mit dem Gesichte auf dem Bauche hat sich demnach aus der Antike durch das Mittel- alter bis zur Renaissance und noch weiter erhalten. Der Verfasser meint, der Vogel Selbsterkenntnis sei durch die Spätrenaissance bzw. durch den Manieris- mus, der solche Kombinationen sehr liebte, endgültig ausgebildet worden. Kultur geographisch dürfte dieser Entstehung am besten der mediterrane Raum entsprechen, wovon auch die älteste slowenische Abbildung zeugen mag. Es könnte sein, dass derselben irgendwelche graphische Vorlagen gedient haben. Jedenfalls können wir uns graphische Bogen auch in den Händen der Maler vorstellen, welche das Motiv im 19. Jahrhundert auch auf die Bienenstock- brettchen übertragen haben, obwohl das ältere Stück vollkommen volkstümlich stilisiert ist, wogegen das jüngere schon einen im Bildgemerbe bewanderten Maler verrät. Beide Brettchen wurden in Voklo bei Kranj auf gefunden. 2. Der Todesvogel aus der Türkei Ein Brettchen aus dem Jahre 1868 im Ljubljanaer Ethnographischen Mu- seum zeigt das Bild eines phantastischen Vogels mit einer Krone auf dem Kopfe, mit vier Flügeln und vier Beinen, mit einem langen Schwänze, dessen Federn 155 Emilijan CeTC in Menschenschädeln endigen; uch auf der Brust erhebt sich ein Kreuz aus einem Totenschädel. Die Inschrift deutet den Sinn: Der Todesoogel, der in der Türkei erschienen ist. — Auch hier lehnte sich der Maler an eine graphische Vorlage an, an einen Kupferstich, der wahrscheinlich um 1800 oder anfangs des 19. Jahrhunderts in Ljubljana gedruckt worden ist. Die Vogelfigur entspricht ihm vollkommen, nur die Beschriftung ist etwas gekürzt. Auf der Rückseite dieses Flugblattes befinden sich noch ausführliche Angaben über das Auftreten des Vogels. Der Ursprung des slowenischen Flugblattes kann weiter verfolgt werden, so z.B. bis zum Flugblatte," welches 1776 (in mehreren Varianten) bei Christian Leberecht herausgekommen ist. Der Text darauf erzählt, ein solcher Vogel (in der Grösse eines Fasans, mit einem Mauskopf und vier Flügeln, mit einer Monstranz auf dem Rücken, darin ein Totenschädel und vier Totenbeine) sei am 6. April 1776 in Paris erschienen und sei ein Mahnruf gegen den unwür- digen Empfang der Kommunion gewesen. Die slowenischen Varianten erwähnen nicht Paris, wohl aber die Türkei. Einer der deutschen Texte berichtet des- gleichen, das Tier sei aus der Türkei nach Paris gekommen. Auch der sym- bolischen Seite wurde in Slowenien eine andere Sinndeutung beigelegt — der Vogel sollte nämlich »die Vernichtung des türkischen Glaubens« angekündigt haben. 134 SANTE I PANTE (Narodne ručne lutke u Hrvatskoj) Nikola Bonifacio Rožin I U raspravi o slovenskom narodnom lutkarstvu Niko Kuret napo- minje, da Slovenci »imajo svoje ljudsko lutkarstvo, ki je, kakor kaže, v tesnem sorodstvu s podobnimi primeri iz sosednjega kajkavskega območja«.^ Građa iz Hrvatske, što je ovdje iznosim o narodnim ručnim lutkama, kojima je okosnica križ, a lutkar kad s takve dvije lutke igra obično je skriven pod klupom, potvrđuje srodnost slovenskih lutaka ne samo s lutkama u hrvatskom kajkavskom kraju — Međimurju —, nego i sa lutkama na koje sam naišao u hrvatskim štokavskim krajevima, u Baniji i Slavoniji. U Hrvatskoj se nigdje u literaturi ne spominju narodne ručne lutke. Dogodilo se, eto, da ih ispitivači narodnog života i narodne umjetnosti nisu zapazili, makar su one tradicionalne u nekim hrvatskim krajevima. I ja sam na te lutke, mogu reći, slučajno naišao u travnju 1957., kad sam u Međimurju ispitivao svadbene običaje. Naša javnost imala je prilike da ih gleda 22. HI 1959., kad sam lutkara Ivu Horvata iz Slakovca kod Čakovca doveo u Zagreb, da s lutkama igra na televiziji. Ovaj isti lutkar nastupio je 1. IX 1957. s lutkama u Nedelišću, na priredbi koju sam potaknuo, da narodne dramske igre vide folkloristi, koji su u to vrijeme boravili u Varaždinu gdje se je održavao kongres Saveza folklo- rista Jugoslavije. O narodnim ručnim lutkama objavio sam 1960. kraći prikaz u Kolu, što ga u Zagrebu izdaje Matica iseljenika Hrvatske.^ Građu o narodnim ručnim lutkama, popularno nazvanim Sante i Pante, skupljao sam u Hrvatskoj od 1957—1961., a nalazi se sređena u Institutu za narodnu umjetnost (INU) u Zagrebu. Terenski rad tekao je slijedećim redom: Međimurje: Slakovec, 7. IV 1957., kazivač Franjo Srnec, ro- đen 1911, seljak i svirač. Preda mnom je učinio lutke i s njima igrao.' ' Niko Kuret, Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem, Slo- venski etnograf X, 1957. ^ N. Bonifacio Rožin, Narodne ručne lutke. Kolo vokalnih i instru- mentalnih kompozicija, Zagreb, br. 7, 1960. 'N. Bonifacio Rožin, Folklor Međimurja, Zagreb, INU, rkp. br. 266, str. 34. (Cfr. T. VI — str. 144/145 — slike Al i A 3.) 135 Nikola Bonifacio Rozin Bogdanovci, kod Gornjeg Mihaljevca, 10. IV 1957., kaziTačica Franca Fliučec, rod. 1884., seljakinja.* Banija: Donji Kukuruzari, kod Hrvatske Kostajnice, 19. VI 1959., kazivač Ilija Katičić, rođ. 1900., seljak. Prije II. svjetskog rata nastupao na smotrama Seljačke Sloge u Zagrebu. Kad sam u maju 1960. k njemu navratio, on je nadopunio svoj prijašnji iskaz o ručnim lutkama.^ Gornji Kukuruzari, 19. VI 1959., kazivač Miloš Bogdanović, učitelj, rođ. 1922.'' Gornji Kukuruzari, 26. V I960., kazivač Milan Tomašević, rođ. 1910., seljak.' Kostreši, 26. V. I960., kazivač Milan Ilijić, rođ. 1928., seljak.** Kostreši, 26. V. I960., kazivač Nikola Čekić, rod. 1924., seljak." Divuša, 27. V I960., kazivač Adam Samardžija, učitelj.*" Meminska, 27. V I960., kazivač Dragan Barjaktarević, rođ. 1928., činovnik u zadruzi.** Meminska, 29. V I960., kazivačica Jelka Pantelić, rođ. 1883, selja- kinja.*2 Timarci, 30. V I960., kazivač Nikola Brezić, rođ. 1903, seljak. Po- kazao mi je kako pravi lutke i s njima igra.*' Donja Velešuja, 1. VI I960., kazivač Boško Brajenović, rođ. 1908., seljak. Pokazao mi kako pravi lutke i s njima igra.** Hrastovica, 26. IX I960., kazivač Joso Harambašić, rođ. 1910, gostio- ničar i svirač.*'^ Graberje, 29. IX I960., kazivačica Kata Lončarević, rođ. Perković, 1899., seljakinja.*" * Ibid., str. 35. Ivo Horvat, seljak i svirač iz Slakovca, oko 45. godina, igrao e s lutkama na televiziji u Zagrebu. Njegova je varijanta o svađi Gaspara i Melka proširena. Oni se svađaju zbog međe, zemlje, novaca itd., Gašpar je lukav i zao te nastoji prevariti dobrog i naivnog Melka, tuče ga, ali se ovaj brani i ne da se prevariti. U Nedelišću lutkama daju ime Vajda i Horvat. Ovaj podatak dobio sam od prof. Marijane Gušić, direktora Etnografskog muzeja u Zagrebu, na čemu joj zahvaljujem. Usput napominjem, da sam u Međi- murju zabilježio stihovanu dramsku igru u kojoj se spominje Vajda kao plemić, lovac, kojega žena Janica vara s Ivom. U varijantama ovog motiva u Hrvatskoj prevareni muž zove se Enger kralj ili Jerman, a ljubavnik Miko mlad, okovan delija ili Marko Kraljević. Žena se spominje kao ljuba Jermanova ili Jelena. ^ N. Bonifacio Rožin, Folklorna građa Hrvatske Kostajnice i okolice, Zagreb, INU, rkp. br. 344, str. 69, i rkp. br. 345, str. 52. 8 Ibid., rkp. br. 344, str. 68. ' N. Bonifacio Rožin. Banijska folkl. građa, Zagreb, INU, rkp. br. 345, str. 69. Ibid., str. 69. " Ibid., str. 70. *» Ibid., str. 71. ** Ibid., str. 71. *2 Ibid., str. 75. *' Ibid., str. 74. ** Ibid., str. 75. *5 Ibid., str. 78. *« Ibid., str. 79. , • 136 Sante i Fante Prnjavor, 29. IX I960., kazivačica Kata Čaušević, rođ. Herceg, 1932., seljakinja. Pokazala mi kako se pravi lutka, strašilo i kako se igra.*' Slavonija: Kometnik kod Voćina, 19. X. I960., kazivač Nikola Čevizović, rod. 1944, učenik.'* Sekulinci, 20. X I960., kazivač Miljenko Vasiljević, rođ. 1944., uč.'" Macule, 20. X 1%0., kazivač Radoje Dragosavljević, rođ. 1946., uč.-" RAŠIRENOST NARODNIH RUČNIH LUTAKA U JUGOSLAVIJI 1. Selo u kojem su poznate ručne lutke — Slovenija: Markovci pri Ptuju, Podveza pri Lucali, Plešivec pri Škalah. llovec pri Stični, Višnje pri Ambrusu; Međimurje: Slakovec, Bogdanovci; Banija: Limarci, Meminska. Velešnja, Kukuruzari, Kostreši. Mečenčani. Javoranj. Hrastovica. Graberje. Prnjavor; Slavonija: Kometnik, Sekulinci, Macule, Čačinci, Novo Selo, Oraliovica; Ko na vie: Mrcine; Bosna : Donja Dolina. — 2. Pokrajina iz koje se spominju lutkari s ručnim lutkama, bez pobliže označenog sela — Banija: neki Banijci; neki radnici iz okoline Petrinje; Bosna: neki bosanski muslimani; Priština: neki Šiptar. — 5. Poslovice o Santi i Fanti, ili samo o Fanti — Slavonija: Vranovci, Voćin, Oraliovica; Banija: Mračaj, Šušnjar, Majur; Konavle: Brotnice; Hercegovina: okolica Trebinja; Bosna: Livno, Donja Dolina. " Ibid., str. 81. '^ N. Bonifacio Rožin. Narodne igre, Zagreb. INU, rkp. br. 561., str. 1. " Ibid., str. 2. Ibid., str. 5. 137 Nikola Bonifacio Rožin Čačinci, 22. X I960., kazivač Milan Opačić, rođ. 1946., uč." Cačinci, 22. X I960., kazivač Marijan Gluhak, rođ. 1948., uč.^^ Cačinci, 22. X I960., kazivači Milan Bušljeta, rođ. 1946. i Marijan Sikić, rođ. 1946., učenici. Preda mnom učinili lutku i improvizirali igru.^' Čačinci, 22. X I960., kazivač Milan Bušljeta, rođ. 1946., uč.'* Novo Selo, 22. X I960., kazivač Dušan Knežević, rođ. 1946., uč.^' Orahovica, 24. X I960., kazivačica Beta Boban, rođ. Šalek, 1938.'" Ko u a vie, Vatalje, 3. VI 1961., kazivač Niko Lazarević pokojnog Vlaha, rođ. 1890., povratnik iz Amerike. U Americi živio od 1908—1960.^' Krajem 1961. kazivao mi je u Zagrebu o lutkama, Strašilima, Franjo Petrovič, Hrvat iz Bosne, rođ. 1936. u Donjoj Dolini, okolica Bosanske Gradiške, limar. Hrvatski krajevi u kojima sam ispitivao ručne lutke, nisu geografski nablizu, ali se svi, osim Konavala, koji graniče s Hercegovinom, nalaze na sjeveru od rijeka Une i Save. Ove ih rijeke dijele od Bosne u kojoj su također nađene ručne lutke i iz koje su, prema navodima nekih mojih kazivača, lutke selile s juga prema sjeveru. Izvan Bosne, negdje među Šiptarima, postoje lutke, prema jednom nedovoljno pouzdanom podatku. U samoj Baniji i Slavoniji čuo sam da postoje lutke i po drugim selima, ali tamo nisam dospio, da ispitam, jer mi nije bilo točno navedeno selo. Tako sam u Kostrešima čuo, da su tamo za vrijeme rata s lutkama igrali »neki Banijci«, partizani, a u Hrastovici je pred nekoliko godina na svadbi s lutkama igrao neki lutkar iz »nizinskog sela«. 1 u Češkom Selu na javnoj priredbi, s lutkama su igrali »neki radnici«, koji su tamo na radu, ali su rodom iz drugih sela. U nekim selima znadu svi za lutke, a u drugima ne znadu za lutke, ali su im poznate izreke o Santi i Panti, kao nekim svadljivim osobama. Među mojim kazivačima bilo je staraca i starica, koji se lutaka sjećaju iz mladih dana, a opet ima i takvih kazivača, koji su još pred nekoliko godina s lutkama igrali na prelu. Od djece u Slavoniji čuo sam, da s lutkama zna igrati svako dijete, koje ide s blagom na pašu. O lutkama su mi kazivale i nekolike žene. Po narodnosti među mojim kazivačima ima Hrvata i Srba. Prema jednoj izjavi i Ciganima je poznata poslovica o Santi i Panti. Druga izjava ukazuje, da su lutke u Bosni poznavali i muslimani. Kod više mojih kazivača još je živa tradicija, da su im preci došli iz Bosne. Svuda gdje sam ispitivao, od Međimurja do Banije i Slavonije, rečeno mi je, da su lutke ili bebe starinske kod njih. Igre s njima izvodile su 21 Ibid., str. 6. 22 Ibid., str. 7. 23 Ibid., str. 8. 2* Ibid., str. 9. 25 Ibid., str. 8. 2« Ibid., str. 10. 2' N. Bonifacio Rožin, Konavoski narodni običaji, Zagreb, INU, rkp. br. 386, str. 79. 138 Sante i Pante Se za zabavu u kućama ili na paši. U Međimurju su ih izvodili svirci na svadbi. Tako i u Baniji negdje. Ali većinom Banija pozna lutke sa prela. Tek u novije vrijeme pojavljuju se tamo lutke i na javnim prired- bama. Ima sela, osobito u Slavoniji, gdje su lutke samo u rukama pastira kad su kod blaga. Nigdje nisam čuo, da je netko s lutkama igrao za novac. U Graberju su svatovi darivali lutke-Mladence, ali je skupljeni novac išao pravim mladencima. II Građa većinom govori o dvije lutke, koje čine posebnu vrstu narod- nih lutaka. Karakteristika tih lutaka, da dolaze zajedno, kao i da se svađaju, postala je poslovična u narodu. Vezana je uz imena Sante i Pante. Negdje te lutke predstavljaju dvojicu muškaraca, negdje mu- škarca i ženu, a samo dva primjera do sada govore o lutkama kao ovcama. Na mjestima se uz lutke u igri pojavljuje i živi igrač ili publika komentira uzvicima pantomimu lutaka. Obično jedan lutkar, zavaljen pod klupom, igra s dvije lutke. U sva- koj ruci drži po jednu lutku. Klupa je pozornica na kojoj lutke predstav- ljaju. Da bi ostvario dijalog lutaka, skriveni lutkar za svaku od njih mijenja svoj glas. Ali postoje i varijante lutaka u odnosu na njihov oblik, broj, ime i motive. Postoje varijante u načinu igre s lutkama i pozornice. Da se omogući što potpuniji pregled građe o narodnim ručnim lutkama ta je građa ovdje razvrstana prema bitnim elementima lutkarske predstave, a to su: lutka, lutkar i motiv igre. A. Lutka. Ima više načina kako se pravi: 1. Okosnica lutke je križ. Cine ga dva ukrštena štapa. Mogu biti veći od metra i manji. Cesto je okomiti štap duži od vodoravnog. Stapovi su vezani špagom na mjestu gdje se ukrštavaju. Ali ima primjera, da ih na tom mjestu lutkar samo rukom uhvati. Kad lutka predstavlja mu- škarca, navuče se kaput na vodoravni štap, pa su rukavi rašireni. Gdje je štap nešto kraći od rukava, pada dolje dio rukava. Na vrh okomitog štapa natakne se šešir ili kapa, da označi glavu. Ovakve dvije lutke, koje nikad nemaju napravljene noge, lutkar drži pri dnu okomitog štapa ili na mjestu gdje se štapovi ukrštavaju, pa mu tada kaput pokriva ruku. (Gornji Kukuruzari, Kostreši, Javoranj, Meminska). Gdje lutka pred- stavlja žensku osobu, napravi se glava od krpa. Omota ju se maramom i natakne na vrh okomitog štapa. Na vodoravni štap navuče se ženska košulja ili bluza. (Okolica Voćina.) U Graberju učine glave lutaka od tikava iz kojih se pije. Na tikvi narišu oči i usta olovkom ili ugljenom. Muškarcu stave šešir na vrh, a ženskoj naprave kosu i pletenicu od lana, pa je pokriju maramom. U Cačincima kao glavu stave na vrh štapa kapu od suncokreta, a nekad i bundevu koja je crnkasta i zelena, pa na njoj izrežu usta, nos i oči. Na bundevu još stave kapu, da izgleda pokrivena. 139 Nikola Bonifacio Rožin U Prnjavoru kod Petrinje okosnica lutke je križ, kojeg ne drži lutkar u ruci, jer je okomiti štap zaboden u zemlju, pa lutka stoji kao poljsko plašilo, zato je i zovu Plašilo. Tamo na vrh okomitog štapa objese kaput i pokriju ga šeširom, a kroz rukave kaputa provuku vodoravni štap. Štapove ne vežu, nego lutkar uhvati rukom na mjestu gdje se ukrštavaju. Oyakva lutka je samo djelomično pokretna. Kreće samo rukama. U Prnja- voru sam čuo pričati, da su oni doseljeni iz Bosne. Svi su Hrvati. I kod Hrvata u Donjoj Dolini, u Bosni, lutka je obučeni križ, zaboden u zemlju. Zovu je Strašilo. I u Slavoniji lutke zovu Strašila, jer sliče na poljska strašila. Okosnica im je križ, zaboden u zemlju. Samo jedna lutka u igri, s križem kao okosnicom, poznata je u Gornjim Kukuruzarima. Lutka je velika kao djevojčica. Predstavlja žensku, djevojku, s kojom jedan čovjek dolazi na ples, pa s njom pleše, razgovara, grdi je i na kraju odbaci, kao da je tjera od sebe. Jedna lutka, s križem kao okosnicom, ali bez lutkara, poznata je u Orahovici. Nju negdje postave kao pravo poljsko strašilo, pa se igrači natječu tko će je kamenom prevaliti. U Meminskoj, okolica Hrv. Kostajnice, pred nekoliko godina bila je izvedena igra s lutkama na javnoj priredbi. Dragan Barjaktarević, koji je tada nastupioi kao Djeda uz lutke, pričao mi je da je s lutkama igrao neki Dušan Popović. On je lutke napravio i s njima igrao, kako je vidio kod nekog Šiptara u vojsci, negdje u Makedoniji. Taj Šiptar je s lutkama prikazivao svađu na granici između jugoslavenskog i albanskog vojnika. I Popovićeva lutka imala je za okosnicu križ. Na vodoravnom štapu visio je kaput. Glavu je učinio od papira i na njoj narisao oči, nos i usta a na glavu stavio šešir. Lutkama su dali ime Mićo' i Fico. Lutkar Popović držao je lutke na mjestima gdje se štapovi ukrštavaju. Ležao je pod pokrivenom klupom. Na toj klupi bila je druga, manja klupa i na njoj su Mica i Fica, dječaci, braća, plesali, spavali i tukli se. Nisu ništa govorili, jer je uz njih bio Djeda, koji im je svirao na usnu harmoniku, budio ih i rastavljao, kad su se tukli. O samom Šiptaru i njegovim lut- kama nisam mogao ništa više doznati, jer Dušana Popovića nisam našao kod kuće. Ali mi je Barjaktarević rekao, da su mu poznate stare domaće lutke Sante i Pante. O tim lutkama pričala mi je starica Jelka Pantelić, rođ. 1883. godine. Ona je Barjaktarevića posvojila te on sa ženom živi u zajedničkom kućanstvu sa staricom, koja je inače poznata kao seoska vračara, te mi je mnogo pričala o narodnim lijekovima i kazivala pjesme, priče i dramske igre. Ona se sjeća, da su sa lutkama Santom i Pantom igrali na prelu, kad je ona bila djevojka. Lutke su pravili tako, da su štap omotali krpama, kao što djeca prave svoje lutke. Jedan od lutaka bio je šepav. Zvali su ga Sante. Uz lutke je obično jedan prelac zviž- dukao, pa su dječaci plesali i tukli se. Lutkar je bio skriven pod klupom i nije se javljao. Odmah se vidi, da stare domaće lutke Sante i Pante sliče na nove, Miću i Fiću. Čak jedne i druge imaju uz sebe živog igrača. Zato mislim, da Popović nije posve radio prema navodnom Šiptaru, nego 140 Sante i Pante je Miću i Fiću kombinirao prema Santi i Panti. Za nas su samo ovi po- uzdani. 2. Okosnica lutke je vodoravni štap, kojeg u sredini drži ruka dig- nuta uvis. I ovdje je zapravo križ, samo što okomiti njegov dio zami- jenjuje ruka, koja drži vodoravni štap. U Međimurju palac pritišće vodoravni štap prema dlanu, a ostali prsti su ispruženi i na njima je šešir. Ispod palca, na donjem dijelu dlana narišu se oči i usta, da izgleda kao lutkino lice u otvoru kaputa, koji je obješen na vodoTavnom štapu. U Baniji, Donja Velešnja i Timarci, na isti se način pravi lutka, samo što ovdje prsti pritišću šešir uz palac i štap, koji je provučen kroz ru- kave kaputa. Dlan je čist. Kada u Baniji ovakv^a lutka ima prikazivati žensku osobu, onda glavu naprave od krpa i pokriju je maramom, pa sve to prstima pritišću uz palac i štap, na kojem je ženska bluza. Zanim- ljiva je izjava Nikole Brezica, seljaka iz Timaraca, koji je sada na- stanjen u Bajića Jamama blizu Hrvatske Kostajnice. On tvrdi da je u Timarce donesao lutke neki Nikola Bunčić, koji je 1878. bio vojnik, kad je Austrija okupirala Bosnu. Bunčić je lutke vidio negdje kod bosanskih muslimana. Sto je vidio u Bosni to je poslije prikazivao u Timarcima, a mladići su dalje »kombinirali«. Bunčić je s lutkama prikazivao borbu vojnika. Jedan je bio Hrvat, sa šeširom na glavi, a drugi musliman, sa fesom. Uvijek je pobjeđivao Hrvat, jer je Bunčić htio ilustrirati poraz muslimana u Bosni. I Nikola Brezić je igrao s lutkama poput starog Bunčića. Ali je on po selima, gdje je živio, osim borbe vojnika, Francuza i Švabe, prikazivao i ljubav' između mladića i djevojke. S lutkama je igrao i u Pirotu, kad je 1924 bio tamo u vojsci. 5. Lutki je okosnica okomiti štap, omotan krpama. Ima i glavu od krpa i ruke. Takve su bile stare lutke u Meminskoj i Sante i Pante u Donjim Kukuruzarima. Kad su tamo lutke prikazivale priču o Mari siroti i šantavom Santi, onda ih je bilo više. Lutkari nisu bili pod klu- pama, nego su vidljivi držalli lutke u rukama. U Hrastovici kod Petrinje bile su najneobičnije lutke. Tamo je lutkar na svadbi legao na krevet. Noge i glav'u pokrili su mu plahtama. On je preko sebe prebacio kaput tako, da mu je leđna strana bila gornja. Kroz rukave kaputa provukao je ruke i dignuo ih uvis. U rukama je držao štap, kome je na vrhu bila omotana krpa. kao glava. Na toj glavi bio je šešir. Ispod same glave bio je vezan vrh rukava, da ne pade, pa je ruka koja je držala štap ostala u rukavu. Pomoću štapa sa kvakom na vrhu bile su napravljene lutke, ovce, u Kostrešima i Mečenčanima, okolica Hrvatske Kostajnice. Kvaka na štapu omota se kudjeljom. Preko nje se prebaci bijela plahta na kojoj se narišu oči i usta, da izgleda kao ovčja rilica. Uši se naprave od komu- šine. Ostali dio plahte pada po štapu i ruci koja ga drži pri dnu. Ovakve dvije ovce dizao je na klupu lutkar skriven pod klupom. U Kostrešima pomoću štapa sa kvakom i bijele plahte učine i »Jarca«, koji straši nâ prelu. Samo što ovog »Jarca« drži igrač, koji je skriven pod plahtom, pa se može kretati po sobi. 141 Nikola Bonitačić Rožin 4. U Vataljama, Konavle, pričao mi je starac Niko Lazarević, da je on u Mrcinama, na prelu, kao mladić gledao lutke, koje su se zvale Fide i Pante, a predstavljale su dvije djevojčice, koje su plesale i tukle se. Ove lutke bile su kupljene u gradu. Živi igrač uz lutke, kao glumac, poznat je u Meminskoj. On je i u Kostrešima »komandirao«, što će lutke činiti. Obično ih je zaklinjao, da se ne tuku. Na dosta mjesta lutke izvode samo pantomimu, a gledaoci oko njih raznim povicima komentiraju radnju. Znadu vikati: »Udri Sante, ne daj se Pante!« Osobito djeca, pastiri na paši, drže uz jednu ili drugu lutku, pa im koješta dovikuju. Lutke se znadu okarakterizirati sa nekim detaljima. Yeć je rečeno, da je stari Bunčić Hrvatu stavljao šešir na glavu, a muslimanu fes, da se jače razlikuju. U Slavoniji, kad su lutke predstavljale Cigane, stavljali su na štapove poderane kapute. A za lutku Pijanca izmazali bi kaput blatom, da izgleda kao da se pijan valjao po tlu. Razbojnicima u Cačin- cima privezu uz rukave drvene noževe. B. Lutkar. Ima više načina kako igra s dvije lutke: 1. Zavaljen je pod klupom, koja je pokrivena plahtom. Na svadbi ili na prelu, mladiči lutkara s klupom donesu u sobu gdje će igrati, ili najprije istjeraju prelce iz sobe, pa namjeste lutkara pod klupom, dadu mu lutke u ruke i onda mogu u sobu doći gledaoci. U Timarcima su lutke najprije izvodile pantomimu, jer je bilo pravilo, da se ne smije znati tko je pod klupom. Jedan lutkar pod klupom poznat je u Međimurju, Gornjim Kukuru- zarima, Timarcima, Meminskoj i Velešnji. U Hrastovici je lutkar bio pokriven na postelji. U Kostrešima su za vrijeme rata, na pozornici improviziranoj u seljačkom dvorištu, igrala dva lutkara skrivena ispod dvije klupe. Svaki od njih je držao- svoju lutku. U Timarcima, kad su poslije prvog svjet- skog rata mladići prikazivali svađu Francuza i Švabe, onda su dva lutkara išla pod jednu klupu. Svaki je držao svoju lutku i govorio u njezino ime. U Donjoj Velešnji je uz lutkara išao pod klupu jos jedan čovjek, kad je trebalo da netko pjeva u ime drugog Pijanca. 2. Lutkar je vidljiv, aH je povaljen među Plašilima. Negdje ga znadu pokriti travom na paši. On rukama uhvati Plašila i trese ih. Tako je u Prnjavoru, u Donjoj Dolini u Bosni i u Slavoniji. Kada u Čačincima učine Strašila na kamari slame, onda se lutkar među njima pokrije slamom. Kad u Čačincima s lutkama igraju »Pijanca i Budalu«, onda se dva lutkara sagnu svaki iza svoje lutke. Prihvate za križeve i okreću lutkama ruke. Kad je igra svršena iščupaju lutke, pa se s njima polako povlače s igrališta. 3. Lutkar vidljiv i uspravan drži lutku u rukama i s njom pleše. Tako je u Gornjim Kukuruzarima. I u Donjim Kukuruzarima igralo je više vidljivih lutkara, bez klupe, »slično skrivećke«, rekao je kazivač Katičić, koji se te igre još malo sjeća iz djetinjstva. 142 Sante i Pante U Graberju na svadbi bile su dvije lutke pod klupom. Do njih su došla dva lutkara. Stali su svaki sa svoje strane klupe. Dignuli su lutke na klupu i govorili im što će činiti. Vidljiv lutkar bio je i u Mrcinama. On je prelcima pokazivao lutke i »dizao ih gore, dolje, kao da plešu«. Na licu je imao masku. Narod ne pozna profesionalne lutkare. S lutkama obično igra spret- niji čovjek, koji ima smisla za šalu. U Slavoniji su momci i djeca dobri lutkari. Jedino u Međimurju već je uobičajeno, da s lutkama na svadbi igraju svirci. Njihova je dužnost da zabavljaju svatove, pa su i lutke uzeli, da ljude razvesele. U Slakovcu su mi rekli, da je neki starac Troha bio »fahman« za lutke. Lutkari koji češće igraju s lutkama dobiju rutinu. Oni znadu kako će polako dizati lutku na klupu, kako će s lutkama udarati ili kako će šepati Sante. Starica Flinčec u Bogdanovcima rekla mi, da je jedna lutka išla gore i drhtala »od velikog čemera«, kad su se susjedi svađali radi »meje«. A Nikola Brezić mi je rekao, da je uvijek držao u desnoj ruci lutku koja pobjeđuje, jer da je desna ruka spretnija, s njom je jači zamah. Neki lutkari znadu vrlo dobro mijenjati glas, pa onaj kojemu je igra nova, mogao bi pomisliti, da su dva čovjeka pod klupom. To po- tvrđuje priča o igri u Cačincima. Tamo su znali Strašila učiniti na vrh kamare slame. Jedan lutkar igra i prikazuje svađu između dvojice koji se svađaju zbog ukradenog novca. Putem prolaze kola s ljudima iz nekog drugog sela. Čuju viku na kamari. Zaustavili su ljudi kola i -sišli pa pošli prema kamari, da umire one svadljivce. Bilo u kući ili na polju gledaoci se skupe oko lutaka i gledaju igru. Kao i u drugim narodnim dramskim igrama i ovdje se gledaoci upliću u igru i govore lutkama. Toliko ih zaokupi sadržaj, da ne mogu stajati mirno i bez glasa. C. Motiv igre. U Međimurju lutke zovu Gašpar i Melko (Sla- kovec) ili Francek i Vanček (Bogdanovci). U Baniji i Slavoniji najčešće ih zovu Sante i Pante. Ili Ante i Pante (Javoranj), Ivo i Ante, Prokop i Trivun (Donja Velešnja). Kad su lutke predstavljale muškarca i žensku, onda su ih u D. Velešnji zvali Prokop i Petra, a u Graberju Ivica i Marica. U Slavoniji, u novije vrijeme lutke su zvali Titić i Petrić (Macuti kod Voćina) i Dinamovac i Hajdukovac (Cačinci). Nekad samo kažu, da se tuku bebe ili strašila pastiri, ili im dadu imena prema nekoj njihovoj karakteristici: Pijanci (Banija), Pijanac i Budala (Slavonija), Razbojnici u Novom Selu kod Cačinaca, Cigani u Slavoniji. U Donjim Kukuruzarima šepavi, šantavi Ante prozvan je Sante. Zanimljivo je, da su neke osobine Sante i Pante toliko upale narodu u oči, da su postale poslovične. Cesto sam ih čuo spominjati u selima gdje ne znaju za lutke, a još manje, da bi se te lutke zvale Sante i Pante. Tako u selu Vranovci kod Podvinja (Slavonija), za dvojicu prijatelja, koji su često zajedno kažu: »Ovi su uvijek zajedno ko Santo i Panto.« ¦ 143 Nikola Bonifacio Rožin I za svadljivce kažu: »Baš su ko Santo i Panto.«'* Slično kažu u Voćinu, gdje Santro znači čovjeka bez noge, šepavca. I u Baniji svadljivce zovu Santo i Panto. U Mračaju mi je pričao starac Antun Alapić, da su kod njih bili Cigani koritari. Često su se svađali, pa su sami Cigani za svoje svadljivce govorili, da su kao Sante i Pante. Poslije su i seljaci u Mračaju svoje svadljive suseljane tako zvali. U Livnu, u Bosni je izreka: »Sante- pante krizmu«. Tamošnji Hrvati kažu u šali, da tako izgovori biskup, kad krizmanika lagano prstima udari po licu.^" U Donjoj Dolini, u Bosni, kad je netko dronjav i zapušten, kažu mu da je »ko Panto«. U Hercegovini je izreka: »Uvrijedio ga ko Panto babu.« Tamo se Panto kaže onome tko je »na jednu vodu«, s kojim se ljudi rugaju. U Konavlima je Panto brbljav, »rojav« čovjek, koji o jednoj stvari puno govori, ko na svađu. U Šušnjaru kod Petrinje za potajni ljubavni sastanak kažu: »Sante prevarante, smunđaše i odoše.« U Gradišću (Slavonija) kad je neko čeljade od poroda glupavo, pa još strašno i nakazno, kažu mu nakaz, strašilo i plašilo.^" U Međimurju (Slakovec) braća Gašpar i Melko svađaju se zbog međe : »Oni le/.e na podu, svaki sa svoje strane klupe. Između njih se odvija ovakav dijalog: Gašpar prvi zove: Melko, Melko! (I digne se.) Melko se polako digne: Kaj je? Gašpar: Stareši su nam pomrli. Bomo se delili. Mej su pokojni japa rekli, da bu tu meja. (Pa s rukom udari po klupi.) Melko: Ne, Gašpar, meni su pak rekli, da bude tu. (I udari po dru- goj strani klupe.) Gašpar: Meni pak tu. Melko: A meni tu. (I tako udaraju dok se ne poiuku i padu na tlo.) Melko se sada diže i zove: Gašpar, Gašpar! Gašpar se polako diže: Kaj bi rad brat? Melko: Stareši svi nam pomrli. Bomo se delili. Mej su pokojni japa rekli, da bu tu meja. Gašpar: Ne brat, pokojni japa su meni rekli, da bu tu. (I tako dalje dok se ne potuku opet.)« .-^ . • c ci i ^ i- / (Kazivao t ranjo Srnec, Slakovec.) Svađa zbog međe utvrciena je do sada u Međimurju i u Sloveniji. Kazivala Ankica Iličić, Vranovci, Slavonija. Kazivao Mirko Jurkić, književnik, iz Livna. 3* Zbornik za narodni život i običaje, 5, 130. Legenda k T. VI: A. Predstava svadbe i lutaka u Nedelišću 1957: 1. Svatovi i klupa s lutkama. (Svadbu izvodili članovi Seljačke Sloge iz Nedelišća.) 2. Lutke Gašpar i Melko iz Slakovca igraju na svadbi. (Iz fototeke Instituta za slovensko narodopisje SAZU u Ljubljani. Foto Opačić, Varaždin.) |G1. str. 133.) B. Ležeči lutkar v vasi Sevarju (okr. Kobratsko) v Dobrudži na Bolgarskem. (Po sliki V knjigi »Kompleksna naučna dobrudžanska ekspedicija prez 1954 go- dina;. Sofia 1956.) [Gl. str. 161—162.] 144 VI Sante i Pante Svađa i tučnjava među lutkama poznata je u Baniji i Slavoniji. Ali se Sante i Pante znaju svađati zbog djevojke (Gornji i Donji Kukuruzari, Kostreši). U Timarcima svađaju se vojnici na granici. U Donjoj Velešnji svađaju se pijanci Ivo i Ante i natječu se tko je jači. Evo teksta njihove svađe: »Ivo: Ja sam jači od tebe. Ante: Nisi, ja sam jači. Ivo (spušta se, kao da pije): Živio! (Zapjeva pijan.) Oj rakijo, đe bi te dobio, za čokan bi tri dana kosio. Ante pjeva uz njega. Ivo: Ja sam ipak jači od tebe. Ante: Nisi. Ivo: Jesam, što! (Pa zamahne rukom i udari Antu.) Ante: A joj, razbi mi glavu. (Pade s Hupe.) Ivo (polako proviruje, da vidi što radi Ante). Ante se diže: Što, majku ti! Zar ćeš ti mene? Sad ću ja tebe. (Ide prema Ivi, da ga udari.) Ivo (se sakrije, pa se diže i opet navali na Antu): E, čekaj, sad ću ja još tebe. Ante: E, i ja ću tebe. Ja ću tebi pokazati, koga si ti udario. (Oni se tuku, pa kad se potuku, jedan pade na jednu stranu, a drugi na drugu, kraj klupe, na pod. Onda se opet dignu.) Ivo kaže: Nismo trebali da se tučemo. Pa mi smo dobri bili. Ante: To si ti kriv, što si mene prvi udario. Ivo: Ti meni prosti. Više neću. Ajde da se pomirimo i da se po- ljubimo. Ante: Ajde, pristajem. (Primiču se i poljube i onda se rastave svaki na svoju stranu.)" (Kazivao Bosko Brajenovic, Donja Velešnja.) Za vrijeme prošlog rata u Javornju su se tukli Ante i Pante, kao politički protivnici. Ante je bio ustaša, a Pante partizan. Politička po- zadina je i u tučnjavi Titića i Petrića, a sportska u tučnjavi Dinamovca i Hajdukovca. U Timarcima su se tukli vojnici, najprije Hrvat i musli- man, a poslije Francuz i Švaba. Na paši se Strašila tuku zbog blaga. Obično jedan stariji pastir naređuje mlađem, da mu dogna krave, a ovaj se ne pokorava. Ili zločesti pijanac Sante, koji se valja po blatu, napada i bije dobrog i budalastog Pantu, pa se ovaj brani. Njihova svađa se odvija ovako: »Pante udari pijanog Santu. Sante: Budalo, što si me napao? 10 Slovenski etnograf 14-5 N.kola Bonifacio Rožin Pante: Što piješ toliko? Sante: Ti si lud. Ne pijem za tvoje novce. Ja radim za sebe i trošim svoje novce, a to se tebe ne tiče što ja pijem. Pante: Kako me-se ne tiče, kad ti uvijek mene napadaš kad si pijan. Sante: Tko je pijan? Ja nisam. (Počnu se tući.) Pante (ga istuče): Evo ti pa se nosi doma. Sante pade: A joj meni, ubio me! (Diže se.) Razbojnik jedan! Idem na sud, što si me tukao. Pante: Idi, idi, ja se ne bojim suda nikakvoga. Ti si prvi počeo. (Odu svaki na svoju stranu.)< (Kazivali Milan Bušljeta i Marijan Šikić, učenici, Cačinci.) U Slavoniji tuku se zbog novca lupež i okradeni seljak. Nema svađe ni tučnjave kod lutaka koje prikazuju ljubav između momka Prokopa i Petre djevojke. *U Velešnji budu dvije bebe: Prokop i Petra. Igrač uzme u jednu ruku štapić. Stap je između prstiju. Palcem drži šešir uz štap da ne pade. Štapić se natakne na ramenjače. Ženskoj bebi napravi se glava od krpa i na to stave rubac. Igrač se sakrije ispod klupe. Klupu pokriju plahtom. On diže ruke na klupu i mijenja glas, ako je muško i žensko. To se pravi po noći, na prelu i zabavi. To prave kao dečka i dje- vojku. O ljubavi se razgovaraju. Kako on nju voli. Prokop: Petra, kako si ti lijepa! Petra: To ni istina. Ti mene zafrkavaš. Ti ozbiljno ne govoriš! Prokop: Ti si jedina, koju ja volim. Petra: Ne vjerujem ti ja. Jer vi muškarci, kadgod s kojom se sasta- nete, svakoj tako govorite. Prokop: Nije istina. More se naskandati, ali ja s tobom ozbiljno go- vorim. (Malo se približe. On sa rukom hoće, da je zagrli.) Petra (se malo udalji): Nemoj, to nije dobro, vidjet će tko! Prokop: Ne će nitko vidjeti. Mi smo sami. Ne vidi tu nitko. Nitko ne ide. Na polju nema nigdje nikoga. Petra: Pa nezgodno je to. Ja se bojim. Ja to ne smijem. Cut će moj otac, pa majka. Što ću ja onda od njih? Prokop: Ne boj se, pa ja ću tebe uzeti. Znaš da ja sigurno to tebi govorim. (Zagrli je, pa poljubi.)« (Kazivao Boško Brajenovic iz Donje Velešnje.) U Graberju lutke prikazuju mladence Ivicu i Maricu. Evo teksta igre u kojoj lutke samo čine što im lutkari naređuju: 146 Sante i Pante »Jedan lutkar digne Ivicu ispod klupe, drži ga u ruci i pita: Ivice, je li voliš Maricu? (Ivica mlati glavom, da je voli.) Drugi lutkar digne Maricu ispod klupe, drži je u ruci i pita: Marice, je li voliš Ivicu? (Marica potvrdi glavom, da ga voli.) Lutkar s Ivicom kaže: Ajt se poljubit. (Metnu lutke zajedno. Na- ginju lice jedna drugoj.) Lutkar s Ivicom: Ajde, nakitite jedan drugoga cvijećem. Zaručeni ste. (Sada gledaoci okite lutke cvijećem.) Lutkar s Ivicom: Sada plešite. (Lutke približe jednu drugoj, pa ih pomiču kao da plešu.) Lutkar s Ivicom: Oćete, ljudi, sad darovat ove mladiće. Neki dinar, neki dva. Oni su siromahi i prnjavi. Nemaju šešira. Dajte dinar, dva, da ih opremite. (Gledaoci bacaju novac na klupu, pa ih skupe u škatulju. Ivica i Marica se klanjaju, kao da zahvaljuju.) Lutkar s Ivicom: Sada ajte spavat. (Onda lutkari stave Ivicu i Ma- ricu pod klupu i pokriju je plahtom. Uz njih polože i kutiju s novcem. Na to se lutkari i gledaoci raziđu.)« (Kazivala Kata Lončarević rođ. Perković, Graberje.) U Konavlima su se djevojčice Fide i Pante tukle i plesale su, kao i dječaci Sante i Pante u Meminskoj. U Gornjim Kukuruzarima plesač pleše s lutkom, djevojkom Smiijom i govori joj, da nije vrijedna, da nije za njega, pa je tjera od sebe. U Kostrešima ovce na paši pasu, ližu sol i tuku se glavama. U Donjim Kukuruzarima kazivao mi je Ilija Katičić, rod. 1900., da su u njegovom djetinjstvu lutke igrale prema priči, koje se on samo fragmentarno sjeća. Donosim njegov tekst, jer je i ovakav vrlo značajan: »Kad je Mara bila dijete, staro tri godine, umrla joj majka Jela. Otac oženi drugu, koja je imala dijete. Katu. Imali su kravu kojoj je bilo ime Šatorka. Kad su djeca podrasla, ta je Mara bila lijepa, a Kata je bila ružna. Mara je stalno čuvala kravu. A bio je blizu, u susjeda dečkić kome je bilo ime Ante. On iščaši nogu, pa je bio šantav i nazvali ga Sante. Kad su oni rasli, čim je Mara narasla macuba ju skrivala, a svoju Katu davala naprijed, jer ju je htjela udati za bogatog mladića u susjed- nom selu. Ovaj je htio oženiti Maru, koju je maćeha silom htjela za toga šantavoga. Sante je nije htio, jer su se on i Mara voljeli kao brat i sestra. Sante je odigrao ulogu, da je Mara ipak otišla za toga bogatoga.« Tekstovi narodnih lutaka nisu nigdje zapisani, pa ih lutkari ne uče na pamet prije predstave. Oni uglavnom znadu sadržaj igre, pa kad igraju improviziraju prema raspoloženju. Upadice sa strane gledalaca često im pomažu, da razviju dijalog. Ipak su sve te lutkarske igre kratke, s tučnjavom kao glavnim efektom. 10* ¦ 147 Poredbeni pregled građe 148 149 Nikola Bonifacio Rožin III Izjava o vojniku Nikoli Bunčiću, da je on 1878. iz Bosne donesao ručne lutke u Timarce, jedina ustanovljuje relativnu starost lutaka u jednom banijskom selu. Da su već prije bile lutke poznate u Baniji svi- jedoče nekoliki kazivači. Starica Jelka Pantelić iz Meminske, rođ. 1883., priča da je kao djevojka na prelu gledala lutke Santu i Pantu. S lutkama su igrali tada odrasli seljaci. Ilija Katičić iz Donjih Kukuruzara, ro- .đen 1900., sjeća se lutaka iz djetinjstva. Igrali su ljudi, koji su bili već stariji. Katičić tvrdi, da su te lutke starinske u njegovom kraju, ali da su ih iz Bosne donesli prebjezi. Njegovi Katičići spominju se početkom 18. stoljeća u katoličkim maticama Hrvatske Kostajnice. Predaja je, da su u' Kukuruzare došli iz Bosne preko Slavonije. I starica Franca Flinčec iz Bogdanovaca (Međimurje), rođ. 1884. rekla je, da je već u djetinjstvu čula od oca kako su igrali sa lutkama. Moguće je, da su se lutke kretale s Uskocima, jer znamo, da je kroz nekoliko stoljeća za vrijeme ratova s Turcima, stanovništvo iz Bosne i drugih unutrašnjih krajeva bježalo preko Save i Une u Hrvatsku i dalje na sjever. Činjenica je, da ručne lutke nalazimo u krajevima koji su bili okupirani od Turaka i naseljeni od bjegunaca, ili samo naseljeni od bje- gunaca, često na udaru Turcima. Vjerojatno je u Cačincima još od vre- mena turske vlasti ostala riječ kamara za veliki kup slame'* na kojem djeca prave lutke Strašila. Kako su daleko doprli bjegunci svijedoče razni balkanski elementi u okolici Ptuja (Slovenija), koji su, misli N. Kuret, mogli uplivisati na oblikovanje Korantove maske, prema ku- kerskom uzorku, kojeg su poznavali.'^ Dakle, na bijegu su sa sobom nosili i svoj folklor. Između ostalog u ptujskoj okolici poznate su i ručne lutke. U samoj Bosni ustanovljene su lutke naše vrste, a tamo se i Sante i Pante spominju u izrekama narodnim. Ne tvrdim time, da su ručne lutke bile najprije poznate u Bosni, jer podatak o navodnom Šiptaru i njegovim lutkama, ako ništa drugo, barem upućuje, da se lutke oblika Sante i Pante traže i u drugim krajevima Balkanskog poluotoka. Za podrijetlo narodnih ručnih lutaka veoma je važna činjenica, da se vrsta lutke s križem okosnicom nalazi i izvan Evrope, u dalekom azij- skom Tadžikistanu. U knjizi »Tadžikskij narodnyj teatr'' nalaze se dvije fotografije na kojima se vidi lutkar s jednom lutkom (str. 133, 139). Evo i opis tih lutaka: »Bekahmada predstavlja strašilo: Na debelu pa- licu, visoku 1,50 do 2 metra, privezana je ukriž druga palica, dugačka 50 cm. Gore je halat podvezan pojasom. Gornji halat vertikalne palice obavljen je čalmom. Strašilo izgleda kao visoki čovjek« (str. 280). Drugi »* A. Škaljići Turcizmi, Sarajevo 1957, str.425. '2 N. Kuret, Koranti na Ptujskem polju. Rad kongresa Folklorista Jugo- slavije u Varaždinu 1957, str. 67. '' Nizam Nurdžanov, Tadžikskij narodnyj teatr, Moskva 1956. 150 Sante i Pante opis glasi: »Ulogu starca pastira igra masharaboz. On je obučen u po- derani halat, na glavi mu je tubetejka, na nogama mu je obuća od grube kože. Ne pravi grimase. Ako igrač nema brade, onda sebi prilijepi bradu i brkove iz kozje dlake. U rukama mu je palica, drži se pognuto. No- sirdžon, pastirov unuk, predstavljen je lutkom. Lutka je napravljena od štapa dugačkog pola metra, na koji se privezuje poprečni štap, pleća. Na pleća oblače halat, a oko pojasa mu vežu maramu. Na gornji vrh štapa privezuju čalmu. Starac pastir za vrijeme cijele izvedbe drži lutku rukom i vuče je po zemlji. Govori mjesto nje dječjim glasom«^* (str. 282). Na Aziju upućuje i ime našeg Pante, jer panta, pajanta je persijska riječ, znači letva, žioka, soha, ili gredica, koja postavljena u horizontal- nom pravcu, služi za spajanje rogova na kući^^ itd. Pomišljamo odmah, da su naše lutke, učinjene od štapa, sohe, pante, došle s Turcima iz Azije na Balkan. Imamo podatak da su ih u Bosni poznavali i muslimani. Ali nas u brzom zaključku zaustavlja sama ta- džikska lutka, koja se u igri javlja sama, jedna, dok je za naše lutke karakteristično, da se većinom javljaju dvije zajedno. Što je u igru dovelo drugu lutku i učinilo, da njezin sukob s prvom lutkom postane ilustracija borbe između dobra i zla, pravde i nepravde, poštenja i lupeštva? Zli i lukavi Gašpar u Međimurju progoni i vara naivnog i dobrog Melka. Pijani, šepavi Sante u Baniji i Slavoniji zlo- stavlja budalastog Pantu. Kod svih naših lutaka je najdublji motiv borba Dobra i Zla. Sante i Pante su njihova oličenja. Cine se kao da su iskrsnuli iz neke dualističke sekte, kojoj je domovina u Aziji, kao i lutki s križem okosnicom. Možda je baš neka takva sekta zaigrala s dvije lutke i do- nesla ih na Balkan? U Perziji se je sredinom III. stoljeća pojavio Manes, koji je polazio od dualizma — vjerovanja u vječitu borbu dobrog i zlog boga. Njegovi sljedbenici, manihejci, šire učenje po Aziji, Egiptu i Evropi. U VII. sto- ljeću pojavljuje se u Jermenskoj srodni pokret pavlićana i učenje, da je materijalni svijet stvoren od zlog boga. U VIII. i X. stoljeću bizantski carevi proganjaju pavlićane i naseljuju ih iz Azije u Makedoniji i Tra- kiji. Pod utjecajem pavlićanskih doseljenika počeo se u Bugarskoj širiti bogumilski pokret, nazvan tako po popu Bogumilu. Za bogumile je cijeli svijet materija, a i čovječje tijelo djelo je Satanaela. Oni naučavaju da postoje dva načela i to jedno duhovno i bestjelesno, a drugo zlo i tjelesno. Prvo zovu bogom svijetla, a drugo bogom tame. Poslije progona u Bi- zantu, Bugarskoj i Srbiji, bogumilstvo se je utvrdilo u Bosni, koja je u XIII. stoljeću postala centar heretičkog pokreta za čitavu Južnu Evropu. Tada se protiv bogumila u Bosni dižu križarske vojne, koje vode ugarski kraljevi i kler.^" Na prijevodu zahvaljujem Maji Bošković-StuIIi. 3' A. Skaljić, Turcizmi, str. 595. " Enciklopedija Jugoslavije, 1, Bogumili, str. 640. 151 Nikola Bonifacio Rožin Možda su već tada u Bosni medu bogumilima postojale dvije lutke, koje su scenski prikazivale borbu Dobra-Pante i Zla-Satane, šepavog Satane kakvog znamo iz narodnih priča? 1 naše lutke još danas, zlu lutku prikazuju šepavom u više primjera. Sam narod u priči iz Donjih Kukuruzara tumači, da je pastir Ante nazvan Sante, jer je bio šepav, šantav. Santa je madžarska riječ a znači šepav.^' U ratnim suko- bima po Bosni mogli su bogumili čuti tu madžarsku riječ, koja je upravo označivala ono što je bio njihov šepavi Satan. I tada se je moglo dogoditi, što se često događa u neprijateljskim taborima, da su bogumili svoju zlu lutku nazvali Sante, prema madžarskoj riječi, da bi se tako narugali neprijatelju i omrazili ga. To je i s jezične strane bilo moguće radi sličnosti samih riječi. Zanimljivo je, da je Fide, ime jedne lutke u Ko- navlima, ujedno i ime za psa, ženku, a dolazi od talijanske riječi fido, vjeran, odan. U liku psa često se na religioznim slikama pojavljuje vrag, pa je ovdje, u kraju gdje je jače djelovala katolička crkva, averzija prema bogumilima, osjećajući njihovu nauku i kod lutaka, jednu od njih označila kao vražjeg psa. U narodu se često čuje izreka »vrag šantavi« za zloga čovjeka, a šantavi vrag poznat je u priči iz Samobora, gdje ga još zovii hudič i šent."* U Puntu na otoku Krku »šeiitano dite« označuje vragoljasto dijete. U Dragi Bašćanskoj »šentani mali« je zločesto vražje, prokleto dijete. Takvom djetetu, još kažu »pasja viro«.''° Vrlo rano, i to baš u Bosni, zabilježeno je ime Santa, upravo nadimak čovjeku šantavu, a postalo je od osnove, koja je u šant-ati, šant-av. U ispravi Štipana, bana bosanskog iz 1351. spominje se »Ratko Santa, svidok i pristav«.*" Sve ovo podržava misao, da su stare lutke, zapravo jedna od njih, prikazivale Satana, kao šepavog v^raga, koji je nazvan Sante, kad je već gubio svoje sektaško značenje i prešao u ruke boraca protiv vanjskog neprijatelja. I u naše vrijeme jednoj se lutki daje ime neprijateljskog političkog vođe. Ima detalja u bogumilskoj umjetnosti u Bosni, koji podsjećaju, na naše lutke. Lutke Strašila — obučeni križ — kao i poljska strašila, imaju dodirnih crta sa velikim antropomorfnim križevima, koji su bogu- milima .simbolizirali Krista. Kod poljskih strašila još se negdje u narodu osjeća kultni značaj. Ona su apotropej, koji tjera uroke i druge nevolje od žita i vinograda. Negdje se nakon žetve na, polju pali slama, koja je bila u strašilu, a u Slavoniji baš na kupu slame znadu napraviti Strašila i igrati s njima. Na više stećaka prikazana su kola u kojima se plesačima ne vide noge. Za takve plesače na stećku u Brotnicama, Konavoska Brda, rečeno ^' Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, sv. 72, str. 465. '8 M. Lang, Samobor, Zbornik za nar. život, XIX, 1, str. 147. Prema iskazu prof. Vjekoslava Štefanića iz Drage Bašćanske. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, sv. 72., str. 464. 152 Saute i Pante mi je da predstavljaju duše mrtvih. Dakle duhove, bestjelesne, uznesene u kolu, što bi i lutke bez nogu mogle označivati. Na više stećaka u Radimlji prikazan je čovjek s dignutom desnom rukom nad kojom je kolut. Pod lijevom rukom mu je prikazano dijete. Različito ga tumače. Mene podsjeća na izjavu lutkara Nikole Brezica iz Timaraca, koji mi je rekao, da on uvijek u desnoj ruci diže lutku koja pobjeđuje, jer da je desna ruka jača. A nije li ovo naglašavanje desile, sretne, blagoslovljene ruke, u vezi s kultom sunca? Na spomenutim stećcima simbolizira ga onaj kolut iznad desne ruke. Tragove toga kulta u našim južnim krajevima još nailazimo u kretanju oko desne ruke, na oposun, za suncem. Na stećku iz Vrbljaiia prikazan je čovjek, koji u ruci drži štap, kojemu je na vrhu drugi štap vodoravno položen.** Veoma mnogo sliči na okosnicu naših lutaka, a i na vrteljku, koju su igrali pastiri kod stada u Popovu Polju u Hercegovini: zabili su dobar drveni kolac ii zemlju, a navrh njega učvrste plosnato drvo, koje se metne vodoravno. Dvojica uzmu »odapirače«, štapove u ruku, zatim sjednu na ono vodoravno drvo, svaki na svoju stranu, i odapiračinia upiru o zemlju, uslijed čega se neprestano vrte okolo, a da nogama ne dodiruju do zemlje.*^ U ovoj igri na vrteljki ima zanesenosti, koja se zapaža i kod naših lutaka. Na križu se vrte dva pastira. Ne će da dodiruju zemlju, kao da kriju noge poput naših lutaka. Cine se ispunjeni nečim, »božanstvom, suncem.« na čiji kult naliči njihova vrtnja u krugu. Lutke plešu kolo na klupi, a kad na paši mlatare rukavima čini se, kao da će se otkinuti od zemlje i poletjeti, što i učine pastiri u Slavoniji, kad nakon igre iz- vuku štap iz zemlje i ponesu. Tko se treba preobraziti? Tko treba svladati materiju, da živi du- hovno? Na prelima i na paši s lutkama vrlo često igraju mladići. Oni se u Slavoniji s lutkama natječu, tko će koga svladati ili premoći u dija- logu, kaO' na nekoj inicijacijskoj ceremoniji. U Meminskoj dječaci naj- prije spavaju, kao u nesvijesti, a kad im Djeda zasvira oni ustaju i plešu, svijetli su i veseli. S travkom u proljeće, obasjani suncem, dižu se na paši u krugu pastira. Ima više elemenata koji lutke stavljaju u nomadski ambijent. S njima igraju pastiri, motivi su im iz pastirskog života, čak ima lutaka koje prikazuju ovce. Bez sumnje se naše lutke kreću iz Azije na Balkan, a ovdje ih na bijegu nose možda najprije pastiri, koji su s njima uljepšavali svoje omladinske sastanke u prirodi. Svaki kraj gdje su se lutke zaustavile, nešto im je dao. Kao relikti jedne davne umjetnosti, one nose tragove inicijacija, kulta sunca i dualističkih vjerovanja. Sa Santom i Pantom duboko su u narod ucijepile ideju borbe, koja još uvijek na lutkarskim predstavama završava pobjedom pozitivnih ljudskih težnja. ** Prema fotografijama stećaka iz Enciklopedije Jugoslavije. 1. str. 640 do 649. *^ Lj. Mićović, Život i običaji Popovaca. Beograd 1952. str. 555. 153 Nikola Bonifacio Rožin Korekturna napomena uz str. 139 (gdje je riječ o tome, kako lutkar za svaku od lutaka mijenja glas): U Nijemcima (Slavonija) izvodi se na prelu igra s »vilama«. To su lutke izrezane iz kartona. Veličina 30 cm. Muškarac ima šešir i čakšire, ženskoj se učini suknja. Vide se noge. Posebno se izreže glava s vratom, trup, ruke i noge, pa se prišije. Karton se išara bojama, da se ne vidi konac. Lutka visi na koncu koji je napet između lutkarovih nogu i prišiven za hlače pod koljenom. Lutka se namjesti na konac tako, da joj konac prolazi ispod slobodnog dijela vrata,- koji je s glavom prišiven uz trup. Obično konac, i to crni, da se ne primijeti u večer, lutkar-vilovnjak prišije uz. hlače dok se u odžaku moli i sazi vi je vile. Lutke još zovu sestrice i i vištice. Kratkim koracima, koliko mu dozvoljava konac, dođe lutkar u sobu među prelce. Sjede za vrata i metlom učini krug pred sobom. Taj krug nitko ne smije preći, da mu se približi, jer će. kažu, odmah stradati od vila. Mušku lutku obično zovu Todor. Ženskoj dadu ime Mariška ili Juliška, prema susjednim Mađaricama, jer Hrvati u Nijemcima ne daju lutkama imena iz svoga sela. Obično je motiv igre ljubavi. U razgovoru lutke spominju brdo Aršanj u Mađarskoj i Šidski brijest, gdje se prema predaji sastaju vještice. Dijalog je u stihu poput poskočnica u kolu: Lutkar govori: Ajde Todo. Todore, Poigraj što bolje. Todor: Vidiš one malene, kako gledi u mene. A ja za nju ne ću. drugoj me okreću. Mariška: Todore, nevero. jajce šareno! Todor: Kaži meni, moja sestro mila, Jesi r sinoć na Aršanju bila? Mariška: Ćuti, brate, što te brige za to. Ni mi dao stari Kunić Mato. Kunić je bio popularni igrač s ovim lutkama. On je najprije nagjetao gajde pa svirao i namještao lutke na konac. Govorio im bilo što. Znao se narugati nekome iz društva. Kad su lutke razgovarale on je za svaku od njih mijenjajao svoj glas. Igra s »vilama« pamti se od starine u Nijemcima. Résumé »SANTE« ET »PANTE« (Marionnettes a main populaires de Croatie) En Croatie, on a découvert des marionnettes populaires du meme type qu'en Slovénie. L'auteur de la présente étude les a rencontrées, pour la pre- miere fois, au Medjimurje, en 1957. Des recherches ultérieures en ont révélé l'existence dans d'autres régions croates (Banija, Slavonie), dans la région de Dubrovnik (Konavle) et en Bosnie. L'auteur a pu noter leur diffusion meme parmi les Albanais (»Shiptares«) yougoslaves, ce qui donne lieu a poursuivre les recherches dans les pays balkaniques en général. En Croatie et en Bosnie, dans des proverbes, on rappelle »Sante« et »Pante«, noms populaires des ma- rionnettes de ce genre. Ce sont les memes noms qu'emploient les tziganes de Banija. 154 Sante i Pante Il est caractéristique pour les marionnettes du type »Sante« et »Pa/itetet en haillons et on l'enveloppe d'un fichu, en l'habillant, ensuite, d'un vetement de femme. Les marionnettes de ce type n'ont pas de jambes. C'est un seul acteur, d'habitude, qui les anime. Pour la plupart des cas, il se couche au-dessous d'un banc, couvert d'une cou- verture. L'acteur tient une marionnette de chaque main, et leve les marionnettes, des côtés, sur le banc qui leur sert de théâtre. En récitant le dialogue, l'acteur change de voix selon le personnage. A partir de la Slavonie et de la Banija jusqu'au Medjimurje, les marionnet- tes se sont développées en plusieurs variantes selon le support, la maniere du jeu et le nombre de personnages. Dans la Banija, les marionnettes ne se limi- tent pas a représenter des hommes, ce sont aussi des moutons qui entrent en scene. Il y a des marionnettes dont on enfonce le bâton vertical dans la terre, de maniere a rappeler les épouvantails des champs auxquels elles ressemblent, en effet; c'est aussi qu'on les appelle >Épouvantails< (Strašila). L'acteur se couche par terre, dans ce cas, parmi un couple de marionnettes, et saisit de la main les bâtons a l'endroit ou ils se coupent. Les marionnettes ne remuent donc, alors, que leurs »i>ras«. L'acteur reste visible. Quelquefois, il se couvre d'herbe ou de paille. Cette maniere de situer les marionnettes et de les animer est typique parmi les bergers de la Banija, de la Slavonie et de la Bosnie. Dans la Banija, avec les deux marionnettes qu'anime l'acteur couché au- dessous du banc, un protagoniste vivant aussi entre en scene. Il fait de la mu- sique, si les marionnettes doivent danser, et il les calme quand elles se battent. Il y a aussi des spectacles ou le public, par ses remarques et par ses exclama- tions, commente la pantomime des marionnettes. Dans la Banija et en Slavonie, les noms les plus populaires des marionnettes sont Sante et Pante. Le couple, avec ses disputes et ses rixes, est entré aux proverbes du peuple. Au Medjimurje, les marionnettes s'appellent Gašpar et Melko, mais on leur donne aussi de simples noms de paysans. C'est aussi l'usage ailleurs. Quand les marionnettes représentent un homme et une femme, elles s'appellent loica et Marica, ou Prokop et Petra. On appelle les marionnettes quelque part strašila (épouvantails), pastiri (bergers), cigani (tziganes), raz- bojnici (brigands), pijanci (ivrognes). Mais on leur donne des noms aussi selon leurs qualités: budala (imbécile), lupež (coquin). La marionnette de Sante représente souvent un personnage boiteux. Les scénarios des spectacles sont tres variés. Au Medjimurje, comme en Slovénie, cest a cause de la borne qu'on se querelle. Dans la Banija, on se bat a cause du bétail, ou bien ce sont deux soldats qui, a la frontiere, livrent un combat. Quelque part, des ivrognes mettent leur force a l'épreuve. Ou bien on se bat a cause d'une jeune fille. Il y a aussi des scenes d'amour et des coutumes de noce. Il existe la tradition parmi le peuple selon laquelle l'une des marion- nettes doit représenter un personnage bon et naif, et l'autre un personnage méchant et fourbe. La querelle et la rixe entre eux est inévitable. Meme, les moutons se frappent de leurs tetes. Les spectacles sont de breves scenes qu'on donne aux veillées de filage, aux noces et tres souvent au pâturage. En Croatie, les endroits ou les marionnettes du type en question ont été constatées sont, géographiquement, distants, mais il est significatif que tous, excepté la région de Konavle, se trouvent au Nord des rivieres d'Una et de Save qui les séparent de la Bosnie. Dans plusieurs endroits, en Croatie, la tradition raconte que les marionnettes sont arrivées de la Bosnie ou, en effet, elles exi- stent aujourd'hui encore, et on y mentionne Sante et Pante dans les proverbes. 155 i Nikola Bonifacio Rožin Il est bien probable que, selon la tradition, avec les fuyards, a l'époque des guerres des Turcs, les marionnettes soient arrivées de la Bosnie et des autres régions de l'intérieur du pays, car on en rencontre aujourd'hui encore aux endroits ou les fuyards se sont établis, ou bien qui ont été occupés par les Turcs. Il est important pour l'origine des marionnettes croates que la marionnette du meme type existe tres loin en Asie, au Tadjikistan. La différence en est ¦ieulement que, la, l'acteur vivant et visible anime une seule marionnette, tan- disqu'en Croatie, il y en a deux. C'est a l'Asie que renvoie aussi le nom de Pante, poisque »panta« est un mot perse au sens de »latte horizontale«. D'apres l'opinion de l'auteur, les marionnettes du type en question seraient entrées aux Balkans meme avant l'arrivée des Turcs, importées par les sectes dualistes, puisque ies marionnettes se présentent, en Croatie, par couples, en représentant toujours le Bon et le Mal, et que l'idée fondamentale de la plupart des spectacles de marionnettes en Croatie est la lutte entre les caracteres bons et mauvais. Il est, ensuite, d'avis que le personnage de Sante ait eu son nom en Bosnie, au 13« siecle, lorscjue les Hongrois faisaient les croisades aux patarins (»bogumili«). Il suppose que le personnage s'appelait, auparavant, Satan, et qu'il représentait le diable boiteux, connu dans les contes populaires, diable qui, d'apres la doctrine dualiste, est l'ennemi du Bon, de Dieu-Pante. Les guerres introduisirent en Bosnie le mot hongrois de .santa signifiant le boiteux. Le nom de Santa apparaît en Bosnie a titre de surnom d'un homme boiteux déja en 1351. Dans la lutte contre l'ennemi étranger, les patarins se servaient, peut-etre, des marionnettes comme de moyen de propagande, ou ils remplacerent le nom de Satan, personnage méchant et boiteux, par un mot railleur hongrois, comme si Satan était identique avec ce meme Hongrois, Santa, le diable guerrier. L'échange était facilité par la grande ressemblance des deux mois: Satan — Santa. Il est intéressant que, jusqu'a nos jours, le sujet tres fréquent des spectacles de marion- nettes est le combat entre deux soldats auxquels on attribue les noms des chefs de deux partis ennemis. Probablement, le nom de la marionnette des Konavle, Fide (chien), reflete, lui aussi, l'antagonisme entre des groupements religieux. Pour appuyer ses exposés, l'auteur cite des détails des monuments funé- raires (steéki) patarins qui rappellent les marionnettes de nos jours. Il mentionne aussi le jeu des bergers d'Hertzégovine, appelé vrteljka, par lequel il croit avoir découvert, dans les marionnettes, des vestiges du culte solaire et des cérémonies d'initiation. L'auteur conclut que les marionnettes du type en question ont leur origine en Asie, mais qu'elles recevaient, chemin faisant, des influences des milieux ou elles s'étaient fixées, et qu'aujourd'hui, en Croatie, elles manifestent d'une maniere artistique l'idée de la victoire des tendances positives du peuple. 156 NOVO O »NAŠI« TRADICIONALNI LUTKI Niko Kuret RaziskoTalno delo N. Bonifačića Rozina na hrvaškem etničnem ozemlju je, kakor priča njegova študija »Šante i Pante«, bistveno raz- širilo naše poznavanje ljudske lutke »s križem in ležečim lutkarjem«. Dosedanji pojavi tradicionalne lutke z ogrodjem v obliki križa in ležečim lut- karjem na slovenskem ozemlju — i: ugotovljena nahajališča, 2: domnevni okoliš razširjenosti, 3: poročila o potujočih lutkarjih z ročnimi lutkami, 4: domače (godčevske) ročne lutke Na Slovenskem svoječasnih raziskav* nismo intenzivno nadaljevali. Začasno smo se omejili samo na anketo, ki smo jo izvedli v prvi polo- * Gl. moje »začasno poročilo« Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem, v: SE 10 (195?) 113—124. 157 Niko Kuret vici I960.- Odziv nanjo je bil, žal, nezadovoljiv. Prinesla nam je tudi en sam nov podatek. Poročevalec' je videl predstavo 1946 na Višnjah pri Ambrusu v Suhi Krajini. Igra se samo na ohcetih, nastopata pa lutki v prizorih o davkarju in kmetu ali o dveh kmetih mejaših. Pokrajinsko bi se dal ta primer uvrstiti v okoliš Suha Krajina — Temeniška dolina.* Terensko raziskovanje bi morda odkrilo še več primerov in pomagalo določiti smer provenience. Za zdaj ga moramo odložiti. Med zapiski Instituta za glasbeno narodopisje (=GNI) v Ljubljani pa smo našli podatek iz Podveze pri Lučah v Gornji Savinjski dolini. Dne 11. julija 1958 je povedala Minka Mlačnikova dr. Valensu Vodušku,^ da je njen brat Tomaž Mlačnik, »ki so ga na Ogrskem ubili« (?), znal narediti »Gašperja in Miho«, ponavadi takrat, ko so meli proso. Legel je pod klop (»stol«) in z vsako roko zgrabil za »kol«. Nanj je nasadil »pruštof« in klobuk. Na klopi je bil snop prosa, ki bi ga mo- rala »Gašper« in »Miha« (tako je bilo lutkama ime) zmeti. Toda eden navzočih je začel ščuvati Miho: »Udar Gašperja!« Ta si ni dal dvakrat reči. Tako je namesto metve prosa nastal pretep. Ta očitni sorodnik međimurskih junakov »Gašparja« in »Melka«" je utegnil priti naravnost iz Međimurja (»Ogrskega«?), ako je Tomaž Mlačnik večkrat zahajal tjakaj, kar bi moral pojasniti ponovni obisk v Podvezi. Ni pa tudi izključeno, da je bilo — podobno kakor v Suhi Krajini — neko doslej neugotovljeno središče v Savinjski dolini, odkoder so se lutke širile v Gornjo Savinjsko dolino in v dolino Pake-Saleško dolino (Plešivec)." To bi morda dognalo raziskovanje na licu mesta, ki zanj še ni bilo priložnosti. Po dosedanjem stanju naših raziskav imamo torej na Slovenskem tri lutkovna središča: Ptujsko polje. Suho Krajino-stiško okolico in Savinjsko-Šaleško dolino. Preglednica naj pokaže morfološko razčlenitev posameznih doslej znanih primerov. (Glej tabelo na strani 159.) Vsi primeri se reducirajo na najpreprostejšo dramatske akcijo — na pretep. Kažejo se neke značilnosti: Ptujsko polje pozna živega protago- nista, ki ga drugod ni, vsaj ne z izrazito vlogo; savinjsko-šaleški okoliš se omejuje na pantomimo, ki jo usmerjajo gledalci. Besedilo se povsod ^ Vprašalnica št. (= vpr.) 8. B Inštituta za slovensko narodopisje SAZU (=: ISN) v Ljubljani 1960 (priloga Glasniku Slovenskega etnografskega društva 2, 1959/60, št. 3). ' Vpr. 8. B. 1. * Prim. primer z Ilovca pri Mekinah nad Stično v zapisu dr. Milka M a t i - četovega, SE n. d. 116—119. 5 GNI T. 33. B, 5, 53-5, 28. « Melko je kajkavska okrajšana oblika imena Melhior (kakor je tudi v slo- venščini Miha lahko <;Melhior). ' Prim. opis dr. R. Hrovatina. SE n. d. 119—120. 158 Novo o >naši< tradicionalni lutki improvizira, dejanje pa je vzeto iz neposrednega zanimanja kmečkega okolja: meja, mlatev, davkarija. Povsod so lutke del občestvenili zabav (ohcet, fantovska gostija). To je vse, kar doslej vemo o tradicionalni lutki na slovenskih tleh. Na tem mestu ne bi želel opustiti ekskurza o pravih ročnih lutkah, ki smo o njih dolgo časa sodili, da jih naše ljudstvo ni sprejelo, kakor jih je sprejelo ljudstvo v Italiji (Facanapa, Pulcinella, Arlecchino itd.), Nemčiji (Kasperl, Tiinnes itd.), na Češkem (Kašparek), v Rusiji (Pe- truška). Že navedena vprašalnica (ISN vpr. 8 B) je prinesla glede tega nekaj skromnih podatkov, ki jih ne gre zametati. Konkretno jih dopol- njujejo terenski zapiski Etnografskega muzeja (=EM) v Ljubljani (Marija Jagodic) in Instituta za glasbeno narodopisje (dr. Zmaga Kumer). Kar ne zavedamo se več, da so — kakor povsod drugod — tudi pri nas po mestih in podeželju pred prvo svetovno vojno hodili potujoči lutkarji z »Gašperčkom«. Sistematično ni še nihče raziskoval, odkod so prihajali, kdo so bili, katere kraje so obiskovali, kaj so igrali. V arhivih naših mest (n. pr. v ljubljanskem mestnem arhivu) bi se dal morda najti kakšen drobec, kaj več pa bo danes že težko ugotoviti.^ 8 Opozarjam na anekdoto, ki jo je omenil rajni akad. slikar Milan Kle- menčič v predgovoru k izdaji lutkovne igre Ivana Laha »Snegulčica« (Ljub- ljana 1953, Lutkovni oder 10): Ko se je (po prvi svetovni vojni, op. N. K.) Lah obrnil na dr. Ivana Tavčarja, da bi dovolil uporabo dvorane v Mestnem domu za lutkovne predstave, ga je ta omalovažujoče zavrnil: »Napravite šotor v Tivo- liju in producirajte se tam s svojim Kašperlom!« — Stari Ljubljančani se zares spominjajo lutkarjev v Tivoliju (op. N. K.). 159 Niko Kuret Poročevalec iz Bohinjske Bistrice" omenja, da je v prejšnjih časih kak potujoči lutkar tam »za denar kazal« »Gašperčka«. Podobno govori poročilo iz Velesovega nad Kranjem*" o potujočih »komedijantih« z lut- kami. Da so potujoči lutkarji zašli v kraje, ki so bili tiste čase dokaj od rok (Bohinj!), je prav značilno.** Poročil od drugod nimamo, imamo pa zanimiv zapis iz — tudi dosti odročne — Tuhinjske doline. Marija Jagodičeva (Makarovičeva) je zapisala*^ 10. septembra 1954 po pripo- vedovanju tedaj 68-letne Marjete Zoretove (p. d. pri Ocepku, Buč 22) in tedaj 84-letnega Martina Zoreta (p. d. pri Jernaču, Laze 19), da je godec Marječkar (?) z Jastrebnega pri Špitaliču igral z lutkama »Metko in Koširja (ali Koželja)«.*^ Marjeta Zoretova je to gledala »pri Kavsarju na Lazah ob ženitovanju pred 50 leti«. Godec je — po pripovedovanju obeh — razpel »rjuho čez kot« in zadaj igral z dvema lutkama, ki ju je »imel na rokah«. Poprej »je nosil roke skrite navzkriž pod pazduhami«, da ljudje lutk niso videli. Metka je imela ruto na glavi, Košir-Koželj pa klobuk. O vsebini igre ni nič znanega. Martin Zore je vedel samo po- vedati, da so »pripravili vina in klobas« in da je Metka vprašala: »Boš dal kaj za pijačo?«, Košir-Koželj pa je odvrnil, da bo. Godec je dobro posnemal moški in ženski glas. Za »Marječkarjem« »ni nihče več igral z lutkami«.** Ta odmev potujočega Gašperčka je vsekakor zanimiv. Godec je zrednciral »oder« na preprosto pregrinjalo, ki pri ročnih lutkah povsem zadošča. Kakšni sta bili lutki in kakšna je bila igra, ne v-emo in najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Morda pa smo imeli več takih lutkarjev (godcev), ki jih je zamikal vzgled potujočega 'komedijanta«?*^' " TSN vpr. 8. B. 9. 1» TSN vpr. 8. B. 15. " Tuje poreklo lutkarja iii bila ovira. Predstave so bile lahko samo panto- mimične, zato ni bilo važno, ali je lutkar znal slovensko ali ne. '2 Po njenem pripovedovanju in zapiskih zabeležil še sam in vložil v arhiv (ISN II. 51). — Isto je zvedela ekipa Instituta za glasbeno narodopisje 9. maja leta 1960 pri Neži Drolčevi, roj. 1902 (p. d. pri Cejstnarji), Mali hrib 6 (zapis dr. Zmage Kumrove — GNI T. I. B, 44). " Zapis GNI navaja »Košir pa Meta«. >* GNI T. I. B, 44. Naj samo omenim, da so tudi v Srbiji pred prvo svetovno vojno obisko- vali »crkvene sabore« (žegnanja) in semnje (vašare, panadjure) potujoči lutkarji z ročnimi lutkami. Hvaležen sem srbskemu lutkarju Božu Valtroviću iz Beograda za njegovo sporočilo v pismu z dne 18. novembra 1960. kjer pravi med drugim: To »vašarsko pozorište lutaka« vodio je nekad poznati Milorad Raj- čević. »čovek sa četiri sise« (četiri bradavice na prsima). I lutke su bile slične »Kasperlu« i njegove družine, samo što se »Kasperl« tu zvao »Todor«. Pretstava je uvek bila ista, jednolična. Todor bi se posvadjao sa ženom. Ona ga je u šreljbi poslala dođavola, đavo (vrag) bi došao da ga odnese, pa bi se Todor i đavo potukli i đavo bi najzad ubio Todora. Tada nailazi Todorova sahrana, a za kovčegom ide njegova žena i kuka, narice: Kuku Todore! Kuku Todore! Po tom refrenu je i to pozorište dobilo popularno ime »Kuku Todore«. 160 Novo o »naši« tradicionalni lutki O »naši« tradicionalni lutki sem imel priliko predavati na I. kon- gresu za tradicionalno lutkarstvo v Liegeu 1957.*" Za razstavo ob isti priliki sem prispeval originalnega »lileka«, izdelek Franca Šmigoca iz Bukovec pri Markovcih. Y pisani množici tradicionalnih lutk z vsega sveta je bil unikum in je vzbujal mnogo zanimanja in ugibanja. Obetal sem si izmenjavo mnenj o izvoru »naše« lutke in o morebitnih sorodnih oblikah pri drugih narodih.*^ Toda oblika je bila Zahodu po- polnoma neznana in mi ni mogel o njej nihče ničesar povedati. Ker sem vztrajal na svoji domnevi, da je lutka te oblike doma nekje na jugo- vzhodu, sem zelo obžaloval, da na kongresu ni bilo zastopnikov Bolgarije in Romunije. Pač pa sem prosil za pomoč zastopnika Grčije in Turčije. Dr. Demetrios Lukatos iz Laografskega instituta grške Akademije znanosti v Atenah je takoj jeseni 1958 raziskal grško ozemlje glede na lutko našega tipa. Y obširnem pismu z dne 12. decembra 1958 mi je sporočil uspeh. »Liknites«** pod tem imenom v Trakiji ni znan, lutko- dete imenujejo [icupó (dete) ali jtaiôi (otrok). Nikjer pa ni mogel odkriti sledu o lutki, ki bi utegnila biti derivat tega pustnega rekvizita. »Dete iz lesa vsekakor obstaja in to nas kot raziskovalce lutk seveda zanima. Lažna mati (navadno moški) se igra nekoliko z njim, ga položi v košaro, govori z njim in ga vrže na tla. To je vse. In to traja samo nekoliko hipov med običaji v pustnih dneh.«*" Tip »naše« lutke je torej v Grčiji znan kot rekvizit pustnega obi- čaja, a ne kot lutka v našem smislu. Že 1954 pa je odkrila takšno lutko »kompleksna naučna ekspedicija« bolgarske Akademije znanosti, ne da bi mi o tem kaj slutili! Lutko je našla vDobrudži, v vasi Sevarju (okr. Kubratsko). Ako bi bil bolgarski zastopnik navzoč 1957 v Liegeu, bi nam bil to lahko povedal in tako prihranil mnogo ugibanja. Žal, so tudi znanstveni stiki z bolgarskimi kolegi tako labilni, da sem dobil posebni odtis iz poročila o navedeni »ekspediciji«^" od ugledne bolgarske koleginje Rajne Kacarove-Kukulove *" Gl. kongresno poročilo »Quand les Marionnettes du Monde se donnent la Main ...« Congres international de la marionnette traditionnelle. Commission du Folklore de la Saison Liégeoise, Liege 1958: Niko Kuret, La marionnette traditionnelle des Slovenes, 204—212, in v seznamu razstave (v isti knjigi, 427 si.) : Marionnettes Slovenes (Yougoslavie) 473—474, št. 263, 264 (z dvema slikama). " Prim. Niko Kuret, Slava in propad folklorne in historične lutke. SPor. (15. septembra 1958) št. 216, in isti, K prvemu mednarodnemu kongresu za tra- dicionalno lutkarstvo v Liegeu, v: SE 12 (1959) 232—233. ** Prim. mojo hipotezo (SE, n. d. 122), po kateri bi utegnila biti »naša« lutka zaradi svojega ogrodja (križ) v sorodu s podobno izdelanim »detetom«, ki naj bi se po Dawkinsu oziroma po Vizyenosu imenovalo »liknites«. »Baba« (ali »katsivela« = naša »ta stara«) nosi v pustnih obhodih s seboj to dete, ki naj bi predstavljalo novorojenega Dioniza. *" »Ta star« in »ta stara« nastopata med drugim tudi v Dobrepoljah. V Za- gorici smo ju letos (1962) fotografirali: ta stara nosi s seboj dete iz cunj! 2» Kompleksna naučna dobrudžanska ekspedicija prez 1954 godina: Rajna Kacarova-Kukulova, Dnešnoto s' stojanie na narodnata pesen i tancovija foklor v Dobrudža. Sofija 1956, 139—162. 11 Slovenski etnograf 151 Niko Kuret Šele z veliko zamudo... Tudi ona je zvedela, kakor mi piše, »šele zadnji hip pred odhodom, da v Sevarju igrajo z lutkami, ki plešejo. Fotografirali smo ob 7.30 tik pred odhodom ekspedicije, zaradi slabe svetlobe v zgodnji uri se posnetki niso posebno posrečili« (gl. si.). Zgodilo se je tisto, kar nam še danes brani, da bi mogli ugotoviti medsebojno zvezo nahajališč lutk tega tipa. Ljudem se zde tako malo pomembne, predstave so tako poredko na vrsti in raziskovalcem so tako neznane, da se jih pri izpraševanju zlepa kdo ne domisli! Podrobnosti o dobrudžanski lutki mi niso znane. Slika (gl. tabla VL si. B) kaže na tleh ležečega in pokritega lutkarja, ki drži v vsaki roki slabo vidno lutko. Še najbolj je podobna »punčki iz cunj«. Ali je v njej kakšno ogrodje (križ, prečnik), ni mogoče ugotoviti. Po navedbi poro- čevalke lutki samo plešeta, in sicer ob tejle pesmi: Ot planina sliza, mamo, mlado ovčarče, na ramo si m)si, mamo, potkovan krivak, a na krivaka sini šalvari, sii)i šalvari, mamo, se naparcali.^i Kolikor vem, se bolgarski kolegi ob pojavu te lutke niso posebej ustavljali in dvomim, da se z njo kdo posebej ukvarja, dasi bi to bilo želeti. Medtem pa je začel z raziskovanjem tudi zastopnik Turčije na kongresu v Liegeu, univ. prof. dr. Pertev Naili B orata v (Ankara-Paris). Zaradi zaposlenosti v Parizu mu terensko raziskovanje na sedanjem turškem ozemlju sicer ni mogoče, vendar mi je neposredno po kongresu že lahko sporočil zanimiv podatek. Lutka v »našem« načinu je razširjena med Turkmeni v Južni Anatoliji. »Igralec-lutkar leže na tla in si pokrije glavo. Roke si našemi kot dva človeka, mladeniča in mladenko, na kolenu (?) pa je tretja (lutka), ki predstavlja zlobno starko in se imenuje ,Comče Gelin'. Dialogi in dejanje se improvizirajo. Igra se ime- nuje ,Kara-Dž()r'«.22 Podrobnejših podatkov ni, raziskave v Turčiji sami bi utegnile biti zelo plodne, kaže pa, da nanje še lep čas ni misliti. Pri zasledovanju »naše« lutke smo pomaknili črto po zaslugi raz- iskovanj Nikole Bonifačića Rozina s Hrvaške v Bosno, iz Bosne v Konavle in od ondod na Kosmet. Bolgarski kolegi so nam jo pomagali potegniti do Dobrudže. Podatek A. R. Yalgina — po posredovanju B. N. Boratava — pa kaže daleč naprej na vzhod, v Malo Azijo, v Južno Anatolijo! To je vsekakor napredek. 21 Dobil sem tudi rokopisno zabeleženi napev in ga priložil gradivu (Institut za slovensko narodopisje SAZU). 22 Podatek je iz dela: Ali Riza Yalgin, Cenupta Tiirkmen Oymaklarl. I. Istambul 1931—1932, 53—54. — P. N. Boratav dostavlja, da se naziv »Kara- džiir« ponavlja tudi v nekih ljudskih pravljicah v oblikah »Kara-čor« in »Kara- čol«, pomeni pa isto. V ljubezenskih romanih, ki opisujejo smrt obeh zaljub- ljencev, zrasteta na njunem skupnem grobu dve vrtnici (fant in dekle), vmes pa trnov grm (Kara-čali = zlobna starka), ki obema vrtnicama brani, da bi se združili... 162 Novo o »naši« tradicionalni lutki Opozorilo na tadžikijsko lutko, ki smo zanj hvaležni N. Bonifačiću Rožinu, podaljšnje našo črto sicer res pod vrhove Pamirja, vendar ne smemo prezreti, da gre za tipološko varianto. Tadžikijska lutka je pravzaprav tako imenovana »solo-lutka«, kakršna v rafinirani obliki nastopa še dandanes tudi na zahodu! Zanimivo je pač to, da jo je mogoče ugotoviti tako daleč na vzhodu, v Tadžikistanu. V turški Armeniji, v Erzincanu (Ersingjanu) jo je videl 1939 P. N. Boratav. V pismu mi sporoča, kako poteka taka predstava. Kmečki lutkar sede na tla in si zakrije spodnji del života in eno roko. Na drugo roko si natakne lutko, ki Domneona migracijska pot tradicionalne lutke. 1: predstave z dvema lutkama; — 2: predstave z eno lutko predstavlja otroka. (Ogrodja v obliki križa ne omenja.) »Lutkar je igral mater; igra je bila dvogovor med otrokom in materjo,, pri čemer je mati poredneža tudi nabila...« V neposredni preteklosti so kazali takšno lutko tudi sejmski glumači v Srbiji. To je bila »lutka koju drži čovek i govori iz trbuha ili obično.«^' Prevzela je ime od junaka ročnih lutk (gl. op. 15), tako da tudi njo imenujejo »Kuku Todore«. Tehnično do skrajnosti izpopolnjene lutke te vrste srečuješ po- kabaretih zahodnega sveta. Artist-lutkar se pogovarja z njo s svojim normalnim glasom in si odgovarja iz trebuha. Spominjam se, da sem pred nekaj leti v dunajskem Pratru gledal duhovitega lutkarja, ki se je »pogovarjal« s svojim na- vihanim »Maxijem« in s tem zabaval množico sprehajalcev. Ta tip lutke sodi po vsem, kar o njej vemo, bolj k ročnim lutkam kakor k »našemu« tipu lutke z ležečim lutkarjem! ^' Sporočilo Milene Nikoličeve, direktorice Muzeja pozorišne umetnosti, Beograd, z dne 18. februarja 1%0. 163 Niko Kuret Domnevna migracijska pot (gl. zemljevid na str. 163) in razširjenost obeh tipov lutk dovoljujeta sklep, da je tadžikijska solo-lutka prodrla v Evropo že v antiki ali najpozneje v srednjem veku s potujočimi glu- mači. Predstave z ležečim lutkarjem ter dvema ali tremi lutkami pa so verjetno prišle na Balkan šele s Turki. Medtem ko se je lutka prvega tipa razširila kmalu po vsej Zahodni Evropi, pa se vprašujemo, ali so predstave drugega tipa segle čez slovensko etnično mejo. Teoretično bi se bile mogle udomačiti povsod, kamor so prodrli Turki, prav majhna pa je verjetnost, da bi jih zasledili v Zahodni Evropi. Podatkov o tem doslej še ni. Čeprav so navedeni podatki sporadični, deloma nepopolni in ne- jasni, pa so vendar vprašanje »naše« lutke raztegnili v tolikšno širino, da 01 »naši« lutki ne moremo' več govoriti. Sistematično raziskovanje vseh prizadetih področij bi pokazalo — ako bi ga bilo mogoče izvesti — presenetljivo kontinuiteto od Azije do Slovenije in bi osvetlilo tip lutke, ki ga ne pozna nobena zgodovina lutkarstva in se nima svojega imena. Sklepi, ki se nam ob tem vsiljujejo, niso več zgolj hipoteza. Da je »lutka s križem in ležečim lutkarjem« doma v Aziji, najbrž ni več dvoma. Da so jo prinesli na Balkan Turki, je več kot verjetno. Da je ob turških vpadih prišla v naše kraje, je po vsem tem naravno. Kako pa so šla pota od »turške meje« do Suhe Krajine aH do Savinjske doline, za zdaj še ni mogoče pojasniti. Godčevsko izročilo, vojaška služba, sezonsko delo so imeli pri tem svoj delež, a tudi — do danes še komaj raziskana — kolonizacija turških elementov (ranjenci, ujetniki, prebegi) na sloven- skem ozemlju bi utegnila imeti svojo vlogo. Raziskovanje tega tipa tradicionalne lutke postaja po vsem tem nova, zanimiva znanstvena naloga v našem domačem in v širokem med- narodnem merilu. Résumé DONNÉES NOUVELLES SUR LA MARIONNETTE TRADITIONNELLE EN SLOVÉNIE Apres un compte-rendu de l'auteur sur les recherches effectuées au sujet de la marionnette traditionnelle en Slovénie, publié au »Slovenski etnograf« 10 (195?) 113—124 (rappelons aussi la communication de l'auteur au Congres de la Marionnette Traditionnelle a Liege, en 1958), les investigations ultérieures n'ont donné que de modestes résultats. On n'a découvert la marionnette du type en question que dans deux autres localités encore. Il s'ensuit de la carte a la p. 15?, quel est Vétat actuel de nos connaissances sur la diffusion de la marion- nette traditionnelle en Slovénie. On y distingue trois zones de diffusion (legenda no. 2), mais on ignore encore, comment les marionnettes aient pu y arriver. 164 Novo o »naši« tradicionalni lutki Les upectacles se réduisent partout a la rixe, quelquefois, un protagoniste vivant prend part a faction qui, ailleurs, se déroule en pantomime, encouragée par les spectateurs. Le scénario en est la querelle autour de la home de deux fermes, le litige de deux batteurs en grange ou la dispute entre le percepteur et le paysan. Le dialogue est toujours improvisé, et le spectacle a lieu lors des fetes de la communauté de village (noces, festins de la Jeunesse — voir planche F/, A, 1—2). L'auteur fait remarquer, en passant, les rares mentions, en Slovénie, des guignolistes ambulants, et attire l'attention sur un cas de guignol folklorisé. Le type de la marionnette traditionnelle slooene-croate, caractérisé par sa construction (support en forme de croix rappelant l'épouvantail des champs) et par la technique du jeu (l'animateur couché sous un banc, dissimulé, et tenant debout, des deux mains, les deux marionnettes, a gauche et a droite du banc) est inconnue dans l'Europe Occidentale. L'auteur supposait, des 1958, son origine balkanique qu'il liait au >liknites« des coutumes carnavalesques de Grece, et y voyait une importation turque. Grâce aux renseignements de deux partici- pants du Congres de Liege, M. Démétrios Loucatos (Athenes) et M. Pertev N. Boratav (Ankara-Paris), il est a meme de constater, pour le moment, que la marionnette du type >liknites«, en Grece, n'e.xiste pas (la dénomination meme a été employée par Damkins, d'apres Vizyenos, et est inconnue parmi le peuple de Thrace), mais qu'il est répandu en Asie Mineure, parmi les Turkmenes de l'Anatolie Méridionale! L'auteur regrette le trop grand retard avec lequel il a pu prendre note des explorations des collegues bulgares cpii, en 1954 déja (!), ont rencontré ce meme type de marionnette dans la région de Dobroudja (planche VI, B, p. 1441145). Grâce aux donnés récentes, recueillies par U. Nikola Bonifačić Rožin, il devient plus aisé de suivre le chemin de migration de notre marionnette. Avant de s'établir en Slovénie, elle s'est répandue en Croatie, en venant de Bosnie et de la région de Dubrovnik (Konavle), tout en étant connue aussi chez les Albanais. Les explorations bulgares permettent de suivre son chemin a travers la Péninsule Balkanique et de s'arreter, grâce a la mention d'un auteur turque, M. Ali Riza Yalgin, en Asie Mineure! Il ne faut, toutefois, voir qu'une variante typologique de la marionnette en question, si M. Bonifačić Rožin mentionne la marionnette seule du Tadjikistan. Cette marionnette-ci est, d'apres son genre, en effet une marionnette »guignoU, répandue, d'apres M. P. N. Boratav. aussi dans la partie arménienne de laTurquie. On la rencontre dans les Balkans (en Serbie), elle a eu sa diffusion dans l'Europe toute entiere, et est appréciée surtout par les ventriloques. La carte a la p. 163 représente le chemin supposé de migration de notre type de marionnette: des spectacles a deux marionnettes (legenda no. 1) et de ceux a une marionnette seule (legenda no. 2). Il est probable que la marionnette du type tadjique ait pénétré VEurope dans l'antiquité ou, au plus tard, au moyen âge, par l'intermédiaire des jongleurs ambulants. Le spectacle a deux (ou trois) marionnettes n'est entré aux Balkans, vraisemblablement, qu'avec Voccupation ottomane. Si les spectacles a une marionnette seule rappelant le guignol se sont bien répandus dans tout VOccident, on se demande, si ceux a deux (ou trois) marionnettes aient franchi les frontieres ethniques Slovenes. Théoriquement, ils auraient pu s'établir partout, ou les Turcs avaient mis pied, mais on en trouve- rait difficilement dans l'Europe Occidentale. Les données en font défaut. Bien que les données recueillies jusqu'a présent ne soient cjue sporadiques, incompletes et, parfois, vagues, la notion de la marionnette traditionnelle you- 165 Niko Kuret goslave s'est tellement élargie qu'on ne peut point la considérer tout simplement iyougoslaoet. Les explorations systématiques des régions en question — a partir de la Slovénie jusqu'aux contrées du Pamir — ne tarderont pas d'établir une continuité frappante et de mettre en lumiere un type de marionnette que ne mentionne aucune histoire des marionnettes et qui, jusqu'a présent, n'a meme pas de nom! Voila donc un nouveau sujet de recherche assez intéressant des points de vue régional et international. 166 BALADA O MAŠČEVANJU ZAPUŠČENE LJUBICE Zmaga Kumer Začelo se je s komentirano radijsko oddajo terenskih posnetkov slo- venskih ljudskih pesmi, ki je vsebovala opazko, da pesmi najstarejše oblike nimajo kitic, ampak so sestavljene iz posameznih, zapored se vrstečih verzov. Ta opazka je vzpodbudila kostelskega rojaka J. Cre- goriča, da je v Glasniku Slovenskega etnografskega društva (1. II, št. 4) objavil eno takih najstarejših pesmi, kakor si jo je bil v mladih letih zapisal v domačem kraju. Objava zanimivega besedila je bila povod za prvi obisk sodelavcev Glasbeno narodopisnega inštituta v Kostelu, kjer smo posneli ne le omenjeno pesem, ampak odkrili še druge redke pri- povedne. Pa je naneslo, da je prišla v institut kamniška okoličanka dogovarjat se za snemanje v domači vasi^ slišala kostelski posnetek in se spomnila, da tudi njena soseda znata nekaj podobnega. Tako smo našli v Vrhpolju pri Kamniku gorenjsko varianto. Na sorodne primere v Štrekljevi in Glonarjevi zbirki je opozoril že Gregorič sam. Stvar je postala mikavna, vredna brskanja po drugih zbirkah in nenadoma se je pokazalo, da cela vrsta naših pesmi pripo- veduje isto snov, čeprav vsaka po svoje. Kajpak se je vzporedno pojavila misel o morebitnem obstoju podobnih primerov pri drugih narodih. Nazadnje se je zgodba, ki se je bila začela z radijsko oddajo, končala pred skladovnico zapisov, ki naj bi ob konkretnem primeru dali ali vsaj poskusili dati odgovor na načelno vprašanje: Ali more vsakdanje živ- ljenje vplivati na nastanek oziroma razvoj ljudske pripovedne pesmi in kako? I Jedro o maščevanju zapuščene ljubice je vsakdanje preprosto: Fant (takoj po poroki) zboli na smrt (in umrje), ker je bil zapustil svojo ljubico (in se oženil z drugo) pa si tako nakopal dekletovo maščevanje. Doslej zbrano gradivo obsega 20 različno naslovljenih, bolj ali manj popolnih oziroma izrazitih primerov, ki so bili zapisani v spodaj na- vedenem časovnem zaporedju. Z zvezdico označeni imajo tudi melodijo, narekovaj pomeni, da je pesem navedena s prvim verzom. 167 Zmaga Kumer * 1. Začarani ljubeč, zapisal (zps.) v Cerovcu St. Vraz leta 1837 (gl. NPI,* 64 sl. = Kuhač=' IV, št. 1543 = SNP' 1/204= SŽ,* 104). 2. Z boleznijo kaznovana nezvestoba, zps. v Cerovcu St. Vraz pred 1839 (gl. SNP 1/823). 3. Z boleznijo kaznovana nezvestoba, zps. v Cerovcu St. Vraz pred 1839 (gl. SNP 1/825). *4. Nezvesti ljubi želi od ljube zdravja, zps. v Ziljski do- lini M. Majar sredi 19. stoletja (gl. SNP 1/819 = NPKS,^ str. 19, sl. = Kuhač II, št.672). 5. Lambergarjeva ž eni t va in smrt, zps. na Gorenjskem M. Ravnikar-Poženčan pred 1841 (gl. SPKN" III, 52, si. = SNP 1/18). 6. Začarani ljubeč, zps. v Framu O. Caf pred 1855 (gl. SNP 1/205). 7. Z boleznijo kaznovana nezvestoba, zps. v Framu O. Caf pred 1855 (gl. SNP 1/824). 8. Nezvesti ljubi želi od ljube zdravja, zps. v Pred- dvoru M. Valjavec pred 1884 (gl. SNP 1/820 = Kres IV, 179). 9. Nezvesti ljubi želi od ljube zdravja, zps. v Šentjer- neju na Dolenjskem Fr. Hudoklin pred 1887 (gl. SNP 1/821). 10. Nezvesti fant, zps. v Makolah Lojza Šalamun (gl. njeno roko- pisno zbirko v Štrekljevi zapuščini v Narodni in univerzitetni knjiž- nici). 10. Zapuščena se maščuje, zps. v Ihanu A. Breznik 1899 (gl. SŽ, 110). 12. »Fantič moj na Troie v an dr a«, zps. v Ihanu A. Brez- nik 1899 (gl. III. zv. njegove rokopisne zbirke v Štrekljevi zapuščini). *13. » J a z bi se rad oženil«, zps. v Keblju pri Oplotnici J. Lešnik 1908 (št. 11.953 v GNP). 14. »Komer se d r e m 1 e , naj gre spat«, zps. pod Šmarno goro neki dijak (odlomek, pomotoma med zazibalkami v SNP IV/8180). *15. »K term u se dremle, nej gre spat«, zps. v Klečah pri Dolu Fr. Kramar 1910 (št. 8948 v GNI = SŽ, 111). *16. »Komor se dremle, naj g r e s p a t«, zps. v Rovtah na No- tranjskem Fr. Kramar 1914 (št. 10.444 v GNI). *17. » J a z bi se pa rad u ž e n u«, posneto na magnetofon v Vrh- polju pri Moravčah 1957 (št. 21.417 v GNI). 1 NPI = St. Vraz, Narodne pesmi dirske, Zagreb 1859. 2 Kuhač = Fr. S. Kuhač, Južno-slovjenske narodne popievke. I—IV, V, Za- greb 1878—1881, 1941. ' SNP = K. Štrekelj, Slovenske narodne pesmi. I—IV, Ljubljana 1895—1925. * SŽ = J. Clonar, Stare žalostne, Ljubljana 1939. = NPKS = J. Scheinigg, Narodne pesni koroških Slovencev, Ljubljana 1889. ' SPKN = (E. Korvtko), Slovenske pesmi krajnskiga naroda, I—V, Ljub- ljana 1839—1844. ' GNI = Glasbeno narodopisni institut v Ljubljani. 168 Balada o maščevanju zapuščene ljubice *18. »M i n d e Š , M in de š velika vas«, posneto v Slavskem lazu pri Kostelu 1960 (št. 23.968 v GNI = zps. J. Gregoriča iz leta 1923 do leta 1925, gl. Glasnik SED II, št. 4). *19. »Ker mu se drenile, naj gre spat«, posneto v Vrlipoiju pri Kamniku 1961 (št. 24.097 v GNI). *20. »M i n d e š , M i n d e š velika vas«, posneto v Čolnarjih pri Kostelu 1961 (št. 24.367 v GNI). Najdišča pesmi o maščevanju zapuščene ljubice, i. »Gorenjska« skupina, 2. »Štajerska« skupina, 3. Pokrajinsko nedoločena skupina Priloženi zemljevid kaže pokrajinsko razširjenost pesmi oziroma naj- dišča naštetih primerov. Videti je, da je balada znana najbolj na Gorenj- skem in Štajerskem, medtem ko so zapisi od drugod vsaj za zdaj le še izjeme; ni rečeno, da bi morebitna poizvedovanja na bodočih terenskih raziskovanjih ostala brezuspešna. Na prvi pogled se zdi, kakor da pokrajinska pripadnost pesmi in oblikovanje vsebine nista prav nič v zvezi. Da temu ni vedno tako, po- kaže motivična analiza posameznih primerov. S tekstovnega vidika, glede na uporabljene motive, moremo vse gradivo razdeliti v tri skupine. Prva obsega št. 5, 11, 14, 15, 16, 18. 19 in 20 gornjega seznama, to je 5 gorenjskih ter enega notranjskega in 2 belo- 169 Zmaga Kumer kranjska. Druga skupina obsega št. 3, 6, 7, 10, 13, 17, ki so razen zadnjega gorenjskega sami štajerski primeril Tretja skupina je pokrajinsko me- šana: 2 primera sta gorenjska, po 1 dolenjski, koroški in štajerski (št. 2, 4, 8, 9, 12). O pripadnosti' št. 1 bomo govorili pozneje. Za p r v o »g o r e n j s k o« skupino variant je značilno, da je dejanje zgodbe postavljeno v Mengeš. Nezvesti ženin je praviloma Anzel, zapuščena ljubica pa Marjetica. Vsebinsko ogrodje balade se da strniti v naslednji povzetek: Ko se je Anzel (ali: mladi Lamberg) ženil, je na- ročil svatom, naj čez Mengeš grede ne piskajo in ne vriskajo, da jih ne- bi slišala njegova prva ljubica. Svatje pa so se vpijanili in pozabili na naročiloi. Njih vriskanje je slišala Marjetica (tudi: Jelenčika, Katra, mlada Urška) in Anzelnu zapretila. Vzela je piskerc korenčka in ga dala kuhati brez ognja in brez vode. Ko je začel korenček vreti, je začel Anzel umirati in ko je napočil beli dan, je bil že »na pare djan«. Znotraj tega vsebinskega ogrodja so nekatere zanimive podrobnosti, ki odlikujejo eno ali drugo varianto in si jih je zatoi vredno natančneje ogledati. Ustavimo se najprej za trenutek pri imenih nastopajočih oseb. Ženin se imenuje Anzel, tako kot n. pr. mrtvec, ki pride po ljubico (SNP 1/61 do 63), fantič v baladi o velesovski nunici (SNP 1/273), snubec v pesmi o ugrabljeni mlinarjevi hčeri (SNP 1/238), mož v baladi o nezvesti po- begli ženi (SNP 1/142) ali čevljar, ki mu umre ljubica (SNP 1/221—23) — da'navedemo nekatere. To kaže, da imenom v ljudski pesmi ne gre pri- pisovati kdovekakšnega pomena. »Mladi Lamberg« v varianti št. 5 je še celo samo naključje. Enako velja za ime ženske junakinje, ki je naj- večkrat resda Marjetica, sicer pa Jelenčika, Katra, Urška — sama imena, ki jih srečujemo v ljudski pripovedni pesmi tudi v drugačnih zvezah, pa bi zato ne mogli trditi niti tega, da predstavlja eno ali drugo določen ženski osebni tip, kot je o Lepi Vidi menil 1. Grafenauer (gl. njegovo knjigo Lepa Vida, Ljubljana 1943, str. 9). V četvero variantah (št. 14, 15, 16, 19) je značilen uvodni verz Komur se dremlje, naj gre spat, ki nastopa še v neki drugi pripovedni (gl. SŽ, 131: »Mati skrbi po smrti za otroke«. Srečamo pa ga tudi v ljubezenski pesmi (SNP 11/1761—63), kjer se celo bolj smiselno nadaljuje kot v pri- povedni: ... men se ne dremlje, pa ne grem. I Jaz bom pod oknom čakala I mojga preljubga soceja. Šašelj jo ima v Bisernicah I, str. 121 in II, str. 81 med nabožnimi, ker je besedilo spremenjeno: .. . čakala bom Jezusa, in opozarja na variante pri Štreklju v SNP 111/4880. Štrekelj je našel tej pesmi tudi hrvaško varianto. Navaja jo med svatovskimi in se glasi (SNP 111/5460): Hajda spat, hajda spat I koji ste pospani. I J a nej- dem, je nejdem, I ja nisem pospana. I Ja si bom, ja si bom I dragoga čakala. Verzi so vsebinsko dovolj navadni, da ni treba iskati kakršnih posebnih zvez ali medsebojnih vplivov slovenskega in hrvaškega primera, pač pa gre-zgolj za enakšno izraznost. Saj se da isto misel povedati tudi z drugačnimi besedami, kot dokazujejo nekatere variante slovenske ljubezenske pesmi, n. pr. SNP 11/1760: Kdor je truden, naj gre spat, I jaz 170 Balada o maščevanju zapuščene ljubice pa bom bedela, I Ijubiga bom čakala, / pri oknu bom sedela. Tudi tak uvod je najti med pripovednimi, kot priča varianta pesmi Nezvesta gospa in tri straže (SNP 1/146): Keri je truden, naj gre spat, I jaz nesem trudna, nedem spat, I k meni pa pride šribar mlad. Štreklju se je zdel tak začetek nenavaden za pripovedne pesmi, zato je odlomek prvih dveh verzov naše balade — pisan napačno kot štirivrstična kitica — uvrstil med zazibalke; pomote ni opazil niti Glonar, ko je dokončno urejal SNP IV, čeprav je sodeč po SZ, 111 moral pesem poznati. Drugi verz se namreč ne ujema več z ljubezensko, kakor je to še pri obeh drugih pripovednih s tem začetkom, ampak takoj preokrene v zgodbo: ... kakor je storio Anzel mlad. Ker vsebiiisko med temi pesmimi ni nobene zveze in se ujemajo zgolj po metričnem obrazcu — trodelnem osmercu —, bi mogli sklepati, da je prav ta povzročil prehajanje uvodnega verza iz ene pesmi v drugo. Kje naj bi bilo njegovo izhodno mesto, je težko reči. Smiselni okvir prve kitice navedene ljubezenske pesmi bi govoril za to, da je nastal v zvezi z ljubezenskim besedilom, čeprav po drugi plati učinkuje povsem- kot navadni začetki pripovednih pesmi in bi lahko izviral iz katere teh. Ob naslednjih dveh verzih: Do polnoči je sladko spav, I po polnoči je svate zbrav se spomnimo podobnega mesta iz stare balade z motivom incesta »Brat ubije sestro« (SŽ, 159), kjer je rečeno o deklici, da je Do polnoči igrala, I po polnoči spevala. Srbohrvaško paralelo vsebuje n. pr. znana epska pesem »Smrt majke Jugoviča« (Vuk* II, št. 47), kjer se pri- poveduje o konju mladega Damjana, da ga je bil gospodar naučil do ponoči sitnu zob zobati, I od ponoći na drum putovati. Spet primer za to, da ljudska pesem ne nastaja izcela kot umetna, ampak je povečini mozaik, v katerem so kamenčki znana izrazna sredstva, ki so do neke mere jezikovno in etnično neopredeljiva, ker so skupna širšemu krogu ljudskih plasti enake kulturne stopnje, enakšne miselnosti. Omemba Mengša v vseh variantah »gorenjske« skupine in pa to, da so jih večinoma našli prav v mengeški okolici, bližnji in daljni, nam daje pravico misliti, da je ta oblika balade o maščevanju zapuščene ljubice morebiti nastala nekje na vzhodnem Gorenjskem, v podnožju Kamniških planin. Od tod se je prenesla na Notranjsko in med Kostelce, ki krajevnega imena Mengeš ni.so poznali dovolj, pa se jim je zato spre- vrglo v Mindeš. O tem, kako naj bi prišla balada med oddaljene Kostelce, bodisi ob neposrednem stiku z Gorenjci ali po posredovanju Dolenjcev kot vmesnega člena med Gorenjsko in Belo krajino, za zdaj ne moremo kaj določnega reči. Prvo je verjetnejše, ker je balada na Dolenjskem pravzaprav neznana. Za vprašanje, kdaj naj bi se bili Kostelci z balado seznanili, utegne biti važen podatek, da je pesem po Kostelu širila starka, na pol dninarica, na pol beračica, po imenu Minca Hatova, rojena okrog 1820, doma menda iz vasi Vrh. Ce je pesem slišala v mladih letih ' Vuk = Vuk. St. Karađić, Srpske narodne pjesme, Beograd 1952, knj. I. 171 5 Zmaga Kumer od starejših pevk, je morala biti balada v tistem okolišu znana že nekako ob koncu 18. stoletja ali vsaj v začetku 19. stoletja. Uporaba Lambergovega imena, ki sicer zanj ni nobenega pravega razloga, postane razumljiva, če upoštevamo, da so bili najemniki men- geškega gradu od 16. stoletja dalje Lambergi" in da je spomin nanje ostal živ vse do današnjih dni. Piskanje in vriskanje svatov, ki ga hoče ženin preprečiti, bi utegnilo biti v zvezi z vožnjo nevestine bale ali s svatovskim sprevodom na po- ročni dan. V obeh primerih po stari šegi ne gre brez godcev in vriskanja, kar ni le izraz dobre volje, ampak hkrati obrambno dejanje zoper uroke.*" Če torej svatje pozabijo na ženinovo prepoved, jih gotovo ni zapeljala samo pijanost, čeprav se v pesmi izrecno omenja. Bilo bi zoper tradicijo in neustrezno razpoloženju, če bi se svatovski sprevod pomikal skozi vas molče in tiho. Glagola »iti« v tej zvezi ni treba jemati dobesedno, saj govori varianta št. 15 o vožnji s konji (ko bte furali), št. 19 pa celo o ježi (ko bote čez Mengas jezdila), ki je opisi gorenjskih ženitovanjskih obi- čajev nasploh ne omenjajo. Za stare balade je značilno, da ne izgubljajo besed z opisovanjem, ampak z nekaj verzi povsem osvetlijo prizor. Taka zgoščenost sloga odlikuje tudi »gorenjsko« obliko naše balade, ko govori o Anzelnovi svatbi. Dejansko jo komaj nakaže, pa vendar zaživi pred nami v vsej bahavi prešernosti. Lahko si predstavljamo na okrašenih vozovih sprevod veselih svatov, ki nekoliko vinjeni vriskajo na vse grlo, da bi skoraj pre- glasili godce. Kajpak je takoj vsa vas pokoncu in hrup prodre tudi do kamrice ženinove prve ljubice, ki brž razume, kaj hrup pomeni. Za Anzelna je to usodno. Ljubičino maščevanje je v dveh variantah, Breznikovi iz Ihana (št. U) in Kramarjevi iz Kleč (št. 15) posebej utemeljeno: Marjetica na prag stoji, I svojga sinka pa v^rok drži (št. 11). Ihanska še doda: Anzal vzame vojstar meč, I vadseka sinčka gvavco preč. Ta dva verza sta ver- jetno kasnejši dodatek in izvirata iz drugih balad. Praviloma ju sreču- jemo v oni znani »Draži je brat od ljubega« (SNP 1/711—14) z začetkom Dekle je prala srajčki d'oc, kjer se navadno glasita: Fant potegne ojster meč, I odseka ljubci glavco preč. Malo drugače zvenita v baladi o deto- morilki, ki jo za kazen obglavi oče njenih otrok: Potegnil z^nožnic ojster meč, I je vrgel Urški glavco preč (SŽ, 119). Dekletu je v tej baladi ime Urška in fantu Anzelj, kakor v našem primeru. Morda je to golo na- ključje, morda pa niti ne, če upoštevamo, da je pesem o detomorilki zapisal M. Ravnikar-Poženčan na Gorenjskem, verjetno v Selih pri Kamniku, medtem ko je naš primer iz Ihana. Kraja sta dovolj blizu, da so možni obojestranski vplivi in prehod verzov iz ene balade v drugo. ' Gl. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 195. ** Prim. Fr. Remec, Zenitovanjski običaji na Gorenjskem. Letopis Matice Slovenske 1885, 101, 103; B. Orel, Slovenski ljudski običaji. Narodopisje Slo- vencev I, Ljubljana 1944, 282—292; V. Novak, Slovenska ljudska kultura. Ljub- ljana 1960, 202. 172 Balada o maščevanju zapuščene ljubice Razen v navedenih dveh variantah si Anzel v vseh drugih nakoplje ljubičino maščevanje le s tem, da jo zapusti in se oženi z drugo. Uža- ljeno dekle mu v večini variant požuga s prstom in v nekaterih še za- grozi. N. pr. v št. 15: ... na bodeš imov sreče ti, ali v št. U: Jest tJ)om nardiva,^^ k^^sej na zdi. V št. 16 in 19 mu naravnost napove smrt: Preden bo jutri beli dan, I bos pa ti že na pare djan. O dekletu ni nikjer rečeno, da je čarovnica, razen v št. 5, v kateri Lambergejeva mati svari svate, češ da jih ne sme slišati Marjeta, ker je huda coprnca. In vendar Anzel v vseh primerih umre zaradi ljubičine čarovnije, ki je v tem, da si dekle pripravi korenja in ga skuha v lončku brez vsakga ognja in vode, I brez vsake božje milosti (št. 18). V št. 16 je piskrc kofren, to je bakren, poln korenja in ga je treba postaviti sredi veže. V št. 5 ima dekle čarodejni koren spravljen v kamrici oziroma v kleti (... dajte od kamrce, keldra ključ, I čem postavit mu koren), med- tem ko v št. 18 teče v svetlo kamrico, odpre škrinco malano in vzame ven korenčke tri. V št. 11 skuha razen koreninic še koprive, po oboje pa gre posebej v planinco zeleno. Carovni značaj tega kuhanja najbolj razodeva okolnost, da zanj ni treba ognja in vode, niti »božje milosti«. Kakor znano sta ogenj in voda očiščujoča elementa, nasprotna čarovni- jam in čarovnicam. Izraz brez božje milosti nam postane razumljiv, če pomislimo, da vsebujejo besedila zagovorov zoper bolezni in uroke pravi- loma nabožne formule in razne blagoslove; čarovno kuhanje, ki naj ima prav nasprotni učinek, mora torej nujno biti brez božje milosti. Kakšen koren oziroma korenine naj služijo za čarovnijo take vrste in čemu bi bilo treba dodati še kopriv ali pa kuhati v bakrenem lončku, se mi z dosegljivo literaturo doslej ni posrečilo odkriti. Učinek časovne kuhe se kmalu pokaže. S pristno baladno redko- besednostjo povedo štiri variante od šestih: Korenče začne zavrevati, I Anzdl pa umirati (št. 19; enako št. U, 16, 18). Tudi smrtni boj je kratek: Predno ko biv je beli dan, I so Anzalna že na pare dal (št. 19; podobno št. 15, 16). V št. 11 umre Anzel že med čarovno kuho: Kropilce začnejo vrevata, I Anzelna na pare devata. V št. 15 in 16 zboli o polnoči: Ura bije polnoči, I Anzel že bolan leži oziroma Anzelna že gvavca boli. Št. 16 o čarovniji sploh ne govori, domnevamo pa jo ne le iz primerjave z drugimi variantami, ampak tudi iz ljubičine grožnje, češ da ne bo imel sreče. V št. 5 se bolezen razvije malo počasneje: Lambergar sicer takoj po vrnitvi domov potoži, da ga glava zlo boli in mati domneva, kaj bi uteg- nil biti vzrok, vendar je Lambergar šele tretji dan zlo bolan in šele osmi dan je pokopan. Medtem ko motiva o čarodejni kuhi, ki povzroči smrt, ni najti v nobeni drugi slovenski pripovedni pesmi, pa je njen učinek opisan na način, ki ga poznamo že od drugod. Gre za balado o fantiču, ki sreča »mrtvaško kost« in jo sune z nogo, zato pa mu »mrtvaška kost« zagrozi kakor ljubica v. našem primeru št. 16: Preden bo jutri beli dan I boš že " Narediti = nekomu nekaj pričarati, začarati koga (Pleteršnik). 173 Zmaga Kumer ti na pare djan (SŽ, 148). Kakor Anzelnu se zgodi tudi fantiču: Komej je vurca polnoči, I fantič že bolan leži^ I preden je biv pa beli dan, / fantič je že na pare djan (SŽ, 149). Balada o mrtvaški kosti se je pela — in jo poznajo še zdaj — skoraj izključno v kamniškem okolišu, tako kot »gorenjska« oblika obravnavane balade. Nič čudnega torej, če imata skupne poteze.Da najdemo navedene verze ne le v št. 15 iz Kleč, v št. 19 iz Vrhpolja oziroma podobne v št. 5 iz Sel (?), ampak tudi v št. 16 iz Rovt na Notranjskem, je samo dokaz več, da je balada v tej obliki iz kamniškega kota nastopila svojo pot proti zahodu na Notranjsko in proti jugu, v Kosteh Z ženinovo smrtjo se balada praviloma konča (gl. št. 5, 15, 16, 19), tako da soi sklepni verzi v Breznikovem zapisu iz Ihana (št. U) dejansko nepotreben epilog, ki s pripovedovanjem o begu prestrašenih svatov in o sedmini namesto svatbe učinek pesmi prej oslabijo' kot povečajo. Drugače pa je s kostelsko varianto (št. 18), ki sledi gorenjskim do verzov Korenček začne zavirati, I Anzel mlad pa umirati, potem pa zaobrne na drugo pot. Iz naslednjih verzov razberemo, da poskusi Anzel v zad- njem trenutku odvrniti smrt s tem, da pošlje nekdanji ljubici Jelenčiki sporočilo z nenavadno ponudbo: Nemoj, nemoj Jelenčika, I pri tej bom spav samo eno noč, I pri tebi bom pa druge vse. Jelenčika se ne da pre- prositi, ampak vztraja pri tem, kar je bila sklenila: Neču, neču, Anzel mlad, I ti moraš umirati. Motiv, da umirajoči ženin pošlje sporočilo nekdanji ljubici, veže kostelsko varianto in preko' nje vso »gorenjsko« skupino s »štajersko«, ki je temo o maščevanju zapuščene ljubice sicer nekoliko drugače obli- kovala. Za »štajersko« skupino variant je značilno, da je ženinova ne- zvestoba prvi ljubici socialno pogojena: Na prigovarjanje sorodstva (v št. 6 in 7 po lastni volji) se fant odreče revne ljubice in poroči bogato dekle. Takoj po poroki ali vsaj kmalu potem zboli, umreti pa ne more, dokler ga prva ljubica ne obišče, s čimer naj bi bilo nekako naznačeno njeno odpuščanje. To vsebinsko jedro je v posameznih primerih dosti različno obli- kovano. Še najbolj se ujemajo št. 3, 10, 13 in 17, medtem ko je v št. 6 in 7 vse polno stranskih motivov, zaradi katerih učinkuje zlasti št. 7 nekoliko gostobesedno, čeprav pripadajo uporabljena izrazna sredstva starejšemu pesemskemu stilu. Most med »gorenjsko« in »štajersko« skupino tvori št. 6, ker do po- lovice besedila vsebuje značilne motive obeh skupin. Tako n. pr. edina izmed »štajerskih« sporoča za ženina in ljubico imeni (Anzel, Micka). Tudi začenja pripovedovati zgodbo v 3. osebi, vse druge pa v prvi. '2 Seveda je treba dopuščati tudi možnost, da gredo te skupne poteze na račun pevca, ki je imel v spominu obe baladi, pa so se mu motivi zapletli, tem laglje, ker je v obeh isti metrični obrazec. 174 Balada o maščevanju zapuščene ljubice Čeprav je uvodni motiv isti: Fant bi se rad oženil, pa nima »glihe«,*' kajti ljubica, ki bi mu bila »gbha«, je revna (št. 6: prevbožnih ljudi; št. 17: revnega stanu; št. 10: pregmaj ljudi; št. 13: premojstersko). Odloči se torej za poroko z bogato, svatom pa naroči, naj ne »krikajo«, ko bodo šli mimo njegove prve ljubice, ker bi jo to užalostilo. Namesto bojazni pred morebitnim maščevanjem je v št. 6 nagib za prepoved samo še nekakšna obzirnost do dekletove žalosti. V drugib variantah »štajerske« skupine tega ni, ampak se ženin navadno izgovarja na prigovarjanje sorodstva: Žlahto bom jas ubogal, I bogato dekle vzel (št. 13). Povsem drugače zveni začetek v št. 7 s posmehljivim fantovim vprašanjem, ali bo ljubica kaj žalovala, ko se bo oženil v deveti deželi z bogato vdovo. Ljubičin odgovor O kaj bom jaz žalovala, I žaloval boš koj ti sam, se zdi skoraj kot prikrita grožnja. Pravo grožnjo vsebuje spet št. 6. Uvajata jo verza, ki ju poznamo že od drugod: Micka je na pragu stala, I vse je dobro slišala (prim. SNP 1/752—72 »Previdno dekle«). Grožnja je znatno medlejša kot v variantah »gorenjske« skupine: Pred ko bo dva dni I boš rad pome poslal. V drugih »štajerskih« variantah ni o tem niti sledu, če izvzamemo verz Vem, ne bom več dolgo živ v št. 3, ki bi bil lahko izraz slutnje, da ženitev kljub bogastvu ne bo prinesla sreče. Ženin dejansko' kmalu po poroki zboli. Posamezne variante povedo to na razne načine. N. pr.: H poroki so šli veseli, I od poroke uže žalostni (kajti ženin zaprosi za posteljo, da bo legel vanjo; št. 7) ali Je v jutro bil zaročen, I večer bolen leži (št. 10) ali T jeden celi še ne mine, I ljubi močno zbeteža (št. 3). Vzrok bolezni zamolčijo po vrsti vse variante. Kljub temu z veliko verjetnostjo domnevamo, da je tudi tu kriv nekakšen čar kot v »gorenjski« skupini. Morda so ustrezni verzi kasneje izpadli, kajti št. 6 (sic!) omenja čaranje vsaj na koncu, ko se dekle prepozno po- kesa češ: Nesrečna copernija, I ko sem se je naučila! I Zlodej vzemi babo, I ko me je naučila! Morda pa je bila »štajerska« oblika balade že od vsega začetka vsaj v večini variant (kot smo omenili, je št. 6 nekakšen most med »gorenjsko« in »štajersko«) toliko modernejša, se pravi mlajša, da se je zdelo nepotrebno govoriti o čaranju, ko je kazen za nezvestobo že tako terjal sam ljudski čut pravičnosti in bi nenadna bolezen v tej zvezi nikogar ne začudila. Saj vemo iz drugih pesmi,** da se smatra " S tem uvodnim motivom se začenja tudi balada Nevesta umrje, varianta, ki je objavljena v SNP 1/227 in jo je zapisal Ravnikar-Poženčan nekje na Gorenjskem, najbrž v Selih. Le ime fantovo je drugo: Ožbalt bi se rad oženil, / Ožbalt, ki je lep in mlad, I pa za gliho dolg ni zvedil, I ni si mogel prave zbrat. — V nadaljevanju pripoveduje pesem, da je Ožbalt končno zvedel za lepo Nemkinjo in jo zasnubil, a ona že pred poroko umrje, za kazen, ker se je bila zaobljubda Mariji, pa je besedo prelomila. V nekem smislu je ta balada pendant naše: tam umrje ženin, ker je prelomil besedo prvi ljubici, tu pa ne- vesta, ker je prelomila obljubo devištva. '* V SNP so variante sicer samo iz Bele krajine in Hrvaškega Zagorja, a Štajerska ima z obema pokrajinama v folklornem pogledu mnogo skupnih potez. , • 175 Zmaga Kumer za manjše zlo cerhvo razgraditi I neg divojko na vero ljubiti, kajti cerkva bi se zopet zagradila, I a dioojka vere ne dobila (SNP 11/2332). Medtem ko v »gorenjski« skupini čar takoj učinkuje smrtno (razen v št. 18, gl. str. 7), je v »štajerski« nezvesti ženin obsojen najprej na bo- lezen. V št. 7 je naravnost rečeno, da je ležal celih sedem let, I da se je uže meso ločilo I od njegovih belih kosti, I duša se ne more ločiti I ode trupla grešnega. Število sedem je tu zgolj stilni element brez stvarnega pomena. Tudi pri opisu bolezni se ne misli na nekaj konkretnega, medi- cinsko opredeljenega. Pesem hoče reči le, da je bila bolezen huda, mučna in morda nenavadna. Opis se v ljudski poeziji uporablja tudi v zvezi z drugačno temo kot nekakšna stalna rečenica. Tako ga vsebuje n. pr. legendarna pesem o sv. Barbari, pomočnici ob smrti (SNP 1/649: Jan sedam let bovan leži, I da se meso voč oh kosti, I pa le še, le še smrti ni) ali v pesmi o mlinarju in smrti (SŽ, 155 sL: En let en dan bolan leži, I meso se mu od kosti vali, I smrti pa le še ponja ni) ali končno v pesmi o bolnem pobiču, ki mu je tičica zaupala pogovor treh deklic (ena je dejala, da bo tak naredila I svojmu preljubimu, I de bo tak dolgo ležal I na smertni postelji bolan, I da se bo meso od kosti ločilo, I de si bo prosil smerli sam; SNP 1/822). Citati so vzeti iz gorenjskih variant pesmi, kar kaže, da izrazna sredstva ljudske pesmi niso last samo določenega geo- grafskega področja, vsaj ne vedno. Druge »štajerske« variante bolezni ne opisujejo, vendar se da o njej iz nadaljnjega besedila posredno sklepati. Rečeno je namreč, da bolni ženin pošlje po svojo ljubico. To se pravi, da je njo sumil kot povzroči- teljico bolezni in zato od nje pričakoval pomoči. Vsekakor brez nje ne more umreti, to, da smrt odlaša pa pomeni, da bolezen ni ena izmed »ta hitrih«. V št. 6 ženin sam piše ljubici; dvakrat je zaman, tretjič ga usliši; to je varianta, v kateri ljubica ob poroki zagrozi, da bo še rad poslal ponjo. V št. 10, 13 in 17 prosi bolnik svojo ženo, naj gre po ljubico. Žena mu ustreže in dekle pripelje, medtem ko se v št. 3 na enako prošnjo razsrdi. Vendar se bolniku želja izpolni, kajti ljuba se je z srca djala I no je taki k njemu šla. V št. 7 pošlje žena na moževo prošnjo sla, hitrega no čerstvega; sporočilo je namreč treba poslati v deveto deželo. Ljubica sprva noče nič slišati, češ: Se kaj bi jaz taj hodila, I ker sem pregmaj ludi (št. 10), ali: Kaj bom jaz taj hodila, I ker sem premojstrana (št. 13) oziroma: Kaj bom jaz sjeboj hodila, I k_sem prerevnega stanu (št. 17). Se pravi, da zavrne prošnjo z enako utemeljitvijo, s katero je bil prej ženin utemeljil svojo odločitev za poroko z drugo. Št. 3 in 6 smo že prej omenili. V št. 7, ki je sploh gostobesednejša, se ljubica brani, češ da mu ne more pomagati, naj kar žaluje, naj jemu le pomagajo I vsi njegovi beli tolarji I no njegova bogata vdova. Torej ljubica tudi v tej varianti zavrne bolnikovo prošnjo z njegovimi lastnimi posmehljivimi besedami. Zavrnitev ponovi še potem, ko že pride k njemu, česar v drugih variantah ni. Ljubičine besede zvenijo deloma kakor Marijin odgovor v pesmi o brodniku, ki Marije ni hotel prepeljati čez vodo, a jo je potem, ko se mu je za kazen ladja potapljala, klical na pomoč (prim. 176 Balada o maščevanju zapuščene ljubice SNP 1/523—37): Ne morem ti pomagati, I pomagajo naj krajcarji I in tisti beli zeksarji. Pesem o Mariji in brodniku je ena najbolj razširjenih in še danes živih pripovednih pesmi. Vendar ni nujno, da bi bila ne- posredno vplivala na našo balado. Lahko je skladnost besedila posledica podobnih okoliščin, ki so v obeh primerih povzročile, da je prišla do izraza ljudska povračilna miselnost: Kakor se posojuje, tako se vračuje! Zaključku »štajerske« oblike balade je utegnila kumovati ljudska uvera, da na smrt bolni ne more umreti, dokler ne doseže sprave s svo- jimi sovražniki oziroma, da je treba bolniku na smrtni postelji vse odpustiti, sicer bi umrl zelo težke in strašne smrti.Podatek o tem imam samo z Dolenjskega in Koroškega, vendar ni rečeno, da uvere drugod ne poznajo; saj v bistvu ni nič nenavadnega, ampak temelji na vsakda- njih, psihološko razumljivih izkušnjah. Dejansko se je že primerilo, da kdo kar ni mogel umreti, dokler ni dosegel, kar je s poslednjimi močmi želel ali dokler se ni ugodno razrešilo, česar se je bal. Kakor da je bila neka napetost v človeku, ki je bila močnejša od smrti. Ko mu je odleglo, je napetost popustila in je lahko umrl. Med vzroke za tako napetost spada nedvomno želja, da bi šel človek »spravljen« s sveta, da bi ne bil še v spominu osovražen. Iz težnje po olajšanju smrti so nastali tudi prenekateri obsmrtni običaji. Nekateri vsebujejo^ še predkrščanske ele- mente, drugi so po izvoru že krščanski. Mednje spada n. pr. kropljenje z blagoslovljeno vodo in prižiganje blagoslovljene sveče,*^ o čemer po- roča prav zaključek naše balade. V št. 3, v kateri je ljubica sama prišla k umirajočemu, čeprav žena ni hotela iti ponjo, zadostuje, da dekle stopi v hišo, pa bolnik umre. V št. 17 mu najprej poda desnico — pač v znamenje sprave —, nato pa vzame v eno' roko glažek žegnane vode, v drugo jeno svečo žegnano. Ko je dekle to storila, I on je hmirati začeo. V št. 10 in 13 prinese en glas friške vode namesto blagoslovljene; ko jo izpije in mu ona užge oziroma da v roko blagoslovljeno svečo, ženin umre. Kaj je prvotnejše v tej zvezi, »friška« voda ali blagoslovljena, je težko reči. Moglo bi biti eno in drugo. Ker jo prinese v kozarcu, je skoraj bolj verjetno prvo. Po drugi strani pa bi škropljenje z zelenim rožmarinom v št. 6 kazalo na blagoslovljeno vodo, četudi v tej varianti ni izrecno omenjena. Vendar je tu še posebej potrebna kot sredstvo zoper čarovnijo. Kakor smo že omenili, se dekle v št. 6 naravnost obtoži čarovnega dejanja (gl. str. 175) in nazadnje obupa nad seboj rekoč: Oči si bom zavezala, I v vodo bom skočila! V št. 7 ljubica najprej z besedami izrazi odpuščanje, potem prime v levico bol- nikovo tenko srajčico, v desnico vošeno svečico in nekako zagovori umirajočega : Loči se, loči duša proč I ode trupla grešnega I no pojdi, kam si se poslužila! Učinek je popoln: Teh besed še ni izgovorila, I duša se je uže ločila proč. Ta prizor spominja na staro navado iz Tuhinjske doline: '¦^ B. Orel, Slovenski ljudski običaji. Narodopisje Slovencev I, Ljub- ljana 1944, 304; prim. tudi M. Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš 1938, 155. 12 Slovenski etnograf Zmaga Kumer Če je umiral otrok, tako majhen, da še ni bil pri birmi, so poslali po botra ali botro, da je položil na otroka krstno srajčko (!) in držal v roki blagoslovljeno svečko; brez tega bi otrok ne mogel umreti.*" Dokler ne vemo, ali je podobna navada še drugod znana, oziroma ali velja kje tudi ob smrti odraslih, si s tuhinjskim običajem ne moremo kdovekaj po- magati pri razlaganju prizora naše balade. Domnevamo lahko samo, da gre v pesmi za neki doslej neznani običaj lajšanja smrtnega boja in ne zgolj za pesniško domislico kakor bi sodili iz samega baladnega besedila. Variantam št. 10, 13 in 17 je na koncu pridejanih še nekaj verzov — opozorilo fantom, naj ne zapuščajo zaljubljenih deklet oziroma v št. 17 tudi staršem, naj deklet ne branijo fantom. Verzi so odvečen in očitno kasnejši dodatek, narejen po vzorcu novejših sentimentalnih ljubezen- skih pesemskih storij. To se v št. 10 in 17 razodeva že na zunaj: medtem ko so vse kitice baladnega besedila dvovrstične in se pri petju glede na štiridelni napev ponavljajo, tvorijo kočni verzi prave štirivrstične kitice. Tretja skupina obsega pet variant, št. 2, 12, 4, 8, 9, ki so vse razen ene vzete iz SNP, tamkaj razvrščene pod dvema naslovoma: Z boleznijo kaznovana nezvestoba (SNP 1/823) in Nezvesti ljubi želi od ljube zdravja (SNP 1/819—821), čeravno spadajo skupaj. Značilnost te skupine, ki pokrajinsko ni omejena, je poudarek na nacionalnosti: fant zapusti svoje dekle, ker si je v nemški deželi, kamor je bil »vandral«, našel Nemko za ljubico. »Vandranje« na Nemško (v št. 12 in 9 konkretno na Tirolsko oziroma v št. 8 na Stajersko-Vobrštajerje), ki ima samo po sebi sicer res kulturno zgodovinsko in socialnoekonomsko ozadje — naši ljudje, zlasti obrtniki so hodili v tujino deloma zaradi strokovne izpopolnitve pri tujih moj- strih, deloma zaradi zaslužka, bodisi za daljšo dobo ali le sezonsko, in pri tem postali posredniki tuje kulture — je treba v obravnavani pesmi vrednotiti samo kot odsev vsakdanjega življenja, ne da bi mu pripisovali kak večji pomen za vsebino pesmi. V št. 2 »vadranje« niti ni naravnost omenjeno, marveč je rečenO' samo, da se je ljubi svadia in zato mi daleč je odiša." Pač pa je v vseh variantah poudarjen nacionalni moment, morda najbolj v št. 8, kjer pripoveduje fant sam, da je vedno imel dve ljubici, »Kranjico« in »Nemčico«, pa je prvo zapustil, da je šu za vmado Nem- čaco / iz te lepe džele krajnšče, I gor na Vobrštajerje. " Ustno M. Šuštar po pripovedovanju očeta Janeza Šuštarja, organista iz Spitaliča. Odlomek št. 2 je kot posebna pesem objavljen med poskočnicami, SNP 11/4221. Zapis je Vrazov iz Ljutomera in se glasi: Moj ljubi se je sDadia, I na Nemško odiša, I Nemkinjo si zebra I za svojo ljubo! — Iz Štrekljeve opombe, da jo je Vraz zapisal skupaj s poskočnico Tota Micka bo moja (SNP 11/2501) in jo tudi tako ritmiziral (v daktilskem distihu 5 + 4 z anakruzo namesto v trohejskem distihu 6 -|- 5 z anakruzo) vidimo, da Vraz odlomka ni prepoznal oziroma, da ga morebiti niti pevci niso več čutili kot del daljše pesmi. Dejansko so ti štirje verzi vsebinsko zaključeni kakor se zahteva od poskočnic. 178 Balada o maščevanju zapuščene ljubice Potek zgodbe je podoben kot v »gorenjski« in »štajerski« skupini variant, le da so primeri mestoma zelo okrnjeni, lahko bi celo rekli razkrojeni. Prvotno baladno besedilo postaja bolj in bolj ljubezenska pesem. Medtem ko vsebuje št. 2 še verze, ki po smislu nekoliko spominjajo na Ijubičinoi grožnjo v »gorenjski« skupini (Naj si jo ozeme, naj, I vem, ne de dolgo živ; prim. št. 15: ...na bodeš imov sreče ti) ali še bolj na ženinovo slutnjo v »štajerski« (prim. št. 3: Vem, ne bom več dolgo živ), se druge variante zadovoljijo z dejstvom, da nezvesti fantič na tujem zboli (n. pr. št. 12: Gvar pa zdaj bovan leži). Št. 8 še pristavlja, da je boroen ležou let an dan. Takšno rečenico smo srečali med »štajerskimi« variantami naše balade, vendar ne kot nekaj posebnega, izključno nje- nega (gl. str. 176), zato je ne kaže jemati preveč resno. Morda je res od- mev »štajerske« skupine, morda tudi ne. Nasprotno se zdi, da verza Dva tjedna ni preteklo, I ljubi zbeteža iz št. 2 nista povsem samorasla. Saj beremo v št. 3 »štajerske« skupine Tjeden celi še ne mine, I ljubi močno zbeteža. Spričo tega, da sta oba primera št. 2, 3 iz istega kraja. Cerovca, zveza med njima ne bo le slu- čajna. Saj smo pravkar videli, da sta si podobna tudi predhodna dva verza: št. 2: Naj si jo vzame, naj, vem, ne de dolgo živ. št. 3 : Pa vem, bom si jo vzea, vem, ne bom več dolgo živ. Mogoče je obe pesmi zapel isti pevec, pa je za podobno vsebino nehote uporabil podobna izrazna sredstva v dobri veri, da sta se pesmi »vedno tako peli«.** Teoretično možnO', vendar vsaj v tem primeru manj verjetno je, da bi bila podobnost jjosledica redakcijskih posegov zapi- sovalca, tokrat Vraza, za katerega vemo, da mu zapisi niso bili nekaj nedotakljivega. Kako v št. 6 »štajerske« skupine tudi tukaj nezvesti fantič pismeno prosi pomoči svojo prvo ljubico. Št. 2 govori na dolgo o belem papirju, črni tinti, pismu in cajtingah, drugod je rečeno preprosto, da pošto... nazaj posila (št. 12, 4, 8) oziroma samo milu prosi (št. 9). V nadaljnjem je zveza s prejšnjima skupinama variant vidna spet v št. 2, kjer beremo, da se je ljubica ob branju pisma močno nasmejala, nato pa svečo si je vužgala I za ljubga srečno smrt. Ce pomislimo na opis čarovnega kuhanja v »gorenjski« skupini, učinkujejo ti verzi kakor ob- ledel posnetek vpričo živobarvne izvirne podobe. Brez poznavanja onega ** Po pojmovanju pevcev so ljudske pesmi nekaj, kar je last vseh in ni- kogar. Zato se v primeru, ko se pri snemanju ne morejo spomniti konca besedila in vedo le za vsebino, hitro izgovorijo: »Pa naj kdo drugi pridene, kar manjka!« ali: »Tako je menda bilo, pa vi popravite, da bo prav!« Z druge strani pa radi zatrjujejo, da je neko pesem tisti, od katerega so se je naučili, natanko tako pel, in se morebitnih lastnih sprememb dejansko ne zavedajo. Pri drugem opazijo, da »majčkeno drugače zavija«, zase pa so prepričani, da zvesto ohranjujejo izročilo, kot jim je ostalo v spominu. 12* 179 Zmaga Kumer besedila bi nam bržčas ne prišlo zlepa na misel, da gre tudi tu za neko čaranje, za učinkovanje na daljavo. Sveča za srečno smrt bi sicer lahko pomenila sredstvo za olajšanje smrti kot v »štajerskih« variantah. Da temu najbrž ni tako, sklepamo' iz ljubičinega smeha, ko zve za fantovo bolezen in iz njenih besed med prižiganjem sveče: Tak naj bo vsem gizdavcem, I kak je moj ljubi bia, I ki mene je zapustia, I no Nemško si je vzea. Čeprav zvenijo ti sklepni verzi pesmi nekoliko šolmaštrsko moralistično, je konec po vsebini vendar dovolj baladno učinkovit, česar o drugih primerih te skupine ne moremo trditi. Kot primer, kako se neka pesem polagoma razkraja, je zanimiva varianta št. 4. Uvodna kitica, ki je celo podobna začetku variant balade Z roparjem omožena,*" še obeta balado starinskega sloga, konec pa izzveni v povsem ljubezensko pesem s skoraj malo šaljivim prizvokom. Tragike ni nikjer več, zapuščena ljubica je bolj užaljena kot resnično prizadeta, kar je nekam v nasprotju z njeno resno zaskrbljenostjo v začetku pesmi (Ona mi z rokami skleple, I ki ji pubča dloge ni), čeprav že takrat dopušča možnost, da se ji je izneveril (Al je on šu k drujan dečuan, I bel le doma boun leži?). Ko namreč dobi sporočilo o bolezni s prošnjo Pošli mi, Suovencla, zravje, I bel mi pošli beuo smeri, mu od- govori, da um smrti ne bo poslala, zdravje pa sama rada ima; če mu je Nčmcla kraja daua,^" naj mu še Nemcla zravje da. Konec pesmi so fan- tičeve tožbe o Slovenclah, ki so mu naprtile hudo bolezen in o šentrani ljubezni, ki jo je iz glavce sicer spravil, ven iz serca kne mogoč. Zdi se, kakor bi bil konec dodan pozneje, ko je pesem zaradi zamerljive ljubičine zavrnitve brez pravega tragičnega zaključka izgubila prvotni pripovedni značaj in se je jedro vsebine zgostilo okrog verzov Je ii Nemcla kraja daua, I nej ti Nemcla zravje da. To se pravi, ko je iz balade postala ljubezenska pesem. Dejansko srečamo verze o- šentrani ljubezni vsaj v dveh različnih ljubezenskih pesmih Štrekljeve zbirke, pa bi se našel gotovo še kak primer, če bi bolj natanko brskali tudi po drugih zbirkah. V SNP II je ena pesem objavljena pod nasloven Ljubezen se ne da spraviti iz srca (št. 1203: O prešmencana ljubezen, I kaj ti imaš takso moč! I Ja iz glave še te spravim, I al iz srca ni mogoč.), druga spada med variante one znane Bom šel na planince (št. 1979: Šmentri ljubezen, ki ma za no moč, I iz glave jo j spravit, iz .srca ni moč!). Ker sta navedena " Prim. SNP 1/99—100: Kumara po ganku sprangala ... (zps. iz Bitnja pri Kranju in Polhovega gradca). 2" Glede rečenice »kraja dati« prim. rožansko poskočnico v SNP 11/4457: Al me maš, bol pa naš, to je mne za n špas, da le durce opraš, mavo kraja mi daš. .Tes ti durca ča opram, jas ti kraja ča dam, ti maš druho dakle, ča hodi k mne. ali pa štajersko SNP TI/3493: Na kraj bi si lego, me špata tišči, na sred bi si lego, tam sinek leži! 180 Balada o maščevanja zapuščene ljubice primera eden od Sv. Bolfenka v Slovenskih goricah, drugi iz Starega sedla pri Kobaridu in ker so verzi pisani enkrat kot štirivrstična kitica iz dveh distiliov 8 + 7, drugič kot dvovrstična deseterska kitica 5 + 5 / 5 + 5 oziroma v našem zapisu št. 4 kot dve dvovrstični kitici obrazca 8 + 7, je jasno, da imamo opraviti s samostojnim pesemskim elementom, ki se da brez težav uporabiti v tej ali oni pesmi, če le ustreza vsebini. Besedilo št. 12 vsebuje zanimivo protislovje: v besedah je zapuščena ljubica še dosti spravljiva (na fantičevo prošnjo, naj bi mu dala zdravje ali poslala grenko smrt, odvrne, da mu smrti glih na prvoša, zdravje pa sama rada ima,^* v dejanju pa ni nič manj maščevalna kot v nekaterih drugih variantah prvih dveh skupin. Na ta način je konec pesmi povsem baladen: Svečaco mo ja paržgaoa, I Anzal preci vamedli, I par ta prič dušo zroči. To protislovje si lahko razlagamo na dva načina. Po prvem bi bila varianta prehodna, že pretežno modernizirana oblika s še prvotnim koncem. Na to kaže ime Anzel in čaranje s svečo v sklepnem delu ter motiv vadranja in poudarek na nacionalnosti v začetku. Po drugi razlagi pa bi bil primer kontaminacija dveh različno starih variant iste pesmi. Obstoj variante starejšega tipa je na tem ozemlju izpričan z zapisom št. U, ki pripada »gorenjski« skupini in je bil zapisan istega leta kot št. 12. Vprašanje je le, ali pomeni naš zapis št. 12 dejansko že ustaljeno kontaminirano obliko, ali povsem slučajno tvorbo. Pevka Štuč- kova Neža je zapisovalcu Brezniku pela vrsto drugih balad. Kaj lahko si rnislimo, da bi njenemu čutu za vsebinsko arhitektoniko' varianta z zaključkom z zavrnitvijo ne ustrezala, da bi je ne zadovoljila, pa bi zato — bolj ali manj zavestno — konec dodala iz starejšega primera. St. 8 učinkuje bledo, ker je ljubičin odgovor premalo osebno prizadet, preveč ravnodušen, vse drugačen kot bi pričakovali. Na fantove prošnje, naj mu pošlje zdravje ali smrt, dekle odvrne, da zdravja ne pošlje, ker ga sama rada ima, privošči pa mu in rada da grenko smrt — kakor da ji je na izbiro dvoje enako vrednih, enako pomembnih stvari. Besedilo št. 9 je skoraj docela razkrojeno, komaj še sprejemljivo. Posem je morala priti na Dolenjsko, od koder je zapis, iz drugih, najbrž severnih krajev. Besede, da je fantu Tirolka »krona dala« so namreč same po sebi nesmiselne, če jih ne smatramo za spačenko iz »kraja dala« (prim. št. 4 s Koroškega). Ljubica v tem primeru ugotavlja, da ima Ti- rolka rajši sama zdravje, kot, da bi ga dala fantiču, medtem ko velja to drugod za ljubico. Zadnjo besedo pa ima fantič, ko ugovarja, da bi mu bila Tirolka krone (= kraja) dala, zdravja pa zanj ni več, ker mu je ljubica po gozdnem vetru sporočila, da ga ne mara. Tak konec, ki je -Mimogrede bodi omenjeno, da je v naslednjih dveh verzih, ki še spadajo k ljubičini zavrnitvi, napaka. Namesto ^Ka tja Nemka fcraje zbrana« bi pač moralo biti »kraja dava«, kakor recimo v št. 4. Morda je napako naredil zapiso- valec, ker besedila zaradi nerazločne izgovorjave ni razumel, ali pa je pogrešila pevka, ki se je iz enakega razloga pesmi narobe naučila in potem pela, ne da bi pomislila na smisel besed. 181 Zmaga Kumer docela iznakažen, »spredjan«, kot pravijo pevci, je morala pesem dobiti pač šele po preselitvi na novo območje, kamor je prispela vsaj okrnjena, če že ne celo samo kot odlomek. Od balade o maščevanju zapuščene ljubice je od vseb primerov tretje skupine najbolj oddaljena, tako da bi jo skoraj bolj upravičeno uvrstili med primere splošno znane ljubezenske pesmi z začetkom Moj fantič je na Trolsko vandrav in zaključkom Oj za bolezen so zdravila, I a za ljubezen jih pa ni, ki pomeni zadnji odsev naše balade. Naposled moramo vzeti v pretres še primer št. 1, ki ga doslej nismo upoštevali v nobeni skupini. To je Vrazov zapis, ki ima v SNP 1/204 naslov Začarani ljubeč, pri Kuhaču (št. 1543) in Glonarju (SŽ, 104) pa Nesrečni oglednik. Pesem vsebuje vrsto motivov, ki so za balado o maščevanju zapuščene ljubice tako značilni, da bi jih lahko uporabili za spoznavni znak. Hkrati pa zgodba odpove prav v bistvenem: junakova nevesta in maščevalna ljubica sta ista oseba, maščevanje pa ni posledica fantove nezvestobe ampak samodopadljive dekliške muhavosti. Ko je I. Grafenauer nekoč ob razbiranju ženskih imen slovenskih pripovednih pesmi mimogrede omenil tudi naš primer (glej njegovo študijo o Lepi Vidi, str. U, opb. 4), je z veščim očesom takoj presodil: »To^ pač ni prvotno«. Dejansko občutimo v pesmi nekakšno protislovnost, razklanost, ki opozarja, da z besedilom ne more biti vse v redu. Uvodni verzi predstavijo junakinjo kot Nežico s prelepe nove pri- stave. Nato pa se pripoveduje, kako je za Nežico zvedel mladi Ivan, dvakrat poslal k njej v ogledi, tretjič odjahal sam in jo zasnubil. Nežica je naročila, naj zbere svate, ki jima bodo enaki, kaj ne do jako kričali, t kaj ne do jako huškali. Doslej smo videli, da je tako prepoved vselej izrekel ženin, ker se je pač bal, da bi svate slišala njegova prva ljubica. Tu pa je Nežica sama prva ljubica in za njeno željo ni pravega razloga. Še manj prepričljivo je njeno kasnejše ravnanje. Pesem pripoveduje, da je — v nasprotju z običaji — svate pričakala stoje na pragu. Vsi drugi se njoj oklonili, I al ne se vklonia Ivan mlad. To in ne vpitje svatov je zbudilo njeno nejevoljo, da mu je zapretila: Ne bo ti tega tretji dan! To se pravi, da ženin ni kaznovan niti zaradi nezvestobe niti zaradi prelomitve prepovedi, ampak zaradi nečesa tretjega, O' čemer prej sploh ni bilo govora. Kazen je taka kot jo poznamo iz naše »gorenjske« sku- pine: Nežica steče na goro visoko, I korenjiče tam kopala, I v piskriček ga nalagala. I Korenjiče je zviralo, I Ivani srce vmiralo. Namesto žene, kot v »štajerski« skupini variant, pošlje bolni ženin k dekletu svojega brata prosit usmiljenja. Navidez uspe, ko pa se vrne domov, je Ivan pravkar umrl. Varianta iz SNP 1/204 se konča z besedami: To pa naj bode vsak- šemu, I ki taksi je kak Ivan mlad. Opozorilo je spričo malenkostnega Ivanovega prestopka neumestno in dokaz več, da balada prvotno ni mogla imeti povco-^ take vsebine. Pri Glonarju v »Starih žalostih«, na str. 104, 182 Balada o maščevanju zapuščene ljubice teh verzov ni in tudi konec je za spoznanje drugačen, četudi se sicer Glonarjeva varianta do potankosti ujema s SNP 1/204. Ker se oba, Štre- kelj in Glonar, sklicujeta na Vraza, je očitno, da imamo spet enkrat opraviti z dvema zapisovalčevima redakcijama. Če je tokrat Vraz »po pravljal« zato, ker je tisto opozorilo na koncu pesmi občutil kot odvečno, mu moremo to šteti vsaj med olajševalne okoliščine, dasi njegovo rav- nanje načelno ni pravilno. Tudi zato ni pravilno, ker je »popravljal« pri zadnjem koncu namesto v začetku. Bistveno napako besedila vidim v tem, da je obema, nevesti in zapuščeni ljubici, ime Nežica, s čimer se nujno strneta v eno osebo. Ce si mislimo, da bi bila Nežica, ki na pragu stoje gleda svate, drugo dekle kot Nežica s pristave, se na mah položaj raz- jasni, protislovje izgine in odkrije se domnevna prvotna obbka besedila. V nevezani besedi bi se glasilo nekako takole: Nežico s pristave zasnubi mladi Ivan, potem ko je dvakrat poslal oglednike. Kot nevesta Nežica želi, naj bi svatje preveč ne kričaU (bržčas zato, da ne bi vzbujali pozor- nosti Ivanove prve ljubice čeprav tega ne pove naglas). Ko pa gredo svatje mimo hiše, kjer je bila Ivanova prva ljubica, jih ona, to je druga Nežica, na pragu počaka. Vsi jo pozdravijo razen Ivana (ki tako jasno pokaže, da jo je povsem zavrgel). Nežica mu to zameri in se maščuje (ker je pač občutila njegovo ravnanje kot javno, neodpustljivo žalitev). Tako »popravljena« zgodba je ne samo logična in psihološko zado- voljiva, ampak jo je mogoče zdaj zares upravičeno uvrstiti med variante balade o maščevanju zapuščene ljubice. Njeno mesto bi bilo nekje med primeri »gorenjske« skupine, ker jim je vsebinsko bližja kot »štajerskim«. II Preden se vprašamo, kako da se znajde v vsebinsko^ povsem zaokro- ženi skupini variant, ki smo jo po večini najdišč imenovali »gorenjsko«, primer z izrazito štajerskega področja (št. 1) in nasprotno med tako imenovanimi »štajerskimi« variantami primer z omenjenega gorenjskega področja (št. 17), ali niso morda med posameznimi skupinami razen ne- katerih manjših motivičnih sorodnosti še kakšne globlje zveze, in končno, kako je s starostjo posameznih skupin, — preden torej poskusimo od- govoriti na ta, za balado življenjsko važna vprašanja, si oglejmo še, kaj vedo povedati melodije, kolikor so ohranjene. Prvi znani napev naše balade je Vrazov (št. 1). Zapisan je bil leta 1837. Drugi je Kuhačev iz srede 19. stoletja za besedilo Majarjeve variante št. 4. Naslednji zapisi se pojavljajo šele v začetku 20. stoletja, nato pa je spet vrzel vse do zadnjih let. Največ melodičnih zapisov spada k tekstovni skupini »gorenjskih« primerov, kar 6 (gl. v seznamu spredaj št. 1, 15, 16, 18, 19 in 20). Druga, »štajerska« skupina vsebuje le dva napeva (št. 13 in 17), tretja pa celo enega samega (št. 4). 183 Zmaga Kumer »Gorenjski« primeri tvorijo ne le s tekstovnega, ampak tudi z glas- benega vidika posebno skupino, lo ni naključje ali Jienavadna zanimi- vost, marveč se da razložiti z nekaterimi zakonitostmi, ki veljajo za ljudsko pesem. V mislih imam predvsem razmerje med ritmično obliko verza in melodijo. Določeni ritmični obrazec se navadno druži z določe- nimi metričnimi obrazci melodije, ki pa spet radi nastopajo v zvezi z določenimi melodičnimi linijami. Preobrazba verza povzroči lahko pre- obrazbo arhitektonske oblike kitice (recimo zaradi ponavljanj posamez- nih delov verza, zaradi delitve verzov ipd.: glej n.pr. poglavje o metrični obliki poskočnic v študiji V. Voduška, Alpske poskočne pesmi v Slo- veniji. Rad kongresa folklorista Jugoslavije VI, Ljubljana 1960, str. 61 do 75), kar po svoje vpliva na harmonsko strukturo melodije. Metrični obrazec »gorenjske« skupine je prastari slovanski"' trodelni osmerec —--— i ~ — I --—. Edina izjema je št. 5, ki ima za mero trohejski sedmerec, najpogostejši obrazec naših balad in hkrati ena zelo starih nietričnih shem. Ker je v slovenščini besedni akcent gibljiv, je včasih mogoče trodelni osmerec interpretirati tudi kot trohejski sedmerec z anakruzo: — / -'- — — — — —, N. pr.: Ko bte čez Men-geš fu-ra-li, de na bte vri-skal in pi-skal To pomeni, da bi bilo mogoče besedilo v trodelnem osmercu podložiti melodiji v trodobnem ali dvodobnem ritmu. Dejansko obstajajo med našimi variantami primeri obojne vrste. Prvotni in hkrati najustreznejši glasbeni obrazec za trodelni osmerec je trotaktna melodična fraza v trodobnem ritmu : JJJ Lep primer take melodije je varianta št. 15, čeprav so v zadnji Irazi zaradi podaljšave v končni kadenci iz treh taktov nastali štirje. Drugi tak primer je št. 16, ki je pisana v '/4 taktu, ki daje besednemu ritmu videz sedmerca z anakruzo. Dejansko pa je tudi tu osnova ritma trodelni osmerec, tako v besedilu kot v me- lodiji. Isto velja za št. 19 kljub '/4 taktu. Prvotni ritem izdajajo zlasti začetki fraz. V št. 18 (in št. 20, ki je tej enaka, ker izvirata posredno od iste pevke) bi bilo treba samo malo premakniti taktnice in na dveh mestih skrajšati četrtinko, pa bi se pokazal na dan kar zgleden osmerec. Mislim, da tudi sedmerec Vrazovega primera št. 1 ni nič drugega kot prikriti prvotni trodelni osmerec, saj dosežemo tako ritmizaci.jo zgolj z opustitvijo nekaterih taktnic, ne da bi se sicer kakorkoli dotaknili notnih vrednosti zapisa. Da so si melodije navedenih ritmično enakih primerov sorodne tudi melodično, kaže naslednja razpredelnica, v kateri je nad posameznimi zapisi zaznamovana domnevna prvotna ritmizacija. -- V. Vodušek, Neka zapažanja o baladnim napevima na području Slove- nije. Rad kongresa folklorista Jugoslavije u Zaječaru i Negotinu 1958, Beo- grad 1960, 111. 184 Zmaga Kumer Melodična sorodnost prvih dveh primerov (št. 15 in 16) je očitna, pri tretjem (št. 19) pa se pokaže šele po natančnejši primerjavi. Kostelska varianta (št. 18/20) gre v prvi frazi svoja pota, v drugi se šele ujema s spremljajočim glasom prve fraze št. 19. Bistveno isto melodično linijo kažeta prva in zadnja fraza Vrazove variante (št. 1). Tako se more tudi z glasbenega vidika opravičiti razvrstitev teh primerov v posebno sku- pino in »gorenjska« ni samo glede na besedilo. Res da sta bili na Go- renjskem zapisani samo melodiji št. 15 in 19, zato pa je št. 16, ki so jo našli na Notranjskem, po izvoru nedvomno gorenjska. Za to priča recimo ihanska varianta balade o materi, ki pride po smrti priporočat svoje otroke mačehi (prim. SŽ, 131 Mati skrbi po smrti za otroke ozi- ram; št. 8024 zbirke OSNP v GNI). Melodično je našemu primeru vsaj v začetku bolj blizu kot v št. 15, ritmično dosti dobro ustreza trodelnemu osmercu in začetek besedila je skoraj isti: To pomeni, da je naša notranjska varianta dejansko »gorenjska« in se je v Rovte samo priselila z besedilom in napevom vred. Kostelska va- rianta je naredila daljšo pot, tudi je prišla v samosvoje," tačas še ustvar- jalno močno folklorno področje, pa je zato razumljivo, če se je od »iz- virnika« dosti bolj oddaljila. Pri Vrazovi varianti tiči za pojavom sorodnosti oziroma izvirnosti še neki drugi problem, a o tem pozneje. Omenili bi še arhitektoniko napevov »gorenjske« skupine. Vseh pet ima izrazito starinsko lice. Pri prvih treh je tekstovna kitica dvovrstičje s ponovitvijo drugega verza: MNN, pri št. 1 se ponovita oba verza: MNMN, pri št. 18/20 nastane kitica sploh samo s ponovitvijo vsake vrstice: MM. Temu primerna je tudi zgradba melodije. Po obliki je razvojnoi najstarejša št. 18/20 z variirano ponovitvijo edine fraze: AAv. Takoj za njo je št. 15, pri kateri se fraza ponovi trikrat, vsakokrat malo spremenjena: AAvAk Trodelno obliko imata tudi št. 16 in 19; sestavljena je samo iz dveh različnih fraz: AAvB oziroma ABB. Št. 1 je sicer štiri- delna, vendar se v resnici ponovi štirikrat ista fraza, le v sekvenci na na terci, tako da je razmerje teksta in melodije potemtakem AA'A'A : MNMN. »Štajersko« skupino zastopata samo dva napeva, št. 13 in 17, ki sta po vsem sodeč mlajša od prej obravnavanih. Tekstovna kitica št. 17 je dvovrstična, distihon 8 +7, ki smo ga bržčas v kasnejši dobi prevzeli od '=voTIh nemških sosedov.^' Ker je melodija štiridelna, AAyBC, se mora 2» V. Vodušek, o. c, 110. 186 Balada o maščevanju zapuščene ljubice besedilo prilagoditi s ponovitvijo, MNMN. To kaže, da je besedilo najbrž razvojno starejše od melodije, čeprav samo tudi ni več med najstarejšimi. Nasprotno je tekstovna kitica št. 13 štirivrstična, oblike MNOP. Metrični obrazec je tako imenovani nibelunški verz ali primitivni aleksandrinec, to je distilion 6 + 5 z anakruzo, ki je sicer v slovenski ljudski pesmi zelo razširjen, v baladah pa redko nastopa.^* Melodija je dosti preprosta {AA2AvB), posebnost v njej je le začetek na subdominanti. Tudi vsi štirje primeri brez melodije nimajo z metričnega vidika nič bolj častitljivega lica. Št. 3 je pisana skoraj dosledno v distihu 8 + 7, ki se pojavlja še ponekod v št. 6 in 7, kolikor nista — kakor sploh Cafovi zapisi — metrično zmedena in nezanesljiva. Št. 10 ima za svojo pesniško mero spet nibelunški verz. V primerih tretje skupine prevladuje distihon 8 + 7; tudi v št. 9, ki je sicer zmedena, so razločni sledovi tega metra. Izjema je št. 2 v nibe- lunškem verzu. Napev ima samo št. 4. Ta primer je iz Ziljske doline in po obliki dvodelen AB, kar ustreza kitici MN (primer a spodaj). Me- lodična linija prve fraze je skoraj istovetna z začetkom (tudi sicer zelo sorodne) ziljske variante pripovedne pesmi o Previdnem dekletu (prim. SNP 1/769), ki jo je prav tako kot našo št. 4 objavil Kuhač (II, 673) v zvezi z Majarjevim besedilom (b). Podobna pa je tudi galopu, ki ga igra oziroma ga je nekdaj igrala vaška godba med tradicionalnim zilj- skim štehvanjem (c)?' Hkrati spominja na splošno znano šaljivo pesem o čukovi ženitvi (Čuk se je oženil, tralala...) in na nemško otroško pesem o lisici-tatici (Fuchs, du hast die Gans gestohlen, gib sie roieder her ...). Kar poglejmo! 2^ V. Vodušek, o. c., 112. 25 Fr. Marolt, Tri obredja iz Zilje, Slovenske narodoslovne študije I, Ljub- ljana 1935, 7. 187 Zmaga Kumer Glede na to, da so slovenske pesmi pretežno silabične, je dosledna melizmatičnost primera št. 4 vsekakor vredna premisleka. Zdi se, kakor da napev prvotno ni bil namenjen tej pesmi; zveni celo nekam bolj instrumentalno kot vokalno. Zveza s štehvovskim galopom na eni strani in s preprosto nemško otroško pesmico na drugi daje misliti, ali ni morda to kak etnično ne dovolj opredeljiv alpski napev, ki sO' ga Ziljani upo- rabili enkrat za pripovedne pesmi, drugič za zgolj instrumentalno, ma- lone plesno melodijo. To, metrična struktura in značilnosti besedila ka- žejo, da so primeri tretje skupine razmeroma mladi, vendar je vsaj besedilo nekoliko starejše (pomislimo, da se pojo variante ljubezenske pesmi o fantiču, ki je na Tirolsko vaudrai, po štiridelni melodiji, ki se ji mora besedilo — zadnji odmev naše balade — prilagojevati s trikratnim ponavljanjem prvega verza). III Po vsem tem se zdi, da pomenijo tri skupine primerov tudi tri sta- rostne oziroma razvojne stopnje balade o maščevanju zapuščene ljubice. Najstarejša je vsekakor »gorenjska« skupina. Za njeno prvenstvo priča vsebina s splošno človeško, časovno nevezanO' tematiko in tako starinskim stilnim elementom kot je motiv čarovnega kuhanja. Potrdilo starosti vidim tudi v uporabi imena kranjskih plemičev Lambergov v eni izmed variant. Ker so prišli Lambergi v naše kraje proti koncu 14. stoletja, je jasno, da ime Lamberger ni moglo zaiti v našo balado pred tem časom. Najprej bi se to moglo zgoditi pod konec 15. stoletja, ko je sloves turnir- skega zmagovalca Gašperja Lamberga dobil odmev v slovenski junaški pesmi o boju junaka z velikanom.^" Pesem bi torej morala obstajati že v visoikem srednjem veku. Seveda pa imenu Lambergov spet ne gre pri- pisovati prevelikega pomena, saj je omenjeno le v enem primeru in je zato lahko tudi kasnejša, povsem lokalna poteza pesmi. Z oblikovne strani je dokaz za starost balade predvsem trodelni osmerec, deloma pa še preprosti, pravzaprav na osnovi ene same fraze zgrajeni napev. Da bi bila »gorenjska« skupina tudi po postanku gorenjska, tam od kamniško-moravške strani, je spričo prevladujočih primerov s tega področja sicer verjetno, ni pa nujno. Saj spada v to skupino vendar tudi Vrazov zapis s Štajerskega, za katerega bi le težko trdili, da je prišel tja z Gorenjskega, kakor smo to- ugotovili za notranjsko in kostelsko varianto. Mogoče je bila balada nekoč razširjena na precej širšem pod- ročju kakor ga kažejo ohranjeni zapisi. V tem primeru bi bila kamniško- moravški kot in ljutomerska okolica dva otoka, kjer se je balada ohranila tudi še potem, ko je drugod že utonila v morju pozabljenja oziroma se preoblikovala, modernizirala, s tem da je prevzela nove poteze, v skladu z miselnostjo novejšega časa. -° Z. Kumer, Pegam in Lambergar. Rad kongresa folklorista Jugoslavije u Varaždinu 1957, Zagreb 1959, 225—252 in tam navedena literatura. 188 Balada o maščevanju zapuščene ljubice Tako si razlagamo postanek druge, »štajerske« skupine variant, v katerr je motiv fantove nezvestobe utemeljen socialno: zaraai bogate neveste zapusti prvo ljubico. Zdi se, kakor da je nekega dne na mesto preprostega pevca starega kova, ki je s starčevsko življenjsko izkuše- nostjo videl v temi balade nekaj splošno človeškega, za vselej veljavnega (»tako pač je, taki smo ljudje!«), stopil modernejši, razmišljajoč človek, ki mu dejstvo samo ne zadošča, ampak hoče izvedeti vzroke nekega po- java ali dejanja. Fant zapusti ljubico in se oženi z drugo — že prav, toda zakaj? Razlog se je našel v starem in hkrati vedno aktualnem nasprotju med bogastvom in uboštvom. Kajpak potem stari motiv čarovnega ku- hanja ni imel več pravega mesta v pesmi. Zares je komaj še rahlo na- kazan. Nova oblika balade je sicer razvojno mlajša, s tem pa ni nujno, da bi morala povsem izpodriniti starejšo. Dejansko sta živeli obe hkrati, le da je ponekod prevladovala ena, drugod druga. Kdaj je sprememba nastala, je težko reci. Vrazov zapis izpred leta 1839 daje samo terminus post quem non. Menim, da je takole ob koncu 18. stoletja nemara že krožil med pevci kakšen primer. Kaj malega pozneje ali celo v istem obdobju je morala nastati še oblika tretje skupine. To sklepamo po nacionalnem poudarku, ki ga vsebuje. Značilno je, da so na njej vidni tudi zelo določeni znaki razkroja, tako da imajo nekatere variante komaj še pravico do imena pripovedna pesem. Potemtakem je vsakdanje življenje, ki je v davni preteklosti nav- dihnilo ljudskega pevca za ustvaritev balade na splošno-človeško temo o maščevanju zapuščene ljubice, sčasoma začelo njeno prvotno vsebino razkrajati, s tem da jo je prilagajalo izpreminjajoči se miselnosti časa, ji dodajalo nove poteze in opuščalo stare. Prav zaradi splošnočloveške tematike prvotne oblike balade, smo si že v začetku razprave zastavili vprašanje, ali niso snovi na kak način oblikovali tudi drugi narodi. Od morebitnih tujih variant smo si obetaU, da bi utegnile osvetliti še kakšno nejasnost glede izvora ali starosti naše balade. Pričakovanje je deloma izpolnil prvi tuji primer, ki smo ga našli, pesem naših biv.ših sosedov, kočevskih Nemcev, objavljena po Schroeru v Hauffenovi zbirki'' kot št. 66 brez napeva. Vsebina je takale: Fantič jezdi mimo vrta, kjer povija njegova ljubica šopek; ko mu na vprašanje odgovori, da bo šopek zanj, jo zavrne češ da ima že drugo, tako, ki mu pri vzglavju sedi; dtikle mu zdaj vošči srečo, da bi bil bolan leto in dan, da bi se mu meso ločilo od kosti, duša pa se ne bi mogla ločiti od telesa; ko se kletev izpolni, pošlje fant po prvo ljubico; trikrat pošlje ponjo, pa ga trikrat zavrne, češ da mu ne more in noče pomagati, da naj mu pomaga kar tista, ki mu pri vzglavju sedi; in fantič mora umreti. 2' A. Hauffen, Die deutsche Sprachinsel Gottschee, Graz 1895. 189 Zmaga Kumer Hauffeii in za njim TscliinkeJ, ki je pesem sprejel v svojo rokopisno zbirko, sta menila, da mora biti južnoslovanskega ali slovenskega izvora. Tschinkel je še opozoril na variante pri Štreklju. S tem mnenjem soglaša tudi E. Seemann, ki trdi, da pesmi s takim motivom (zapuščeno dekle se maščuje nezvestemu fantu s tem, da mu pričara bolezen) po njegovem ne poznajo drugi narodi razen južnih Slovanov.^* Trditvi smemo zaupati, ker je Seemann dober poznavalec ne le nemških, ampak sploh evropskih pripovednih pesmi. Sicer pa se kočevski primer izdaja sam. Že začetek, v katerem fant sprašuje dekle, komu povija šopek, spominja na slo- vensko ljubezensko pesem, ki se začenja Kaj ti, dekle, tukaj delaš I na zelenem travniku? I Al ne veš, da rožce zbiram, I da ti pušelc naredim (gl. SNP 11/1612). Ljubičina kletev zveni kakor prevod verzov iz naše št. 7, kjer je rečeno, da je ležal celih sedem let, I da se je uže meso ločilo I od njegovih belih kosti, I duša se ne more ločiti od trupla grešnega (glej str. 176). Trikratna zavrnitev bolnikove prošnje bi enako lahko imela svoj vzor v naših variantah »štajerske« skupine, četudi je pesem v celoti skoraj bližja onim iz »gorenjske«, saj za fantovo nezvestobo ni nobene posebne utemeljitve. V celoti se s kočevskim primerom ne ujema noben slovenski. Vendar če Nemci take pesmi nimajo, je Kočevarji niso mogli dobiti drugje kot pri Slovencih, pa so jo potem po svoje prikrojili. Kdaj in iz katerega dela Slovenije se je balada selila na Kočevsko, lahko samo ugibamo. Ker so jo Kostelci, bližnji sosedje Kočevarjev, dobili od kamniško-moravške strani, kjer smo razen starejše oblike našli tudi novejšo »štajersko«, se zdi dokaj verjetno da je na Kočevsko prišla iz istega konca. A medtem, ko so Kostelci prevzeli in ohranili »gorenjsko« obliko po vsebini nespremenjeno, so Kočevarji prevzeli bolj temo, podrobnosti pa skrojili po svoje, upo- števajoč še poteze »štajerskih« variant. Če je torej edini nemški primer — kočevski — slovenskega izvora, je jasno, da Slovenci balade nismo dobili od zahoda. Iskati nam je vzorec na slovanskem jugu ali pa pesmi priznati slovenski izvor. Poezija južnoslovanskih narodov dejansko pozna temo o maščevanju zapuščene ljubice, vendar jo uporablja navadno v drugačnem okviru kot naša balada. Na Hrvaškem so pesmi take vsebine našli po dalmatinskih otokih in obali.Nekatere vsebujejo tudi motiv dolgotrajne bolezni ali pripovedujejo, kako je bolnik poslal k nekdanji ljubici svojo mater ozi- roma ji ponudil brata za moža. Izjemama se pojavi motiv čaranja, veči- V pismu 22. maja 1961, v katerem opozarja na podobne južnoslovanske primere. Za oboje mu dolgu jem najlepšo zahvalo! Hrvatske narodne pjesme (= HNP, izdaja Matice Hrvatske, Zagreb 1896 do 1942) V, št. 56 Sljepica uklela nevjernika (iz Sučurja na otoku Hvaru), št. 57 Ostavljena vjerenica uvračala nevjernika (z otoka Hvara) ; HNP VI, št. 67 Svjet kapetanovičin (iz Luke na Šipanu) ; O. Delorko, Istarske narodne pjesme. Za- greb 1960, št. 19 (Gradina) ; O. Delorko, Narodne pjesme iz Konavla. Rokopis v Institutu za nar. umjetnost v Zagrebu, št. 68 (Zapisovavcu lepa hvala, da mi ga je dal v uporabo!) 190 Balada o maščevanju zapuščene ljubice noma pa dekle nezvestega samo prekolne. Zgodba je včasih podana tako, da dekle samo pripoveduje, kaj se ji je pripetilo, zato da bi imele druge svarilen vzgled. Med Srbi ni bilo najti ustrezne pesemske variante, pač pa v drugačni zvezi motiv čarovnega kuhanja, ki naj povzroči, da tisti, komur je čar namenjen, nemudoma pride k čarovnici.'" Motiv je uporabljen tudi v nekaterih hrvaških pesmih povsem druge vsebine." V makedonski poeziji pesmi o maščevanju zapuščene ljubice ni,^' pač pa se spet pojavijo med Bolgari.'^ Za razliko od drugih primerov, je v bolgarskih včasih fant tisti, ki se maščuje nezvesti ljubici. Bolezen in smrt sta vselej posledica kletve, ne čaranja. Slovenski baladi najbližji je eden izmed hrvaških zapisov z otoka Hvara (HNP V, št. 57), ki se začenja s tem, da Ive Banovič zasnubi sestro bratov Zelenčičev, ko je uslišan, pa se odloči poročiti drugo. Ko gre s svati mimo Želenčičeve hiše, vidi na vrtu svoje bivše dekle in jo zaprosi, naj ga ljubi kakor prej. Dekle ga zavrne, steče v kamrico po dva železna ključa in ju vrže v dve strani na pot, koder bodo šli svatje. Ko pride Banovič s svati domov, ga začne boleti glava. Spozna, da je to posledica čara zapuščene ljubice in pošlje trikrat k njej s prošnjo: »Razveš čare, ke si učinila!« Nazadnje ji ponudi rodnega brata za moža, a odpuščanja ne dobi in mora zato umreti. V vseh glavnih potezah je ta primer močno podoben našim. Ker je njegovo najdišče, otok Hvar, le precej oddaljeno od Slovenije, ima misel na neposreden stik ali vpliv bolj malo verjetnosti. Posebno če pomislimo, da Hrvati v naši soseščini balade ne poznajo. Priznati bo treba torej naši baladi, da je samorasla roža, čeprav ne edina svoje vrste. Korenine, iz katerih je zrasla, so spričo tematsko sorodnih primerov med Hrvati in Bolgari ter spričo nekaterih motivov, ki posamez živijo v hrvaški in srbski ljudski poeziji, nedvomno južnoslovanske. Ker Slovenija še lep čas ne bo mogla biti do' zadnjega kotička pre- gledana in ker se tudi drugi narodi ne morejo pohvaliti s popolnimi zbirkami svojih ljudskih pesmi, obstaja možnost, da se bo kdaj pozneje našla tu ali tam, pri nas ali drugod še kakšna varianta obravnavane balade. Mogoče bo novo odkrito gradivo tako, da utegne bistveno vpli- vati na mnenje, ki ga imamo o baladi zdaj. Ce pa kljub temu potegnemo črto pod dosedanja raziskovanja in poskusimo strniti dobljene izsledke, storimo to zategadelj, da bi bila nadaljnja pot — če jo bo treba ubrati — lažja in končna beseda jasnejša. Današnja oznaka ali recimo ocena bi se na kratko glasila takole: Balada o maščevanju zapuščene ljubice ima med Slovenci tri raz- lične oblike, ki so hkrati tri razvojne stopnje prvotne zasnove. Najsta- ^ Vuk I, 480: Babina osveta. " HNP VI, št. 119: Baba uvračala momče. ®2 Pismeno sporočilo prof. R. Prodanova iz Skopja, dne 27. junija 1961. " N. pr. V. Colakov. Blgarskyj naroden sbornik, 1872, št. 12; Sbornik za narodni umotvorenija 46, šl. 354, 355 i. dr. 191 Zmaga Kumer rejša je tista, v kateri je tema obravnavana kot pojav iz vsakdanjega življenja, za drugo je značilna uporaba socialnega momenta, v tretji pa nastopi namesto njega nacionalni. Vsebinsko in stilno je viden razvoj od starinske balade preko vmesnih, že malo bolj novelističnih pesmi, do čiste ljubezenske, ki pomeni že razkroj prvotnega besedila. Metrična oblika verzov in napevi pričajo, da sta druga in tretja oblika znatno mlajši od prve. Smeli bi ju staviti nekako na prehod 18./19. stoletja, medtem ko sega prva s trodelnim osmercem in ustrezno strukturo melodije tja v srednji vek, morda celo pod konec 15. stoletja. I^riuierjava z vsebinsko podobnimi primeri drugih narodov je po- kazala, da naša balada ni mogla biti narejena neposredno po tuji predlogi. Ker so v besedilu najstarejše oblike na več mestih uporabljena izrazna sred.stva, ki jih vsebujejo še druge slovenske pripovedne pesmi, ker je tema znana, čeprav večinoma drugače oblikovana tudi pri nekaterih drugih južnoslovanskih narodih in ker imajo celo značilni motivi tam svoje paralele, da ne govorimo o »prastarem slovanskem trodelnem osmercu« — smemo baladi priznati izvirnost in jo oceniti kot slovensko stvaritev, zraslo iz usedline stare slovanske tradicije. Za ožje območje, na katerem je verjetno nastala, bi smeli s pridržkom imenovati severno- vzliodni del Gorenjske s .sosednjimi štajerskimi okoliši. Vse tri oblike balade je mogoče najti tu in tam še danes, kakor dokazujejo posnetki iz zadnjih let. Vendar je očitno, da ne spada več med tiste redke pripovedne pesmi, ki so del rednega repertoarja da- našnjih pevcev. Polagoma, a vztrajno pada v pozabljenje in se je s težavo domislijo samo še starejši ljudje. Naj bi se kakorkoli trudili ohraniti jo pri življenju, prej ali slej jo bodo zagrnili valovi modernega življenja, ki se mu hoče drugačnih pesmi in nazadnje bo ostal od nje samo še spomin — posnetek na magnetofonskem traku. Dodatek Neobjavljene variante Komor se dremle, nej gre spat, i:koker je štoru Anzel mlad :] Do polnoči je dobro spav. |:po polnoči je svate brav. :| Svatje, nikar ne vriskajte, 1: da ne bo Katra slišala! :1 Svatje so se vpijanili, |: začel so vriskat, piskati'. :| Katra vse dobro slišala, |:s prstom mu je zažugala: :| Movči, le movči, Anzel mlad, |:ker ti me hočeš golufat! :| ^ 192 Balada o maščevanju zapuščene ljubice Preden bo jutri beli dan, |: boš pa ti že na pare djan! :j Katra prnesla Ione kofren, |: povn korenja naložen. :| Postavla ga je na sred veže: I: Tukat se kuhej koreiijel :| Brez ogna ino brez vode, |: tudi brez božjiga vsmilenja. :| Ura bije polnoči, |: Anzel že bolan leži. :| Korenje začne zavirati, 1: Anzel začne vmirati. :| Preden se je štoru beli dan, |: Anzel je biv na pare djan. :| GNI 10.444, zps. Fr. Kramar, Rovte na Notranjskem, 1914. Mindeš, Mindeš, velika vas, Mindeš, Mindeš, velika vas! : Kadar čez Mindeš pojdešte, :| : ne piskajte, ne vriskajte :| : kole hiše Jelenčkine! :| : Svatja so se vpijanila, : : nato sva se spozabila, : : so piskale, so vriskale : : kole hiše Jelenčkine. :] : Jelenčka dobro slišala, :] : je tekla v^svetlo kambrico, :| : odprla škrinco malano, :| : je vzela ven korenčke tri. :| : Zavri, zavri, korenček ti, :| : brez vsakga ognja in vode, :| :brez vsake božje milosti! :| : Korenček začne zavirati, :| : Anzel mlad pa^umirati. :| : Nemoj, nemoj, Jelenčika, :| : pri tej bom spav samo eno noč, :| : pri tebi bom pa druge vse. :| : Neču, neču, Anzel mlad, :| : ti moraš umirati! :| GNI 23.968, posneto v Slavskem lazu pri Kostelu, 1960. GNI 24.367, posneto v Čolnarjih pri Kostelu, 1961. Kermu se dremle, naj gre spat, kakor je storiv Anzel mlad. Do ponoči je sladko spav, po ponoči pa svate zbrav. Merkite, da se ne^upijanite, kadar čez Mengeš jezdite! Da ne bote„uriskal^3n piskala, ko bote čez Mengaš jezdala! Da ne bo slišala Marjetica, prva moja ljubica! Svatje so se pa„upijanila, pa so čez Mengaš jezdala. ^ So pa„uriskal„an piskala, ko so čez Mengaš jezdala. Marjetica pa,.,u line stoji, Anzalna s^^prstom zaparti: Predno ko jutri bo beli dan, te bodo že na pare dal! Marjetica se„ukrog zavrti, en piskarc s^korenčkam obloži. Korenček zavrevaj brez ogna, brez vode in tudi brez božje milosti! 13 Slovenski etnograf 193 Zmaga Kumer Korenče začne zavrevati, Anzal pa umirati. Predno ko biv je beli dan, so Anzalna že na pare dal. GNI 24.097, posneto v Vrhpolju pri Kamniku, 1961. St. 10 Še jaz bi se oženo pa vbene glihe ni, moja lubca mi je gliha, pa je pregmai ludi. Jaz druge bom ubogal, bogato bom uzel. Je vjutro bil zaročen, večer bolen leži. Preluba moja žena, pojd mi po lubico! Še hitro je gor vstala, je šla po lubico. Preluba lubca draga, poj k možu mojemu! Še kaj bi jaz taj hodila, ker sem pregmai ludi! Pa hitro je gor vstala in šla je k svojemu. Eni roki mu je nesla en glaš friške vode. Drugi roki mu je nesla eno svečo žegnano. To vodo mu je dala, je hitro vun popiu. To svečo mu je vžgala, je hitro smrt storil. Prelubleni tovarš, to vam bo za izgled, nikar ne zapušajte zalublenih deklet! Zps. Lojza Šalamun v Makolah 30. novembra 1896 (zbirka v Štrekljevi za- puščini). Jas bi se rad oženil, pa meni glihe ni, mojo dekle mi je gliha, pa je premojstersko. Zlahto bom jas ubogal, bogato dekle vzel. Ob ednajstih bil poročen, ob dveh bolan leži. Preluba moja žena, jas prosim te lepo, pa le hitro taj mi teci po mojo lubico! Žena s je obernila, je hitro tekla taj: Oj lubca, hitro taj pojdi, s ga bol navajena! Kaj bom jaz taj hodila, ker sem premojstrana! Use mu je odpustila, je hitro k njemu šla. V eni roki mu nesla kupco frišne vode, u ti drugi mu je nesla to svečo žegnano. Mu vodo je podala: Le čisto vun popij! In mu svečo je podala, on grenko smrt stori. Prelubi moji svati, jas prosim vas lepo, ie prav veseli bodite na moji ohceti! 194 Balada o maščevanju zapuščene ljubice Prelubi moji fanti, le jemlite si vzgled, vi nikar ne zapustite zalublenih deklet! Kdor ledik se poroča, ledik ostane še, enkrat ti bo taka vroča, zdaj ne zavedaš se. GNI 11.953, zps. J. Lešnik, Kebelj pri Oplotnici, 1908. Jaz bi se pa rad už'enu, pa mi blizu glihe ni, jaz bi se pa rad už'enu, pa mi blizu glihe ni. I : Ena dekle mi je gliha, pa je revnega stanu. :| |: Cela žlahta mi jo brani, da jo ne smem u zakon vzet. :| |: Jaz pa žlahto bom ubogav in bogato bom uzev. :| I : Ob enajstih je biv poročen, ob dveh pa že bolan leži. :| |: On je prosiv svojo ženo, naj gre po prvo ljubico. :| |: 2'ena ga je ubogala, . šla je po prvo ljubico. :| I : Kaj bom jaz s„teboj hodila, k^sem prerevnega stanu. :| I : Ko pa d'okle u^hišo stopi, d'9sno roko mu poda. :| I : Potem pa vzame glažek vode, glažek žegnane vode. :| I : V„drugo roko pa uzame jeno svečo žiagnano. :| I : Ko je diekle to storila, on je hmirati začev. :| Vi preljubi starši, vzemite si od mene vzgled, da ne boste zabranjevali fantom zaljubljenih deklet! Vi preljubi fantje, vzemite si od mene vzgled, da ne boste zapuščevali prvo zaljubljenih deklet! St. 12 ] 1 Fanteč moj na Troie vandra, i gvar pa zdaj bovan leži. Pošto ma nazaj posila, , m vada ma Slovenčaca: i Aj, Slovenka, dej ma zravje, j al pa pošla grejnko smart! Smarta ta glih na prvošam, ¦ zravje sama rada jmam. Ka t ja Nemka kraje zbrava, nej t še Nemka zravje da. Svečaco mo ja paržgava, Anzal preci vamedli, Anzal preci vamedli, par ta prič dušo zroči. Zps. A. Breznik v Ihanu, okoli 1899 (št. 31 v III. zv. njegove rokopisne zbirke v Štrekljevi zapuščini). 13* 195 Zmaga Kumer Zusammenfassung DIE BALLADE VON DER RACHE DER VERLASSENEN GELIEBTEN Der Kern der Ballade ist alltäglich einfach: (Sofort nach der Heirat) erkrankt der junge Mann schroer (und stirbt), roeil er seine Geliebte verlassen (und sich mit einem anderen Mädchen verheiratet) hat; damit hat er die Rache der ersten Geliebten auf sich geladen. Das bisher gesammelte Material, welches 20 Beispiele umfasst, kann hin- sichtlich der angewandten Motive in drei Gruppen gegliedert werden. Für die erste Gruppe, welche hauptsächlich Aufzeichnungen vom Gorenjsko umfasst, ist es bezeichnend, dass das Geschehen lokalisiert ist und die beiden Hauptpersonen beim Namen gennant werden; ausserdem enthält es eine Reihe von Nebenmotiven und Redewendungen, die aus anderen slowenischen und südslawischen erzählenden Liedern bekannt sind. Das Mittel, welches bei der Rache der Geliebten Gebrauch findet, ist das zaubermässige Kräutersieden ohne Feuer und Wasser, welches in die Ferne wirkt. Die Beispiele der zweiten Gruppe stammen hauptsächlich aus der Steier- mark. Es ist für sie bezeichnend, dass die Untreue des Bräutigams sozial bedingt ist: er gibt die Geliebte auf, um ein reiches Mädchen zu heiraten. Der inhaltliche Kern ist in den einzelnen Beispielen reichlich verschieden geformt, allen ge- meinsam aber ist, dass vom Zaubern keine Spur mehr übrig bleibt, es wird nur von der Erkrankung des Bräutigams berichtet, welche als Folge der Rache der Geliebten dargestellt wird. Bezeichnend ist das Motiv, der Kranke könne nicht sterben, bevor ihn die Geliebte besucht. Wie in der ersten Gruppe werden auch hier Ausdrucksmittel verwendet, wie sie in den slowenischen erzählenden Liedern gebräuchlich sind. Die dritte Gruppe ist der Anzahl der Beispiele nach die kleinste und ist landschaftlich nicht umgrenzt. Bezeichnend bei ihr ist die Betonung der natio- nalen Zugehörigkeit: der Bursche verlässt das Mädchen, weil er in deutschen Landen eine deutsche Geliebte gefunden hat. Die Beispiele sind dem Umfange nach kürzer und auch inhaltlich verstümmelt, teilweise ohne richtige balladen- hafte Tragik und näher den Liebes- als den erzählenden Liedern. Die Melodien sind nur bei neun Beispielen erhalten, wovon 6 in die erste Gruppe, 2 in die zweite und 1 in die dritte Gruppe einzureihen sind. Das älteste Beispiel wurde 1837, das jüngste 1961 aufgezeichnet. Der Rhythmus der Melodien aus der ersten Gruppe stimmt mit dem metrischen Muster des Textes überein, welches den uralten slawischen dreitei- ligen Achtsilbenoers (5 + 2 +3j darstellt. Hie und da ist die urtümliche rhyth- misch-metrische Formel verschwommen bzw. in einer entwicklungsmässig jün- geren Form vorhanden, dessenungeachtet sind jedoch die Beispiele der Melodie nach verwandt. Der architektonischen Form nach gehören die Beispiele der ersten Gruppe zu den ältesten slowenischen Liedern. Die Strophen sind nämlich der Regel nach zweizeilig mit Wiederholung des zweiten Verses oder beider Verse, in einem Beispiele aber entsteht die Strophe lediglich durch Wiederholung jeder Zeile. Die Melostrophe ist zur Mehrzahl aus einer Phrase gebaut, die mit einigen Veränderungen miederholt wird. Bei der zweiten Gruppe ist die metrische Formel ein Distichon, entweder 8 + 7 oder 6-\-5, die zwei einzigen erhaltenen Melodien sind vierteilig und der Struktur nach ziemlich einfach. Auch in den Beispielen der dritten Gruppe herrscht das Distichon 8 + ? vor. Die einzige Melodie ist zweiteilig und stimmt mit der zweiteiligen Strophe übe- rein. Aus der Gestaltung der melodischen Linie und der melodischen Ver- wandtheit mit einigen Instrumental- bzw. Tanzmelodien wäre zu schliessen, dass die Melodie ursprünglich nicht für diese Ballade bestimmt war. 196 Balada o maščevanju zapuščene ljubice Nach den Ergebnissen der Text- und der musikalischen Analyse des Mate- rials schliesst die Autorin, dass die drei Gruppen uon Beispielen auch drei Alters- bzm. Entwicklungsstufen der Ballade darstellen. Der Vorrang gehört allerdings der ersten Gruppe, schon wegen der allgemein menschlichen, zeitlich ungebundenen Thematik und der altertümlichen Ausdrucksmittel, andrerseits aber auch wegen der metro-rhytmischen und der architektonischen Form der Melodie. Die Entstehung dürfte ins Mittelalter zu setzen sein, einigen Anzeichen nach genauer ins Ende des 15. Jahrhunderts. Die zweite und dritte Gruppe stellt jüngere Entwicklungsstufen dar, die beiden mussten — der Anwendung des sozialen und nationalen Momentes nach — nicht früher als am Ende 18. Jahr- hunderts gestaltet worden sein. Alle drei Formen sind hie und da noch heute anzutreffen, doch kommt die Ballade im gewöhnlichen Repertoire der Volkssänger nicht mehr vor. Zuletzt berührt die Autorin noch die Frage des Ursprungs der Ballade. Da Lieder mit dem Motiv der Rache der verlassenen Geliebten bei anderen Völkern ausser bei den Südslawen nicht vorkommen und auch dem einzigen deutschen Beispiele — aus Gottschee — der südslawische Ursprung zuge- standen wird, müssten die Untersuchungen in dieser Richtung betrieben werden. Tatsächlich finden wir ein ähnliches Beispiel, fast richtige Variante, in der kroatischen Volkspoesie, aufgezeichnet auf der Insel Hvar. Das Grundmotiv kommt zwar in dalmatinischen Liedern mehrmals vor, nur ändert sich der Rahmen. Bei den Serben werden nur einzelne Motive angetroffen, thematische Varianten des Liedes aber sind wieder bei den Bulgaren vorhanden. Wie aus dem slowenischen Material und aus dem Vergleich mit fremden Beispielen hervorgeht, konnte die Ballade nicht unmittelbar nach einer fremden Vorlage entstanden sein, sondern ist ursprünglich slowenisch und dem Nachleben der altslawischen Überlieferung entsprossen. Um den Lesern, welche die slowenische Sprache nicht beherrschen, dennoch einen Einblick in das Material zu ermöglichen, sei am Ende eine Variante aus der ersten Gruppe (Nr. 16 — aufgezeichnet in Rovte durch Fr. Kramar 1914) in deutscher Übersetzung, möglichst worttreu und im gleichen Versmass, darge- boten: Wem schläfert es, soll schlafen geKn, also tat auch der Anzel jung, also tat auch der Anzel jung. Bis Mitternacht schlief er gar gut, nachher ging sammeln Hochzeitsleuf, nachher ging sammeln Hochzeitsleuf. »O Hochzeitsleute, jauchzet nicht, damit es Katra nicnt oernimmt, damit es Katra nicht vernimmt!« Die Hochzeitsleuf betranken sich, begannen jauchzen, pfiffen mit, begannen jauchzen, pfiffen mit. Als Katra es vernommen hat, mifm Finger hat ihm angedroht, mifm Finger hat ihm angedroht: »Sei still, sei still, o Anzel jung, denn du willst ein' Betrug begehen, denn du willst ein Betrug begehen! 197 Zmaga Kumer Wenn morgen heller Tag erstrahlt, so wirst du, Anzel, aufgebahrt, so wirst du, Anzel, aufgebahrt!« Sie brachte einen Kupfertopf, mit Wurzeln war er vollgefüllt, mit Wurzeln mar er vollgefüllt. Sie stellf ihn mitten in die Flur: »Da kochet jetzt, ihr Wurzelein, da kochet jetzt ihr Wurzelein, ganz ohne Feuer, Wasserlein und ohne Gottes Gnade auch, und ohne Gottes Gnade auch!« Zu Mitternacht beim Glockenschlag, schon Anzel krank zu Bette liegt, schon Anzel krank zu Bette liegt. Zu sieden fängt die Wurzel an. jung Anzel schon im Sterben liegt, jung Anzel schon im Sterben liegt. Bevor der helle Tag erstrahlt, ist junger Anzel aufgebahrt, ist junger Anzel aufgebahrt. 198 REX ARTURUS IZ KATEDRALE V OTRANTU Janez Stanonik Kulturna zgodovina Slovencev v srednjem veku je še vedno v marsi- čem zelo neraziskano področje. Kot primer lahko navedem dejstvo, da nam ni skoro nič znanega o tem, kako so Slovenci v srednjem veku spremljali istodobno' literarno dogajanje v Evropi. Redki slovenski srednjeveški teksti, ki' so nam ohranjeni, so literarno malo pomembni. Latinski in nemški srednjeveški rokopisi, ki so se pri nas ohranili, nudijo le delno vpogled v kulturne interese Slovencev te dobe. To dejstvo velja splošno za vse srednjeveške literature, saj predstavlja pri vsakem na- rodu rokopisna ostalina samo del tiste literature, ki je v srednjem veku dejansko obstojala. Še posebej pa nam je težko presoditi, koliko lahko tujejezične literarne spomenike, ki so pri nas ohranjeni iz srednjega veka, smatramo kot resnični izraz kulturnih potreb in kulturnega živ- ljenja Slovencev v tej dobi. Pri vrednotenju sprejemanja raznih evropskih srednjeveških lite- rarnih tradicij med Slovenci lahko v precejšnji meri pomaga tudi ljudsko izročilo'. Dejansko najdemo v slovenski ljudski pesmi in povesti vrsto elementov, ki kažejoi na neko možno povezanost s pomembnimi srednje- veškimi literarnimi teksti drugih narodov. Na nekatere takšne elemente se je pri nas že opozorilo v detaljnih študijah, vendar se zaenkrat še nikdo' ni lotil pri nas celotnega problema bolj kompleksno in poglobljeno. Verjetno bi bila takšna širša študija trenutno tudi preuranjena, saj je zanjo potrebnih še mnogo priprav, še mnogo detaljnih analiz, iz katerih se bo šele polagoma razvila širša rešitev problema. Kot primere mogočih vplivov raznih evropskih srednjeveških del na formiranje tekstov naše ljudske povesti in pesmi lahko omenimo para- lele k srednjeveški romanci o Konstanci, kar seveda ne preseneča, saj so sorodne ljudske tradicije razširjene po vsej Evropi.* Mnogo pomemb- nejša je povest, ki bazira na romanci O' Lohengrinu in ki je ohranjena v okolici Boča pri Celju.^ Že Simon Rutar je ugotovil sorodstvo pesmi o Kralju Matjažu kot godcu pred peklom s tradicijo o Orfeju, vendar je treba pri tem opozoriti na to, da je bolj verjetno, da gre tu za vpliv * J. Bolte & G. Polivka, Anmerkungen zu den Kinder- und Haus- marchen der Briider Grimm, Leipzig 1913—1918, vol. L, p. 306. 2 Franz Leskoschek, Wolframs von Eschenbach Beziehungen zur Unter- steiermark, doktorska disertacija, Graz 1921. 199 Janez Stanonik srednjeveške romance o Orfeju' kot pa za neposreden vpliv klasične snovi. Končno Li lahko še tu omenili Lepo Vido in njene paralele v srednjevisokonemškem' epu Kudrun in v špansko-saracenski tradiciji, vendar pri formiranju naše ljudske pesmi o Lepi Vidi po vsej verjetnosti v nobenem sltičaju ne moTemo govoriti o vplivu kakšnega tujega sta- rejšega literarnega teksta, temveč le o morebitnem vplivu tujih ljudskih tradicij.* Seveda je nujna skrajna previdnost pri vrednotenju možnosti, da gre pri teh slučajih za literami vpliv na ljudsko tradicijo. Zlasti velja to za romance, saj so te same nastale iz ljudskega izročila, ki je še nadalje obstojalo paralelno z novo nastalo literarno tradicijo. Tako je v številnih podobnih primerih mogoče, da gre samo za vpliv ljudskega izročila enega naroda na ljudsko izročila drugega naroda. In končno predstavljajo srednjeveške romance pogostoi silno razširjene folklorne motive, za katere je večkrat dokazano, da so nastajali popolnoma avtoh- tono, pod vplivom podobnih družbenih in drugih elementov, kot je to izkazano prav na primeru tradicije o Konstanci.'' Vendar je značilno, da imamo v slovenskem ljudskem izročilu ohra- njene paralele vsaj za tri »neciklične« romance. Na drugi strani pa je znano, da so pri nas ohranjeni' fragmenti srednjeveških rokopisov Wol- fram von Eschenbachovega Parzivala^ m odlomki še nekega drugega teksta, verjetno srednjevisokonemškega epa Wigamur, ki oba spadata v tako imenovano grupo >Matter of Britain«, ali v ciklus o kralju Ar- turju in njegovih junakov. Iz teh razlogov bi bilo logično, da postanemo pozorni in začnemo upoštevati možnost, da so v naši ljudski tradiciji morebiti tudi ohranjeni kakšni sledovi tega ciklusa. Najstarejši elementi tradicije o kralju Arturju ^ kolikor niso mito- loške narave — gredo v dobo' pozne antike in preseljevanja narodov. V zarodku te tradicije so verjetno neki zelo nejasni historični dogodki in osebe.'' Na končno oblikovanje celotnega ciklusa pa je vplivala poleg keltske mitologije še celotna družbena struktura in kultura poznega srednjega veka. Paralelno z literarno tradicijo o kralju Arturju pa je že vsaj od 11. stoletja kralj Artur tudi junak ljudskih pesmi in povesti. ' Laura A. Hibbard, Mediaeval Romance in England, New York 1924, p. 195—m. * Ivan Grafenauer, Lepa Vida, Ljubljana 1943. ' Margaret Schlauch, Chaucer's Constance and the Accused Queens, New York University Press, 1927. ° Janez Stanonik, Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranj- skem, Ljubljana 1957, p. 19—26. ' O historičnem izvoru osebe kralja Arturja obstoja ogromna literatura. Najčešće se v tej zvezi omenja ime rimskega vojskovodje Lucia Artoria Casta, ki je ohranjeno na nekem spomeniku v Podstrani v Dalmaciji. Verjetno je bil rojen v Dalmaciji. V času svoje odlične vojaške kariere je bil med drugim tudi nekako v sredi drugega stoletja praefectus legije VI Victrix, ki je bila stacionirana v Yorku, torej blizu Hadrianovega zida in na področju, s katerim je vezana najstarejša tradicija o kralju Arturju. Prim.: Kemp Malone, Artorius, Modem Philology 22 (1924/25), 367—374. 200 Rex Arturus iz katedrale v Otrantu Glavni centri te folklorne tradicije so v Angliji, južni Italiji in Nemčiji. Najstarejša ohranjena izročila o kralju, ki spi s svojo vojsko v gori in ki se bo nekega dne povrnil, so ravno povezane s kraljem Arturjem; poznejše tradicije, ki so- navezane na druge vladarje — med drugim tudi na kralja Matjaža — so le direktne ali indirektne substitucije te najstarejše verzije. • Na ta način postane tradicija o kralju Arturju, tako literarna kot folklorna, izredno važna za vrednotenje naših ljudskih izročil o kralju Matjažu in za študijo njihovih virov. Ta element postane še toliko važnejši, če ugotovimo, da lahko tudi za druge motive o kralju Matjažu, ki jih najdemo v naši ljudski pesmi in povesti, najdemo paralele v literaturi O' kralju Arturju. Analiza posameznih paralel bi presegala okvir sedanje študije in se je vsled tega ne nameravam lotiti na tem mestu. Opozoril bi le še, da so italijanski vplivi na formacijo naše tradicije o kralju Matjažu verjetno zelo važni, čeprav se doslej v tej zvezi niso omenjali. Iz teh razlogov je razumljivo, da moramo posvečati posebno pozor- nost italijanskim srednjeveškim tradicijam o kralju Arturju. V priču- jočem članku bi rad predvsem opozoril na zelo nenavadno sliko kralja Arturja, najdeno med mozaiki, ki pokrivajo tla katedrale v Otrantu. Simbolizem te slike še do sedaj ni bil nikdar prepričljivo interpretiran. V tem mozaiku vidimo med drugimi prikazi tudi obrise moža, ki jezdi kozi podobno žival. Mozaik je naredil neki Pantaleone po' naročilu nadškofa iz Otranta okoli leta 1165. Opis te slike kralja Arturja je bil večkrat publiciran, prav tako pa tudi fotografske reprodukcije.* Identi- teta jahajočega moža je nesporna, saj ima krono in žezlo in na levi in desni strani napis »Rex Artvrvs«. Jasno pa je, da mora biti ta slika kralja Arturja povezana z neko tradicijo, katere doslej še ni bilo mogoče ugotoviti s popolno sigurnostjo, in da ima nenavadna žival, ki jo kralj Artur jaha, nek simbolični pomen. Dva poskusa sta bila storjena doslej, odkar je bila ponatisnjena sHka kralja Arturja iz katedrale v Otrantu v znani knjigi Rogerja Shermana Looniisa o tradiciji o kralju Arturju in srednjeveški umet- nosti,' ki skušata razložiti simbolizem te slike. G. H. Gerould je predlagal, da je Pantaleone slišal nejasna poročila o Arturju kot barbarskem kralju neke severne dežele in da ga je vsled tega uprizoril kot kralja na kozi.*" R. S. Loomis je upravičeno zavrnil to interpretacijo in predlagal, da *E. Bertaux, L'art dans L'Italie meridionale, Paris 1904, p. 488 — C. A. Gar ufi. Il pavimento a mosaico della Cattedrale d'Otranto, Studi me- dievali 2 (1906/7), p. 505—514, tabela (plate) XI; — Roger Sherman Loomis, Arthurian Legends in Medieval Art, New York 1958, p. 56, fig. 9., 9 a. ° Roger Sherman Loomis, op. cit. *" G. ti. Gerould's review of R. S. Loomis, Arthurian Legends in Me- dieval Art, Spéculum 14 (1939), 255. 201 Janez Stanonik stoji ta slika kralja Arturja v neki' zvezi s tradicijo o kralju Arturju kot vladarju podzemlja in kot takem tudi vladarju pritlikavcev (Zwerge, dwarfs).** Isto interpretacijo lahko najdemo tudi v njegovem zadnjem monumentalnem delu o arturijanski literaturi v srednjem veku/^ To interpretacijo tudi akceptira M. H. Scanlan v svoji doktorski disertaciji.*' Nobeni izmed teh interpretacij ne bi mogel prisoditi primerne za- nesljivosti. Predvsem se mi zdi, da simbolizem »koze« v resnici ni rešen. Zaradi tega Loomis sam ponovno izjavlja, da je ta interpretacija naj- boljša izmed doslej objavljenih. Zdi se mi, da je osnovna zmota pri tej interpretaciji povezana z identificiranjem živali same. Mogoče je namreč, da na mozaiku ni prikazana koza, temveč neka druga žival, ki je kozi zelo podobna. Domnevam, da gre za kozoroga, deseto znamenje v živalskem krogu, v katerega vstopa sonce ob času zimskega enakonočja. Ta interpretacija se mi zdi toliko bolj upravičena, če upoštevamo dejstvo, da je na istem mozaiku, toda na drugem mestu prikazan celotni živalski krog, tako da je zodiak dejansko eden izmed osnovnih elementov celega mozaika. Dejansko najdemo sliko kozoroga, ponoivno nad sliko Janusa in tudi v tem slučaju lahko ugoto\-imo veliko sličnost s podobo živali, povezane s kraljem Arturjem.** Povezava kralja Arturja z zimskim enakonočjem — in na ta način s temo — stoji v logični povezavi z ostalimi tradicijami o kralju Ar- turju, v katerih nastopa kralj Artur kot vladar podzemlja,*^ kot vodja divje jage,*" in kot zasledovalec bele košute.*' Paralelno k temu gre kralj Matjaž, kot slovenski substitut kralja Arturja, v podzemlje, da bi rešil tam svojo ženo (ali pa mater).** Slika kralja Arturja v katedrali v Otrantu dokazuje, da so v južni Italiji že v dobi nastanka našega mozaika obstojale tradicije o kralju Arturju kot vladarju podzemlja, teme in zime. Isto potrjujejo poročila Gervasa iz Tilburyja in Caesarija iz Heisterbacha. Kot zaključek lahko konstatiramo, da interpretacija, kot jo daje profesor Loomis, čeprav je nesprejemljiva v sedanji obliki, vendarle vsebinsko ni zelo oddaljena od naše interpretacije. ** Roger Sherman Loomis, King Arthur and the Antipodes, Modem Philology 38 (1940/41), 289—304. *2 Arthurian Literature in the Middle Ages, ed. Roger Sherman Loomis, Oxford 1959, p. 61. *' Mary Honora Scanlan, The Legend of Arthur's Suroival, disertacija, Columbia University, New York 1950, p. 172. ** C. A. Garufi, op. cit., pLVlH. Mary Honora Scanlan, op. cit., p. 163—199. *« ib., p. 200—204. *' C. Pschmadt, Die Sage von der verfolgten Einde, Greifswald 1911, p. 115—119. ** Karl Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, Ljubljana 1895, voh 1., tekst No. 64. 202 Rex Arturus iz katedrale t Otrantu Summary REX ARTURUS OF THE OTRANTO CATHEDRAL In the introduction the author discusses the importance of the mediaeval romance for the formation of Slovene folk songs and prose traditions. In future researches these folk traditions could be used as a source in our investigations of the reception of mediaeval literary texts in Slovenia. The traditions of Kralj Matjaž (King Matyazh) had perhaps developed under the influence of the mediaeval literary and folklore traditions connected mith King Arthur.* The central part of this study is devoted to an interpretation of the picture of King Arthur in the cathedral of Otranto. One of the most interesting features of the mosaic pavement in the Otranto cathedral is the portrait of King Arthur riding an animal which looks like a goat. The mosaic was made by a certain Pantaleone at the request of the archbishop of Otranto, and bears the date of 1165 A. D. The portrait has been repeatedly described and photographic reproductions of it have been published both in Europe and in America.^ It is clear that this picture of King Arthur is related to some tradition which has not been clearly identified and that the animal must have a symbolic signi- ficance. Since the publication of Roger Sherman Loomis's book on the Arthurian legend in mediaeval art,^ two attempts have been made to explain the symbo- lism of this picture. G.H. Gerould suggested that Pantaleone had heard some vague rumour of Arthur as a barbarian king of the north, and represented him accordingly.'" R.S. Loomis, rightly, refused to accept this interpretation and instead proposed that the picture has some relationship to the tradition of King as the lord of the underworld and the king of the dwarfs," an interpretation which he repeats in his latest work on the Arthurian literature in the Middle Ages.'^ The same interpretation has been accepted by Miss Mary Honora Scant an in her doctoral dissertation.'^ Neither of these interpretations seems satisfactory. Above all, none of them really explains the symbolism of the »goat«. Loomis himself has therefore repeatedly given his interpretation as ythe best that has been proposed so far«. The basic error seems to consist in the identification of the animal. It is very likely that the animal represented in the mosaic is not a goat but so- mething else, closely resembling a goat. I suggest it is a Capricorn, the tenth sign of the zodiac into which the sun enters at the winter solstice. This sug- gestion seems to be justified if we take into consideration the fact that the same mosaic does represent in another place all the signs of the zodiac, and the zodiac therefore appears to be one of its basic elements. As a matter of fact, the same sign of Capricorn appears again above the picture of Janus and resembles closely the animal which is associated with King Arthur.'^ The identification of King Arthur with the winter solstice, and thus with darkness, is not surprising and we find it well confirmed by the popular tradition. In the tradition. King Arthur is known as the ruler of the under- world,'^ as the leader of the wild hunt,'" or as a pursuer of a white hind.''' In agreement with this. Kralj Matjaž (King Matyazh), who seems to be a local substitute of King Arthur, goes down into hell, with fiddle in his hand, to save his wife (or his mother) — thus substituting sirnultaneously Orpheus in the Slovene popular tradition.'^ The picture of King Arthur in the Otranto Cathe- dral shows that some tradition related to the ones mentioned above must have " Tile numbers of quotations in this English summary refer to the identical numbers of notes in the Slovene text. 203 Janez Stanonik been knomn in the Southern Italy at the time mhen the mosaic mas made — a fact which has been well confirmed by reports of Geroase of Tilbury and Cae- sarius of Heisterbach. Finally, me see that the interpretation suggested by R. S. Loomis, though he does not seem to have correctly ideritified the animal, is nevertheless very close to the interpretation proposed in the present article. 204 PROBLEMI ZAPISOVANJA IN METRIKE SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI (Ob zbirki dr. Karla Štreklja) Radoslav Hrovatin Pri zapisovanju gradiva na terenu po ustnem izročilu nastanejo razne težave zlasti pri zbiranju ljudskih pesmi, ki se praviloma pojo.* Zaradi pogostne prakse, da soi melografi zapisali melodijo samo k prvi kitici pesmi, za ostale kitice iste pesmi pa samo tekst, se včasih dogodi, da ni skladnosti med melodijo in tekstom v nekaterih kiticah, bodisi zaradi besednih akcentov, ki se ne skladajo z muzičnimi poudarki, ali pa zaradi števila zlogov, ki je večje ali manjše kakor v prvi kitici teksta, kar označujemo kot heterosilabičnost. Še pogosteje opažamo navedene razlike v primerih, ko so bili zapisani prvotno sami teksti, ki jih potem primerjamo s šele pozneje zapisanimi melodijami. Zaradi počasnega postopka zapisovanja se seveda pogosto dogodi, da pevci tekst posameznih kitic, sicer pete pesmi, zapisovalcu samo recitirajo. Pri tem pa glede na govorni način izvajanja vnašajo v me- trično obliko teksta razne spremenobe. Seveda velja to le za posamezne dele teksta in ni nujno, da bi zato ves tekst spremenil svojo metrično obliko. Vsega tega zapisovalci niso vedno dovolj upoštevali. Navzlic vsemu temu je mogoče tudi take zapise komparativno uporabiti, saj so spremembe v metrični obliki teksta pogosto dovolj očitne ali pa raz- meroma redke. Dandanes je mogoče zapise ljudskih pesmi po posluhu ponovno kontrolirati z raznimi zvočnimi posnetki, ki jih napravimo na raznih fonografih, predvsem na magnetofonu, in na ustrezen način ugotoviti pogreške. Tak postopek nam omogoča poglobljeno presojo zapisov pred uporabo. Ugotovljene napake opozarjajo na nujnost kritičnosti zlasti pri uporabi starejšega gradiva. Poudariti pa je treba, da so se izkušeni raziskovalci že pred uporabo fonografov zavedali morebitnih pogreškov v zapisih. Zato so jih pred uporabo kritično ocenili in jih celo korigirali, zlasti kadar je šlo- za objavo. Pri tem pa so pogosto zašli v precenje- vanje svoje kritičnosti, ki je včasih slonela na preozkem dojemanju in enostranskih pogledih na ljudsko ustvarjalnost. Vse to sili k previdnosti * Posebej bi bilo treba upoštevati primere, ki so povezani s plesanjem ali drugim" pojavi kinetičnosti, kot se pogosto dogaja v sinkretizmu ljudskega življenja. 205 Radoslav Hrovatin pri presoji starejših zapisov, ki se ne skladajo s sodobnimi izkustvi na terenu. Tako je treba ugotoviti, da so nastali različni pogreški v tekstih kot tudi v melodijah zapisanih pesmi glede na razUčne načine in oko- liščine zapisovanja. Teh pogreškov niso povzročili samo posamezni pevci, temveč v še večji meri zapisovalci sami, in to tako zapisovalci tekstov, kakor tudi zapisovalci melodij ali obojega. Vzroke za to je treba iskati v dejstvu, da zapisovalci niso dobro apercipirali, ker se niso zavedali vseh ustreznih problemov ali pa so imeli glede značaja ljudske izraznosti enostranske in ozke poglede. Posledica vsega tega se je pokazala tudi pri objavljanju zapisov ljudskih pesmi, kajti izdajatelji so pri tem zapise ljudskih pesmi pra- viloma redigirali po svojem posebnem dojemanju, vnesenih sprememb pa niso vedno podrobno označili. Mnogih izmed teh problemov, zlasti pa tega zadnjega, se je zavedal dr. Karel Štrekelj ob izdajanju svoje slovite zbirke »Slovenskih na- rodnih pesnii«.^ Zato je objavil k posameznim skupinam pesmi po več variant, medtem ko je od njih strogO' ločil razne redakcije istega zapisa. V dvomljivih primerih je objavil celo po več redakcij istega zapisa, ako so mu bile na razpolago, in tako pokazal, kam zavedejo raziskovalce in izdajatelje ozki in enostranski pogledi na predmet. Poleg tega je dodal mnogo kritičnih pripomb v opombah k tekstom posameznih pesmi. Vsega tega seveda niso mogle biti deležne redke obljavljene melodije, čeprav tudi v takih primerih opazimo prizadevanje po kritičnosti. Zato je pomenila nevšečno presenečenje trditev V. Voduška, da »je porušena oblika največjega dela pesmi v zapisih iz prve polovice 19. sto- letja, ki predstavlja jedro Štrekljeve zbirike ... posebno v prvi knjigi...«' Še bolj se je čuditi obrazložitvi gornje trditve, ki jo je sicer mogoče deloma upoštevati v posameznih primerih, ne pa posplošeno, da je namreč mnogo teh zapisov ritmično »zmedenih, popačenih, hudo spa- čenih« in da je med njimi celo nekaj »pravih spak«.* Na podlagi teh ostrih očitkov se je ocenjevalec povzpel do domneve, da so »zapisi pesemskega besedila, ki niso ... zapisani... po petju ... tako nezanes- ljivi, da so za... sklepanje... o metriki popolnoma nerabni« (pod- črtal R. H.).^ Tako mnenje je moglo nastati zaradi številnih zamotanih problemov v metriki slovenskih ljudskih pesmi in zaradi posebnih gledanj zapiso- valcev in tudi raziskovalcev, kot je bilo že zgoraj rečeno. V. Vodušek opira svoje trditve in očitke na sicer sprejemljivo mnenje, da sloni ritmika slovenskih ljudskih pesmi »na načelu silabič- ^ Dr. Karel Štrekelj in dr. Joža Glonar, Slovenske narodne pesmi L—IV. z v., Ljubljana 1895—1925 (odslej — SNP). ' Valens Vodušek, Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi (SE XII — 1959, 185). * Vodušek, op. cit., 184, 185, 195, 197, 200. = Vodušek, op. cit., 182 s. 206 Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi nosti«. Ta ugotovitev pa je pravilna le, ako razlagamo silabičnost kot nasprotje melizmatičnosti oziroma melodijskega okraševanja, ne pa kot načelo, ki sloni »na določenem stalnem številu zlogov v posameznik verzih, z d ol o č e n im i mesti zlogovnih p o u d a r k o v« (pod- črtal R. H.).^ Tako označevanje ritmike oziroma metrike namreč sloni dejansko na dveh načelih sočasno: na silabičnosti (izosilabičnosti) in na akcentih. Taka načela so prevladovala v naši poetiki v preteklem sto- letju. Očitne in pogostne heterosilabičnosti v slovenskih ljudskih pesmih V. Vodušek sicer ne more povsem zanikati, vendar gleda nanjo kot na nekaj nebistvenega. Zato meni, da »k stalnemu številu zlogov v verzih ne spada v slovenski ljudski pesmi anakruza«.' Podobno najbrž velja tudi za nadštevilne zloge, kot so polnitev, drobitev itd., torej za razne pojave večzložnosti, čeprav nastopajo tudi razne kontrakcije z manjšim številom zlogov. Navzlic vsemu temu pa še ni prikazano, kje je meja med temi pojavi raznozložnosti in pogostno^ raznozložnostjo v zapisih Štrekljeve zbirke, ki so dobili tako nepovoljno oceno. Navzlic akcentsko-silabični metriki, ki je prevladovala v naši poe- tiki preteklega stoletja, so posamezni raziskovalci ljudskih pesmi spo- znali druge metrične kriterije, ki jih je treba uporabiti pri določanju strukture naših ljudskih pesmi. Tako je spoznal akcentsko načelo v heterosilabičnih tekstih ljudskih pesmi že pesnik France Prešeren, ga praktično uporabil v svojih pes- nitvah ter ga upošteval tudi pri objavljanju ljudskih pesemskih tekstov v zadnjih letih svojega življenja. To je prepričljivo pojasnil France Kidrič ob razpravljanju o »naglasnem četvercu«* v nekaterih Prešerno- vih pesnitvah. Ta dognanja imajo nedvomno splošno veljavo za XVIII. in XIX. stoletje. Za starejšo dobo', to je zlasti za srednji vek, je prišel do podobnega spoznanja Ivan Grafenauer pri ugotavljanju tako imenovane »dvodelne dolge vrstice«.' Tudi ta vrstica dopušča heterosilabičnost. Prav tako' pa njen ritem oziroma metriko urejajo poudarjene, pomensko tehtne besede oziroma ekspiratorne enote. Razumljivo je, da skuša V. Vodušek ovreči Grafenauerjeve ugotovitve in jih izjemoma dopušča le pogojno. Ne bilo' bi prav, če bi zavračali Voduškove trditve in očitke samo zaradi spoštovanja do priznanih avtoritet na področju literarne zna- nosti. Saj je med drugim naloga muzikologije, da s svoje strani kompa- « Vodušek, op. cit., 186. ' Vodušek, op. cit., 186. « France Kidrič, Prešeren II, Biografija 1800—1838, Ljubljana 1938. V last- nem tekstu ne sledim popolnoma F. Kidriču in uporabljam pri označbi akcent- ske metrike ustrezne oblike ženskega spola (torej: naglasna dvojica, trojica, četvorica itd.) zaradi razlikovanja od običajnih označb za zlogovno metriko v oblikah moškega spola (torej: četverec, peterec, šesterec itd.). ' Ivan Grafenauer, Narodno pesništvo (Narodopisje Slovencev II. del, Ljub- ljana 1952, 27). 207 Radoslav Hrovatin rativno razišče kompleksne pojave, ki zadevajo hkrati slovstvo in glasbo, ter po potrebi ovrže enostranske ali celo neupravičene hipoteze. Toda V. Vodušek poskuša na poseben način razlagati načelo sila- bičnosti in ga ne diferencira dovolj precizno od kompleksnega akcentsko- silabičnega kriterija. Po drugi stranii pa celo več strokovnjakov dokazuje akcentsko načelo v heterosilabičnih tekstih. Zaradi tega je potrebno, da vnovič primerjamo omenjena načela metrike na gradivu samem. V ta namen so bili izbrani nekateri zapisi ljudskih pesmi z melo- dijami V. Voduška in zapis ljudskega pesemskega teksta K. Štreklja, Pri sledečem obravnavanju nas bosta zanimali predvsem dve vpra- šanji: A. Ali so slovenske ljudske pesmi izosilabične in je treba opažene neskladnosti med tekstom in melodijo v zapisih pripisati predvsem pomanjkljivemu zapisovanju teksta? B. Ali so slovenske ljudske pesmi morebiti tudi heterosilabične in tega zapisovalci melodij niso vedno označili za vse kitice teksta tudi v melodiji? I. V etnografskem orisu »Narodopisna podoba Mengša in okolice«, ki ga je izdala Marija Jagodic,*" je objavljenih 23 zapisov slovenskih ljudskih pesmi navedenega folklornega območja. Tekste je pripravila Z. Kumer, melodije k 19 tekstom pa V. Vodušek. To pomeni, da imajo izmed omenjenih 23 pesmi štiri zapisane samo tekste. Teksti teh pesmi brez melodij (Marija in tri romarice; Dražji je brat od ljubega; Previdno dekle; Voznik in ljubica) so deloma heterosilabični. To pomeni, da imajo nekatere kitice teh pesmi večje ali manjše število zlogoiv, kot pa jih ima prva kitica posamezne pesmi. Med ostalimi 19 primerki, ki imajo zapisan tako tekst kot tudi me- lodijo, so štirje teksti (Detomorilka in krvnik; Mož z otrokom na žeid- nem grobu; Fantič gre od maše; Ljubezen si odpovedujeta) izrazito izosilabični. To pomeni, da imajo vse kitice posamezne pesmi enako število zlogov kot prva kitica. Poleg tega imajo tudi stalno enako, ustre- zajočo' razvrstitev poudarkov. V ostalih 15 pesmih, torej v veliki večini primerkov, je teskt prav tako več ali manj heterosilabičen, kot je to bilo ugotovljeno že v štirih primerkih brez melodij. Glede na to, da se spremeni število zlogov v nekaterih kiticah, nastanejo na ustreznih mestih tudi v melodijah do- ločene spremembe, in sicer vsaj ritmično. Možne pa so tudi melodijske modifikacije. Zaradi tega ne zadostuje, ako v takih primerih zapišemo melodijo samo k prvi kitici teksta. Izjemo tvorijo primerki, ki vsebujejo tudi samo eno kitico teksta. V obravnavanih zapisih predstavljata taka pri- *« Marija Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš 1958. 208 Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi mera dve pesmi (Lovska; Moravski maček). Zato je treba v pesmih s ] heterosilabičnimi teksti zapisati melodijo k vsem kiticam, ki vsebujejo i več sprememb ali večje razKke, ali pa vsaj označiti ustrezne ritmične : spremembe v zapisu prve melostrofe, kadar gre za manjše modifikacije, I kolikor je to mogoče. i V obravnavanih pesmih je zapisovalec upošteval melodijsko modi- j fikaoije v celoti samo v petih primerih (Marija in tica pevka; Sv. Janez Nepomuk; Vabilo na poroko; Slaba vinska letina; Marija in brodnik). K tem je mogoče šteti tudi oba že zgoraj navedena enokitična zapisa. V posameznih zapisih teh pesmi ne gre samo za nebistvene in iz- jemne primere večzložnosti, ampak za redno heterosilabičnost. Za po- j trditev tega pojava si je treba ogledati kot primer vsaj tekst zapisa i »Sv. Janez Nepomuk«:** i 1. Janes je kolar biu, 6 — 321 lepe pridge je učiu 7 — 2221 Skóz^ajte j an pridange 7 — 2221 je^umeču grešnike. 6 — 1221 2. Kralica je par pridga bla, 8 — 12221 JanezaJ poslušala, 7 — 2221 zbrala s.^je Janeza 6 — 321 za spóudnika sojga. 6 — 1221 3. Kral Vencal lé-to zve, 6 — 321 kam kralica k^spouda gre. 7 — 2221 yjanes boš povedu dej, 7 — 2221 kaj sé kralica spove!« 7 — 1231 4. Janes pa prau na to: 6 — 321 yjesi od spoud na govorim, 7 — 2221 rajši še smart trpim, 6 — 321 od spoud na govarim.U 6 — 1221 5. Kral Vencal séjssrdi, 6 — 321 Janeza matrat pusti. 7 — 2221 U ar gli so ga^u^uadó, 6 — 321 u.^globoko Moldavo. 6 — 1221 6. Janes u^vodo leti, 6 — 321 uada s.^plémenam gori, 7 — 2221 zato kje biu prav svetnik, 7 — 2221 u reuah pomočnik. 6 — 1221 Iz gornje analize moremo ugotoviti, da vsebuje pesem glede na število zlogov več različnih vrst pesemskih vrstic: 6-erce, 7-erce in 8-erce. ** Jagodic, op. cit., 194. 14 Slovenski etnograf 209 Radoslav Hrovatin Glede Ba sočasno razvrstitev metričnih akcentov pa moremo ugotoviti kar pet oblik vrstic, in sicer: dve obliki 6-ercev (6 a — 321 in 6 — 1221), dve obliki 7-ercev (7 — 2221 in 7 a — 1231) in eno obliko 8-erca (8 — 12221). Razvrstitev ugotovljenih oblik vrstic v četverovrstične kitice pokaže, da ima pesem štiri oblike kitic glede na število zlogov v posameznih vrsticah: 6 a/7/7/6, 8/7/6 a/6, 6a/7/7/7 a in 6 a/7/6 a/6. Ker ima zapis samo šest kitic, vidimO', da vsebuje večina teh kitic, to je štiri od šestih, različno zlogovno strukturo in gre torej za izrazito heterosilabičen pri- mer pesemskega teksta. Heterosilabičnost pa je mogoče ugotoviti tudi v kratkih tekstih, kot je enokitični primerek »Moravski maček« :*^ Morauc sa maska koal, 6 — 12 2 1 na vafcat so ga posval, 7 — 13 2 1 dobiva sta ga ženan jan nevesta U — 122222 usak an mau! 3 — 111, Samo en pogled na zlogovno struktura vrstic v kitici gornje pesmi (6/7/11/3) zadostuje, da nas prepriča o izraziti heterosilabičnosti teksta. Saj imajo vse vrstice različno zlogovno strukturo. Seveda izhaja v tem primeru kriterij za ugotovitev heterosilabičnosti iz zlogovne strukture vrstic, medtem ko je v prejšnjem primeru izhajal iz zlogovne strukture vrstic in iz vrstične strukture kitic hkrati. V doslej omenjenih primerih je zapisovalec upošteval heterosila- bičnost teksta in jo označil v ustreznih zapisih melodij, to je v sedmih primerih. Y preostalih osmih primerih pa je to deloma ali popolnoma zanemaril. Heterosilabičnost teksta je deloma zanemarjena v zapisu melodij v naslednjih primerih: Nevesta detomorilka.*' En pastirček krauce pase 8 — 2222 na zelenmu trauničku. 7 — 2221 Y melodiji je označena ritmična figuracija na začetku 2. melostiha za anakruzo 2. vrstice v 2. kitici teksta. Manjka pa ustrezna oznaka na začetku 4. melostiha. Nejasno je tudi, kako je treba ritmizirati melodijo k 3. kitici glede na ponavljanje teksta: 3. kit. Ko pastirček u hišo stopi, 8 — 2222 svate je pozdravu^^use, 7 — 2221 svate je pozdravu^^use, 7 — 2221 svoje matere pa ne. ' 7 — 2221 *2 Jagodic; op. cit., 201. *' Jagodic, op. cit., 190. 210 Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi Fantič sreča mrtvaško kost.** Fantač je šou, je sóu na vas, 8 — 3221 je šou, je šou^^uja trého vas, 8 — 12221 V notah je označen predtakt k 1. melostihu za anakruzo v nekaterih kiticah. Pač pa ni označena ustrezna ritmična figuracija ali ligatura za heterosilaibičnost ali drugačno razvrstitev akcentov na petih mestih v nekaterih kiticah teksta: 2. kit. Srečala gâ je mrtvaška kost, 9 — 3321 mrtvaška kost, božja modrost. 8 — 12221 4. kit. Mrtvaška kost spregóuori: 8 — 12221 yZakaj me suješ, fantač ti?« 8 — 12221 6. kit. Triésla gâ je marzalca, 7 — 2221 marzalca, oj smartenca. 7 — 2221 9. kit. Šterje fantje pridejo, 7 — 2221 mrliča na rame zadenejo. 10 — 13321 10. kit. Pred znâmnam ga dól postavijo, 9 — 13221 za dušo rajnciga molijo. 9 — 12321 Tudi ta primerek kaže na mnogih mestih heterosilabičnost. Tako moremo ugotoviti glede na število zlogov štiri različne oblike vrstic (7-erce, 8-erce, 9-erce in 10-erce), z istočasnim upoštevanjem mesta akcentov pa celo- šest različnih oblik vrstic (7 — 2221, 8b — 3221, 8 — 12221, 9 — 13221, 9 a — 12321, 10 — 13321) in kar šest oblik kitic (8b/8, 9/8, 8/8, 7/7, 7/10 in 9/9a). Vse te različne metrične strukture vrstic in kitic niso dovolj jasno razvidne iz ritmičnega zapisa ustrezne melodije. Skaručenska sv. Lucija.^' SvetaJJcija pet let stara, 8 — 2 2 2 2 uzela ja je smrt očeta, 8 — 2 2 2 2 mat jo je„uDiza/a, 6 — 3 3 lepo podučila 6 — 3 3 u^katolški ver. 4 — 1 — 2 1 V notah je označena ritmična figuracija k 1. melostihu za anakruzo v 4. in 5. kitici, pač pa ni dovolj jasno označena modifikacija za več- zložnost v 5. vrstici 3. kitice: yKâj čem striti ž^no?« 5 — 1—1—2 1 " Jagodic, op. cit., 192. " Jagodic, op. cit., 195. " Jagodic, op. cit., 1%. 211 Radoslav Hrovatin Popotni tovariš.*" Mladenč se je na pot podau, 8 — 12221 koga zjjo za touarša zbrau. 8 — 12221 V notah je označena ritmična figuracija k 1. melostihu za dvozložno anakruzo v tekstu, manjka pa ustrezna ritmična oznaka za večzložnost v 2. vrstici 4. kitice: u^rofca/i drži uas izvolen svet. 9 — 12321 Heterosilabičnost ni označena z ustrezno ritmično^ figuracijo v na- t slednjih primerih: J Divji mož in Jerca.*'' ; Jer ca je šla po vado, 7 — 2221 I pa jo več nazaj ni blo. 7 — 2221 5 V notah ni označena ustrezna ritmična modifikacija za večzložnost v 9. in U. vrstici:" 9. vrst. »[/safca navesta^u gostja gre, 8 — 3221 11. vrst. >Ne huodi po šaruoki pot, 8 — 12221 s Mengeška fara.*" Lepa sa mengaška fara ti, 9 — 3321 vredna sa hvale jan časti, 8 — 3221 imaš Mahéva cartanga, 8 — 5221 spoda hudiča gardaga. 8 — 3221 V notah ni označena ligatura melodijske figure za »manjzložnost« v 1. vrstici 2. kitice, ki tako dobi enako obliko kot ostale vrstice: Mrija u^^altarja že sadi, 8 — 3221 Kdo je to.^° Kdo, kdo, kdo so pa to? 6 — 1—1—31 Mengšani, Mengšani, Mengšani so to! 6/5 — 13 2/131 O j ta se zmed useh spozna, 7 — 13 3 backa na ram ima, 6 — 33 jojâ, Mengšani so to! 7 —¦ 1—1/131 V notah ni označena ritmična figuracija za večzložnost v 4. vrstici 2. kitice teksta: korito na vag ima, 7 — 133 *' Jagodic, op. cit., 190. *' Te večzložnosti se je zapisovalec zavedal, kot kaže objava v SE XII — 1959, 183 s. '» Jagodic, op. cit., 199. » Glej op. 19. 212 Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi Krčmarji so zviti.'* Vsa birtje so kunštan, 6 — 132 sam pas jah uči, 5 — 131 paršiča zakole 6 — 132 kubase nardi. 5 — 131 V notah manjka pavza za oznako »manjzložnosti« v šestih vsticah teksta (5., 9., 13., 15., 17. in 19. vrstica). Kot primer metrične oblike naj rabita prvi 'dve vrstici 2. kitice: Kožo pa^ubesa 5 — 32 tja vankaj na zid 5 — 131 Gornje analize tekstne metrike v 23 ljudskih pesmih so pokazale naslednje rezultate: štirje teksti so izosilabični, 19 tekstov, to je večina, je več ali manj heterosilabičnih. Vendar pa v njih prevladuje v večini primerkov določena ustaljena akcentsko-silabična metrična struktura. Pač pa ima med temi zapisi pet primerkov (št. 4, 9, 16, 20 in 23) izrazito heterosilabično metrično strukturo, ki se opira na določeno število jasnih metričnih akcentov. V teh primerih ni mogoče določiti ustaljene silabične strukture. Te ugotovitve izhajajo predvsem iz zapisov tekstov, deloma pa iz zapisov melodij obra\Tiavanih pesmi oziroma iz primerjave med teksti in melodijami. Zapisi melodij v sedmih primerih upoštevajo heterosila- bičnost tekstov, kar je označeno z dodatno ritmično figuracijo v notnem zapisu 1. melostrofe. V štirih primerih je heterosilabičnost le delno upo- števana. V štirih zapisih pa zapisovalec melodij ni dovolj upošteval heterosilabičnosti tekstov in tega tudi ni vedno v zadostni meri označil v ustreznih notnih zapisih melodij. Ni namen tega ekskurza utemeljevati večjo ali manjšo pomembnost ugotovljene pogostne raznozložnosti. Pač pa je treba opozoriti, da more neupoštevanje raznozložnosti imeti za posledico zanemarjanje označe- vanja tega pojava pri zapisovanju, kar je v škodo vrednosti gradiva notnih in tekstnih pesemskih zapi.sov. Gornje pripombe je bilo treba navesti zaradi tega, ker trdita za- pisovalca obravnavanih pesmi uvodoma k objavi, »da so na tem mestu slovenske ljudske pesmi prvič (podčrtal R. H.) zapisane v skladu z načelno zahtevo' sodobne etno-muzikologije, to je kot čim točnejše trans- kripcije zvočnih posnetkov«.'2 Pripomniti je treba še, da so nekateri dosedanji zapisovalci slo- venskih ljudskih pesmi tudi že doslej diakritično označevali razne rit- mične in melične razlike in posebnosti v ustreznih notnih zapisih, ne da bi imeli priliko uporabljati zvočne posnetke. Razni zapisovalci so na podoben način označevali raznozložnost v ustreznih notnih zapisih. 2* Jagodic, op. cit., 200. 22 Jagodic, op. cit., 187. 213 Radoslav Hrovatin vendar pogosto nedosledno ali pa so jo delno puščali v nemar tako, kot je bilo zgoraj ugotovljeno v nekaterih analiziranih zapisih pesemskih tekstov. Čeprav zbirka 23 pesmi ne more biti dokončno dokazilo za določen folklorni pojav, vendar kaže neke splošne poteze slovenskih ljudskih pesmi glede metrične strukture tekstov v novejšem času na osrednjem folklornem območju. Poleg redkih izosilabičnih tekstov se pojavljajo tudi več ali manj heterosilabični teksti. Kakor imajo izosilabični pri- merki poleg konstantnega števila zlogov tudi konstantno število me- tričnih akcentov, tako se tudi v večini heterosilabičnih primerkov, ki jih urejuje konstantno število^ metričnih akcentov, uveljavlja težnja po delni ustalitvi števila zlogov v večjem številu vrstic in kitic. Le manjše število primerkov je izrazito heterosilabičnih. Le-ti imajo usta- ljeno število metričnih akcentov brez ustaljenega števila zlogov. Razmeroma večje število vsaj deloma heterosilabičnih tekstov je povezanih z ritmično konstrukcijo ustreznih melodij, v katerih se me- trični akcenti teksta podrejajo muzičnim metričnim akcentom melodije. Heterosilabičnost teksta se vključuje v melodijo v novejšem času zlasti na slovenskih osrednjih folklornih območjih z uporabo ritmične figu- racije, v kateri se večje ritmične vrednote po potrebi delijo v manjše ali pa se manjše združujejo v večje ritmične vrednote. Vse to so značilnosti ponderabilne figuralne ritmike. Tako' je gornja analiza zapisov iz časa po drugi svetovni vojni pokazala, da je med določenim številom ljudskih pesmi s slovenskega osrednjega folklornega območja mogoče ugotoviti manjše število popol- noma izosilabičnih primerkov in prav tako manjše število izrazito hete- rosilabičnih tekstov. Večina tekstov pa bolj ali manj niha med obema skrajnostima, vendar z jasno težnjo k akcentsko-silabični metriki. n. Izmed številnih zapisov slovenskih ljudskih pesmi, ki so bile objavljene v zbirki »Slovenske narodne pesmi« K. Štreklja in J. Glo- narja in ki jim očita V. Vodušek zmedenost, je bila pritegnjena v analizo varianta Stoji, stoji planinca.. iz skupine »Marija, tica pevka in za- morska deklica«. Varianto je zapisal sam K. Štrekelj v Gorjanskem na Krasu, in sicer samo tekst brez melodije. Sledi metrična analiza teksta: 23 SNP št. 558. 214 Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi Bežen pogled na metrično strukturo vseh vrstic gornje pesmi ustvarja sicer dojem silne pestrosti in površnemu opazovalcu celo vtis zmedenosti, toda navzlic temu more formalna analiza dati jasnejšo podobo: Zapis obravnavanega teksta vsebuje 21 pesemskih vrstic. Samo liho število vrstic vzbuja dvom, da bi bilo mogoče iz njih tvoriti dvovrstične ali četverovrstične kitice. Asonance med posameznimi vrsticami pa na- sprotno prav navajajo k taki domnevi. To pa hkrati izključuje možnost za tvorbo trovrstičnih tekstnih kitic. Sam zapisovalec je med 8. in 9. vrstico naznačil s črticami, da verjetno manjka ena ali več vrstic teksta. Tako je mogoče domnevati, da tudi drugod manjkajo posamezne vrstice teksta, kar je bilo v pričujoči objavi označeno s pikčastimi vrsti- cami med 12., 13., 14. in 15. vrstico teksta. Glede na število zlogov moremo ugotoviti pet različnih oblik vrstic, in sicer o-erce, 7-erce- 8-erce, 9-erce in 10-erce. Ako pa hkrati upošte- vamo še akcentski kriterij, moremo ugotoviti še mnogo večje število ustreznih metričnih struktur teksta, in sicer: dva različna 6-erca: 123— (2. in 8. vrstica) in 222 (3. vrstica); dva različna 7-erca: 1222 (1., 7., 9. in 11. vrstica) in 2221 (4., 6., 12., 13., 15., 17., 19. in 21. vrtica.); dva različna 8-erca: 2222 (5. vrstica) in 2321 (10. vrstica); tri različne 9-erce: 22(2)3— (14. vrstica), 2232 (18. vrstica) in 2322 (20. vrstica) in en lO-erec: 22(2)22 (16. vrstica). Tako moremo ugotoviti vsega skupaj 10 različnih akcentsko-sila- bičnih metričnih struktur med 21 vrsticami obravnavanega teksta. Torej gre očitno za primer izrazite heterosilabičnosti. 2* Dodal R. Hrovatin. 215 Radoslav Hrovatin Navzlic tej očitni heterosilabičnosti je analiza vseh vrstic pokazala, da povsem prevladujejo sedmerozložne vrstice, ki jih je kar 12 od vseh 21 vrstic gornjega teksta. Yendar pa ne moremo domnevati, da so 7-eTci splošno prevladujoča oblika vrstic v obravnavanem tekstu. Kajti gornja analiza je prav tako pokazala, da gre za dve različni vrsti 7-ercev. Prvi od obeh 7-ercev (1222=^^ — ^ — „ — J), ki je zastopan s štirimi primerki, ima rastoči nastop, tri metrične akcente in ženski konec. Po klasični teoriji bi vrstico mogli označiti kot trostopno trohejsko vrstico z anakruzo, kar pa bistva gornje analize ne spremeni. Drugi od obeh 7-ercev (2221 = — „ —— „—),ki je zastopan z osmimi primerki, ima na videz padajoči nastop, štiri metrične akcente in moški konec. Po klasični teoriji bi ga mogli označiti kot katalektično četvero- stopno trohejsko vrstico. V več vrsticah (4., 6., 12., 13., 15. in 17. vrstica) se pojavlja v tekstu sicer tako imenovani »tekoči« konec, ki se pa pod vplivom ritma melodije spremeni v moški konec (glej ritmično shemo melodije na str. 218!). Analogno je treba ravnati tudi z dvema 6-ercema (2. in 8. vrstica) in enim 9-ercem (14. vrstica). Tako je analiza pokazala, da sta oba prevladujoča 7-erca metrično različna. Vendar bo iz nadaljnje obravnave razvidno, da je bistvenega pomena predvsem razlika v koncih vrstic, ki je v prvem 7-ercu ženski, v drugem pa moški. Vrstice z ženskim koncem in vrstice z moškim koncem se namreč pojavljajo po vsej pesmi praviloma in izmenoma kot vsaka druga vrstica. Izjemo tvorijo le 13. do 15. vrstica, med katerimi je mogoče domnevati manjkajoče vrstict. Čeprav bi bilo mogoče najti še kako drugo razlago za metrično strukturo omenjenih treh vrstic, to ni bistvenega pomena za jasno izraženo ustrezno težnjo v vsem ostalem tekstu. Po praviloma izmenjajočih se vrsticah z ženskim koncem in vrsticah z moškim koncem moremo sklepati, da po dve ustrezni različni vrstici skupaj tvorita distih, ki ga je treba šteti za metrično osnovo obravnava- nega teksta. Glede na prevlado"v mje 7-ercev bi mogli meniti, da je prevladujoča shema ustreznega distiha sestavljena iz obeh že analiziranih 7-ercev (7/7 = 1222/2221). Le-ta pa se pojavi v obravnavanem tekstu po vsem videzu le enkrat (11.—12. vrstica). Tako ne more ta označba distiha za- dovoljivo pojasniti metrične strukture obravnavane variante. To naj še bolj očitno pokaže primerjava z drugimi sorodnimi variantami. Najprej je bila izvedena primerjava z drugimi variantami v isti skupini pesmi, ki jih pod naslovom »Marija, tica pevka in zamorska deklica« navaja K. Štrekelj kar 27 (SNP št. 544—570). V večini variant s Štajerskega, s Kranjskega, iz Bele krajine in s Primorskega prevladuje distih 8/7 = 2222/2221, samo nekatere variante s Primorskega (n. pr. SNP št. 560—561) imajo drugačno metrično strukturo distiha, medtem ko so variante s Koroškega izrazito heterosilabične. Seveda se pojavlja hetero- silabičnost v večji ab manjši meri tudi v vseh drugih variantah te 216 Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi skupine pesmi. Ta primerjava kaže, da pripada ugotovljenemu distihu 8/7 samo drugi od obeh zgoraj analiziranih 7-ercev. Primerjava je mogoča tudi z drugo skupino pesmi iz Štrekljeve zbirke. Sama podobnost teksta v začetnih vrsticah navaja k primerjavi s skupino pesmi' pod Štrekljevim naslovom »Previdno dekle« z 21 va- riantami (SNP št. 752—772), izmed katerih so variante z začetno vrstico »Stoji, stoji Lublanca ...« še danes razširjene povsod po Slovenskem. V večini variant s Štajerskega, iz Bele krajine, s Kranjskega in s Pri- morskega prevladuje metrična struktura distiha 7/6=1222/1221, le ne- katere variante (n. pr. SNP št. 767—768) imajo drugačno metrično struk- turo distiha ali pa so izrazito heterosilabične. Tudi v vseh drugih variantah te skupine pesmi se pojavlja heterosilabičnost v večji ali manjši meri. Ta primerjava kaže, da pripada ugotovljenemu distihu 7/6 samo prvi od obeh zgoraj analiziranih 7-ercev. Glede na to, da oba 7-erca obravnavane Štrekljeve variante pri- padata na osnovi akcentsko-silabične analize dvema različnima disti- homa, je treba uporabiti drugačne kriterije za ustrezno analizo. To nam uspe, ako se pri analizi omejimo na akcentski kriterij. V obeh skupinah pesmi »Marija, tica pevka in zamorska deklica« in »Previdno dekle«, ki sta bili pritegnjeni v primerjavo, je bila ugo- tovljena heterosilabičnost. Prav tako se v obeh skupinah pesmi pra- viloma in redno izmenjujeta vrstici z ženskim in moškim koncem, ki skupaj tvorita značilni distih. Razlika med obema skupinama pesmi je samo v prevladujoči dolžini vrstic glede na število zlogov in v ustreznem številu metričnih akcentov. V distihu 8/7 je mogoče pri petju izvajati štiri metrične akcente, v distihu 7/6 pa samo tri metrične akcente v posamezni vrstici obeh ugotovljenih dvovrstičnih metričnih struktur. Vendar so nekateri izmed teh metričnih akcentov važnejši oziroma silnejši, drugi pa manj izraziti. Tako moremo v distihih obeh skupin pesmi ugotoviti pri petju običajno samo po dva silnejša metrična akcenta v vsaki izmed obeh vrstic: 8/7 — 2 2' 2 2' 2 2' 2 1' 7/6 — 1 2' 2 2' 12' 2 r Naznačena so možna mesta važnejših metričnih akcentov, ki so v obeh distihih identična, ako uporabimo kot izhodišče konce vrstic, ki so, kot je že bilo dognano zgoraj, v pričujoči analizi bistvenega pomena. Prav na osnovi označenega akcentskega kriterija je mogoče pojasniti metrično strukturo obeh analiziranih 7-ercev v obravnavani Štrekljevi varianti, ki navidezno pripadata dvema različnima distihoma, kot sta bila ugotovljena v obeh primerjanih skupinah pesmi. Oba distiha zdru- žujeta po dva važnejša metrična akcenta v posamezni vrstici. Zato je mogoče odkriti celo oba distiha v istem, toda heterosilabičnem tekstu. 217 Radoslav Hrovatin Torej se v heterosiiabičnih tekstih družijo vrstice z zelo različnim šte- vilom zlogov po akcentskem in ne po silabičnem kriteriju. Sobitje vrstic z različnim številom zlogov omogoča muzični ritem melodije. Pri tem je v novejšem času odločilnega pomena ritmična figu- racija, ki se uveljavlja zlasti v melodijah plesnega tipa.^^ Tako se na primer dvozložna stopica na začetku vrstice spremeni v dvodelni vzmah, ki ga moremo v tekstni metriki označiti kot dvozložno anakruzo. Ta pojav je splošno znan iz nešteto primerov v vrsticah »alpskih poskočnic«. Glede na razne gornje ugotovitve moremo prvi 7-erec v analizi- ranem distihu Štrekljevega teksta označiti na osnovii treh metričnih akcentov kot rastočo naglasno trojico z ženskim koncem in z dvema važnejšima poudarkoma (7 — 1222 = ^—^ — ^—w). Prav tako pa je treba označiti tudi drugega od obeh 7-ercev na podoben način kot rastočo naglasno trojico z moškim koncem in z dvema važ- nejšima poudarkoma ter z dvozložno anakruzo. Prvi 7-erec ima namreč le enozložno anakruzo. Ustrezna shematična oznaka drugega 7-erca je takale: 7 = —2221 =^— V skladu z navedeno metrično shemo distiha teksta je mogoče oblikovati na figuralni ritmični osnuvi tudi ustrezno inuzično ritmično shemo melodije: Tako bi mogli sklepati, da tvorita oba analizirana 7-erca osnovni distih vsega obravnavanega teksta. Kot je že bilo ugotovljeno, se tak distih v tej Štrekljevi varianti pojavi le enkrat. Vendar je mogoče na podoben način pojasniti metrično strukturo tudi vseh ostalih vrstic tega teksta. To vidimo, ako popolnoma opustimo označevanje metrike po številu zlogov, pač pa upoštevamo le dosedanje osnovne ugotovitve: trije metrični akcenti z dvema važnejšima poudarkoma in združitev dveh sosednjih vrstic v distih na osnovi stalno se izmenjajočih ženskih in moških koncev. Vrstice z ženskim koncem obsegajo naslednje primere: / Štirje primerki 7-ercev so že bili analizirani. Edini primer krajše vrstice (3. vrstica) je padajoči 6-erec (222), torej naglasna trojica brez anakruze. Edini ustrezni 8-erec (5. vrstice) bi bilo mogoče označiti kot četverostopno! trohejsko vrstico, torej s padajočim začetkom. Vendar pa je mogoče pri petju tudi v tem primeru izvajati prva dva zloga kot dvo- zložno anakruzo in tako vso vrstico kot naglasno trojico z dvozložno anakruzo' in ženskim koncem (—2222). Podobno velja tudi za oba ustrezna 9-erca (18. in 20. vrstice), ki ju je treba prav tako izvajati z Radoslav Hrovatin, Metrika teksta in melodije na Gorenjskem — La métrique du texte et de la mélodie en Haute-Carniole (Rad Kongresa folklorista Jugoslavije VI. — Bled 1959. Ljubljana 1960, 79). 218 Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi dvozložno anakruzo (—2232 in —2322). Nadštevilni 6. oziroma 4. zlog je mogoče pri petju izvesti z že omenjeno ritmično figuracijo. Možno je pa tudi, da posamezni pevci ti dve vrstici skrčijo za en zlog. Nekoliko nejasen problem ostane le edini 10-erec (16. vrstice). Čeprav je mogoče pri petju tudi to raznolikost med tekstom in melodijo odpraviti z ustrezno ritmično figuracijo ali s heterometričnim podaljšanjem me- lodije, je mogoče domnevati, da se je pri zapisovanju vrinila kakšna beseda (n. pr. »moja«), ki bi jo bilo v pesniškem izražanju mogoče opu- stiti. Tako nastali 8-erec pa je mogoče izvajati, kot je bilo že prej po- vedano. Tako-le je torej mogoče vse te vrstice z ženskim koncem navzlic heterosilabičnosti izvajati enotno kot naglasne trojice. Vrstice z moškim koncem kažejo večjo ustaljenost: Saj moremo ugotoviti kar osem ustreznih 7-ercev. Večina teh 7-ercev (4., 6., 12., 13., 15. in 17. vrstica) ima »tekoči« konec (—223—). ki se pa pri petju zaradi muzičnega ritma spremeni v moški konec (—2221), kot ga imata že v samem tekstu dve ustrezni vrstici (19. in 21. vrstice). Vsi ti 7-erci se izvajajo pri petju z dvozložno anakruzo kot rastoče naglasne trojice z moškim koncem. Med ostalimi vrsticami sta dva 6-erca (2. in 8. vrstice), ki imata enozložno anakruzo in »tekoči« konec (123—) ter se bistveno ne razlikujeta od prevladujočih 7-ercev. Edini ustrezni S^erec (10. vrstice) ima poleg dvozložne anakruze tudi trozložno stopico (—2321), ki jo je mogoče pri petju izvajati s primerno ritmično figu- racijo. Nekoliko nejasen problem predstavlja preostali 9-erec 14. vrstica) z dvozložno anakruzo in »tekočim« koncem v tekstu (—2223). Pri petju je sicer mogoče odpraviti nastalo raznolikost zaradi večzložnosti z ustrezno ritmično figuracijo, vendar je dopustna domneva, da se je pri zapisovanju vrinila kakšna beseda, ki v pesniškem načinu izražanja ni nujna (n. pr. »sama«). Nastali 7-erec pa je mogoče izvajati tako, kot je že bilo ugotovljeno. Tako-le je torej tudi vse te vrstice z moškim koncem mogoče navzlic heterosilabičnosti izvajati enotno kot naglasne trojice. Raziskava vseh vrstic Štrekljeve variante je pokazala, da je pred- metni tekst heterosilabičen in da je sestavljen iz distihov, ki vsebujejo po dve naglasni trojici izmenoma z ženskim in moškim koncem. Nekaj podobnega moremo opazovati tudi v dvojicah vrstic v »alpskih po- skočnicah«, ki se pa od obravnavanega distiha razlikujejo po tem, da. imajo v posamezni vrstici le po dva metrična akcenta, kar pa na nek način ustreza dvema važnejšima poudarkoma ugotovljene naglasne trojice. Ugotovljeni distih more biti podlaga za tvorbo ustrezne melostrofe, sestavljene ali enostavno iz dveh melostihov ali pa tudi iz več melo- stihov. S ponavljanjem posameznih vrstic ali samo njih posameznih delov je namreč mogoče razširiti melostrofo na tri ali štiri melostihe. Ako upoštevamo pogostne asonance zlasti med vrsticami z moškim koncem (2. in 4., 10. in 12., 15. in 17. ter 19. in 21. vrstice), moremo že v samem tekstu opaziti težnjo po četverovrstičnih kiticah, kar bi bilo 219 Radoslav Hrovatin mogoče v objavi označiti s presledki po vsaki četrti vrstici. Pri tem so bile upoštevane domnevne manjkajoče vrstice. Tako moremo pred- videvati možnost četverovrstičnih kitic z ustreznimi asonancami ali rimami (abxb). Glede tega je mogoče dobiti potrdilo tudi v nekaterih variantah Štrekljeve skupine pesmi »Previdno dekle«. Kritičen pretres obravnavane variante slovenske ljudske pesmi v Štrekljevem zapisu je ob primerjavi s sorodnimi variantami pokazal, da je mogoče izvesti primerno analizo metrične strukture pesemskega tek- sta, tudi kadar pogrešamo zapis ustrezne melodije. To pomeni, da je tndi sam tekst uporabljiv kot primerjalno gradivo za določitev metrične strukture vrstic in kitic celo tedaj, kadar je tekst v večji meri hetero- silabičen. To je mogoče doseči seveda samo v primeru, ako iz oblike teksta razberemo, katere metrične kriterije je treba uporabiti, in ako se znamo izogniti umišljenim predpostavkam in ozkim predsodkom. V gornjem raziskovanju so pomagali določiti metrično strukturo teksta ustrezni akcentski kriterij in intonacija deloma na začetku, izrazito pa na koncu vrstic. Različno število zlogov v večini vrstic, zlasti pa v distihih in popolnoma v kiticah kaže na heterosilabičnost, ki je povezana z akcentsko metriko, kar so ugotovili že F. Prešeren, F. Ki- drič, L Grafenauer in drugi. Navzlic heterosilabičnosti, ki na videz napravi vtis zmede, se je bilo mogoče lotiti tudi kritike samega zapisa in deloma ugotoviti nekatere morebitne pogreške. Tako je po samem zapisovalcu nakazano pomanj- kanje teksta bilo ugotovljeno tudi na drugih mestih, zlasti nedvomno pred 15. vrstico. Prav tako je bilo ugotovljeno verjetno odvečno besedilo v 14. in 16. vrstici, kar je mogoče brez posebnega truda korigirati, kot je bilo nakazano. Ugotovitev teh pomanjkljivosti pa seveda še ne opravičuje, da bi ta Štrekljev zapis označili kot zmeden in kot popolnoma neraben za sklepanje o metrikit Sklep. — Pri zapisovanju in redigiTanju ljudskih pesmi morejo nastati pogreški, tudi kadar uporabljamo sodobna tehnična sredstva, ako niso ustrezno označeni vsi pojavi, ki jih dojema zapisovalec ali redaktor brez predsodkov. To se dogaja pri zapisovanju teksta ali melodije ali obojega. Zaradi tega je treba vsako pesemsko gradivo pred uporabo kritično analizirati. Pri tem pa ne smemo izhajati iz ozkih in enostran- skih teorij, temveč moramo v gradivu samem iskati ustrezne kriterije za vsak primer posebej. Zato je nepravilno označiti kot metrično zme- deno neko skupino pesmi zaradi tega, ker imajo zapisane heterosila- bično samo tekste. Zaradi tega morejo rabiti kot ustrezno komparativno gradivo zapisi ljudskih pesmi, ki imajo zapisan bodisi samo tekst ali poleg teksta tudi melodijo. Glede na to okolnost se bo pač spreminjal obseg raziskovanja in tudi obseg ustreznih rezultatov. 220 Problemi zapisovanja in metrike slovenskih ljudskih pesmi Primerjava med analiziranimi primerki je pokazala, da moremo tudi med novejšimi zapisi slovenskik ljudskih pesmi ugotoviti tako izosila- bične kot heterosilabične primere. Vendar pa so v večini primeri, ki nihajo med obema skrajnoistima. V njih prevladuje novejša težnja po akcentsko-silabični metrični strukturi. Seveda pa ne smemo teh ugotovitev mehanično posploševati niti zgodovinsko niti geografsko, celo takrat ne, kadar obravnavamo samo slovensko' pesemsko gradivo. Zlasti ni treba ugotovljenih metričnih struktur zamenjati z neakcentsko izosilabičnostjo, s pomensko akcentsko heterosilabičnostjo in drugimi metričnimi strukturami starejših sloven- skih ljudskih pesmi, ki še čakajo na ustrezno obdelavo, pogosto zaradi tega, ker v večini primerov ni potrebnih zapisov melodij. Résumé LES PROBLEMES DE LA NOTATION ET DE LA METRIQUE DES CHANSONS POPULAIRES SLOVENES Lors du collectionnement des chansons populaires, diverses fautes se font a cause d'une exécution imparfaite des chanteurs ou a cause de modes de notation imparfaits, et cela aussi bien du texte que de la mélodie. Les éditeurs commettent, en outre, diverses modifications impropres des chansons notées. K. Štrekelj avait conscience de tout cela lors de la publication des ^Chansons populaires Slovenes* et il essaya d'éviter ces fautes de diverses manieres. C'est pourquoi l'opinion de V. Vodušek que de nombreuses notes du recueil de Stre- pei j sont si peu sures qu'elles sont inutilisables pour en tirer des conclusions sur la métrique, paraît exagérément globale. Cette opinion repose sur la sup- position d'un syllabisme général dans les chansons populaires Slovenes, tandis que France Prešeren, France Kidrič, I. Grafenauer et d'autres y ont constaté aussi un hétérosyllabisme. Pour cette raison nous nous permettons une confron- tation des notes de V. Vodušek et K. Štrekelj: I. Dans la description ethnographique -»Le tableau ethnographique de Mengeš et de ses alentours* de M. Jagodic, Z. Kumer (textes) et V. Vodušek (mélodies) ont publié 23 notes de chansons populaires Slovenes. Parmi celles-ci, 4 seulement ont des textes entierement isosyllabiques. Les autres 19 notes ont, dans les diverses lignes et strophes, un plus ou moins grand nombre de syllabes que dans la premiere strophe. Cependant, dans la plupart de ces cas prédomine une structure métrique syllabique accentuée, stable et déterminée. Par contre, 5 notes ont une structure nettement hétérosyllabique qui s'appuie sur des accents métriques clairs. C'est pourquoi, dans ces cas il n'est pas possible de déterminer une structure syllabique stable. Ces constatations proviennent avant tout de la notation des textes. La notation des mélodies tient compte, dans 7 cas, de l'hétérosyllabisme des textes. (Voir l'analyse des exemples de ySaint-Jean Nepomućene*, p. 209 et du »Chat morave*, p. 210!). Dans 4 cas, l'hétérosyllabisme n^est pris que partiellement en considération. (Voir l'exemple »Le garçon rencontre un os de cadavre* a la page 211!). Dans 4 cas, pourtant, le noteur n'a pas tenu suffisamment compte de l'hétérosyllabisme des textes. (Voir les exemples des pages 212—213!). Il est a constater que la transcription des mélodies de certaines notations est rythmiquement imparfaite, et cela bien que le noteur des mélodies ait eu a sa disposition des moyens techniques modernes en ce qui concerne l'enregi- strement du son. 221 Radoslav Hrovatin II. Parmi les notes de K. Štrekelj dans les ^Chansons populaires slovenes«, auxquelles V. Vodušek reproclie de la confusion, nous avons voulu analyser la variante »Stoji, stoji planinca...« (La montagne est la, est la) (SNP N" 558) de Gorjansko sur le Karst, tirée du groupe »Marie, oiseau chanteur et fille d'ouire- mer«. (Voir l'analyse métrique a la page 214). La note témoigne d'une structure nettement hétérosyllabique dans tous les 21 vers du texte, parmi lesquels il y a 10 structures métriques syilabiques accentuées différentes. Pourtant, parmi tous les vers, 2 vers de sept syllabes prédominent. Etant donné que dans le texte les vers a finales féminines alternent avec les vers a finales masculines, on pour- rait conclure que les vers de sept syllabes mentionnés forment ensemble un di- stique (7/7 = ^222/222;^ qui, cependant, dans le texte entier ne se manifeste en fait Qu'une seule fois. La comparaison avec les variantes du groupe correspondant de la chanson i>Marie, oiseau chanteur et fille d'outre-mer« (SNP N' 544—570) montre que seul le second des deux vers de sept syllabes établis pourrait faire partie du distique (8/7 = 2222/2227^: Par contre, le premier de ces deux vers de sept syllabes pourrait appartenir au distique (7/6 = 1222/1221), qui prédomine dans le groupe du texte proche de la variante »La prudente fille« (SNP N" 752^772), que l'on chante encore de nos jours partout en Slovénie. Comme les deux vers de sept syllabes établis appartiennent, sur la base de l'analyse syllabique accentuée, a deux distiques différents, il faut les analyser d'une autre maniere, et cela seulement sur la base du critere de l'accent. C'est pourquoi il faut dériver aussi le second de ces deux vers de sept syllabes comme un vers de trois pieds, mais avec une finale masculine et une anacrouse dissyllabique. Ainsi les deux vers de sept syllabes se lient, sur la base des deux accents métriques principaux, dans le di- stique correspondant (7/7 = i222/222i = ^-i^^ — ^-t-J^^-i-^-—^ -!-), qui n'appa- raît dans le texte qu'une seule fois (11<'—12« vers). Mais tous les autres distiques aussi sont différents eu égard au nombre des syllabes et en eux aussi deux vers voisins s'associent en un couple sur la base des deux accents principaux et des finales féminines et masculines alternant constamment. (Voir a la page 214). L'analyse a montré qu'il est possible de déterminer, aussi sur la seule nota- tion du texte de la chanson populaire sans mélodie, la structure métrique des vers et des strophes, meme quand le texte est en majeure partie hétérosyllabique, si l'on tient compte du critere de l'accent correspondant et de l'intonation expressive des commencements et des fins de vers. Malgré l'hétérosyllabisme qui au premier coup d'oeil donne l'impression de la confusion, il est possible de constater les diverses fautes éventuelles, sur- venues lors de la notation. Ainsi, l'analyse présentée aussi a montré que des vers particuliers du texte manquent et que dans certains vers il y a peut-etre trop de texte. (Voir les 14<^ et 16« vers de la chanson a la page 215). Résolution: Lors de la notation et de la rédaction des chansons populaires, des fautes peuvent survenir meme lorsqu'on utilise des moyens techniques modernes, si tous les phénomenes que le noteur perçoit sans préjugés ne sont pas convenablement déterminés. Il est donc nécessaire d'analyser avec un esprit critique chaque matériau de chanson avant utilisation. Ce faisant, nous ne devons pas partir globalement de théories étroites et unilatérales, mais nous devons chercher dans les matériaux memes les criteres correspondants pour chaque cas séparément. C'est pourquoi il est injuste de désigner, lors des recherches de la métrique, comme confus un groupe de chansons parce que ses textes seuls sont notés hétérosyllabiquement. La comparaison entre les exemples analysés montre que nous pouvons constater, aussi parmi les notations plus récentes des chansons populaires Slo- venes, des cas aussi bien isosyllabiques qu'hétérosyllabiques. Cependant pour la plupart, les chansons oscillent entre les deux extrémités. La tendence plus récente de la structure métrique syllabique accentuée y prédomine.-Mais nous ne devons, bien sur, généraliser ces constatations. 222 ilM ŠTREKLJEVA ZAPUŠČINA IN KORESPONDENCA S FRANCEM KRAMARJEM Ob petdesetletnici smrti dr. Karla Štreklja Milko Matičetov Ko je dr. Pavel Strmšek tožil, »kako malo so se merodajni možje zmenili za ostalino... prof. K. Štreklja,« je obenem napovedal: »Ne dvomim, da pridejo časi, ko bomo željno brskali po ostalinah svojih znanstvenikov, a mnogokaj bo dotlej že zastarelo ali bomo pa zbirali vnovič, po nepotrebnem.«* Dr. Strmšek sam je pietetno' poskrbel, da je zasebna Štrekljeva korespondenca prišla v javno ustanovo — hrani jo državni arhiv v Mariboru — ob dvajsetletnici Štrekljeve smrti pa je objavil tudi nekaj odlomkov iz te korespondence.' Vendar je iz Strmško- vih objav čutiti samo literarnozgodovinske nagibe; zanimajo ga literat je Kette, Valjavec, Aškerc, Murnik — pri Štreklju pa le najbolj obrobna, pesniška in prevajavska delavnost. Širši interesi so vodili prof. Ivana Prijatelja, ki je imel pred očmi tudi kulturno in politično zgodovino zraven literarne; v prepisih iz Štrekljeve korespondence nam je ohranil celo nekaj dopisov, ki bi bili drugače morda izgubljeni.' Za Strmškom in Prijateljem je literarnozgodovinsko posegel v Štrekljeve zapuščino tudi B. Gerlanc (Župančičevo pismo in belokranjske otroške pesmice).* V Štrekljeve etnagrafsko' delavnost — predvsem v zvezi z izdajo »Slo- venskih narodnih pesmi« — pa je ob upoštevanju korespondence lepo posvetil J. Clonar,^ medtem ko je M. Murko plastično orisal Štrekljevo strokovno in organizatorsko vlogo pri nabiranju ljudskih pesmi z na- pevi." Štreklja etnografa nam kaže tudi pismo, ki ga je v Kiiharjevi zapuščini našel in potem objavil Vilko Novak,'' in eno izmed Štrekljevih pisem J. Tominšku.* > LZ 38, 1918, 297. 2 LZ 52, 1932: 487—490, 508—509, 635—656; ŽiS 1932, knj. 12, št. 21, 553. ' Prijateljeva zapuščina v NUK — Ms 975, VIII/B; prepisi pisem F. Levca, M. Murka (1) in Slovenske Matice. * Oton Župančič — zapisovalec ljudskih pesmi. SE 11, 1958, 179—182. 5 Predgovor k IV. zvezku Štrekljevih SNP, Ljubljana 1925. * M. Murko, Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. Etin, 1929. ' Opombe h Kiiharjevemu »Narodnemu blagu vogrskij Slovencov«. CZN 55, 1958. 108. * Menda se je ohranilo samo to. — J. Tominšek, Prof. dr. Karel Štrekelj in nabiranje slovenskih narodnih napevov. SE 5, 1952, 169 si. 223 Milko Matičetov Leta 1918 je P. Strmšek obljubil, da bo poskušal »podati seznam vse ostaline« prof. Štreklja, načrta pa žal ni izpeljal. Delo bi bilo takrat lažje, saj gradivo ni bilo raztreseno na toliko krajik kot danes, ampak v glavnem še koncentrirano na treh naslovih: pri Štrekljevi družini, pri Slovenski Matici in pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Leta 1962 je stanje takole: 1. Državni arhiv LRS, podružnica Maribor, hrani največ Štrekljeve korespondence (glej popis tu na str. 226 s.) in ovitek »Štrekljevi listi«.' Oboje je bilo poprej v arhivu Zgodovinskega društva v Mariboru. 2. Študijska knjižnica v Mariboru hrani pod signaturo Ms 68 štiri večje mape, v katerih je 20 zvezkov pesmi. To so v glavnem »umetna« besedila — največ je pobožnih — ki jih Štrekelj ni sprejel v zbirko SNP, ampak jih je — v rokopisu — uredil po' vsebini, nakazani na ovitkih. 3. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani precej iz- virnih Štrekljevih pisem in nekaj Prijateljevih prepisov Štrekljevih pisem in pisem Štreklju (glej popis na str. 226 si.). O Štrekljevi zapuščini, ki jo je Slovenska Matica sredi leta 1942 izročila v last tedanji »Vseučiliški knjižnici v Ljubljani«, je potrebno majhno pojasnilo. Zaradi pomanjkanja prostora in strokovnih moči, pa tudi zaradi drugih, nujnejših del je Štrekljevo gradivo v NUK obležalo neurejeno. Na predlog Inštituta za slovensko narodopisje sta se uprava NUK in predsedstvo SAZU leta 1957 dogovorila o zamenjavi nekih roko- pisov. V pričakovanju, da se ta načelni dogovor tudi praktično izpelje, je Štrekljeva zapuščina prešla — začasno še z zadolžnico' — v 4. Inštitut za slovensko narodopisje SAZU, ki bo postopoma uredil in obdelal gradivo: a) Štiri velike ovitke, naslovljene Štrekelj, zapuščina I (do IV); vse- bujejo pesemsko in proznoi gradivo, uganke, pregovore in raznovrstne etnografske zapiske ljudi, ki so zbirali na lastno pObudo aLi jih je k temu nagnila Štrekljeva »Prošnja« iz leta 1887 ali prvi zvezki SNP in ki so svoje zbirke pošiljali Slovenski Matici ali naravnost prof. Štreklju. Ta je porabil pesmi, vse drugo je neurejeno in neizčrpano. b) Štiri debele mape gradiva, naslovljene SNP 1 (do 4). Mapi 1 in 2 vsebujeta izvirne zapise sodelavcev — v zvezkih raznih oblik, na letečih listih, v pismih. Največ je pesemskega gradiva, ki je bilo že porabljeno. V mapah 3 in 4 zbrano- gradivo pa pomeni neke vrste pripravo- na »Do- datke«, za katere je Štrekelj obljubil, da izidejo na koncu dela; v mapi 3 so neurejeni dodatki, v mapi 4 pa deloma že urejeni (od št. 2331—6732). c) Dve mapi, naslovljeni SNP A in SNP B. V njih so razni zapiski, pesmarice — nove in stare (celo v bohoričici) — s porabljenim in ne- porabljenim gradivom. ' V času, ko sem se mudil v Mariboru, je bil založen. 224 Strekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem d) Ovitek z naslovom SNP Kocijančič idr. V njem so tri pesmarice J. Kocijančiča, nekaj starih pesmaric, pa neurejeno gradivo, med drugim popis blaga, poslanega Slov. Matici, in nekaj korespondence. Matici in Štreklju. e) Večji ovitek z naslovom Štrekelj, SNP (nepopolno). To je čistopis za SNP; dosti tekstov je pisanih s Štrekljevo roko. f) Ovitek z naslovom Stare rokopisne pesmarice ad SNP. g) Ovitek z naslovom Štrekelj, zapuščina V (Slovarsko gradivo). h) Manj.ši ovitek z naslovom iVar. blago U g an k e. Uganke na lističih so prepisi iz objav, Štrekljevi lastni zapisiki in zapiski drugih; zraven je tudi nekaj pregovorov in zagovorov. j) Ovitek z naslovom »Stare žalostne«. Neporabljeni rokopisi je v tej obliki kajpada Glonarjevo delo, besedila pa so vzeta od tu in tam iz Štrekljeve zapuščine, kar se vidi po pogostih Štrekljevih beležkah, po datumih, zapisovavcih itd. Inštitutu je Franc Kramar daroval 4 Štrekljeve dopise. 5. Glasbeno narodopisni inštitut v Ljubljani hrani od leta 1957 gra- divo »Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi z napevi«, ki je bilo najprej pri Glasbeni' Matici (do leta 1927), nato v Etnografskem muzeju v Ljubljani.*" Zraven tekstov so še — v posebnih mapah — pred- sedniški arhiv (pO' posameznih letih od 1905 naprej), zapisniki sej, ob- računi, akti odbornikov, dopisi sodelavcev in podobno. Vmes je osnutek Štrekljevega govora na prvi seji slovenskega delovnega odbora, osnutek »Povpraševalne pole«, »Vprašanj in navodil« in še marsikaj. 6. Župnijski arhiv v Tomaju hrani Štrekljevo pismo Matiju Sili.** 7. Dr.Vilko Novak v Ljubljani hrani Štrekljevo pismo Števanu Ku- harju (objavljeno v CZN 33, 108). Ko govorimo o Štrekljevi korespondenci, moramo seve imeti pred očmi, da so nam za zdaj dosegljivi predvsem dopisi ljudi, s katerimi je bil Štrekelj v stikih, dosti manj pa je v evi*denci izvirnih Štrekljevih pisem. Ohranila so se v zapuščinah, ki so že prišle iz zasebne lasti v javne ustanove, ali pa kot osnutki odgovorov ob nekaterih pomembnejših tujih dopisih. Petdesetletnica Štrekljeve smrti nam bodi spodbuda in začetek načrtnega iskanja njegovih izvirnih pisem. Delo bi kajpada šlo hitreje od rok, če bi se zraven pobudnika — Inštituta za slovensko narodopisje — zavzel zanj še kdo. Vsakomur, kdor bi to želel, naj omogoči sodelo- vanje kolikor se dâ izčrpen abecedni *" Historiat je nedavno podala Z. Kumer, Slovenske ljudske pesmi z na- pevi. SE 12, 1959, 203 si. " Odlomek objavljen v Primorskem dnevniku 18/157 — 15. julija 1962. 15 Slovenski etnograf 225 Milko Matičetov popis štrekljevih dopisnikov:*' Rudolf Andrejka: 2 pismi (1908—1909) — ISN. Nikola Apostolov : telegram (28. septembra 1907). K. g. Apostolovu: dva osnutka odgovora — nem. Oskar Asbóth: 10 dopisov (1895—1909) — nem. Graziadio Isaia Ascoli: dopisnica (1905) — ital. Anton Aškerc: 5 dopisov (1900—190t). — Pisma objavil Strmšek v LZ 1952, razglednico in vizitko samo omenil. Janko Babnik: 1 pismo (1895). P. Bachmetjew: vizitka in pismo (1907) — nem. Matteo Bartoli: 5 pisem (1904—1908) — ital. Jan Baudouin de Courtenay: 20 dopisov (1880—1908) — slov. DAS Ma- ribor (19), ISN (1). Aleksandar Belic: pismo (1912) sh. Davorin Beranič: pismo (1909). Ivan Berbuč: pismo (1906). Franjo Berlec: pismo (1905) — ISN. Erich Berneker: pismo (1905) — nem. Anton Bezenšek: (ovitek z Bezenškovimi dopisi je v mariborskem arhivu zdaj nekje založen). E.K. Blumml: pismo (1940) — nem. (GNI). K. Š. Bliimmlu: osnutek pisma (1909) omenja Murko v Et 5, 1929, 15, J. Bock-Gnadenau: 2 dopisa (1896—1901) — nem. Janko Bratina : pismo (1909). Anton Breznik: 29 dopisov (1899—1911) — DAS Maribor (28), ISN (1). Olaf Broch: 1 dopis (1905) — nem. Aleksander Brtickner: 2 dopisa (1899^1909) — pol. Fran Brunei: pismo (1896). J. R. Btinker: 1 dopis (1905) — nem. AL Cajnko: pismo (1904) — ISN Fr. Cirhra: 5 pisem — nem. Rok Drofenik: 5 dopisov (1887—1900) — ISN Josef Dušek: 4, donisi (1910) — če. GNI. K. g. Dušku: osnutek odgovora (1910) — GNL Jož. Fabijan: pismo (1907). M. Fabijan: pismo (1896). Štef. Ferluga: pismo (1906) — GNI. Ivan Fon : 2 pismi (1911). Wendehn Forster: 4 dopisnice (1904—1907) — nem. Vladimir A. Francev: dopisnica (1907). Anton Funtek: 16 dopisov (1892—1895). Ljudevit Furiant : pismo (1897). Theodor Gartner: 9 dopisov (1890—1907) — nem. Jan Gebauer: dopisnica (1899) — če. -, Karel Glas er: 4 dopisi (1900—1905). Emil Goldmann: 4 pisma (1905) — nem. '2 Nekaj splošnih pojasnil k popisu: Imena v ležečem tisku pomenijo, da je ohranjeno vsaj eno Štrekljevo pismo ali osnutek pisma tistemu naslovljencu. Ce ni opozorila o jeziku posameznih dopisov na zadnjem ali predzadnjem mestu, je dopis pač slovenski. Prav na koncu pa je opozorilo, kdo hrani roko- pise. Če ni podatka, je to znamenje, da je dopis v mariborskem arhivu (DAS Maribor; druge kratice pomenijo: GNI = Glasbeno narodopisni inštitut; ISN = = Inštitut za slov. narodopisje). 226 Strekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem Otto Goldstein : pismo (nedat.) — nem. K. Š. Gol ds teinu: osnutek odgovora. Fran Govekar: pismo (1905). Ivan Grafenauer: 6 dopisov (1903—1907). Ivan Grbec: 2 pismi (1910) — ISN. Simon Gregorčič: pismo (1902).*' Simon Gregorčič (ml.): pismo (1907). Gustav Gre gor in: pismo (1906) — GNI. Julius Gtoos: pismo (1911) — nem. K. Š. Gro o su : osnutek odgovora. Bruno Guy on: pismo (1911) — nem. Filip Haderlap: 2 pismi (1896). Ricliard Heinzel: dopisnica (1899) — nem. 0. Hostinsk'y : pismo (1905) — če. GNI Uatej Hubad: 5 dopisov (1906—1907) — GNI. K. Š. Hubadu:8 dopisov (1906—1911) — GNI. Fran Ilešič: pismo (1907) — ISN. K. g. Ilešiču: osnutek pisma (1911) — ISN. G. A. Iljinski: pismo (1910) — ru. Vatroslao J agio: 66 dopisov (1888—1911) — nem., sh. K. Š. J a g i Ć u : i pisma v osnutku. Leoš Jana ček: pismo (1910) — če. GNI. Josef Janko: dopisnica (1908) — če. Konrad J a n e ž i č : pismo (ok. 1896—1897) — ISN. V. Janžekovič: 1 dopis. J.B. de Jearneaux-Zorman : razglednica (1912) — slov. Konstantinjireček: 4 dopisi (1899—1905) — če. Josip Jurčič: pismo (1879). Blaž Jurko: 2 pismi (1899) — ISN. Andrej Kalan: 2 dopisa. Vinko Kapler: pismo (1888) — ISN. Anton Kaspret: 5 dopisnic (1904—1910). Katoliška tiskarna: 1 dopis. France Kidrič: 2 dopisa (1910) — ISN. Anton Klodič: pismo (1887). Friedrich Kluge: 2 dopisnici (1909) — nem. H. J. Knittel: 1 dopis (1904) — nem. Janez Kokošar: 2 pesmi (1905) — GNI. jos. Kolšek : 2 pismi (1896—1904) — ISN. Felix Koneczny: pismo (1905) — pol. Pavel Koschier: 5 dopisi (1904—1905) — slov., nem. ISN. Ivan Koštial: 2 pismi (1909). Franc Kovačič: 7 dopisov (1904—1909). Fr. Kralj : pismo (1896) — ISN. Franc Kramar: 8 dopisov (1911—1912) — DAS Maribor (7), GNI (1). K. S. Kramarju: 4 dopisi (1911—1912) — ISN. Gojmir Krek: 7 pisem (1896—1897). Gregor Krek: dopisi (1887—1896). Josip Krizman: 2 pismi (1905) — GNI. Ludvik Kuba: 8 dopisov (1906—1908) — sh., če. GNI. K. S. Kubi : 2 pismi v osnutku (1906—1907) — GNI. Števan Kuhar: pismo (1910) — V. Novak, CZN 33. 1. Kulavic: pismo (1898). *' Odlomek navaja J. Glonar v predgovoru k SNP IV * 35, med pismi v Gregorčičevem Zbranem delu pa o njem ni sledu. 15* 227 Milko Matičetov Jan Kvičala: pismo (1904) — če. Evgen Lah: pismo (1906) — ISN. Evgen Lampe: 5 dopisov. Janko Leban: pismo (1908). Jož. Lendovšek: 3 pisma (1891). J. Lenijewski: pismo (1905) — slov. Avgust Leskien: 13 dopisov (1887—1910) — nem. Primus Lessiak: 2 dopisnici (1909) — nem. Fran Leveč: 88 dopisov (1878—1900) — NUK (85 v Prijateljevem prepisu), GNI (2), ISN (1). K. S. Levcu: 83 dopisov (1874—1903), od teh 7 samo v Prijateljevem pre- pisu - NUK. , Vladimir Levstik: pismo (1910). K. S. Levstiku: osnutek odgovora. Evald Lidén: dopisnica (1905) — nem. Boris Ljapunov: 7 dopisnic (1901—1912) — slov., rus. Fran Ks. Lukman: pismo (1901). Jurij Lu lek: pismo (1905). Anton Mahnič: 5 pisem (1883—1897)." Danilo Majaron: 3 pisma (1890—1897). Gabrijel Majcen: 8 dopisov (1905—1908). K. S. Ma jenu: 1 osnutek odgovora. Martin (Davorin) Majcen: 2 pismi (1901—1904). M. Maleeff : pismo (1900) — franc. Fr. Mal gaj: pismo (1912). E. Mandyczewski: pismo (1910) — nem. GNI. Josip M an tu an i: 2 pismi (1898—1908). Anton Matzenauer: pismo (1892) — če. Franc Mavric: pismo (1911) — GNI. John Meier: 2 pismi (1899) — nem. Janos Melich: 3 pisma in vizitka — nem. Rudolf Meringer: 5 dopisov (1902—1909) — nem. Gustav Mever: dopisnica (1896) — nem. Wilhelm Meyer-Lubke: 7 dopisov (1890—1908) — nem. Fran Miklosich: 10 dopisov (1886^—1891) — nem., {slov. le 1 dopisnica). Anton Mikuš: 36 dopisov (1896^1898). Fran Milčinski: pismo (1910) — GNI. Ljubomir Miletič: dopisnica (1910) — sh. Max v. Millenkowicz : pismo (1910) — nem. ' ¦ Fran Mohorič: pismo (1907) ISN. Rudolf Mole: pismo (nedat.). Ernest J. Muka: vizitka (1906) — luž. Marija Murfco; 19 dopisov (1885—1909). K. Š. Murku: 29 dopisov (1885—1911) — NUK, Ms 1119. Rado Murnik : 5 pisma (1900) — obj. Strmšek, ZiS 1952, knj. 12, št. 21, 555. Ivan Murovec: 3 pisma (1886—1906). Adolfo Mussaiia: vizitka (1904) — nem. Wladyslaw Nehring: 6 dopisov (1899—1904) — nem., pol. Lubor Niederle: 2 dopisa (1909) — če. Vatroslav Oblak: U dopisov (1889—1898). Karel Ozvald: dopisnica (1905). Josip Pagliaruzzi-Krilan : 15 dopisov (1878-1885). Milan Pajk: 2 pismi (1908). " Eno je pravzaprav namenjeno F. Sedeju, ki ga je pa poslal naprej Štreklju. , 228 Strekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem Frantiseli Pastrnek: 11 dopisov (1896—1911) — če. Avgust Pavel: 5 dopisnice (1910—1912) — s/od. (1 v prekm.) Jan Peisker: 6 dopisov (1899—1910) — nem. Alex. Perissutti: pismo (1912) — nem. Martin Petelin: pismo (1897). Luka Fintar: bO dopisov (1897—1912) — DAS Maribor (43), GNI (17). K. g. Fintar ju : 37 dopisov (1898—1912) — NUK, Ms 1060, B. Gustav Pire: pismo (1896). Makso Pirnat: 2 pismi (1902—1908). Mafcs Pleteršnik : 5 pisem (1885—1892). K. g. Pleteršniku: 2 osnutka pisem. Josef Pommer: pismo (1905) — nem. GNI. (Andrej Praprotnik) : K. Š. Praprotniku: dopisnica (1898) — NUK. Josip Premeri (?): pismo (1897). Ivan Prijatelj: 6 dopisov (1901—1910). K. g. Prijatelju: 5 dopisov (1901—1908) — NUK, Ms 895. Tone Primožič: 6 pisem (1903—1911). Ivan R a k o v e C : 1 dopis. Lojz Reggi: pismo (1908) — ISN. Milan Rešetar: 17 dopisov (1890—1911) — sh., nem. DAS Maribor (14), GNI (3). K. g. Rešetarju: osnutek pisma (1910) — GNI. Anton Rudež: pismo (1891). Simon Rutar: 3 dopisi (1891—1892). Carlo Salvioni: 4 dopisnice (1904r—1910) — ital, nem. Janez Scheinigg: 3 dopisi (1905) — GNI. Hugo Schuchardt: 40 dopisov (1890—1912) — nem. Schulfeier: pismo (1910). France Sedej: 14 dopisov (1887—1911). Ivan Siebenreich: pismo (1910). Matija Sila : 3 pisma (1906—1907). K. Š. Sili: pismo (1906) — žup. arhiv v Tomaju. Jakob Sket: 3 pisma (1883—1887). Slovenska matica: ok. 40 dopisov (33 v Prijateljevem prepisu v NUK, drugo v ISN)." Stepan Smal'-Stocki: razglednica-fotografija (1907) — nem. Společnost Nârodopisného Musea Ceskoslovanského: pismo (1910) — če. Ivan Steblovnik: pismo (1907). Ivan S teki as a: pismo (1890) — ISN. Fr. S t eie: pismo (1908) — ISN. P. Christo Stojlov: 2 dopisa (1906) — nem. (Josip 5* < rifar;.- K. g. Stritarju: vizitka — NUK, Ms 1047 H. Bernardin galamun: 2 pismi (1899—1901) — ISN. Hiacint galamun: 2 pismi (1896—1898) — ISN. Ivan gašelj: 4 pisma (1905—1906). Miroslav gijanec: 2 pismi (1896—1897). P. Stanislav Skrabec: 22 dopisov (1892—1912). K. Š. gkrabcu: osnutek pisma. Janko Slebinger: 19 dopisov (1901—1911). K. Š. glebingerju : 9 dopisov (1902—1911) — NUK, Ms 23/60. Josip gol ar: pismo (1898). Milivoj grepel: 1 dopis (1901) — sh. Niko gtritof : 3 dopisi (1907—1908) — GNI. Fran guklje: 7 dopisov (1884—1904). Volodimir guhevič: 3 pisma (1905—1910) — nem., ukr. GNI. " V teh uradnih ali poluradnih dopisih so podpisani Lah. Leveč, Marn, Praprotnik in še kdo. 229 Milko Matičetov Ivan Šušteršič: 5 dopisi (1907). Ivan Tertnik : pismo (1897). Ivan Theuerschuh: pismo (1898) — ISN. Josip Tominšek: 21 dopisov (1903—1912) — DAS Maribor (9), GNI (12). K. S. Tominšku: 1 pismo (SE 5, 171). Matej Trnovec: 5 dopisov (1888—1900). Henrik Tuma: 2 dopisa (1892—1893). Seweryn Udzieta: pismo (1910) — pol. GNI. M. Ulčnik: pismo (1898). »Universal edition« A. G.: pismo (1911) — nem. Davorin Valenčak: pismo (1878). Matija Valjavec: 4 dopisi (1882—1892). Mijo Vamberger : pismo (1910). Max Vasmer: 2 dopisnici (1907) — rus., nem. Joško Velikonja: pismo (1911) — ISN. Fran Vi die: 9 dopisov (1898). Giuseppe Vidossich: dopisnica (1904) — nem. Edvard Volčič: 2 pismi (1907—1908). Kari Volim aller: 10 dopisov (1904—1910) — nem. Vâclav Vondrâk: 7 dopisnic (1892—1910) — če., nem. Nikolaj Ivan Vrabl: pismo (1904). Ivan Vrhovnik: pismo (1895) — ISN. Ivan E. Weixl : pismo (1903). (Josip Wester): K. Š. Westru: 2 dopisa (1909—1911) — NUK, Ms 17/61. Winkler : 38 dopisov. C. Win ter: 2 pismi (1906) in pogodba za izdajo znanstvene slovnice sloven- skega jezika. Zadružna tiskarna v Ljubljani: pismo (1906) — GNI. Marija Zalar: 2 pismi (1909). Mihael Za va d lai : 5 dopisov (1887—1898). Fran Zbašnik: pismo (1902). Heinrich Zeissberg: 3 pisma (1890) nem. Fran Žemljic: pismo (1907) — ISN. Josef Zubat'y: pismo (1891) — če. V. Zupan: 2 pismi (1909—1910). Avgust Zigon: pismo (1904). Avgust lite k : pismo (1903). K. Š. Zitku: osnutek odgovora. Ignacij Žitnik: 1 dopis. Martin Zunkovič : pismo (1904). K. Š. Ž u n k o v i č u : odgovor v osnutku. Oton Zupančič: pismo (1908). (Obj. v SE 11, 180). Zraven teh dopisnikov je še nekaj takih, ki jih do zdaj nisem mogel identi- ficirati: 1. Štrekljev profesor (Boan?) iz Gorice: 6 dopisov (1896—1907) — nem..lat. 2. Kmet iz Cepovana: pismo (1. marca 1897) v nekakšnem vseslovanskem je- ziku lastnega izdelka. 3. Vladimir G (?): slov. pismo z Dunaja (3. decembra 1907). 4. Pisec nemškega pisma z Dunaja (9. junija 1897). 5. Pisec nemškega pisma iz Gradca (28. aprila 1901). 6. Pisec nemškega pisma iz Švice (8. aprila 1908). Potem je nekaj uradnih dopisov: ministrstvo za uk in bogočastje, notranje ministrstvo, dunajska akademija znanosti — te hrani DAS Maribor. Nekaj uradnih dopisov je tudi v arhivu »Odbora za nabiranje SNPN« v Glasbeno narodopisnem inštitutu. Med Štrekljevo zapuščino, ki je bila pri Slovenski Ma- tici in v NUK, pa je najbrž tudi še kakšen dopis, izgubljen med teksti. Nekaj 230 Strekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem dopisov, ki so prišli v tukajšnji popis, je na primer kar nalepljenih v zbirke, poslane Štreklju; ne izključujem, da ob začasni kontroli gradiva po prevzemu v Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU ne bi bili mogli tudi kaj spregledati. Upajmo, da ne bo treba predolgo čakati na priložnost, da se opuščeno doda in napačno popravi. Zdelo se mi je pa, da je tudi nepopoln pregled boljši kot nič! Popis nam pove, da so danes znani izvirni Štrekljevi dopisi: Hu- badu (8), Kiiharju (1), Kramarju (4), Levcu (76 in 7 samo v prepisu), Murku (29), Pintarju (37), Praprotniku (1), Prijatelju (5), SiU (1), Stri- tarju (1), Šlebingerju (9), Tominšku (1), Westru (2). Sem je treba prišteti še osnutke dopisov Apostolovu (1), Bliimmlu (1), Dušku (1), Gold- steinu (1), Groosu (1), Ilešiču (1), Jagiču (4), Kubi (2), V. Levstiku (1), G. Majcnu (i), Pleteršniku (2), Rešetarju (1), Skrabcu (1), Žitku (1) in Žunkoviču (1). Skupno število znaša 202 dopisa, ki so po mestih, kjer jih hranijo, takole porazdeljeni: NUK 167 (160 in 7 prepisov), DAS Ma- ribor 14, GNI 13, ISN 5, Župnijski arhiv v Tomaju 1, dr. Vilko Novak 1, neznano kje 1. To število samo na sebi niti ni tako majhno, če pa mi- slimo, da so izmed več ko 200 oseb, s katerimi je bil Štrekelj krajši ali daljši čas v pisemski zvezi, znana pisma (in še daleč ne vsa!) samo 28 osebam, potem se nam šele pokaže, da je vse to, kar imamo, prav- zaprav bore malo. Korespondenca Štrekelj—Kramar V počastitev Štrekljevega spomina ob pomembni obletnici — letos 7. julija poteka pol stoletja od njegove smrti — in za poskušnjo, kaj se skriva med Štrekljevo korespondenco, oglejmo si to pot dopisovanje z možem, ki je nedavno umrl, pa se mu »Slovenski etnograf« še ni od- dolžil. Tega sem izbral tudi zato, ker je mogoče prav lepo slediti pogo- voru med njim in Štrekljem, dvogovor pa je zmerom prikupnejši kot še tako izbran samogovor. V zgodovini slovenske etnografije prištevamo današnjega Štrekljevega sobesednika — Franca Kramarja — med goreče nabiravce ljudskega blaga, kakršnih bi še kako potrebovali tudi danes. Pod takim mentorstvom, kot je bilo Štrekljevo, je rod samoukov in ljubiteljev pomagal zidati dela trajne veljave. Franc Kramar (1890—1959) iz Matene pri Igu, na zunaj skromen organist- cerkovnik-kmet, v resnici eden največjih nabiravcev slovenskih ljudskih pesmi z napevi. (Več o njem: SBL I 554, M. Murko v Et III 35 sL, Z. Kumrova v Glas- niku SED II/2, 14). Dvogovor s Kramarjem obsega U dopisov iz zadnjega leta Štrekljevega življenja. Ganljivo je, kako težko bolni Štrekelj februarja in marca 1912 s tresočo roko odgovarja nestrpnemu mladeniču. Le-ta je potem 4. oktobra 1912 naprosil Štrekljevo vdovo za vračilo 360 pesmi, omenjenih v dopisu 9, da bi jih mogel poslati Slovenski Matici. V dopisu št. 3 sem izpustil tisti del, ki se nanaša na Ambrožj.čeve pesmarice, o katerih je Kramar sam poročal v Cerkvenem glasbeniku 46, 1923, 107 si. Pesmarice so danes v NUK v Ljubljani. Glede po- pravljanja pomot, ki jih omenja Kramar v dopisu št. 3, ne vem več kot Murko, Et Ili 38. — Besedilo je (ali naj bi vsaj bilo) do pike zvesto izvirnikom. 251 Milko Matičetov 1. Kramar Štreklju Častiti gospod profesor! Matena, 4. septembra 1911. Podpisani sem dal gosp. Milčinskemu okoli 60. narodnih otroških pesmic ktere Vam je doposlal. Toda pri teh pesmicah se mi je vrinilo veliko napak v narečju t. j., kako res pravilno zateguje pravi Ižanec. (Torej pri Gorenjskih ne, samo pri Ižanskih!) Prosim, da bi blagovolili popraviti sledeče napake ako še ni zamujeno: Glavna napaka je pri besedah: gré, vode, metle, noge, srce, roge itd., sploh povsod, kjer se beseda konča na é- (in na o, n. pr. tepó, mejo, metlo itd., itd.). V poslanem sem zapisal tako: grič itd. Toda jaz sam ne vem kam sem tačas mislil ko sem to zapisal! Glasiti se bi moralo ravno nasprotno, namreč tako: gr'e,* vad'e, metTe, sr.c'e, rag'e itd., itd. Pri o pa: tepuo, mejuo, metluo, itd., itd. Potem se bi n. pr. pesem »Tam za mejo«... glasila tako: »Tam za mejuo, + Se babe tepuo, + Z ana vsrana metluo + + De se kikle majuo.« Ali pa pesem »Sonce sije pa dež gre«: »Sonce sije, pa dš grie, Ma-ln miele brez vadie, Dejkla paméjta brez metlie, Perica peare brez vadie, Kavâc tovče brez rakie, Kuojnč teače brez nagie. Žaba 'ma dobre zabie, Povš 'ma pa trdie ragie.« Tako se mi je vrinilo res toliko pomot, da mi je zares neljubo! Manjka tudi zelo veliko kratecov \ kar mnogo zabranu je poznavanju Ižanskega narečja. Pesem »Kaj delam?« in dosti drugih — se bi morala glasiti: »K' je siedm, se vsiedm, K' je vuosm, zie kuosm, K' je je deviet, je že trebuh napiet, K' je desiet. bi rat pa zie spiet.« Vrinilo se mi je gotovo še kaj druzih napak, kterih pa v naglici ne zapazim. — Sicer ste Vi visoko študirali jezikoslovje, toda jaz dvomim da bi kterikrat poslušali pravega Ižanca govoriti da bi spoznali in si zapomnili njegove »zatezleje«, kjer to je narečje, ki ni pravo Dolenjsko, ampak nekako samo zase, ker Ig stoji nekako na meji na vse tri strani: na Dolenjsko, Notranjsko, in tudi Gorenjsko, (oddaljen je dve uri od Ljubljane.) Kjer se ne gré toliko za pesmi kolikor za narečje, zatorej bi bilo zelo neokusno in nepravilno ako bi se napak tiskalo. Zato bi pa prosil da bi blagovolili popraviti ali sami, ali bi pa mogoče stvari kaj koristilo, da bi mi Vi omenjene Ižanske pesmice nazaj poslali, da bi jih * e se sliši na pol ali o, torej polglasnik. 232 Strekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem natančno pregledal in omenjene napake popravil/ Ker to je resnica, da mi bo veliko pripomoglo k pravilnosti zapisovanja tega narečja, ker sem sam Ižanec, in seveda vešč v njegovem govorjenju, toda ne še pred meseci v zapisovanju.^ Popraviti bom mogel seveda tudi vse Ižanske pesmi, kar sem jib poslal pred dvema leti si. odboru za nabiranje nar. pesmi v Ljubljano, kjer sploh narečja zapisoval nič nisem ker ga znal nisem. Pesmi sem dobil pri nas okolu enega tisoča, drugej po Dolenj- skem, Gorenjskem in Štajerskem pa okoli 1700., tako da dozdaj sem nabral vseh pesmi z napevi vred okroglo 2700. Lepo številoe kaj ne! Posrečilo se mi je zmed teh 2700. pesmi dobiti dozdaj približno okolu 700. pesmi, kterih sploh še v Vaših dozdaj izdanih snopičih ni ne! Samo obsmrtnic je 65. neznanih! Kar se pa tiče pripovednih sem imel pa to srečo, da sem dobil neko žensko ki mi je povedala 106. pesem ozir. na- pevov, med katerimi je večina pripovednih, ki so pa vse zelo zanimive. Dotična ženska je doma iz Vinj na Gorenjskem, (podružna vasica župnije Sv. Helene pri Dolskem ob Savi.) Med temi 106. pesmi jih je čez 50. popolnoma neznanih, ker se jih je naučila od svoje pred 34. leti umrle matere, ki so se jih naučili pa od svojih starišev (očeta in matere), tako da so pesmi res stare in močno narodne. (Sploh se mi čudno zdi, da te ženske ni dobil g. A. Breznik, ker ni daleč oddaljena od Ihana.) — Zdaj pa še nekaj! Zadnjič sem govoril z gosp. Hubadom, pa je rekel da zdaj najbrž bodo že vse pesmi ozir. napevi kmalu pobrani, da bodo mogoče kmalu ustavili nabiranje. Jaz sem si pa mislil: Oh kako se motite Matija! Pesem, ako jih je prav že okolu 7. oz. 8. tisoč, jih še poloivica ni pobranih,' ker je še na stotine vasi po Slovenskem v katere še nihče s tem namenom pogledal ni! Jaz bi dejal to-le: Ker smo se že lotili tega — če prav zelo težavnega — nabiranja doženimo do konca! Ker jaz glavo stavim, da je med ljudstvom še toliko napevov ozir. pesmi, da jih v petih letih ne poberemo' vse! Jaz ki sem že mnogO' hribovskih vasi v ta namen obredel, sem sprevidel da mnogokrat v sosedni župniji — in celo vasi! — znajo sploh druge nar. pesmi in pa tudi variante ktere zaslužijo ponovnega zapisa! To bi bilo namreč nekaj velicega, ime- nitnega, ko bi se dalo pobrati iz vseh vasi in vasic kar bi bilo mogoče. Dostikrat se primeri da v čisto majhni vasici se dobi več pesmi kot v veliki. (Saj meni se je že večkrat tako prigodilo.) Zato bi jaz dejal, da bi bila to nekaka vnemarnost in velika neprevidnost ko bi si. odbor morda res kar kmalu prenehal z nabiranjem češ: »Da je že vse pobrano!« Jaz pa mislim da v dobrih par letih se ne more takega in tolikega blaga kar pobrati kakor bi kdo hotel! Ker zato je treba velike požrtvovalnosti in potrpežljivosti ktero ima pa malokdo.* Jaz vem koliko sem že jaz težkoč prestal v teh par letih kar nabiram! Kakemu gospodu iz si. od- ' Da se ne bi Vi mudili ž njimi! 2 Da nisem, ni nič čudnega, ker sem samouk. ' Kar se tiče napevov posebno ne! In tudi časa. 233 Milko Matičetov bora se niti ne sanja ne, koliko mora prestati tak »plačan nabiralec«. Jaz sem bil že ene parkrat od »preolikanih kmetov« tako ozmerjan, da sem kar pete pokazal. Zdelo' se jim je namreč moje vprašanje O' narodnib pesmih neskončno neumno. Koliko je pa druzih težkoč, dostikrat tudi takih ki so drugim neznane. (Sploh bi mogel si. odbor zelO' vesel biti da se dobi na deželi človek ki se za to in tako večkrat težavno reč zanima! Ker imam pa jaz čas in veliko preveliko veselja do tega, (da gredoč kaj tudi našo zemljo ogledam), zato bi pa jaz Vas prosil, da bi mi do- volili še nadaljevati nabiranje, ker vem; še najmanj za 100. pevcev in pevk kjer še nisem bil. Zatoi prosim da bi me Vi podpirali i nadđlje še s kakimi koristnimi nasveti itd. da bi vstrajal i še nadalje. Pripravljen sem pa jaz nabirati magari' tudi še pet let, ker moje veselje bo, ako bom mogel končno reči: »Naredil sem kar je bilo v moji moči«, — amen. Z najodličnejšim spoštovanjem: Franc Kramar, vas Matena, p. Ig (Studenec) pri Ljubljani. 2. Štrekelj Kramarju Častiti gospod! V Gradcu, dne 20. septembra 1911. Za pojasnilo o iških narodnih pesmih Vas lepo zahvaljujem. Ker je stavljena in natisnjena dozdaj ena sama, še lehko uporabim Vaše opom- nje glede drugih. Opozarjam pa vas, da ne gre pisati dš (dež), ker tukaj narod govori samoglasnik, dasi je ta nedoločen; zato je rabiti zanj zna- menje nedoločnega samoglasnika diš. Zdi se mi tudi, da bi Vašemu izre- kanju bolj odgovarjalb grie, metluo kakor pa grie, metluo. V peare (Pe- rica peare) naglas vendar ni na e, ampak na a, zatorej peare; zakaj pi- šete paméjta, zabie z a, ko se pač govori a-ju podoben o ali naravnost paméjta, zabie? Zeloi me veseli, da ste nabrali že toliko gradiva. Le nadaljujte pridno, če se Vam ponudi prilika. Zlasti vest o ženi v Vinjah me je zanimala. Da boste v majhnih hribovskih seliščih našli več tvarine, ko' v velikih vaseh, je gotovo. Jaz bi Vam celo svetoval, da se zadnjih kar ognete, ker je gradivo bolj raztrgano in manjše cene. Da bi hotel odbor zdaj prenehati z nabiranjem, o tem jaz nič ne vem in bi zelo- protestiral proti temu. Tak predlog je stavil v zadnji seji glavnega vodilnega odbora moravsko-češki delovni odbor, toda bil je z veliko večino zavržen. In še ta je nasvetoval, naj se nabiranje zaključi s koncem leta 1912. — Vsi drugi so bili zoper to. Nabiranje so ddkončali edino le — Kočevarjl, čemur se seveda ni čuditi. Naše delo torej ne bo še tako kmalu dovršeno, zlasti dokler se moremo ponašati s tako prid- nimi nabiravci kakor ste Vi. Zalibog nam ministrstvo daje vedno manjše zaloge in Vas ne moremo podpirati tako, kakor zaslužite. Stvar torej ne bo tako hitro zaključena, kakor Vam je rekel g. Hubad. Jaz bi le rad, 234 Strekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem da mi pošljete natančnejši pregled Vašega delovanja; koliko ste zapisali, kje in od koga. S številkami moremo namreč pri ministrstvu najbolj imponirati. Zlasti bi bilo dobro, da navedete imena in bivališče pevcev in pevek, ki jih še nameravate obiskati. Z odličnim spoštovanjem in prijaznim pozdravom Vaš udani Dr. Karol Štrekelj 5. Kramar Štreklju Častiti gospod profesor! Matena, dne 23. septembra 1911. Za pojasnilo o zapisovanju iškega narečja se Vam prav lepo zahva- ljujem. Samo v besedi dš-dež-diš, bi se drznil nekaj oporekati. Pri nas namreč nekaj besedi tako izgovarjamo, da se nikjer kaj tacega ne sliši. Besede: dež, pes, miš, ves, kes itd., itd. izgovarjamo popolnoma razločno in enozložno: dš, ps, mš, vs, ks itd., itd. brez da bi se slišal najmanjši W Samo če reče v daljšem stavku, n. pr.: >P-sa sta b'la!« »Ta se fc-sâ.'« »Buh dej dža.'« itd., potem se sliši ta dva zloga, drugače ne. Toliko v pojasnilo, pa brez zamere. — Potem pa prosim, če smem vprašati: ali bodo te ,moje' otroške pesmice prišle vse letos na vrsto' ali ne? In ali je kaj tacih, da so jih že drugi zapisali? — V mojem nadaljnem zapisovanju narodnih pesmi-napevov pa ne vem kako bo kaj, ker sem potrjen za tri leta v vojake, in sicer so me daleč dejali, y daljni Mostar, glavno mesto Hercegovine. Prošnja za začasno' oprostitev (za dva meseca) je vložena, toda ne še rešena. Bog ve gospod profesor ali bi se dalo to- kaj rešiti pri vladi (ministerstvu) od strani Vas in slavnega odbora ko bi na pr. proš- nja od glavarstva ne bi bila ugodna rešena ali ne? Kjer to mora vsak previditi, vlada. Vi in si. odbor, da bi jaz veliko več državi koristil, ako bi jaz raje še nekaj let nabiral narodne napeve, kakor da bi tam služil navadna vojaško sliužbo, za katero je dober vsak priprost kmečki fant, kar pa za napeve nabirati ni! Seveda pa o tej stvari se ne sme prej govoriti, ako ne bi bi'la prošnja od glavarstva ugodno rešena, kar bom videl čez dva meseca. — Ker bi pa jaz silno rad nekaj pesmi in napevov popravil, katere imajo res veliko pomot, zato je meni silna hudo, ker jih zdaj še mogoče mogel ne bom, ako bi moral biti tam tri leta. Odbor (oz. Vi in gosp. Hubad) bi morala potem še mogoče počakati (!?) da bi jaz popravil one napake ko bi šele došel od vojakov. Toda, to bi se preveč zavleklo, zatoraj bi bilo; najbolj pametno ako bi me vlada oprostila dolge dobe treh let, kar bi storila sebi in dobri stvari v korist. Nje bo stalo nabiranje precej denarja, toda koliko bo boljše in pravilnejše blago ako se popravil, to vem narbolje jaz, ki zdaj vem koliko napak sem naredil. Toliko od tega. — Omenim naj tudi še, da imam doma še okolu 150. na- pevov — pesmi, katere zaradi pomanjkanja časa nisem mogel prepisati in si. odboru doposlati. Napevi so iz Srednje vasi v Bohinju, iz Gorjuš, iz Zgornjih Danj, (Župnija Serica) in iz Kamniške okolice. Osebe, ki so mi jih pele, ni še noben zapisovatelj obiskal. V priloženi poli bodete vi- 235 Milko Matičetov deli pregled mojega delovanja in imena pevcev (vk) katere bom še obi- skal ako bom prost vojaščine. Zaznamoval sem tudi površne naslove še neznanih pripovednih pesmi, kar bo Vas gotovo zanimalo. Da nisem imena pevcev in pevk naštel kateri(e) so mi pesmi peli(e), naj se mi oprosti, kjer so že tako vsi(e) pri pesmih odposlane odboru pripisani(e). Toliko o tem. |---] Z odličnim spoštovanjem : Franc Kramar, Matena, p. Ig (Studenec.) Opazka: Prosim za najhitrejši odgovor, kjer 5. oktobra že »anj- rikam«. |V prilogi k temu pismu je na posebnem listu pregled Kramarjevega delo- vanja in še načrt dela za naprej, kakor ga je bil Štrekelj naprosil 20. septembra:] Ime župnije ali oasi kjer so se pesmi zapisale. Opombe Gradivo je nabrano večinoma le od kmečkih pevk in pevcev. To naj velja za vse tukaj naštete župnije in vasi. Nekaj gradiva je tudi tacega, ki odgovarja samo na eno stran namreč, da je samo napev naroden toda besedilo ne. Toda teh napevov ne bi bilo skoraj nič manj škoda ko bi se pozabili in ne zapisali, kakor onih, ki so sklenjeni z narodnim besedilom. — 236 Štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem Napevov je tudi precej cerkvenih, n. pr. samo odpevkov pri lavretanskih litanijah sem dozdaj nabral 155. Tudi te se naj ohranijo, da se otmó pozablji- vosti. Dalje sem nabral mnogo obsmrtnic, zdravic pobožnih in nepobožnih, sva- tovskih, zaljubljenih, stanovskih, t. j. vojaških, otroških itd.; potem nekaj ko- lednic, mnogo šaljivih in nekaj zabavljivih. Nabral sem tudi precejšno število pripovednih, med katerimi je precej še neznanih, kot n. pr. »Od Knžanskega Jožka«, »Od rokovnjača Matjončka«, »Od grofa Koreninskega«, »Od zatiškega fajmoštra«, !!.Od cesarice«, »Kovač in smrt«, »Od Tramšeta«, »Robovčeva Ma- nica«, »Štancarjeva Lizika«, »Od študenta« (posebno lepa), »Od kukavice«, »Prava mati zagrozi pisani materi«, »Od Minčeta«, »Adamčkov Francel se obesi«. »Od Matice«, »Marta in Majdalena«, »Tri potopljene vasi«, »Od Lutra«, itd. itd. itd. Dobil sem tudi še dve neznani zazibalki (iz Savice v Bohinju). Priimki, imena in bivališča pevk in pevcev katere nameravam še obiskati. Na Dolenjskem 1. Franc Puh, krojač v Skočijanu 2. »Kajžarca« iz Cerovega, zdaj bi- vajoča v Soteski 5. Fr. Lenarčič v Brestu, (zna pesmi in pravljice.) 4. Mihael Strle v Iški 5. »Rankovka«, Vrbljene 6. Franca Jeršin, Golo 7. Fr. Platnar, Iška' vas 8. Kozinka, Sap pri Šmariju 9. Fr. Ferbežar, Šmarije 10. Mihael Serjak, fant, Iška vas U. Pri Pečku, Zapotok 12. Matija Peterlin, Skocijan 15. Pri Stekâlu, Skrilje 14. Franc Kramar iz Gubnišč 15. Zevnikar-Sever, Linljene 16. Spurc iz Dol, (Gorenjsko) 17. Mala vas: Več fantov ki znajo 18. Kobil jek: nekaj starih ženic 19. Lanišče pri Smariju: Mihovec 20. Orlo: pri Mihelovih itd. 21. Zalina: Ivan Stare, mož 22. Boštanj: pri Bernardu 25. Lobček: Pri Kotar ju 24. Lobček: Ihanni Martinek 25. Karlovce pri Laščah: neki fant Na Gorenjskem 26. Tri stare ženske (Pri Lisičku), iz Vira pri Domžalah 27. Mengeš: Polterka, babica 28. Šiška: Pri Kožarju 29. Sneberje: Mejač, mesar 50. Zajovše: »Ta stara šomaštrovka« 51. Grobše: Jernej Glažar, št. 6 52. Pešata: Pri Ukelni 55. St. Jakob: Kropčeva Liza 54. Petelinje: Pri Skundru 55. Št. Jakob: Jakob Hrome 56. Javoršca: Ant. Ravnikar 57. Konfin: Cajžova Lojza 58. Vinje: Pri Andrejčku itd. 59. Vinje: Katarina Zupančič 40. Domžale: Pri Kun' 41. Dolsko: Avbeln-Begeln 42. Dob: Pri Koželju 45. Žeje: Pri Gregorcu 44. Zaboršt: Johanovka 45. Kropa: L. Zmitek, in še veliko druzih pevk in pevcev 46. Frtina: Pri Tinetu 47. Spodnja Osnica: Pri Koširju 48. Gorice: Pri Zbivcu 49. Spodnje Pernice: Jurjovka itd. 50. Motnik: Birk Alojzij, postiljon Na Dolenjskem 51. Lipe: Pri Martinovcu 52. Panova vas: Pri Antoncu 55. Slivnica: Marjeta Seme, dekle 54. Slivnica: Pri Klančarju 55. Zagorica: »Matevžkov godec« 56. Karčenovi, Zapotok 57. Malo Mlačevo: Lužarjev Martin 58. Vavta vas: dekleta in fantje mnogo pesmi 59. Predale: Pri Krovcu 60. Jože Sever, krojač. Male Lip- Ijene 61. Smarjane: Ambroževa dekleta 62. Globodol: Kolenc-Brezar-Rošelj 65. Stara gora: Mavsarca, vdova 64. Kal: Fantje in dekleta mnogo mrliških 65. Prečina: Pri Cesarju 66. Jurna vas: Gregoračka 67. Hmelče: Znajo dekleta mnogo 68. Cikava: Trbânka in Primščovka 69. Rumunja vas: Pri Malnarju 70. Podturen: Kranjčanka. Cunc- garca 237 Milko Matičetov 71. Podturen: »Markučev godec« 72. Nad Lokan: Gartarjev Lojz, go- dec 73. Toplice: Zupanovi, Muškatovi in Mihatovi 74. Hruševec: Urša Saje, ženica itd. Belokranjsko 75..Krupa: Anka Lovrin, dekle 76. Gradac: Beličič, starček 77. Drašiče: Pečarič, mož 78. BožJakovo: Ant. Vukšinič, fant 79. Rozalnice: Rezka, natakarica 80. Radoviče: Marija Malešič, dekle Na Gorenjskem 81. Krašnja: Ivan Klopčič, fant 82. Srednji Bitenj: Pri Fičku 83. Zgornji Bitenj: Pri Piberju 84. Spodnji Bitenj: Pri Cepun' 85. Smarca: Burjanova Reza 86. Smarca: Jernejeva Johana 87. Hrib: Pri Kvedru 88. Godič: Pri Gušcu 89. Praprotno: Pri Klukcu 90. Stahovica: Frtinka Na Štajerskem 91. Kicar pri Ptuju: Johana Zelenko, dekle 92. Kicar pri Ptuju: Neža Majcen, dekle 93. Kicar pri Ptuju: Osojnikovi, Vršičevi 94. Lo vlak: Kovačev Anto, Jak. Ar- nuš 95. Zlatoliče: Marija Tement, šivilja 96. Št. Janž-Margečka: J. Gerečnik, mož 97. Hajdin: J. Ogrizek Notranjsko 98. Berač Caharija v Ravnem (ni.) 99. Hrušovje pri Postojni: pri Škr- jančevih 100. Neka ženica iz Borovnice 1 Opazka Razun teh navedenih pevcev in pevk si še upam dobiti veliko število še druzih do zdaj mi neznanih pevskih oseb. 4. Štrekelj Kramarju Častiti gospod! V Gradcu, dne 27. septembra 1911. (Rosenberggiirtel 21). Da tudi pri Vas izgovarjajo dež, pes, miš, ves, kes itd. res z nedo- ločnim samoglasnikom med obema soglasnikoma, tO' razvidite že iz tega, ker bi se d pred š jem (dš) spremeniti moral v f in bi to dalo potem <š = č; č pa vendar ne govorite za dež, ampak le d'os! Tudi ne pravite Buh dej dža (dž= srbski U ali d, podobno madjarskemu gy), ampak med din ž je nekak presledek; v psa pa ta polglasnik lehko izgine, v nekterih narečjih tudi v ksa (on se ksa) namesto navadnega k^sa. Vaše otroške pesmi izidejo skoraj vse letos; večina je bila že od drugih zapisana; vendar se Vaše v mnogočem ločijo. Prav žal mi je, kar mi pišete zastran Vaše vojaške službe; to bo za naš odbor res hud udarec, ker ni prav nobenega upanja, da bi Vas hoteli zastran Vašega pridnega zapisovanja narodnega petja oprostiti. Vlada tu ne gleda na korist umetnosti in znanosti, ampak na krvavi davek! Maloruski odbor se je tudi svoj čas potegoval za enega svojih mladih sodelavcev, toda brez pravega vspeha. Upati je le, da Vas prej 238 Priimki, imena in bivališča pevk in pevcev katere nameravam še obiskati. štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem j pošljejo na dopust, preden doslužite in Vas tako prej vrnejo prejšnjemu delu. Kar se tiče pomot v pesmih, bi se stvar pač dala uravnati kako drugači, saj še nikakor ni tako nujna. Še nedoposlane in neprepisane napeve dopošljete lehko pozneje. Lepa hvala za zaznamek pevcev in pevek; ž njim pridobim nekak pregled Vašega in odborovega delovanja; da lože zahtevamo nove zaloge od ministrstva. O dobrepoljskem učitelju Ambrožiču je nekdo pisal o svojem času v »Dom in svetu«. Primanjkuje pa mi časa, da bi preiskal dotične let- nike. Pesmi, v kolikor vem, niso narodne, vendar bi jih ne bilo napak prepisati. Ce tega ne morete storiti, pošljite mi jih, da jih sam dam prepisati. Obžalovaje, da Vam v glavni stvari Vašega pisma ne morem odgo- voriti tako, kakor bi Vam bilo ljubo, toda pričakovaje, da se dozdanjemu delovanju tudi v vojaški suknji ne odtegnete, ostanem tudi zanaprej od srca vdani Vam K. Štrekelj. 5. Kramar Štreklju Častiti gospod profesor! Sinj v Dalmaciji 3. decembra [1911] Moje pismo je pisano med pustimi kosarniškimi zidovi kjer nisem še vžil druzega kot samo žalost in bridkost. Oh kako se to razloči civilski ali soldaški stan, bolj ko' noč ali dan! Preje sem se radoval z nabiranjem naših lepih narodnih pesmi = napevov, a zdaj sem tu v takem domo- tožju da mi ni mogoče povedati. O kako je lepo na Slovenskem, kolikor je tu v Dalmaciji pusto! Potrjen sem h konjem, na katere se pa jaz ne morem privaditi kjer jih doma nisem imel, in sploh jaz nimam do vo- jaškega stanu pičice veselja ne! Mene druzega ne veseli kot samo pesmi in zopet pesmi, kjer so pa moj oče naredili prošnjo da bi bil samo dva meseca (kjer sva sama z očetom) zato vedno pričakujem rešenja od našega glavarstva (frajenge.) Dozdaj še ni nič prišlo, pa ako ljubi Bog da bo kmalu. Neskončno- je moje hrepenenje po slovenski deželi in po pesmih. Da to je res žalostno: Jaz doma spoštovan muzik, a tu sem za- ničevan regrut, slabji od živine. Doma sem bil vesel, a tu sem resnično potrt. Zame ni vojaško življenje pa ni! O ko bi bil jaz že enkrat prost potem bom spet enkrat človek! Naj me že vendar enkrat ljubi Bog reši tega življenja! Lepo prosim pišite mi kaj kako kaj stoji iz narodnih pesmi. Ali ste kaj dosti mojih (otroških) sprejeli in so že natisnene? Pišite še kaj za- nimivega in kaj korajže mi dajte kjer sem jo zdaj hudo potreben! Vas najlepše pozdravlja Franc Kramar K. u. k. Geb. Traineskadron 8. eskadron (16) Dalmacia 239 Milko Matičetov 6. Kramar Štreklju Častiti gospod profesor! Matena 29. januarja 1912. Naznanjam Vam veselo novico da so me zdaj vendar oprostili vo- jaščine in da sem zdaj zopet doma v civilu. O koliko lepši je civilni stan! Zdaj zopet nabiram narodne pesmi — napeve, in jih imam zopet nabranih okolu 600. Upam ako Bog da, da jih bodem še toliko nabral da bo blizu tisoča. Gradiva ima pa Dolenjska veliko več kot Gorenjska. Nabral sem med drugimi zopet precej otroških, katere Vam kmaltt de- posi jem. Se Vam najlepše zahvaljujem za poslane 20. Kron, ker so mi silno prav prišle. Bog povrni! Zdaj pa vas vprašam: Kako bo kaj z nadaljevanjem Vaših »Slov. nar. pesmi« ki jih izdaja »Slov. Matica«? Ali bodo še katere zdaj izšle: (otroške, šaljive) ali bodo začele priloge ishajati? Ker to bi jaz že rad vedeli, ker me zanima zaradi tega, ker bi jaz Vam za prihodnji snopič itd. lahko poslal še otroške in vse šaljive kar sem jih dozdaj nabral. Prosim, če bi mi blagovolili to povedati! — In zdaj pride pa še nekaj važnejšega! Vseh mojih pesitii ki še niso v nobeni Vaši zbirki, bo izmed mojih čez tri tisoč nabranih pesmi ka- kih 800. ali morda še več! Prosim, kako bo pa s temi? (Te izidijo> menda v dopolnilnih polah!) Ali jih boste kar od tam prepisali kjer so združene z napevi, aH jih bom mogel mogoče še posebej (samo besedilo) Vam poslati? Prosim, da mi to natančno razjasnite, da bom vedel pri čem da sem, da se poprimem koj dela! Ker pa mislim (posebnoi pri prvih) — kar sem jih doposlal sL odboru v Ljubljano — popraviti narečje (osdbito ižanske), zato bom imel še jaz dosti dela s tem! Ker pa v taki stvari jaz zelo potrebujem nasvetov in pomoči, zato Vas prosim, da mi v Vašem cenjenemu odgo- voru daste nekaj potrebnih nasvetov kako naj jaz to stvar kar najhitrejše in najboljše vredim, da bo potem bolj odgovarjalo popolnosti. N. pr. kako se zapišejo katere tuje črke ki se rabijo v iškem. narečju itd. Ker sem jaz namreč samouk, zato se mi ne sme zameriti ako popravljam za sabo, ker to pri človeku ki se proti uči ni nič čudnega. Upam da bo Vaše natančno pero vse pogreške popravilo, ker na Vaš pregled in popravilo se tako največ zanašam! Pričakujoč prijaznega odgovora se Vam klanjam Vaš udani Franc Kramar, nabiratelj narodnih pesmi, Matena p. Ig (Studenec) pri Ljubljani, Kranjsko. • 7. Štrekelj Kramarju Dopisnica. Poštni žig: Graz 1. II. 12. — Naslov: Blagorodni gospod I Franc Kramar I d I Mateni p. Igu (Studenec) I Kranjsko I pri Ljubljani. 240 Štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem Častiti gospod! Bolezen nd brani, obširneje odgovoriti Vašemu pismu. Pesmi pošljite glavnemu nabiralnemu odboru (M. Hubadu), ki Vam iz Ljubljane svoj čas dopošlje tudi plačo. 8. Kramar Štreklju Dopisnica. Poštni žig: 2. III. 12. — Naslov: Velecenjeni gospod I profesor I Dr. Karel Štrekelj I Graz I Unioersitat Častiti gospod profesor! Oprostite ako Vas nadlegujem iz vprašanjem ali ste prejeli pesmi ali ne, in kako Vam kaj dopadejo? Prosim da bi mi blagovolili to spo- ročiti, in tudi kako je kaj z Vašim zdravjem? Ker me oboje zelo zanima zato pričakujem da mi bodete kmalu odgovorili. Zeleč Vam kar mogoče najhitrejšiga ozdravljenja Vas pozdravlja Vam udani Franc Kramar, nabiratelj nar. pesmi, Matena, p. Ig (Brundorf) Kranjsko. 9. Kramar Štreklju Dopisnica. Naslov kakor zgoraj. Častiti gospod profesor! Tukaj Vam pošiljam 360. slov. narodnih pesmi (235. otroških in 125. šaljivih, zabavljivih in drugih.) Pesmi so večinoma še neznane, kar bo Vas tembolj zanimalo. Prosim, da bi sprejeli kolikor mogoče vse, ker so vse narodne, in torej pripravne za Vaše >S1. narodne pesmi«. Ker sem pa tudi imel veliko dela iz njimi — kar se samo po sebi razume — zato tudi upam in pričakujem, da me boste za moj veliki trud tudi zadostno nagradili. Bog Vam daj že skoraj ljubo zdravje, katerega Vam iz dna srca želi Vam udani: ^^^^^ Kramar, nabiratelj narodnih pesmi, Matena, p. Ig. 8. m. 1912. Pripomnja: Po letu Vam pošljem mogoče še kaj pesmi katere bom med tem časom nabral. Je škoda pozabiti narodno blago, naj se ohrani! Vaš Fr. Kramar. 10. Štrekelj Kramarju Dopisnica. — Naslov: Gospod Fran Kramar, I nabiratelj nar. pesmi v I Mateni pri Igu I Laibach, Krain. [Pošilja:] Dr. Karel Štrekelj , Graz I RosenberggUrtel 21 16 Slovenski etnograf 241 Milko Matičetov Častiti gospod! Vaše pesmi z dne I. 1912. sem prijel. Moje zdravje se še ni pobolj- šalo; vstajam na par uric, le poredkoma in še ne morem in smem nič delati. Kaj bo z letošnjim (15.) snopičem, še ne vem. Denar z Dunaja za narodne pesmi avstrijske dobimo menda že kmalu in Vi Vaš delež. Z odličnim spoštovanjem Dr. K. Štrekelj V Gradcu 29. III. 12. U. Kramar Štreklju Dopisnica. (Datum poštnega žiga zabrisan.) — Naslov: Velecenjeni gospod I Dr. Karel Štrekelj, I profesor I Graz, I Universitat. Častiti gospod profesor! Oprostite, da se Vas drznem vprašati kako je kaj iz nagrado (de- narjem) za nabiranje avstr. narodnih pesmi, ali je že došel ali ne? Ker jaz sem pri vsi svoji marljivosti za nabiranje — zelo v denarnih zadre- gah, da ne rečem v pomanjkanju. Ker c. k. ministrstvo mi pošlje samo jedenkrat v letu, a drugih dohodkov pa nimam, ker se samo s tem pečam. Prosim, ali bi bilo- mogoče, da bi mi v kratkem času poslali nagrado za Vam poslane pesmi? Ako denar še ni došel, bi mogoče kje drugej dobil denar, mogoče ako Vam kaže iz svojega itd. In ko pride denar si vrnete. Prosim, da ne zamerite tej moji prošnji, ker morate vedeti da ako človek mora dolgO' čakati na denar je tudi neprijetno. — Prosim, sporočite mi tudi kaj o Vašem zdravju! Želeč Vam kmalu Ijubeznjivo zdravje se Vam klanja Vam udani Franc Kramar nab. nar. pesmi, Matena, p. Ig, Kranjsko Zusammenfassung DER NACHLASS UND DIE KORRESPONDENZ DR. KARL STREKELfS MIT FRANC KRAMAR Zum funfzigsten Todestage Dr. Kari Strekelj's (1859—1912), Professors der slamischen Philologie an der Vniversitat Graz, Herausgebers der grossen Samm- lung »Slovenske narodne pesmi< (1895—1923) und Leiters der Sammelarbeit fiir eine noch umfangreichere — bisher zmar unveroffentlichte — Sammlung slo- menischer Volkslieder mit ihren Melodien (als Teil des Unternehmens »Volkslied in Osterreich«), gibt der Verfasser eine summarische tJbersicht des Nachlasses Kari Štrekelj's, meiters ein eingehendes Verzeichnis der Korrespondenten Štre- kelj's (es solite als Wegmeiser bei der Suche nach Originalbriefen Štrekelj's dienen — eine Aufgabe, melche sich das Institut fiir slomenische Volkskunde an der Slomenischen Akademie der Wissenschaften und Kiinste gestellt hat), zuletzt aber die Korrespondenz zmischen Štrekelj und Franc Kramar (1890 bis 1959), melchen die Geschichte der slomenischen Volkskunde zu den grdssten und besten slom. Sammlern von Volksliedern mit ihren Melodien zahlen dar/. 242 POROČILA O GREBENČEVI ZBIRKI V ETNOGRAFSKEM MUZEJU V LJUBLJANI Marija Makarovič Predmeti za svojo privatno zbirko, ki jih je nabral prof. Oton Grebene' sam ali pa so mu jih prinašali njegovi študenti v prvi polovici 20. stoletja, so in- ventarizirani v knjigi Narodnega muzeja v Ljubljani od inventarne št. 11.000 do 13.797. Omenjene predmete je odkupila 26. julija leta 1929 Oblastna samo- uprava oblasti Ljubljanske od prof. Grebenca za 100.000 dinarjev in je naprosila tedanje ravnateljstvo Narodnega muzeja v Ljubljani, »da prevzame zbirko začasno v svojo shrambo, jo uredi in varuje pred vsako poškodbo, ko bo ob- lastna samouprava na tem, da lahko postavi poseben obrtno trgovinski muzej, se bo prenesla zbirka v ta muzej.« Ker pa se »posebni obrtno zgodovinski muzej« ni nikdar ustanovil, je pred- mete Grebenčeve zbirke priključil tedanji ravnatelj dr. Josip Mal Narodnemu muzeju, ki je tudi oskrbe kupnino za to zbirko. V naslednjih letih pa se je za Grebenčevo zbirko začelo zanimati tedanje ravnateljstvo Etnografskega muzeja z utemeljeno pripombo, da so predmeti večidel etnografski. »Spor« je trajal več let in svoje mnenje o zbirki so dali tudi nekateri strokovnjaki. Vendar pa je zanimivo, da je celo prof. A. Sič, ki mu ne gre odrekati etnografskega znanja, označil v svojem dopisu z dne 3. IV. 1945 to zbirko za »obrtno trgovinsko, ker je le baza etnografskega značaja, vse drugo je le izumetničenje in moderni- ziranje. Zbirka ne spada v etnografski inuzej, spada v obrtno trgovinstvo.« Šele po osvoboditvi je uvidevno ravnateljstvo Narodnega muzeja odstopilo večji del etnografskih predmetov Etnografskemu muzeju po dogovoru med ravnateljem dr. Jožetom Kastelicem in ravnateljem dr. Borisom Orlom. Zaradi premajhnih depojskih prostorov pa so bili prevzeti le nekateri predmeti. Pre- ostale etnografske predmete, to je 1614, je prevzela od Narodnega muzeja podpisana v času temeljitega pregledovanja Grebenčeve zbirke v letih 1954 do 1957. Okoli 50 etnografskih predmetov je še izposojenih v Narodnem mu- zeju, ker so razstavljeni v Muzeju na Blejskem otoku, in sicer so to slike na steklu, panjske končnice, leščerbe itd. Vsi drugi predmeti (1.183) pa so ostali bodisi v Narodnem muzeju, ker sodijo tja po svoji kulturno-zgodovinski vse- bini (799), 384 predmetov se je izgubilo ali so jim bile izbrisane inventarne številke, kar prihaja v poštev predvsem pri železnih predmetih ali pa jim je bila pri pregledovanju v neprimernih prostorih spregledana kaka inventarna številka. Poleg navedenih predmetov je prevzel Etnografski muzej še okoli 1300 risb in skic, predvsem s področja ljudskega stavbarstva, notranje opreme in umet- nosti. Gradivo je iz raznih krajev Slovenije in tem bolj dragoceno, ker je iz časa, ko nam podobnega gradiva povsem primanjkuje. ' Profesor Oton Grebene je bil rojen 18. olctobra 1875 v Mariboru, umrl pa je nekje na Avstrijskem ali Nemškem med zadnjo vojno. 243 Poročila I. Notranja oprema Jedilni in kuhinjski pribor Žlice, lesene, izrezljane in ornameniirane (35) : Dražgoše, Gorjuše, Kranjska gora. Nemški rut ali rovt, Podkoren, Rateče, Purgštal, Sora pri Medvodah, So- rica pri Škofji loki. Stranska vas pri Stični. Približna datacija izdelkov od 1850—1900. Za predmete z inv. št 11.408, 11.409 in 11.410 je navedena pripomba: »izdelal isti pastir na paši v Trenti, kjer ima Podkoren pravico paše še sedaj. Doma pa je bil ta pastir iz Podkorena, so ga poznali še takrat! Približna letnica izde- lave 1870.« Vilice, lesene (1): Dolenja vas pri Selcah. Približna datacija 1860. Vilice, železne (9) : Izdelano v Tolminu, Meranu na juž. Tirolskem in v Kruppovi tovarni, 19. stoletje. Noži, les in železo (5): Rateče, Podkoren, Bela peč. Približna datacija 1880 do 1890. Noži (29) : Izdelano v Salzburgu, Meranu, Ibsitzu, Tolminu, Železnikih in na Češkem. Druga polovica 19. stoletja. Brus (1) : Salzburg. Nožnica za nož, lesena (9): Bela peč, Podkoren, Kranjska gora, Rateče, Srednji vrh. Približna datacija 1850—1885. Pribornice, usnjene (25) : Osem pribornic je bilo najdenih in izdelanih v Ratečah, Podkorenom, Dolenji vasi, Škofji loki, Stražišču, približno v drugi polovici 19. stoletja. 15 pribornic importiranih iz Sp. Avstrije ali pa najdenih v različnih krajih Slovenije. Približna datacija 19. stoletje. Kuhalnice, lesene (5) : Bela peč, Knapovše pri Medvodah. Konec 19. stoletja. Zajemalke, lesene (5): Za inv. št. 11.416 navedena pripomba: »starejša doba, čisto drug tip (nemški tip)«. Približna letnica 1800. Za 11.418 pa »to je novejše delo, vse na roke delano, okoli 1900«. Vevnice (2): Dražgoše, Podkoren. Okoli 1880—1889. Ribežni (5) : Dražgoše in Sorica pri Železnikih. Prva polovica 19. stoletja in leto 1885. S pripombo: »narejeno pa gotovo kod drugod«. Rog za klobase (1) : Purgštal. Okoli 1890. . Valjar (1): Jamnik nad Kropo. Okoli 1880. Deščica za rezanje mesa (1): Dražgoše, okoli 1900. Možnar s tolkačem (2) : Železniki in Bela peč, okoli 1830. Mlinček (2) : Kranj in Trbiž. Druga polovica 19. stoletja. Eden je po navedbi štajersko delo. Posode Posode za med, seme, dišave ipd. (19) : Dražgoše, Gorjuše, Koprivnik, Kranj- ska gora, Podkoren, Rateče, Srednji vrh, Ihan, Senturje pri Grosupljem. Do- mnevna datacija 1850—1900. — Posodica za poper (11.326) ima vrezano let- nico 1732. Najdena je bila v Srednjem vrhu pri Kranjski gori. — Posodica za mast iz Podkorena (11.327) s pripombo »gospodinje so imele pri ognjišču v njej mast, da so ponve z njo mazale«. Škatle za nakit, šivanje ipd. (19) : Dražgoše, Gozd, Gorica, Rateče, Bela peč, Trbiž, Črni vrh nad Idrijo, Polhov gradeč, Ljubljana, Konjice. Približna data- cija 1808—1880. Št. 11.127 iz Bele peči ima letnico 1784 ter pripombo »skoraj gotovo importirana iz alpskih dežel, ker je tip škatle in ornamentov alpski, skoraj gotovo se je ktera omožila tja pa je iz alpskih krajev s seboj prinesla«. Škatla za nakit s pokrovom (11.284) iz Trbiža ima vrezano letnico 1791 in napis: 244 Poročila Gašper, Miha, Bolteser. Letnica 1808 je vrezana na škatli v etui obliki pod št. 11.289 Skrinjice za denar (3) : Žirovnica in Radohova vas na Dolenjskem. — Skri- njici iz Žirovnice sta po navedbi tamkajšnje kmečko delo iz približno 1830. leta. Kaseta iz Radohove vasi iz prve polovice 19. stoletja pa alpski izdelek. Modeli Modeli za mali kruhek (20): Železniki, Škofja loka, Puštal, Purgtal, Dra- žgoše, Šiška. Izdelani med leti 1830—1882. Št. 11.071 ima vrezano letnico 1844. Za modele pod št. 11.056—11.057 — 60 in 61 navaja za verjetni kraj izdelave Cešnjico. — Model 11.064 s pripombo »krasno delo«, pa je naredil Kobal Va- lentin, rojen v Skofji loki, št. 20, leta 1873, 12. 2. sedaj je pečar in zidarski moj- ster. Ko je bil 25 let star, je to delal in je že dal Gabru za muzej. Enako delo 11.066 in 11.069. Model za pecivo (1) : Celje. Tudi tam izdelano okoli 1780. Modeli za surovo maslo (5) : Bela peč. Okrog 1800 in 1820. Štajersko delo. Model za vlivanje sveč (1) : Radovljica 19. stoletje. Model za odtiskaoanje na ilovico (1) : Ljubno. Okrog 1830. Model za malto (1) : Bled. Okrog 1820. Matrica za blago (1) : Bukovica. Okrog 1840. Stampiljka za prtiče (2): Zgornja Šiška. Okoli 1860. Za oba predmeta (11.107 in 11.108) pripomba: »eden in isti naredil, je bil kak Schnitzer tam gor«. Mere Mere, firkel (6): Sorica, Dražgoše in Kališe. Okoli 1850—1890. Putrihi (3) : Sorica, Kočevje in Sodražica. Okoli 1850—1895. Tehtnice (5): Dražgoše, Ljubljana. Druga polovica 19. stoletja. In Podrošt, Tržič. Utež (1) : Novo mesto. Prva polovica 18. stoletja. Svetilke in svečniki Svečniki leseni in železni (24): Sorica, Dražgoše, Selce, Škofja loka, Želez- niki, Rateče, Podkoren, Radovljica, Ljubljana, Dolenjsko. Okoli 1800—1880. Leščerbe (6): Koroška Bela, Hoste, Bela peč. Kranjska gora. Okoli 1700 in prva polovica 19. stoletja. Svetilke (11): Knapovšče, nad Medvodami, Dražgoše, Kropa, Rudno pri Železnikih, Kranjska gora. Zgornja Šiška, Ljubljana, Gosteče. Približna da- tacija 19. stoletje. S pripombo: sejmarska roba in tovarniški izdelki ali pa do- mače delo. Celešniki (2) : Prežganje in Raka na Dol. Okoli 1850. »So domače kovaško delo«. Podstavki za olj. svetilke (4): Hoste, Sora, Sopotnica, Kranjska gora. Pri- bližno 1845—1880. Posoda za olje (1): Gorenjska. Druga polovica 19. stoletja. Posoda za smodnik (1): Podkoren. Izdelano prav tam. Datacija 18. stoletje. Škarje za stenj (5): Dovje, Bohinj, Slovenija. Datacija 18. in 19. stoletje. Dušice (7) : Dunajsko tovarniško delo. Druga polovica 19. stoletja. 245 Poročila Škatlice za vžigalice (19): Sorica, Dovje, Škofja loka. Gozd, Purgštal, Zgornja Šiška, Kleče, Lepoglav, Šenturje pri Grosupljem. Ostali tovarniški izdelki: Moritz Meissners Soline, Wien, Fritsch in izdelki Jolianna Darmanna, potujočega izdelovalca. Ure Ura (1): Gozd pri Martuljku. Druga polovica 19. stoletja. Uteži od ure (2): Gorenjsko delo. Prva polovica 19. stoletja. Privesek za ure (1): Pforzheimearbeit. Konec 19. stoletja. t Kuhinjski inventar Zličniki (36) : Dražgoše, Zali log, Rateče, Podkoren, Dovje, Kranjska gora. Srednji vrh, Gorjuše, Hoste, Bela peč, Sora, Goričane, Gameljne, Male peče. Velike peče, Zavrstnik. Vrhnika. Približna datacija 1850—1880. Št. 11.298 ima iripombo »izdelal je pa tole pastir v Gorjušah, doma iz Baške doline (med 'odbrdom in Hudo južno). 11.299 detto, 11.305 ima vrezano letnico 1842. 11.511 »izdelal ga je neki Janez Juvan v Radečah okoli 1894«. 11.316 »naredil ga je Janež Miha, je rekel 1920, da je 5 let star. Ta Janež Miha je iz Tična nad Pokljuko doma.« Sklednik (1): Kranjska gora. Okoli 1715. Večfce (2): Podkoren, Purgštal. Okoli 1820. 11.290 iz Podkorena z vrezano letnico 1887. Čutara (5) : Gol pri Vipavi, Špeharje in Stari trg ob Kolpi, Trška gora. Prva polovica 19. stoletja. Pri dolenjskih izdelkih hrvaški vpliv. Hlapec (1) : Gorenjska in Glince pri Šentvidu. Prva in druga polovica 19. stoletja. Meh (2) : Ljubljana — Smole. Prva polovica 19. stoletja. Držalo za omelo (2): Dražgoše. Devetnajsto stoletje. Pohištvo Skrinje (2): Poljanska dolina, 11.659 ima letnico 1856 in pripombo izdelano v Škofji loki. 11.663 najdena v Ljubljani z letnico 1832. Po tipu sodi v območje Škofje loke. Skrinja (3 deli): Drenov grič. Okoli 1820. Zibelka (5): Hoste, Kranjska gora. Okoli 1855 in 1850. Metlika okoli 1900, hrvatsko delo. Zibelka (1 del): Kranjska gora. Okoli 1870. Postelja (2 stranici): Kranjska gora z letnico 18%. Stol (1) : Sora pri Medvodah z letnico 1845. Naslonjalo od stola (2): Dražgoše, Gozd. Prva polovica 19. stoletja. Vratca od omarice (3): Kranjska gora, Bukovica pri Škofji loki. Okoli 1880 in 1804. Deščica za jaslice (6): Kranjska gora, Podkoren, Bela peč. Okoli 1850. 11.359 s pripombo »slikal domačin, ki je križ malal«. 11.341 »slikarija je skoraj gotovo delo potujočega rokodelca.« 11.344 z letnico 1766. »Skoraj gotovo iz Gornjega Štajerskega, iz istih krajev okoli Knittelfelda ali Sv. Michela, je nekdo s seboj prinesel.« Naoknice (2): Ihan. Okoli 1780. Kapitel vratni (1): Ihan. Okoli 1860. 246 - Poročila II. Obrt Predilstvo in tkalstvo Preslice (75): Kranjska gora, Podkoren, Rateče, Mojstrana, Dovje, Gozd, Srednji vrh, Gorjuše, Koprivnik, Bohinjska Bistrica, Dražgoše, Češnjica, Zali log, Sorica. Približna datacija 178C—1870. 11.191 ima vrezano letnico 1780, 11.192 pa 1855. Nato so vrezane še letnice 1819, 1858, 1866, 1855. Zatiki in vijaki za preslice (18): Kranjska gora, Podkoren, Mojstrana, Gozd, Srednji vrh. Polhov gradeč. Okoli 1850 in druga polovica 19. stoletja. Koželji (20) : Podkoren, Rateče, Gozd, Mojstrana, Železniki, Ločnica. Okoli 1850—1860. Kolovrat (1) : Dražgoše. Okoli 1860. Deli kolovrata (28) : Dražgoše. Selce, Češnjice. Ločnica pri Sori. Okoli 1850 do 1880. Priprave za navijanje (2) : Dražgoše, Ločnica, Polhov gradeč. Okoli 1870 do 1890. 11.086 s pripombo »skoraj gotovo pa je okoli 1880 ob času vojne iz Bosne semkaj prineseno. Je videti orientalske vplive.« Deli statev (4) : Hoste, Rateče, Bela peč. Okoli 1800—1850. Pletarstvo Košarice, različne (15) : Gozd, Nemški rovt. Osojnik, Gosteče, Zgornja Šiška, Skaručna, Litijski hribi. Približno 1800—1900. Piparstvo Pipe (22) : Krka — Gornje Štajersko, Leoben in Bruck an der Mur, Zgornja Šiška, Podnart, Kropa. Št. 11.541 s pripombo: Kaže isto obliko kakor one, ki so baje v Poljanski dolini izdelane! Najdeno pri izdelavcu pipe v Krki pri Stični (mož je bil okoli leta 1905, ko sem bil že dol. že precej star, in je rekel, da ne izdeluje več.) 11.576 z letnico 1875: skoraj gotovo tudi tam, v Leobnu, izdelano. 11.577 ima letnico 1873, 11.580 letnica 1900. 11.629 dunajsko (tovarniško) delo in 11.630, ter 11.651 pa Grazer Arbeit. Čedre-vivčki (25) : Podkoren, Gorjuše, Lese pri Brezjah, Cešnice pri Mo- ravčah. Okoli 1840, 1900. Deli pip (17) : Spodnje in Zgornje Gorjuše, Sopotnica, Purgštal, Nesseltal (Kočevje). Okrog 1880—1895. Cibuki (6): Bosna, Sarajevo. Okoli 1885. Ključavnice in okovje Ključavnice (52): Bela peč, Podnanos, Rudno, Kropa, Selce, Ligojna, Bre- zovica, Podkoren, Koprivnik, Krka, Vipava. Okoli 1750 in 1870. Št. 11.529 s pri- pombo: to so imeli pastirji v planini pri planinski koči, nov, ni bil še v uporabi. Zelo zanimiv kos, alpski tip. Take ključavnice so sploh v južnih alpskih krajih delali. Za ostale trdi, da so nemško alpsko delo (import). Ključi (57) : Gorenjsko. Žabice (17) : Gorenjsko. V 17. in 18. stoletju. Zgornje avstrijsko delo. Okovje, razno (19): Gorenjsko, Zgornja Šiška, Florjanska ulica. Približna datacija 18. in 19. stoletje. Staro ljubljansko delo, rokoko. 247 Poročila Keramika Pećnice (37): Železniki, Kamnik, Dob, Stična, Dobrunje, Dobrepolje, Višnja gora. Dolenja vas, Britof, Jesenice, Ljubljana okolica. Bela krajina. Približna datacija 17. stoletje in druga polovica 19. stoletja. Št. 11.864 so delali pravoslavni delavci. Ima pravoslavni križ za ornament. En kapitelen štikelc s pravoslavnim kripem. Št. 11.865 do 68 z navedbo »suddeutsches Modeli«. Št. 11.870 iz Ljubnega pri Podnartu, domače delo. Št. 11.888 do 90. Št. 11.871 je bd izdelan v Malem Mengšu, 11.880, 11.884, 11.872, izdelano v Komendi z letnico 1851 in 11.879, 11.875—78, izdelano v Tacnu pod Šmarno goro, 11.885—86, 11.891, 11.865 južno- nemški izdelek iz 17. stoletja. Skodelice (6) : Laško, Ljubljana, Mengeš. Okrog 1850 in druga polovica 19. stoletja. Alpski izdelek, severno češki izdelki. Lonci (7): Ljubno, Slovenska Bistrica, Ptuj. Približna datacija prva polo- vica 19. stoletja in 1927. Št. 11.716—17 izdelano v Ljubnem, 11.764 in 11.745 iz- delano v Slovenski Bistrici. Sklede (4) : Slovenska Bistrica, Vipavska dolina. Spodnji Dravograd, Brežice. Okoli 1850, druga polovica 19. stoletja, 11.796 kraj izdelave Pordenone, 11.819 alpski izdelek. Posode za sol (6): Izdelki Srednje tehnične šole v Ljubljani, iz Zoisove to- varne, alpski izdelki. Kozice (1) : Ljubljana okolica. Izdelano v Mengšu v drugi polovici 19. sto- letja. Posode za kavo (3) : Ljubljana okolica. Savinjska dolina, Ljubljana. Okoli leta 1850. Delano v Komendi, češko in bosansko delo. Krožniki (12): Savinjska dolina, Ljubljana, Ptuj, Vipava, Brežice, Notranj- ska. Druga polovica 19. stoletja. Alpski izdelki, severna Češka, angleški izdelki, Dallwitz. Vrči za vodo (26): Gorenjsko. Šmartno. Šentjernej, Slovenska Bistrica, Ptuj, Sv. Urban v Slovenskih goricah, Pohorje, Kunigunda, Savinjska dolina, Unters- berg na Kočevskem, Spodnji Dravograd, Marenberg, Beljak. Okoli 1900—1910. Št. 11.718 izdelano v Šmartnem pod Šmarno goro. Št. 11.718 izdelano na Ljub- nem. Št. 11.757 izdelano v Št. Jerneju na Dolenjskem. Št. 11.763 izdelano v Slo- venski Bistrici. Št. 11.770—73 izdelano v Ptuju. Št. 11.744 izdelano v Kamnici pri Mariboru. Nekateri so označeni kot alpski produkti in zgornje štajersko delo ter češko delo. Majolike (17) : Savinjska dolina. Tuhinjska dolina. Vipavska dolina. Gorica. Izdelki iz druge polovice 19. stoletja. Št. 11.766 izdelano v Petrovčah pri Celju, ostali v Pordenonu in Pesari. Čutare (5) : Gorenjsko. Okoli 1850. Izdelano v Ljubnem in Šmartnem pod Šmarno goro ter na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Svečniki (5) : Ljubljana okolica. Datacija 1800 in druga polovica 19. stoletja. Izdelano v Kamniku, Komendi in Ljubnem. Faze (5): Najdeno v raznih krajih. Izdelano okoli 1820, 1910. Izdelki tovarne v Kamniku, gornje štajerski izdelki, bosansko delo in iz Zoisove tovarne v Ljubljani. Kropivčki (14) : Kropa, Radovljica, Glince, Homec, Ledine pri Idriji, Kozje, Podkoren, Savinjska dolina. Vipavsko. Okoli 1800, druga polovica 19. stoletja. Izdelano v Ljubnem, Tacnu, Mengšu, Spodnji Idriji, Liboje, v Ptuju, alpski izdelki, Pordenone. Igrače (18): Izdelki iz Komende, Tacna, Slovenske Bistrice, Kapele pri Bre- žicah. Izdelano v letih 1904 in 1908. 24S Poročila Steklarstvo Steklenice (4): Posruk pri Mariboru in Zgornja Radgona, Slovenska Bi- strica. Prva polovica 19. stoletja, alpski izdelki. Vrči (2) : Gorenjsko in Zgornja Radgona. Prva polovica 19. stoletja. Kozarci (5) : Gornja Radgona, Slovenska Bistrica. Okoli 1850. Predmeti iz cina Kropiočki (6) : Gorenjsko, Selška dolina, Brezje, Škofja loka. Prva in druga polovica 19. stoletja. Krožniki (1) : Škofja loka. Druga polovica 19. stoletja. III. Gospodarstvo Oselniki (11): Sorica, Selce, Kranjska gora, Koprivnik, Podkoren, pribl. letnica 1845—1890. Št. 11.277 iz Koprivnika, kjer je tudi narejeno. Kambe (8) : Podkoren, Kranjska gora, Gorjuše. Prva in druga polovica 19. stoletja. Uzde (4): Vrhnika, Sv. Trojica pri Logatcu. Druga polovica 18 in 19. stoletja. Podkev (1): Savinjska dolina. Datacija 17. stoletje. Različno obrtno in poljedelsko orodje (24): Muljava, Jamnik, Rateče, Selška dolina. Datacija 19. stoletje. Rovaš (1) : Podkoren. Deli vprege (2): Ponova vas na Dol. Prva polovica 19. stoletja. Oblici, razni (11): Škofja loka, Podkoren, Srednji vrh, Gozd, Rateče, Kriška vas na Dol. Od 1820—1877. Različno obrtniško orodje (29) : Maribor, Črnomelj, Gosteče, Kranjska gora, Podkoren, Selce, Dovje, Škofja loka. Kleče, Srednja vas, Dražgoše, Ribnica. Konec 18. in 19. stoletja. IV. Noša Deli ženske noše Avbe (2) : Podkoren, Rateče. Prva polovica 19. stoletja. Ošpetelj (1): Podkoren. Okoli 1850. Srajca (1): Bosansko delo. Ljubljana. Okoli 1850. Modrci (3) : Srednji vrh, Rateče. Datacija 19. stoletje. Šali (3): Kranjska gora. Prva polovica 19. stoletja. Manšete (1): Ljubljana. Delo gospe Roth iz Ljubljane. Prva polovica 19. sto- letja. Nakit ženski in moški. Uhani (14) : Tovarniško delo, za 12.374 opomba »verjetno delano v Ljubljani ali pa tu montiramo po licenci«. Prstan (1) : Pripomba »Fiumaner Arbeit«. Broše (7) : Graško delo in delo Gablonzer. Konec 19. stoletja. Zapestnica (1): Tovarniško delo. Igle (3) : Purgštal. Prva polovica 19. stoletja. Verižice (6): Dunajsko tovarniško delo. Datacija 19. stoletje. 249 Poročila Zaponke, razne (127): Gorenjska, Dolenjska in okolica Ljubljane. Nemško alpskega izvora, večji del dunajsko tovarniško delo. Konec 18. in 19. stoletja. Sklepanci (18) : Ljubljanska okolica in Gorenjsko. Večji del import. Za iz- delke pod 12.189, 12.195, 12.197, 12.199, 12.200 do 12.202 navedena pripomba »verjetno izdelani v Mengšu«. Glavniki (8): Purgštal, Oberharzearbeit. Datacija 19. stoletje. Šopki (2) : Kranjska gora. Konec 19. stoletja. Trakovi (13): Dovje, Rateče, Bohinjska Bistrica, Štenge pri Nomnju, Jese- nice. Datacija 19. stoletje. Import in huculsko delo. Peče in pos. deli (25): Poljanska dolina, Dražgoše, Složice, Gameljne, Men- geš, Glince, Šmartno, Zalog. Št. 12.649 »Ob derartige Hauptucher wirkliçh hier erzeugt worden sind, ist fraglich-nachdem die hierartige firma Rant (Nemec, bil na Marijinem trgu) derartige Tucher von auswarts bezogen u. hierorts zu Markte gebracht hatte.« Št. 12.654, 1—5, prof. Grebenčeva opomba: »Prodala mi je leta 1903 vse te tri kose še tista (65 do 70 let stara) ženska, ki jih je še sama delala in mi je rekla, da take peče dela, tudi še ena stara ženska pri mitnici »šrangi« na Viču pri Ljubljani, isto 12.668. Št. 12.671 najdeno v Mengšu in tam tudi leta 1857 (ima letnico in sign. R. K.) izdelano. Dela moja teta Šunkarjeva. Imajo tam mlin, so že pomrli. Št. 12.675 detto. Ovratnik (1) : Ljubljansko delo. Konec 19. stoletja. Povoja (2): Koprivnik, Rateče. Prva polovica 19. stoletja. Cokle (1): Rateče. Okoli 1880. Krplje (1): Sorica. Okoli 1885. Krapeža (2) : Sorica. Datacija 19. stoletje. Kopito za škornje (1): Sorica. Okoli 1885. Palice in držaji (9) : Podkoren in Ljubljana. Import in drugi domači izdelki. Datacija 19. in 20. stoletje. Dežniki, deli (12): Ljubljana okolica in Škofja loka. Očala (2) : Kranj, Železniki. Datacija 19. stoletje. Zrcala (2) : Osojnik pri Sori in Škofja loka. Okoli 1870 in 1880. Obloge (2): Kriška vas na Dolenjskem. Okoli 1870. Mošnjički (3) : Podkoren in Ljubljana. Izdelki iz Podkorena in tvrdke Roth. Datacija 20. stoletje. Doze za tobak (2) : Purgštal. Z letnico 1745. Kresila (36) : Dolenjsko, Gorenjsko. Št. 12.913, 1—5 »kraj izdelave neznan, ampak izdelal je taka kresila vsak kovač«. Kamni, kresilni (4) : Datacija 19. stoletje. Gumbi, 4 kartoni (1206 gumbov, po inventarnih številkah 184). Skupna pri- pomba «vse te knofe so nosili naši judje zunaj na kmetih in vse je najdeno tukaj na Kranjskem in skoraj gotovo, so vsi ti knofi prišli k nam z Dunaja. Ponekod navaja mesto izdelave Purgštal pri Skofji loki ali pa pripombo, da je staro ljubljansko delo«. Prevleke za blazine (3): Kranjska gora, Koprivnik. Okoli 1800—1870. Prtički, velikonočni (5): Dravlje, Brezje, Vrhnika, Notranje gorice. Datacija 19. stoletje. Vzorčnik (2) : Ljubljansko delo gospe Roth. Prva polovica 19. stoletja. Prtički za jaslice (2): Kranjska gora. Okoli 1871. Trakovi za prte (7) : Rateče. Prva polovica 19. stoletja. V. Umetnost Panjske končnice (57) : Dravlje, Goričane, Dobrava, Britof, Hoste, Škofja loka, Polhov gradeč. Podlsrezje, Poljanska dolina. Z letnicami 1842, 1840, 1851, 1852, 1875, 1867, 1887, 1889, 1891, 1895, 1870, 1850, 1865, 1868, 1850, 1823. Št. 11.679 ima pripombo »izdelano v Zgornji Šiški«. Št. 11.683—11.690, 11.898—99, 11.700, 250 Poročila 11.701, 11.714—15 s pripombo »izdelano v Dobravi pri Ljubljani«. Št. 11.687 in 11.696 izdelani v Podutiku. Št. 11.691—95, 11.697, 11.702—04, 11.707 izdelano v Hostah pri Škofji loki. Št. 11.704 Kristusov vhod v Jeruzalem, izdelano v Hostah, okoli 1860. »Isti umetnik, ki se pa tu bolj mlad bolj potrudil bolj skrbno iz- delal.« Št. 11.705 Dobrunje, 11.706 Podbrezje, 11.708 Škofja loka, 11.709 do 11.715, 11.716 Ljubno. Slike na steklu (71): Za kraje izdelovanja navaja Moravsko in Zgornjo Avstrijo. Pod inv. št. 12.556, 12.502 pripomba »delano v Selcah nad Škof jo loko (in sicer je slikala to sliko neka ženska, katere ime je še znano v Selcah, umrla je že okoli 1900. Tudi okvir je domače delo). Ima tudi drugi tip. Enako 12.558, 12.557 izdelal neki možakar v Črnem vrhu pri Polhovem gradcu. Druga polovica 19. stoletja.« Za ostale navaja približno letnico 19. stoletje. Slike, razne (olje in bakrorezi, 25): Ljubljana, Kranjska gora, Rateče, Pod- koren, Skaručna. Št. 12.451 izdelano v Ratečah. Prva polovica 19. stoletja. Šte- vilka 12.452—54 domače delo, enako 12.456—58. Približno v 19. stoletju. Okvirji (14) : Sorica, Nemški rovt, domače delo. Prtička iz papirja (2): Dravlje. Okoli 1850. Križi, nagrobni (2): Podkoren. Okoli 1850. Plošče, okrasne (6): Okoli 1850. Plastika, deli (4) : Običaji Pisanice (45): Kraji izdelave, Adlešiči 1921, 1908, Škofja loka konec 19. sto- letja, Krakow 1910, Gornja Avstrija konec 19. stoletja, Knin 1915. Ropotulje (5) : Kamna gorica, 19. stoletje. Možnar (1) : Dražgoše. Prva polovica 17. stoletja. Če iz gornjega pregleda zberemo podatke o provenienci Grebenčevih pred- metov v zbirki Etnografskega muzeja v Ljubljani, bo podoba takale: Predmeti z Gorenjskega so iz naslednjih vasi: okolica Škofje loke (Sorica, Dražgoše, Zali log, Železniki, Škofja loka, Purgštal, Puštal, Ljubno, Ločnica ob Sori, Medvode, Hoste, Selce, Sopotnica, Dolenja vas). Okolica Radovljice (Kranjska gora. Gozd, Srednji vrh, Podkoren, Mojstrana, Dovje, Rateče, Koprivnik, Ljubno, Bled, Gor- juše. Bela peč, Kropa, Jamnik. Kamna gorica). Velesovo. Tržič, Kamnik in okolica, Moravče. Na Dolenjskem so bili nabrani predmeti v naslednjih vaseh: Velika loka, Male pece. Stranska vas. Trška gora. Krška vas, Muljava, Št. Jurij )ri Grosupljem, Kočevje, Radohova vas. Vasi iz Štajerskega so: Celje, Konjice, litijski hribi. Primorski in notranjski predmeti so iz vasi: Vipava, Tolmin, Črni vrh nad Idrijo, Gol in Polhov Gradec. Za Belo krajino so znani samo štirje kraji, in sicer Adlešiči, Stari trg, Metlika, Črnomelj. Za Ljubljano in okolico pa: Šiška, Dravlje, Gameljne. Predmeti, ki so bili najdeni v omenjenih vaseh, so večidel domače delo: nekateri izdelki pa so prišli od drugod, iz Avstrije, Poljske, Češke, Moravske in Saške, kar velja predvsem za slike na steklu, nakit in druge okrasne ali pa upo- rabne kovinske predmete. Z etnografsko zbirko prof. Otona Grebenca se je EM nedvomno zelo obo- gatil. Že površni pregled zbirke nam pove, da je predmete za svojo privatno zbirko zbiral glede na vsebino zelo načrtno. Skušal je čimbolj izpopolniti po- samezne skupine predmetov, tako, da vsaj pri nekaterih skupinah ahko sprem- ljamo ves razvoj danega materiala, od mlajšega k starejšemu, pd enostavnej- šega k bolj kompliciranemu. Za primer naj navedemo zbirko modelov za male 251 Poročila kruhke, slik na steklu, preslic, najrazličnejših keramičnih izdelkov, zlasti pečnic, kresil itd. Zbirateljski čut je združeval s strokovnim, z veseljem do naloge, ki si jo je zadal, kar lahko povzemamo iz njegovih lastnih pripomb, ki jih je napisal na listič papirja dr. Zigon in se je ohranil v inventami knjigi, ki sta jo sestavljala skupaj z dr. Zigonom: »To ti pa rečem, brez zamere. Ce sem na kaj ponosen, na to pa sem ponosen. (Pokaže kresila, ki jih sklada pred sabo.) En tak sistem skupaj dobiti, to pa ni kar tako. Pa naj eden še danes vkup, take skupine jih ne dobi danes več. Sob. 15. IT 30. pop. 4h.« Zato lahko trdimo, da je bil pri zbiranju gradiva precej daleč pred ne- katerimi diletantskimi zbiralci, ki so tiste čase segali samo po raritetah ali pa so nosili v muzej nepomembno staro šaro. Prof. Grebene se torej ni omejeval samo na izdelke naše ljudske umetnosti, ampak je zbiral tudi predmete vsak- danje rabe, skoraj »nepomemben« material za tiste čase. ko so muzejske etnografske zbirke sestavljale le noše, panjske končnice, skrinje in slike na steklu. Nadvse pohvalno je, da ima Grebenčeva zbirka v inventarnem rokopisu, ki sta ga sestavila Grebene in Zigon. tudi danes veliko strokovno vrednost. Saj je edina starejša zbirka, ki ima istočasno navedene tudi ustrezne inventarne podatke. Na tej osnovi bo vsakomur, ki se bo lotil skupne ali pa posamezne obdelave predmetov, prihranjenega mnogo raziskovalnega truda pri določe- vanju provenience, časa in krajev izdelave. Potrebno pa je dodati, kolikor smo mogli dognati mimogrede pri preverjanju navedenih podatkov, da so nekateri nezanesljivi ali celo napačni,^ kar velja za določanje starosti, provenience in pa ugotavljanja kraja izdelave. Največja pomanjkljivost v Grebenčevi zbirki je pač v tem, da so zbrani predmeti omejeni na zelo ozko geografsko območje, skoraj samo na Gorenjsko, in sicer na tedanji radovljiški in škofjeloški okraj. Nedvomno pa je prof. Oton Grebene s svojo privatno zbirko rešil delček slovenske predmetne ljudske kulture. Predmete je zbiral kot poznavalec in lju- bitelj v najboljšem pomenu teh besed. Résumé LA COLLECTION GREBENO AU MUSEE ETHNOGRAPHIQUE DE LJUBLJANA Dans l'exposé ci-dessus, l'auteur traite des objets de la collection ethno- graphique de Grebene. Le prof. Oton Grebene a rassemblé les matériaux de cette collection privée ensemble avec ses étudiants dans la premiere moitié du 20« siecle. Dans le collectionnement des objets ethnographiques, le prof. Gre- bene ne se limitait pas seulement aux produits de notre art populaire, comme c'était la coutume en ces temps-la, mais il recueillait aussi les objets d'usage quotidien. De plus, la collection de Grebene est l'unique collection plus ancienne, ou sont indiquées dans les manuscrits du prof. Grebene et du dr. Zigon aussi les données d'inventaire correspondantes, ce qui facilite grandement les recherches plus détaillées sur ces matériaux. La plus grande imperfection de cette col- lection réside dans le fait que les objets sont limités a un territoire géographique tres restreint, presque uniquement a la Haute Carniole, et cela aux districts de Radovljica et de Slcofja Loka d'alors. ' Za izdelke slikarske delavnice iz Selc trdi, da jih je delala samo ena roka, in sicer >ueki možak iz Host pri Skofji loki«, kar pa ne drži. Glej: Gorazd Makarovič, Slikanje na steklu na slovenskem ozemlju, SE. 252 Poročila DELO ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI v letih 1960—1961 Pavla Štrukelj Letošnji prispevek o delu Etnografskega muzeja v Ljubljani {odslej EM) nadaljuje niz poročil, ki so bila objavljena v letnikih 1, Vf/VlI, X in XIII. Muzejski soet. V letu 1960 se je upravni odbor EM preimenoval v Muzejski svet. Le-ta je imel v letih 1960—1961 sedem sej. Udeleženci teh sej so obravnavali muzejsko problematiko glede na delovne plane v letu 1960—1961, finančni proračun, investicije za obdobje 1961—1965, personalne zadeve delovnih mest ter potrditev zaključnega računa. Vslužbenske spremembe. Na izpraznjeno delovno mesto v preparatorski delavnici za tekstil je muzej zaposlil 1. februarja 1960 Anico Kocman-Jerančič, kvalificirano delavko. Jerančičeva, ki je opravila predvideno prakso, preparira in popravlja tekstilije in okrasne kovinske izdelke. — V juniju 1960 je Bela Sever, geograf-stud. etnologije, honorarno opravljal delo v naši knjižnici, kata- logiziral je novodošle knjige in revije za leto 1960. — Za pomoč pri urejanju fototeke je bila honorarno nameščena 1. februarja 1961. Antonija Masten. — Marija Pregelj je prenehala z delom 1. maja 196L Imenovana je nadomeščala Darjo Presečnikovo za čas njenega porodniškega dopusta v pisarni. Z istim dnem, ko je prenehala M. Pregelj z delom v našem muzeju, smo honorarno zaposlili Gize o Žigon, knjižničarko, za urejevanje naše knjižnice. — Meseca avgusta 1961 je Anton Pajer honorarno opravil večja preparatorska dela skupno z našim konservatorjem. Dne 20. junija 1960. je Gorazd Makarovič, začasno preparator, diplomiral na filozofski fakulteti iz umetnostne zgodovine, fmenovani je 1. aprila 1961 opravil strokovni izpit za konservatorja v našem muzeju. Upravni prostori. Odobrene investicije za naše potrebe v teh letih smo porabili za adaptiranje novega depoja. Od upravnih prostorov smo preuredili samo ravnateljevo sobo. Zaradi znižanega stropa je bilo potrebno sobo pre- pleskati in namestiti novo stropno svetilko. Ob tej priložnosti smo iz sobe od- stranili nekaj pohištva, ki ni sodilo v ta prostor. Depoji. Hrambeni prostor — temnico za shranjevanje izvenevropskih zbirk, v katero smo imeli vhod iz ravnateljeve sobe, smo odstopili Narodnemu mu- zeju. V zameno za ta prostor pa nam je Narodni muzej napravil nov depotni prostor nad ravnateljevo sobo. Za to preureditev je kril Narodni muzej stroške delno z našimi investicijami, odobrenimi leta 1960, delno s svojimi odobrenimi investicijskimi sredstvi. Nov depotni prostor nad ravnateljevo sobo smo pri- dobili tako, da smo ves prostor predeUli po višini. Gornji prostor smo herme- tično zaprli zaradi strupenih snovi, s katerimi so predmeti preparirani. Tla smo izolirali s polivinilom. Prostor nima dnevne svetlobe, zato pa smo namestili v zunanjo steno ventilator. V novem depoju smo namestili stenske police ob treh stenah, ob četrti smo postavili dve omari za tekstil. Na policah smo uredili lesene in železne predmete ter keramiko. Preden smo prenesli izvenevropske predmete v novi depo, smo jih prej ponovno očistili, v novem prostoru jih pa uredili po kulturnih skupinah in kontinentih. Z odobrenimi investicijskimi sredstvi smo tudi namestili ustrezen ventilator v preparatorski delavnici za les in kovino. V Moderni Galeriji smo v našem depoju uredili ljudsko plastiko na primernejše police. Kljub temu, da smo v tem depoju leta 1959 ekonomsko izrabili vsak kotiček, smo lani konec leta napolnili ta prostor s predmeti do vrat. Tudi v teh zadnjih letih smo vložili ves svoj trud za pridobitev novega prostora, kar pa se nam do danes še ni posrečilo. Vprašanje tega našega največjega depotnega prostora je že dalje časa aktualno. Moderna Galerija nam je že večkrat odpovedala ta prostor, 253 Poročila ¦ nazadnje pa nam je s posebnim dopisom postavila celo rok za izpraznitev: 31. december 1960. Prav zaradi pomanjkanja prostora v naših depojih smo čoln s Cerkniškega jezera morali shraniti kar pri bivšem lastniku. — V vseh depojih smo predmete redno pregledovali, tekstilije po potrebi presuševali in zračili. Depoje smo tudi začeli razkuževati s tabletami »Toksol«. Izpopolnitev muzejskih zbirk. Zbirke našega muzeja so se v zadnjih dveh letih povečale za 298 predmetov, tako da so konec leta 1961 štele skupno 13.748 predmetov. Kupi i smo 223 predmetov, 75 nam jih je bilo darovanih. Predmete smo zbirali načrtno in smo pri nabavi gledali predvsem na redkost in etnografsko pomembnost predmeta. Novo pridobljeni predmeti so razvrščeni po naslednjih etnografskih pa- nogah: hišna delavnost in obrt 60 predmetov, notranja hišna oprema 67, go- spodarske panoge 49, ljudska noša 55, ljudska umetnost 43, običaji in ljudsko pravo 3, izvenevropski predmeti iz Afrike 9. Med naštetimi novimi predmeti so pomembni izrezljan skobelnik in vprežne naprave, predvsem ornamentirani jarmi z Dolenjskega. Med gospodarskimi pripravami je preša iz Vipavske doline zelo pomembna pridobitev v našem muzeju: kamen pri preši je ljudsko umetniško delo. Omeniti moramo tudi ročni mlin iz Šalovec v Prekmurju, priprave za iz- delovanje lesenih grabelj iz Kala v Nadiški dolini in mlekarski voziček iz oko- lice Ljubljane. — Mnogo uspeha je imel muzej pri nabavi ribiških priprav sta- rega ljudskega lova na Cerkniškem jezeru, ki jih v muzeju dosedaj še nismo imeli. Poleg košev, vrš, saka in vilic smo kupili tudi zelo zanimiv čoln s tega jezera. — Med važnejše nove pridobitve sodi še celotna zbirka orodja za iz- delovanje ribniške »suhe robe«. Dopolnili smo tudi zbirko naprav za prede- lovanje lanu in konoplje iz Bele Krajine. — Nadaljevali smo z nakupom pred- metov domače delavnosti. Iz okolice Ribnice smo kupili značilne lončarske izdelke. Hišno notranjo opremo smo izpopolnili z nakupom poslikane postelje iz okolice Bleda. — Zbirko ljudskih noš smo povečali z nakupom starega mo- škega kožuha iz Sp. Štajerske, ženske noše iz okolice Kamnika in platnenega krila iz okolice Trsta. Precejšen pomen imajo tudi številni vzorci belokranjskih vezenin in po starem vezene brisače iz okolice Lendave. — Omenimo naj še nabavljene predmete iz ljudskih običajev in ljudske umetnosti. Izpod Snežnika smo dobili leseno pastirsko čašo. kurentovo masko iz Markovcev na Ptujskem polju, več slik na steklu in panjske končnice z redkimi in pomembnimi etno- grafskimi motivi. ¦— Izpopolnili smo tudi zbirko iz zahodne Afrike z lepimi in pristnimi predmeti afriške umetnosti. Prepariranje, restavriranje in konserviranje zbirk. V oddelku za les in ko- vino je bilo v teh letih prepariranih 603 lesenih, železnih in drugih etnografskih predmetov, od katerih je bilo tudi nekaj popravljenih. V dezinsekcijskem kotlu je bilo razkuženih s CS2 63 predmetov. Poleg tega je bilo konserviranih 220 kli- šejev. Med prepariranimi predmeti je bilo tudi nekaj velikih predmetov kakor n. pr. preša za stiskanje grozdja, sestavljena iz 40 posameznih delov, 1 žrmlje s 47 sestavnimi deli, dalje omare, skrinje, mentrga, pajkel. — Za depo smo sestavili kartoteko poslikanih panjskih končnic, urejeno po inventarnih šte- vilkah in po motivih. Veliko skrb smo posvečali tudi shranjevanju tekstilnih predmetov. Tako je bilo v oddelku za tekstilije opranih, zlikanih, pošitih in kemično očiščenih skupno 1628 tekstilnih in usnjenih predmetov (opomba: nekatere predmete je blo potrebno istočasno obravnavati v vseh preparatorskih fazah, zato je eden in isti predmet v vsaki fazi ponovno štet in se s tem skupno število predmetov poveča). Očiščenih in prepariranih je bilo še 78 kovinskih okrasnih predmetov. Varnost in zaščita tehničnega osebja se je v naših laboratorijih precej iz- boljšala. V preparatorski delavnici za tekstilije smo namestili električni bojler ter ločili prostor za pranje z zaveso. Nabavili smo tudi električni kuhalnik z zaščitno ploščo. 254 Poročila Vprašanje namestitve degistorija (po uredbi Inšpektorata za delo) za pre- pariranje lesenih in kovinskih predmetov je ostalo še nadalje nerešeno, ker se nam zanj v stavbi Narodnega muzeja še ni posrečilo dobiti ustrezen prostor. Inventarizacija in urejevanje zbirk. Inventarizirali smo vse novo nabavljene etnografske predmete, tako da smo pravzaprav z inventariziranjem na tekočem, če izvzamemo federalni zbirni center, ki ga vzporedno urejujemo in vpisujemo. V teh letih smo inventarizirali 376 predmetov. Vezenine, ki dosedaj niso imele določene provenience, smo uredili takrat, ko smo iskali material na terenu in ga urejali za občasno razstavo vezenin. O Grebenčevi zbirki smo že poročali v prejšnjem poročilu. Dodatno omenjamo le-to, da smo pri pregledu te zbirke dobili tudi Grebenčev in Žigonov rokopis z zanimivimi podatki. Te podatke smo izpisali na priročni kartotečni seznam. Pregledali smo naše izvenevropske zbirke, predvsem primitivno plastiko, in napravili njen seznam, ki bo potreben pri pripravljanju bodoče občasne raz- stave. Z bivšim preparatorjem Vertinom smo uredili vprašanje podatkov o Codellijevi zbirki iz Afrike, ki jo imamo v našem muzeju. — O stalno razstav- ljenih predmetih v dvoranah smo si uredili priročno kartoteko. Fototeka. Z urejanjem fototeke nadalju emo. Inventarno številko nalepljenih fotografij na ustrezne obrazce smo povečali od 5510 na 6614, število negativov pa od 2550 do 2796. Iz študentske ekipe na Koroškem smo za naš muzej odbrali 541 negativov in dali delati prav toliko povečav. Del starejših fotoposnetkov (ca. 1200) smo prelepili na nove kartone in jih opremili z osnovnimi podatki na obrazcih. Celotno fototeko na kartonih pa smo namestili v nove fototečne omarice (glej por. SE XÎÎÎ, str. 202) ter jo uredili po stvarnih skupinah. Vse Leica filme smo na novo shranili v ustrezne kartonske ovitke. Med drugim je bil tudi pomemben odkup negativov Slavka Smoleja z Jesenic s predvojnimi posnetki ljudskih običajev. — Uredili smo vse fotoposnetke, ki smo jih napravili v zadnjih dveh letih na kolektivnih ali indivdualnih terenskih raziskavanjih. Fototeka je v teh letih pridobila 2285 novih posnetkov z negativi. Muzejska etnografska knjižnica. Naša strokovna knjižnica se je v teh dveh letih povečala za 1547 primerkov. Katalogiziranih je bilo 1556 knjig in revij. V vezavo smo dali 55 močno obrabljenih knjig, razen tega tudi uradne liste. Izpopolnjene in dokončno urejene so bile naslednje kartoteke: kartoteka za- menjav za SE v inozemstvo in tuzemstvo; kartoteka revij iz tujine, kartoteka domačih revij; kartoteka ustanov in oseb, ki nam pošiljajo strokovne knjige in kartoteka krajev, iz katerih dobivamo revije ali knjige. Pregledali smo vse do- mače revije, da bi ugotovili kaj manjka in zamašili vrzeli. Urejeni in katalogi- zirani so bili tudi posebni odtisi iz domačih publikacij. Prav tako so bili popisani in urejeni vsi duplikati. Knjižne omare od številke knjig 1—2255 so bile očiščene in oštevilčene. Pregledali smo knjige federalnega zbirnega centra in Ramorjevo knjižnico. Ob vsakem izidu SE je bil napravljen seznam zamenjav periodike. Iz dnevnih časopisov smo izrezovali članke s poljudno ali pomembnejšo etnografsko vse- bino. Tako je bilo v hemeroteko nalepljenih 193 člankov. V preteklem letu se je urejevanje naše knjižnice v znatni meri izboljšalo, ker smo zaposlili strokovno honorarno moč. Razstava. O preureditvi naše stalne razstave smo že poročali (glej por. SE XIII, str. 204). V zadnjih dveh letih nismo kaj bistvenega spremenili v raz- stavnih dvoranah. Razstavo smo izpopolnili le z nekaterimi novimi etnograf- skimi predmeti. Tako smo v veliki razstavni dvorani razstavili lesen dvokolesni voz s križevatimi kolesi z Gorenjskega. Zaradi stiske s prostorom smo začasno postavili na hodnik pred razstavnimi dvoranami nekaj velikih predmetov, ki so zelo pomembni za naše zbirke: staro leseno prešo za grozdje iz Vipave, ročni mlin iz Prekmurja in skobelnik z Dolenjskega. V okviru prireditev za počastitev 20-letnice revolucije Jugoslovanskih narodov smo v muzeju odprli 30. marca 1961 občasno razstavo »Raznobarvne 255 Poročila vezenine in tkanine na Slovenskem«. Ta razstava je nadaljevanje ciklusa razstav s področja ljudske umetnosti, ki jih je muzej začel prirejati že leta 1955. Razstava je prikazovala stilno ornamentiko ljudskih vezenin, razvoj stilnega veza na raznih uporabnih tekstilnih predmetih in funkcijo vseh teh predmetov. Razstava je trajala en mesec, nato pa smo jo priredili še v Kranju in Skofji Loki. V zvezi s to razstavo je muzej imel primerno urejeno propagandno raz- stavo v izložbenem oknu Kompasa v Nazorjevi ulici. Omenjamo še razstavo J. Karlovška: »Ornamentalne in folklorne podobe«. Razstava je bila v prostorih Narodnega muzeja, priredilo jo je Slovensko etno- grafsko društvo, naš muzej pa je strokovno sodeloval pri njeni postavitvi. Terensko delo. V teh letih je EM raziskoval etnografska terenska območja v okolici Velikih Lašč in Sentruperta. V ekipah so sodelovali muzejski usluž- benci in risarka prostoročnih risb, slušateljica Akademije upodabljajočih umetnosti. Ta terenska raziskovanja so obsegala predvsem sistematično za- pisovanje podatkov snovne kulture na omenjenih območjih ter raziskovanje socialne kulture in običajev. Ekipa je prinesla s terena 26 zvezkov, 509 prosto- ročnih risb in 35 tehnično posnetih raznih ljudskih stavb, 720 fotoposnetkov ter 41 etnografskih predmetov. V lanski ekipi smo deloma tudi dopolnili po- prejšnje podatke o ljudskem stavbarstvu na terenu v okolici Mokronoga. V letih 1960—1961 smo nadaljevali s sodelovanjem pri Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov. Dokumentirali smo značilne ljudske stavbe na terenu. Tako je bila izdelana dokumentacija 20 ljudskih stavb, posnetih že leta 1959 v Beli Krajini, na Jezerskem, v Bohinju. Posnet pa je bil star mlin v Cerknici na Notranjskem. Razen skupnih etnografskih raziskovanj so bila v muzeju opravljena tudi številna specialna individualna etnografska raziskovanja. V Ribnici in njeni okolici ter v Beli Krajini smo zbrali podatke in predmete ribniške domače obrti »suhe robe«, notranjo kuhinjsko opremo in posodje. — Raziskovanje ornih na- prav in živinske opreme smo nadaljevali po slovenski Koroški na Avstrijski strani. Raziskana je bila vsa Ziljska dolina od Smohorja do Straje vasi ter okolica Podkloštra. Podrobno smo se zanimali v teh krajih tudi za konjerejo, ki je materialna osnova za znamenito Ziljsko žegnanjsko igro »štehvanje«, in razne druge etnografske posebnosti v Ziljski dolini. Po teh krajih smo tudi zbrali podatke za nekaj poskusnih vprašalnic za etnološki atlas Jugoslavije. — V okolici Črne pri Prevaljah smo dopolnjevali podatke o oralu. — Posebne pozornosti so bi e deležne vezenine, ki smo jih proučevali po raznih krajih Slovenije za nameravano občasno razstavo v muzeju. V ta namen je bilo oprav- ljenih mnogo potovanj v krajevne muzeje in v vse naše pokrajine. —V okolici Šenturja pri Grosupljem smo opravili dopolnilijo terensko raziskovanje ljud- skega stavbarstva. Ugotovili smo število stavb, ki so ostale še danes nespreme- njene po letu 1948, ko je bila tam ekipa. — Začeli smo zbirati gradivo za bodočo razstavo o praznoverju. V ta namen so bila opravljena potovanja v Ptuj, Mursko Soboto in Novo mesto. — Zaradi pomanjkljivih podatkov o kmečkem vozu in njegovih sestavnih delih z domačimi imeni smo pregledali okolico Grosuplja. — Za raziskovanje kulture Ciganov je bilo opravljenega precej terenskega dela v Prekmurju in na Dolenjskem. — Mnoga potovanja so bila namenjena nabavi etnografskih predmetov, zbiranju podatkov za inventarizacijo in smo zato obi- skali določene kraje na Gorenjskem, Dolenjskem in po Notranjski; dalje smo potovali v krajevne muzeje zaradi postavitve naše razstave »Peča na Sloven- skem«. — Načrtno smo raziskovali panjske končnice v nekaterih krajih po Gorenjskem in Primorskem. — Muzejski uslužbenci so tudi izpolnili več po- skusnih vprašalnic za etnografski atlas Jugoslavije. Lokacije za popis do- ločenih panog v vprašalnici so bile določene v raznih krajih na Gorenjskem in Notranjskem. Slovenski etnograf. V zadnjih dveh letih sta izšla dva letnika SE (XIII, XIV). 256 Poročila Trinajsti letnik je posvečen akademiku dr. Ivanu Grafenauerju ob njegovi osemdesetletnici. Imenovani je že od vsega začetka sodelavec našega glasila. Tako so v tem letniku za njegov jubilej zbrani prispevki iz ljudskega pesništva, pripovedništva, ljudskih običajev in verovanj, ki so blizu slavljenčevim temat- skim interesom. Slavljenec sam je obravnaval Ziljsko pravljico o mišici, kako je lezla skoz plot. Druge pomembnejše teme pa so bile: dva motiva na panjskih končnicah — »Boj za hlače« (B. Orel) in »Babo žagajo« (N. Kuret), prevara z raki v pravljici o spretnem tatu (B. Merhar), predreformacijsko izročilo v slo- venskih protestantskih pesmaricah (Z. Kumer), etnografija in zgodovinopisje (S. Kremenšek) itd. Za štirinajsti letnik našega glasda pa je uredništvo spet dalo poudarek razpravam snovne ljudske kulture in tako najlepše proslavilo stoletnico rojstva Matije Murka. V tem letniku so bile razprave o ornih napravah. O ralu je pisal B. Orel, o črtalu v severovzhodni Sloveniji T. Urbas in o hrastovskem plugu A.- Baš. Mimo teh so bile še razprave folklorne in druge vsebine, n. pr. parti- zanska pesem in znanost o ljudski kulturi (R. Hrovatin), predreformacijsko iz- ročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah (Z. Kumer), slovenske priredbe gorskih členov (F. Goršič) itd. Našo revijo »Slovenski etnograf« redno ocenjujejo tudi nekateri inozemski strokovni časopisi (Journal of the International Folk Music Council, Schweize- risches Archiv fiir Volkskunde, Bulletin folklorique d'Ile de France idr.. Ne- kateri med tujimi časopisi pa poročajo o razpravah z določeno tematiko n. pr. o lutkarstvu na Slovenskem (Osterreichische Zeitschrift fiir Volkskunde 1960), o poprtniku (Carinthia I 1960), o lončarstvu v Prekmurju (Etnographia 1961) ali vsaj poročajo o izidu novega letnika naše revije (Slovensky Nârodopis). Ljudsko prosvetno delo in sodelovanja. Muzej si mnogo prizadeva, da bi seznanjal javnost, predvsem pa šole, o naših muzejskih pomembnih zbirkah. Stalno urejanje in dopolnjevanje naših stalnih zbirk, čeprav samo v treh dvo- ranah, privablja nemajhno število domačih in tujih obiskovalcev. V zadnjih dveh letih si je našo stalno razstavo ogledalo nad 90.000 ljudi. Za šolske skupine in posamezne tuje znanstvenike ali turiste so imeli muzejski uslužbenci šte- vilna vodstva. Turistična zveza Jugoslavije je s sodelovanjem Turistične zveze iz Pariza (predstavnik Fournon) in z našim vodstvom snemala in fotografirala našo stalno razstavo za propagandni film o Jugoslaviji. Film bo izdelan za turistična predstavništva in ambasade FLRJ v Evropi. Med ljudsko izobraževalno delo štejemo tudi poljudnoznanstvena preda- vanja na Ljudski univerzi. Petnajst predavanj je Ijilo ponazorjenih z lepimi diapozitivnimi prikazovanji v raznih krajih na našem podeželju. V kroniko našega muzeja moremo zabeležiti tudi posebno plodna sodelo- vanja z etnografskimi in njim sorodnimi institucijami, doma in v tujini, s šo- lami, raznimi prosvetnimi organizacijami in podjetji. Redno smo sodelovali z našimi pokrajinskimi muzeji. Tehnične uslužbence smo seznanjali z navodili o prepariranju tekstilnih, okrasnih predmetov, usnja, lesa in kovine ter o ureditvi depojev. Nudili smo vso pomoč študentom etno- logije, ko so opravljali muzejsko prakso pri nas. Izvršili smo tudi razna pre- paratorska dela za kompleksne muzeje. Prav tako smo jim pomagali pri te- renskem delu, zlasti z udeležbo naših kustosov v njihovih ekipah (Celje, Murska Sobota). — S poso jo muzejskih predmetov in ilustrativnega gradiva smo imeli tesne stike z muzeji v Mariboru, Murski Soboti, Metliki in Kamniku. Posre- dovali smo tudi razne fotografije, klišeje za študij ali objavo raznim ustanovam in šolam n. pr. Tekstilni šoli Kranj, Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU, Seminarju za etnologijo na univerzi. Turističnemu društvu. Uredništvu časopisnega podjetja TT in drugim. — Šolam, med njimi zlasti Šoli za obliko- vanje in Tekstilni šoli, smo pripravili specialna predavanja o ljudskih vezeninah 17 Slovenski etnograf 257 Poročila in drugih predmetih iz slovenske etnografije. — V Glasniku Slovenskega etno- grafskega društva smo objavili anketo o opremi in vpregi goveje živine; pri Etnološkem društvu Jugoslavije pa smo sodelovali pri sestavi vprašalnic za etnološki atlas Jugoslavije, ki ga je zvezni Svet za znanost sprejel v svoj pet- letni delovni plan. Etnografskemu muzeju v Beogradu smo poslali tudi vzorce za vodenje in- ventarnih knjig, fototeke, ilustrativnega gradiva in zapiskov, Umetnostno- zgodovinskemu seminarju na univerzi v Beogradu pff ilustrativno gradivo in seznam literature o Izgubljenem sinu. — Udeležili smo se še konference za časopis »Current Anthropology« na Antropološkem inštitutu v Ljubljani. Od 1960—1961 smo izposodili 147 etnografskih predmetov. Mnogo izposo- jenih predmetov je prejela RTV Ljubljana, dalje Zavod za varstvo kulturnih spomenikov. Inštitut za slovensko narodopisje, Triglav film, Mestno gledališče in seveda kompleksni muzeji za občasne razstave. Vsekakor je potrebno dodati še sodelovanje muzejskih uslužbencev v uprav- nih odborih in raznih strokovnih društvih. Član upravnega odbora Mestnega muzeja in Šole za oblikovanje je bil dr. Boris Orel; isti je bil tudi v znanstve- nem svetu Inštituta za slovensko narodopisje, v plenumu Zveze muzejskih društev Jugoslavije in v odboru Etnološkega društva Jugoslavije; v etnografski sekciji Društva muzealcev LRS skupaj z M. Makarovič, v odboru Slovenskega etnografskega društva s F. Šarf, v Etnološkem društvu Jugoslavije, podružnici za Slovenijo, s P. Štrukelj. Posebej omenjamo stike z muzejskimi in drugimi ustanovami v tujini. Za J. Olçdzki (Varšava) smo poslali številne fotografije iz zbirke naše ljudske plastike z izčrpnim komentarjem. Isto uslugo smo naredili stud. phil. Papp iz Švedske. Prejel je fotoposnetke in podatke o senčnih in gnojnih vilah. Za kustosa Anno Gamerith v Gradcu smo zbrali podatke o stopah in lesenem ročnem mlinu. — Prav tako smo nadaljevali pismene stike z mnogimi institu- cijami v inozemstvu n. pr. z etnološkimi muzeji v Stockholmu in Kopenhagenu, Inštitutom za etnografijo v Leningradu, z Etnografskim muzejem na Du- naju itd. Za zaključek pa poročamo še o udeležbi naših uslužbencev na raznih kon- gresih in posvetovanjih ter o službenih potovanjih v tujino. Sodelovali smo na posvetovanju Etnologov Jugoslavije v Titovem Velesu, na posvetovanju, ki ga je v Čačku priredil Zavod za zaščito kulturnih spomenikov iz Beograda, in na kongresu folkloristov v Ohridu. Etnografska sekcija pri Društvu muzealcev LRS je organizirala posvetovanje v Mariboru. Etnografi so na tem sestanku razpravljali o problemih etnografskega oddelka v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. — Službeno sta potovali kustodinji M. Makarovič in P. Štrukelj na Dunaj, kjer sta svoje bivanje posvetili študiju zbirk v etnografskem in etno- loškem muzeju- ter v bibliotekah. Résumé LES TRAVAUX DU MUSEE ETHNOGRAPHIQUE DE LJUBLJANA DANS LES ANNEES 1960 - 1961 Dans son compte-rendu, l'auteur traite de l'activité du Musée Ethno- graphique de Ljubljana dans les années 1960 — 1961. Dans les chapitres parti- culiers, elle parle de la réorganisation des dépôts, du completement des col- lections du musée, de la conservation et de l'inventoriaiion des objets de musée, de l'arrangement de la phototeque et de la bibliotheque, des expositions orga- nisées, des travaux de terrain, etc. A la fin de l'article, elle relate encore la collaboration entre les musées et institutions dans le pays et a l'étranger. 258 Poročila MEDNARODNI SIMPOZIJ ZA RAZISKAVANJE DELAVSKE PESMI V LIBLICAH PRI PRAGI 15.-19. MARCA 1961 Radoslav Hrovatin V razpravah folkloristov, muzikologov, literarnih znanstvenikov in raz- iskovalcev ostalih družbenih ved moremo že od prejšnjega stoletja dalje za- slediti različne označbe za posebno zvrst pesmi, kot so pesmi pri delu, pesmi o delu, delovne pesmi itd. Vendar pa vse te označbe niso bile do nedavna dovolj natančno opredeljene, niti dosledno uporabljene. Z vedno večjim uveljavljanjem delavskega razreda zlasti v industrijsko razvitih deželah je nastala potreba po razširitvi in poglobitvi raziskavanja pesmi, ki so specifičen izraz delovnih ljudi v novih oblikah proizvodnje, tesno povezan z ustreznim prizadevanjem po novih oblikah družbenih odnosov. Na podlagi takšnega zgodovinskega razvoja je vzniknila tudi posebna označba za pesmi novih delovnih slojev — delavska pesem. Seveda pa tudi ta nova označba ni še našla dovolj izoblikovane opredelitve niti glede vsebine, niti glede obsega predmeta. Vedno številnejši raziskovalci delavske pesmi so vedno bolj in bolj spoznavali, kako kompleksna je proble- matika predmetnega raziskovanja, katero je mogoče uspešno reševati predvsem z vzajemno pomočjo sodelavcev iz raznih dežel in z raznih področij znanosti. Pri iskanju načinov za sodelovanje so raziskovalci začutili potrebo, da se sestanejo, da izmenjajo spoznanja in izkušnje in da si prikažejo ugotovljene probleme ter na tej podlagi poiščejo ustrezne oblike za stalne stike. Porodila se je torej misel za prvi mednarodni sestanek raziskovalcev de- lavske pesmi in prav primerno je, da je zanj dala pobudo ena izmed dežel, v kateri se delavski razred že dolgo uveljavlja v večji meri, to je Češkoslovaška socialistična republika. Tako je Mednarodni simpozij za raziskavanje delavske pesmi organizirala »Společnost československfch nârodopiscu pri Československe akademii ved« v Domu znanstvenih delavcev v Liblicah pri Pragi v času od 15. do 19. marca 1961. Simpozija se je udeležilo čez 60 znanstvenikov in drugih interesentov iz 12 evropskih držav. V 20 predavanjih in v diskusijah so poročali in razpravljali o razvoju delavske pesmi v posameznih deželah: V. Karbusicky in J.Stanislav (Češkoslovaška); F. Vogl in H.Steiner (Avstrija); J.Palinkâs in J. Szatmdri (Madžarska); - A. L. Lloyd, Ch. Parker, J. Miller in K. Thompson (Anglija); W. Steinitz, I. Lammel in H. Kleye (Nemška demokratična repub ika) ; S. Dygacz in J.Ligçza (Polska); N. Kaufman (Bolgarija); S. Liberovici (Italija) itd. Po- sebna področja predmetnega raziskavanja so obravnavali: V. Pletka iz Prage (Naloge mednarodnega raziskovanja delavske pesmi), O. Sirova tka iz Brna (O teoretičnih vprašanjih delavske pesmi), M. S. Druskin iz Leningrada (O inter- nacionalnih in nacionalnih potezah delavskih revolucionarnih himen), G. Heil- furth iz Marburga (Rudarska pesem kot zgodovinski temelj delavske kulture), R. Hrovatin (Partizanska pesem v Jugoslaviji kot posebna vrsta delavske pesmi) itd. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta ob koncu posvetovanja, je bilo ugotovi eno, da so referati ter obširna in plodna diskusija osvetlili mesto, pro- blematiko in naloge raziskovanja delavske pesmi z najrazličnejših vidikov. Posebno je bila poudarjena nujnost sodelovanja folkloristov, muzikologov in literarnih znanstvenikov. Raziskavanje naj zajema celotni historični razvoj delavske pesmi do današnjih dni pri vseh slojih delavcev brez politične ome- jitve. Uspešno raziskavanje delavske pesmi je možno samo na čim širši osnovi mednarodnega sodelovanja. 259 Poročila Ustanovljena je bila stalna komisija, ki jo sestavljajo zastopniki iz ČSSR, Nemške DR, Nemške ZR, Anglije, Jugoslavije in SSSR. Ta komisija je pred- lagala naslednje ukrepe: 1. Ustanovi naj se mednarodni center v Pragi z nalogama: a) mednarodna bibliografija delavske pesmi in b) mednarodna dokumentacija delavske pesmi. V ta center naj se steka gradivo iz vseli dežel. Informacije centra bodo ob- javljene v časopisu »Demos«. Vsaka dežela naj določi raziskovalno središče oziroma zastopnika za korespondiranje zaradi koordinacije dela. 2. Za bližnjo prihodnost so določene 3 skupne raziskovalne teme: a) ru- darska pesem (odgovoren prof. G. Heilfurth, Marburg a. d. Lahu) ; b) partizanska pesem 2. svetovne vojne (Odgovoren R. Hrovatin, Ljubljana) ; c) pesmi interni- rancev (odgovorna I. Lammel, Berlin). 3. Izdaja antologije najboljših pesmi mednarodnega delavskega gibanja. Vsaki pesmi naj bi bila dodana obrazložitev njene zgodovine in socialne funk- cije. Izbor pesmi in redakcijo izdaje bo izvedel redakcijski komite; za sekretarja komiteja je določen V. Pletka, Praga. 4. Naslednji simpozij naj bi bil približno po 4 letih. Točen datum in kraj sestanka bo določen leta 1963 v Sofiji ob priliki mednarodnega kongresa slavistov. Iz sklepov resolucije je vidno, kako pomembne naloge so bile poverjene tudi jugoslovanski znanosti. Zato bo treba ustvariti primerne pogoje za na- slednje delo: 1. Poglobitev in razširitev raziskavanja delavske pesmi v Jugo- slaviji; 2. Zbiranje gradiva za sestavo bibliografije in antologije delavskih pesmi; 3. Organiziranje centra za raziskovanje delavske in zlasti partizanske pesmi v mednarodnem obsegu; 4. priprava pogojev za organiziranje enega izmed prihodnjih mednarodnih simpozijev za raziskavanje delavske pesmi v Jugo- slaviji. Résumé SYMPOSIUM INTERNATIONAL POUR LES RECHERCHES SUR LE CHANT OUVRIER A LIBLICE PRES DE PRAGUE DU 15. AU 19. III. 1961 Dans l'exposé ci-dessus l'auteur, qui a participé a la réunion mentionnée en tant qu'unique représentant de la Yougoslavie, fait un rapport sur les partici- pants et les exposés ainsi que sur les décisions contenues dans la résolution reçue, dont résultent des tâches déterminées aussi pour les rechercheurs du chant ouvrier en Yougoslavie, surtout dans le domaine du chant partisare. TRETJE POSVETOVANJE VZHODNOALPSKIH NARODOPISCEV V RETOROMANSKI SVICI, 28. VIII. - 2. IX. 1961 Milko Matičetov Za Ljubljano (1956) in Nemškim Gradcem (1959) je bil kot kraj 3. narodo- pisnega posvetovanja izbran Muster-Disentis v švicarskem »sivem kantonu« (Graubiinden, Grischun) ; po dveh univerzitetnih središčih ¦— vas. Organizacij- sko breme, ki je pri prejšnjih posvetovanjih slonelo na ti ali oni ustanovi (v Ljubljani na narodopisnem inštitutu akademije znanosti, v Gradcu na naro- dopisnem muzeju in narodopisni stolici univerze), je tokrat nosil dr. Robert Wildhaber iz švicarskega narodopisnega muzeja v Baslu. Le-ta je vtisnil po- svetovanju posebno noto, ko je predlagal, naj bi se tokrat za spremembo naj- 260 Poročila prej seznanili s pokrajino in ljudmi. Oboje je bilo nešvicarskim udeležencem Jopolna neznanka, zato smo seveda navdušeno sprejeli predlagano nadomestilo dasičnim »zasedanjem«. Po dogovoru so referati čakali v rezervi, če bi zaradi vremena morale odpasti predvidene poučne ekskurzije. Vreme pa nam je bilo ves čas naklonjeno, tako da je nekaj referatov gladko šlo »mimo« — naravnost v zbornik Alpes orientales III. Ta zbornik je že ocenjen posebej (glej str. 270—271). Dodati je treba, da na samem posvetovanju izmed objavljenih predavanj nista prišli na vrsto Gaspari- nijevo in Matičetovo, nekatera druga, ki smo jih udeleženci s pridom poslušali, pa niso natisnjena. Posebna skupina predavanj je bila na primer pripravljena nalašč za splošno informacijo in orientacijo zborovavceni. Romanist baselske univerze Toni Reinhard je razgrnil pred nami pisano podobo raznih vej in poganjkov retoromanske jezikovne skupine — od Furlanije do Švice — seveda tako, da se je posebej pomudil ob švicarskih retoromanskih govorih. Zgodovinar P. Iso Millier je orisal razvoj kraja od naselitve naprej. Profesor Weiss iz Ziiriclia nam je ob delu za etnografski atlas Švice pokazal nekaj konkretnih problemov v zvezi s to pokrajino, v koreferatu pa ga je podprl še njegov mladi pomočnik Walter Escher. Zasebni znanstvenik dr. Christoph Simone 11 je v svojem živahnem in metodološko mikavnem nastopu raz agal neka mesta v latinski oporoki škofa Thela (8. stoletje) z današnjimi retoromanskimi po- imenovanji z območja ljudske arhitekture. Dve predavanji sta bili združeni z ogledom v naravi. Geolog P. Flurin Maissen nam je zavrtel film o lepotah gorskih skladov, razkazal nam je svoje kamnite trofeje in opisal poseben poklic — iskavce kristalov (cava cristallas, Strahler). Še več, popeljal nas je na dom enega izmed njih, v vasico Fuorn, kjer v družini Venzin zbiravska strast prehaja iz roda v rod. Iskavci so navadni kmetje, ki živijo težko hribovsko življenje kot drugi; postranski poklic jim sicer nekaj vrže, kar pa je v težkih delovnih pogojih pošteno zasluženo. Njihovo »delo« je neke vrste obsedenost, kot pri divjih lovcih, saj cene kristalov »nimajo ne očeta ne matere« (lian ni bab ni mumma), kakor sami pravijo, in vrh utega je ponavadi še tako, da najlepše primerke hranijo zase, za spomin na svoje živ jen jsko nevarne pustolovščine. — Dr. Hans Erb, arheolog iz muzeja v Churu, nam je razkazal Crepanlt, nekdanjo (obrambno?) naselbino v dolini Prednjega Rena, podobno našim gradiščem; že dosedanja raziskovalna dela so pokazala naselitveno kontinuiteto vsaj od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka (lepo ohranjen tloris cerkvice bazilikalnega tipa). Današnja vas je kakih deset minut oddaljena od pomembnega najdbišča. Ekskurzije so nam omogočile, da smo si ogledali med drugim dva muzeja z etnografskimi zbirkami (Trun/Truns in Muster/Disentis), zbirke starih votiv- nih podob v dveh romarskih cerkvicah (Trun in Cavardiras), ornamentalno poslikan čebelnjak v Cavardirasu, našim kozolcem močno podobne naprave na več krajih, vasico Fuorn in primitivno zganjamo ob nji, spravljanje sena v vasici Mompe-Medel, gotske freske v cerkvici sv. Agate (ki hudo spominja na naše gorenjske poslikane podružnice), karner ob farni cerkvi v Musteru, po- sebne vrste nagrobnike v vasi Curaglia, na poti k prelazu Lucomagno/Lukma- nier nekdanji samostanski hospic — danes spremenjen v planšarijo — z mo- gočnimi obrambnimi zidovi proti plazovom, kožarje ob od lodu na pašo in ob vrnitvi s paše v vasi Paisel, in še in še bi lahko naštevali, pa naj bo zadosti. (Vse to in še marsikaj drugega je lepo povedal in ponazoril z barvnimi diapo- zitivi dr. Niko Kuret v predavanju »Med Retoromani«, ki ga je priredilo Slo- vensko etnografsko društvo 13. decembra 1961 na svojem sedežu v Ljubljani.) Prijetna novost so bili večerni pomenki s predstavniki krajevnih oblasti: župan je ljubeznivo odgovarjal na vsa mogoča in nemogoča vprašanja rado- vednih tujcev v zvezi z občinsko upravo, vodja vaške fantovske družbe (cum- pagnia de mats) ^pa o fantovščini. Pogovor je neprisiljeno tekel največ v nem- ščini; vsi domačini jo namreč obvladajo kot svoj drugi jezik, vendar govore 261 Poročila V svojskih glasovnih, leksikalnih in sintaktičnih variantah, ki so za študij pro- blemov dvojezičnosti tudi etnografsko zmerom mikavne. Narodopisno posvetovanje v retoromanski Svici je bilo po vsem tem ne- primerno bolj bogato, kot je mogoče slutiti iz drobnega sešitka »Alpes orien- tales III«. Zdaj so že v teku priprave za četrto posvetovanje, ki bo najbrž leta 1963 v Vidmu, se pravi med našimi prvimi zahodnimi sosedi Furiant. Nam, ki smo pred šestimi leti nekako sprožili ta tip mednarodnih posve- tovanj in prireditev, je v vidno zadoščenje, da nekaj podobnega snujejo tudi umetnostni zgodovinarji, medtem ko se je arheologom že odlično obneslo tako sodelovanje, katerega vidni izraz je razstava »Situla« (Padova — Ljubljana — Dunaj). Da bi nam pa kdo ne očital samoljubja, prav radi priznamo, da nil novi sub sole. V zadnjem lanskem zvezku celovške Carinthie I (izšel je spomladi 1962) beremo namreč o nekoliko podobni ideji nekaterih koroških sosedov. (V njihovi družbi je bil tudi pisatelj J. F. Perkonig.) Ze v zimi 1945/46 so snovali repre- zentativno kulturno revijo »Der Sonnenwagen«, ki naj bi pospeševala med- sosedsko zamenjavanje kulturnih dobrin, po načelu: »Durch Volkerkenntnis zur Volkerversohnung!« Čas takrat žal še ni bil dozorel, ideja sama na sebi pa je vendarle simpatična. Resumé LE TROISIEME COLLOQUE DES FOLKLORISTES DES ALPES ORIENTALES DANS LA SUISSE RETOROMANE, DU 28 AOUT AU 2 SEPTEMBRE 1961 Le relaieur constate que le colloque folkloristique des Alpes Orientales, deoenu déja traditionnel, et organisé en 1961 par le dr. R. Wildhaber au village rétoroman de Muster/Disentis s'est révélé beaucoup plus riche comme on pour- rait le croire d'apres le mince cahier intitulé »Alpes Orientales III« (v. le compte, rendu ici-meme a la p. 270). Une série de communications qui n'y ont pas été publiées, des excursions, des visites de musées, d'objets d'intéret ethnographique, de village et d'occupations, a ne pas oublier les causeries instructives avec les indigenes, tout cela a contribué a la parfaite réussite de ce colloque, plus mo- bile a l'égard des précédents, et dont le but était de faire connaître, aux parti- cipants, la Suisse rétoromane. Le désir fut exprimé que le colloque suivant ait lieu en 1963 au Frioul. Récemment, on a eu des nouvelles d'apres lesquelles on en aurait déja abordé les préparatifs. 262 RAJiNIKI PROF. DR. NIKO ŽUPANIČ Marija Makarovič Le nekaj mesecev pred svojo 85-letnico nas je zapustil 11. septembra 1961 prof. dr. Niko Županič. Rodil se je v Gribljah v Beli krajini 1. decembra 1876. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, na Dunaju pa je študiral zgodovino, geografijo, prazgodovinsko arheologijo, etnologijo in antropologijo. Svoje odlično poznavanje zgodovinskih ved si je pridobil prof. Županič pri tedanjih sve- tovno znanih profesorjih Jirečku, Hirnu, Rankeju, Hoernesu. Jodlu in Pencku. Po enoletni praksi na antropološko arheološkem institutu v Miinchnu in služ- bovanju na Terezijanski akademiji na Dunaju je svoje znanje izpopolnjeval še v Švici, nato pa je leta 1908 postal kustos Zgodovinskega umetnostnega mu- zeja v Beogradu. Po vojni 1921. leta je postal upravnik Etnografskega instituta v Ljubljani in leta 1923 dosegel ustanovitev samostojnega Etnografskega mu- zeja v fLjubljani. Dr. Županič je dal pobudo za izdajanje naše prve etnološke znanstvene revije »Etnolog«, katero je vodil kot urednik 13 let. Pokojnikova zasluga je tudi ustanovitev samostojne etnološke stolice na univerzi v Ljubljani, katere predstojnik je bil do upokojitve 1957. leta. Prof. Županič se je uveljavljal kot politik in znanstvenik. Obenem z ju- goslovansko mislijo, ko je na njegovo pobudo tedanja vlada kraljevine Srbije sprejela v svoj program tudi osvoboditev Slovencev (1. decembra 1914. leta), širi najnovejše metode in dognanja v zgodovini, antropologiji in etnologiji. Prva desetletja dvajsetega stoletja so bila čas, v katerem je bilo treba orati ledino na številnih znanstvenih področjih, kar velja zlasti za etnologijo. Odlično pozna- vanje vseh pomožnih ved etnologije, združeno z izrednim znanstvenim talentom, je nudilo dr. Niku Zupaniču vse možnosti kar najraznovrstnejšega znanstvenega delovanja. Non multa, sed multum! Svojih bogatih in vedno novih, edinstvenih idej ni razvijal v dolgih razpravah, marveč v drobnih in preciznih delih. Znanje polihistorja in velik talent, odlično poznavanje antične literature, tega za etnologa neizčrpnega vrelca, daje genialen pečat vsem njegovim študijam. V svojih razpravah je preučeval pokojnik predvsem zgodovinske, antropološke in etnološke probleme Balkanskega polotoka in Male Azije. Kronološko obdeluje razdobja od prvih poznanih sledov človeka na našem ozemlju do današnjih dni. Pogosto je reševal tudi probleme ljudstev izven omenjenih geografskih območij in je prav zaradi tega dr. Županič poznan in priznan tudi v tujini. Prof. Županič je napisal 200 člankov in razprav. Na tem mestu naj nave- demo le najvažnejše. Dognanja v delu »Les premiers habitants des pays Tougoslaves« so bistveno spremenila oziroma korigirala tedanje mnenje o po- stanku človeških ras. Z drznimi razlagami skuša rešiti vprašanje izvora in pri- hoda prebivalcev na Balkanski polotok v razpravah: Značenje nekih starih geografskih i etničkih imena na Balkanskom puluostrvu. Izvor in ime Antov, Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Ceh in Ant itd. Z razpravo »O rasni estetiki pri Jugoslovanih« pa je že na kongresu v Rimu leta 1936 jasno nastopil 263 Rajniki jroti rasistično razpoloženim znanstvenikom. Najrazličnejše pojave v ljudski culturi belokranjskega ljudstva obravnava v zavzeto napisanih razpravah: Ime Grk v pomenu velikan pri Belokranjcih, Nastrižno kumstvo na Belokranjskem in »Imena rodbin, domov in naselij kot pomožni viri za zgodovino migracij ter nekoliko belokranjskih primerov«. Že močno izčrpan od težke in dolgotrajne bolezni pa je pripravil za četrto številko Situle svojo poslednjo razpravo »Boz Rex Antorum«. Studije Praotec Čeh, Lik Ilije Gregoriča, Simbo i za- konske zveze. Belokranjski zli bog in še vse druge razprave, ki jih je siioval v zadnjih letih, pa so z njim večno legle v grob. Čeprav smo se njegovi prijatelji, učenci, kolegi in znanci tihega septembr- skega dne poslednjič poslovili od prof. Županiča, bo ostal še dolgo časa z nami. Srečavali ga bomo v vseh njegovih delih s ponovnim in jasnim priznanjem, da je bil eden izmed najgenialnejših Slovencev, ki je s pogumnimi koraki iskal novih poti v neznana področja in nam odprl nova obzorja, do katerih se fakto- graf nikoli ne bi mogel povzpeli. Résumé IN MEMORIAM NIKO ZUPANIČ Les lignes ci-dessus sont consacrées au prof. dr. Niko Zupanič, décédé le 11. sept. 1961 apres une longue et pénible maladie. Le défunt est né le I«' dé- cembre 18?6 a Griblje en Carniole Blanche. Il a fait ses études unioersitaires a Vienne. Trois ans apres la Premiere guerre mondiale il fut mis a la tete de la Section ethnographique du Musée National de Ljubljana, puis en /923 il obtint la fondation du Musée ethnographique indépendant a Ljubljana. Le dr. Zupanič donna l'initiative de la publication de notre premiere revue ethnographique scientifique »Etnolog< et en fut le rédacteur pendant 13 ans. C'est aussi grâce au zele du défunt que fut fondée a VUniversité de Ljubljana la chaire indépen- dante d'ethnologie, dont il fut le préposé jusqu'a sa retraite en 1957. Le prof. Zupanič fut agissant comme politicien et comme homme de science. Dans ses nombreux traités et articles il traite des problemes les plus divers du pays et de l'étranger, touchant aux domaines de l'histoire, de l'anthro- pologie, de l'ethnologie et meme de la paléolinguistique. Pour ses vastes con- ceptions scientifiques et ses assertions scientifiques a plusieurs reprises extreme- ment courageuses, le prof. Zupanič était en réputation chez ses collegues scien- tifiques du pays et de l'étranger. V SPOMIN BOŽU ŠKERLJU Vilko Novak Po daljši bolezni se je dne 11. novembra 1961 za vedno poslovil od nas so- delavec našega časopisa in vzgojitelj vsega mlajšega rodu slovenskih etnologov, prof. dr. Božo Skerlj. Rojen je bil na Dunaju 28. septembra 1904, maturiral je v Ljubljani, kjer je tudi študiral naravoslovje in geografijo, doktorat pa je dosegel 1927 v Pragi z disertacijo iz antropologije. Tej vedi se je popolnoma posvetil, jo študiral še leto dni na Češkoslovaškem, pozneje pa na Norveškem, v Nemčiji in ZDA. Od 1929 do 1946 je bil kot antropolog v službi na šolski polikliniki v Ljubljani, vmes pa prebil več mesecev v taborišču Dachau. Leta 1953 se je habilitiral iz antropolgije kot privatni docent na ljubljanski univerzi. Leta 1946 je tu postal izredni, leta 1955 pa redni profesor, organiziral antropološki inštitut in razvijal 264 Rajniki svojo obsežno dejavnost. Kraljevo antropološko društvo Velike Britanije in Irske ga je izvolilo 1933 za svojega častnega člana. Razen v svojem inštitutu je sodeloval še pri mnogih raziskavanjih, n. pr. na otoku Susku. Antropologiji pa je postavil pri Slovencih temelje z osnovnimi deli, kakor so Človek 1934, Splošna antropologija v osnovnih potezah 1948, nova izdaja 1959 (srbski prevod 19f»0), Razvoj človeka (antropogeneza) 1950 ter z vrsto posebnih razprav, v katerih obravnava rasne tipe Slovencev (Ksiçga re- feratów II. medn. kongr. slavistov, Warszawa 1934), antropologijo Slovencev s posebnim ozirom na barvne kompleksije (v češčini, nemščini in slovenščini), rasno sliko Jugoslavije (Geografski vestnik 1936—37), dalje menarho, rejenost, vpliv športa na telo itd. Dolga je vrsta Škerljevih poljudnoznanstvenih spisov (posebno v Proteusu), ki jih je posvetil vprašanju človeških ras in prvih oblik človeka na zemlji. Tudi v posebnih knjižicah je olaravnaval izvor in razvoj človeka, o človeških rasah in rasizmu. Svoja opazovanja v Ameriki je podal v knjigi Neznana Amerika 1955. Škerlja antropologa bodo ocenili drugi. Toda Božo Škerlj je imel tesne stike tudi z etnologijo. Našim študentom etnologije ni le posredoval s svojimi predavanji osnovnega znanja antropologije, marveč jim je s posebno ljubeznijo govoril tudi o etnologiji najprvotnejših ljudstev. Posebno v Ameriki se je poglobil v kulturno antropologijo, obiskal Indijance in potem vedno bol. po- vezoval svoje delo tudi z etnološkimi pogledi. Tako je postal tudi sodelavec Slovenskega etnografa, v katerem je objavil dve razpravi: Canea v zbirkah ljubljanskega Etnografskega muzeja (SE Vl-VII, 1954) in Nekaj akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih (SE X, 1957). Pritegnilo ga je tudi Etnološko društvo Jugoslavije, v katerega prvem odboru je bil in na katerega prvem zborovanju v Osijeku oktobra 1958 je tudi predaval o antropologiji in etnologiji. To predavanje je predelano objavil kot 1. zvezek Biblioteke EI)J: Antropologija i etnologija, 1959. V tem spisu ugo- tavlja, da nudi etnologija somatski antropologiji verjetno več, nego le-ta etno- logiji: podaja antropološko gradivo, ki naj bi ga poznal etnolog ter opozarja na tiste kulturne prvine in pojave, ki posebej zanimajo antropologa. Razširjeno snov predavanj Boža Škerlja o tako imenovanih prvotnih ljud- stvih pa bo prinesla njegova poslednja knjiga, ki je sam ni več dočakal: Ljudstva brez kovin. Pravtako je še v tisku priročnik osnovne antropologije Misleči dvonožec. Tudi s tema deloma, kakor z vsemi prejšnjimi spisi, bo Božo Škerlj še naprej učil slovenske etnologe, ki žalujejo ob njegovi prezgodnji smrti za svojim dobrim prijateljem in sodelavcem. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Résumé A LA MEMOIRE DE BOZO ŠKERLJ Le 11. XL 1961 décédait le dr. Bozo Škerlj. premier professeur d'anthropo- logie a l'Université de Ljubljana. Il est né le 28. IX. 1904 a Vienne; il a étudié aussi a Prague, en Norvege, en Allemagne et aux Etats-Unis. Il a écrit les ma- nuels de base »L'anthropologie generale« (1948, 1959), -»L'évolution de l'homme« (1950), plusieurs oeuvres de vulgarisation, de nombreux traités en diverses lan- gues sur l'anthropologie des Yougoslaves, sur les questions particulieres de la ménarche, de l'obésité, de l'influence du sport sur le corps, etc. Il s'intéressait aussi a l'ethnologie, notamment des peuples primitifs, sur lesquels il a écrit le livre ^Les peuples sans métaux«. Il fut aussi collaborateur de la revue »Slovenski etnograf«. 265 Rajniki ANTON CUFFOLO Milko Matičetov Po Bevkovi zaslugi je mož Slovencem dobro znan, vendar le pod drugim, izmišljenim imenom Kaplan Martin Cedermac. Do pisateljevega javnega priznanja (Moj Martin Cedermac, Delo I, št. 182, 1. novembra 1959, smo le redki vedeli, kdo je bil model za to literarno podobo, ki je že prerasla v simbol. Zdaj, ko je Anton Cuffolo umrl — jeseni 1959 — nas njegova želja po anonimnosti ne veže več. Njegovemu spominu in njegovim beneškim rojakom na čast smo celo dolžni izdati, kar vemo o njem. Kot človek iz ljudstva — zibelka mu je tekla v eni najodročnejših vasic furlanske Slovenije, v Črnem vrhu (it. Montefosca) — je rajnik vse življenje, sedemdeset let, delil usodo svojega ljudstva v trjiljenju, v upih in razočaranju. Zvest naukom in zgledu svojega videmskega učenika Ivana Trinka, je štel za svojo dolžnost tudi to, da )risluhne ustnemu izročilu svojih rojakov in ga pomaga reševati za znanost, ^aze pri Podbonescu v Nadiški dolini, Cuffolov dolgoletni sedež, so postale pravo informativno središče, kamor so se tako slovenski kakor furlanski etno- grafi osebno in pismeno zatekali po najrazličnejše podatke. In praznih rok ni odšel od njega nikoli nihče! Leta 1947 je Gaetano Perusini v Ce fastu? 25, nr. 5—6, 51 napisal: »Uno stu- dioso della val Natisone [che desidera mantenere l'anonimo] ha raccolto una ricca messe di canti di questa zona, circa 200 poesie, che speriamo possano presto venir pubblicate.« Tri lirične je za vzorec objavil tam zraven, medtem ko je eno pripovedno natisnil malo prej v glasilu La Pairie dal Friul (II, nr. 25, 1. sep- tembra 1947) ; furlanski prevod ob iz^-irnem besedilu je morda izpod Cuffolo- vega peresa. Slovenski priložnostni izdajatelji Cuffolovega gradiva iz tistega časa (Zorzut, Turnšek in drugi) si glede zapisovavca niso delali preveč skrbi. Najobsežnejšo objavo Cuffolovih zapisov menda še zmerom dolgujemo R. Lenčku (psevd. R. Lavrin — Mlada setev 2, 1947, št. 2—10, 141—148). Zaradi anonimnosti so nam še mnoge objave Cuffolovega narodopisnega gradiva in podatkov neznane. Lepo bi bilo, če bi kdo izmed njegovih ožjih rojakov preskrbel kar se da izčrpen bibliografski pregled njegovih spisov ali drobcev, raztresenih v vseh mogočih publikacijah (n. pr. v Trinkovih koledar- jih). S svoje strani bi za tak pregled prispeval kar tukaj sledeče: II tesaur II, 1950, nr. 1, 4—5; — Alpes orientales II, Graz 1961, 65; — moj Sežgani in pre- rojeni človek, Ljubljana 1961, 228 in 111, op. 56. Zaskrbljeni se vprašujemo, kaj je s Cuffolovo rokopisno zapuščino, kje so beneškoslovenske ljudske pesmi, ki jih je rajnik s tolikšno ljubeznijo zapisoval? Upajmo, da so varno spravljene, še najlepše pa bi bilo, če bi izšle v celoti, kot samostojna zbirka. Riassunto ANTONIO CUFFOLO Soltanto ora ch'e scomparso puo uscire dalla sua voluta anonimita: Don Antonio Cuffolo, cappellano di Laze-Lasiz nella vai del Natisone, nato a Črni vrh-Montefosca e morto settantenne nell'autunno del 1959, al pubblico sloveno e ben noto sotto il nome di »Kaplan Martin Cedermac«, come protagonista del romanzo omonimo di France Bevk. Ignota o quasi risulta invece la sua attivita folkloristica di cui sopra provvisoriamente rendiamo conto, segnalando alcune pubblicazioni di testi da lui raccolti. Si auspica una bibliografia dei suoi contri- buti e che possa vedere la luce la raccolta di canti popolari sloveni di cui G. Perusini diede qualche saggio gia nel 1947 (Ce fastu 23, n.5—6, 31). 266 KNJIŽNA POROČILA IN OCENE Volkskunde im Ostalpenraum — Alpes Orientales II, Vortrâge auf der II. Internationalen Arbeitstagung der Freien Arbeit:sgemeinschaft fiir Ostalpen- volkskunde in Graz, Mar 1959 (Acta alterius conventus de ethnographia Alpium Orientalium tractantis Graecii 1959). Unter Mitwirkung von Fachkol- legen aus Italien, Jugoslawien, der Schweiz und Osterreich in Zusanimenarbeit mit Sepp Walter herausgegeben von Hans Koren und Leopold Kretzenbacher. — Graz 1961. [Izdala:] Steirisches Volkskundemuseum am Joanneum [in) Institut fiir Volkskunde an der Universitat Graz. Im Selbstverlag des Stei- rischen Volkskundemuseums. — 184 strani in neoštevilčene priloge. Namen te vrste zbornikov je predvsem primerjava podatkov in dosežkov. Na področju ljudske kulture mora primerjava obseči vse tokove, ki so obliko- valno posegali v razvoj, in taki tokovi so pri količkaj razvitih ljudstvih številni in obsežni. Ze sam zbornik predavanj, ki ga imamo pred seboj, sega prav zaradi primerjave tudi daleč čez svojo geografsko mejo, zastavljeno v naslovu. Vzhodne Alpe. — »Vzhodne Alpe«? Da in ne. Da, če je prostor le eno izmed sredstev za razlago in če razumemo ta naslov le kot geografski imenovalec v sili, v čigar okrilju skušamo primerjalno zajeti nekaj skupnih problemov, ki jih zastavlja prostor, pri čemer pa se nam ugotovljeni »vzhodnoalpski« kulturni činitelji vra- ščajo v med seboj enakopravne narodne kulture. — Ne, če naj bi činitelj prostor prevladal nad drugimi in ustvarjal neko zaokroženo geografsko kul- turno celoto, pri čemer naj bi pojem geografske kulture nadkrilil pojem na- rodnih kultur. — Prvotna zamisel posvetovanj je zastavila vprašanja bolj v prvem, pozitivnem smislu: pod naslovom prostora se skriva problem substrata in kontinuitete, problem okolja in problem vplivov med sosedi. Za precejšen del tega prostora bi kazalo dodati še problem o vplivih prvotne razširjenosti slovanske naselitve, čeprav se na področju etnografije rešitve gotovo ne po- nujajo same od sebe. Tudi v izvedbi prevladuje — kljub poudarku na sorodnih potezah, ki je v taki zvezi razumljiv — trezno ocenjevanje činitelja Vzhodne Alpe kot stikališča in enega izmed razvojnih činiteljev, ne kot čarobnega kotla, v katerem bi se bili vsi elementi pretopili v novo, enotno maso. Obenem s po- dobnostmi se začenjajo kazati tudi obrisi razlik, kjer jih morda ne bi vnaprej pričakovali, tako ob navidezno nepomembnem vprašanju o ravnanju z ekshumi- ranimi lobanjami (gl. niže). Kljub temu se zdi, da je začrtani geografski okvir primerjave postal kmalu pretesen, vsaj za potrebe slovenske etnografije, ki ima v Evropi privilegij, da obdeluje prav posebno bogato stično področje tako glede pokrajine (Alpe, Jadran, Kras, Panonija) kot glede etničnih elementov (Slovani, Romani, Ger- mani, Madžari in relativna bližina orientalnih kultur). Funkciji Slovencev v tem stiku bi danes morala ustrezati poudarjena vloga slovenskih družbenih ved v mednarodnih primerjalnih znanostih, kakor v gospodarski in družbeno-pravni zgodovini, posebej pa na področju ljudskih kultur. Potem ko je pobuda z alpskim področjem pokazala določene sadove, bi kazalo računati z razširitvijo perspektiv, seveda v okviru realnih možnosti. Morda bi bila priložnost, ko se bo obhod simpozija povrnil v Ljubljano? Seveda je vprašanje »ali« in »kako« še stvar zrelega premisleka. Knjižna poročila in ocene S slovenskega gledišča je zamisli primerjalnih posvetovanj in ustreznih zbornikov že po sedanjem stanju treba šteti v prid, da ni samo omogočila širšega razgleda našim delavcem na teh področjih, marveč da utegnejo sčasoma take zamisli onemogočiti iz nevednosti ali namere izvirajoče ignoriranje Slo- vencev v tuji primerjalni literaturi nekaterih panog. V tem pogledu kaže drugi zbornik o etnografiji Vzhodnih Alp nedvomno nekaj uspehov, v kolikšni meri, bo moč delno razbrati tudi iz naslednjega kratkega preg eda. Milovan Gavazzi, Zagreb (Die Reichweite der ostalpinen Kultureinfliisse auf die benachbarten Gebiete Sudosteuropas) razlikuje tri tokove alpskih kul- turnih vplivov na hrvaško in bosansko ozemlje: severno-jadranski, dinarski in severo-hrvaško-slavonski. Za vsakega izmed njih navaja — zdaj določneje, zdaj bolj hipotetično — po nekaj pojavov, ki jim pripisuje alpski izvor, ali vsaj zvezo z Alpami, delno zaradi naravnih vplivov, delno zaradi pradavnih etno- grafskih posebnosti teh krajev. Do nadrobnega kartiranja vsakega izmed teh pojavov za širšo okolico so ta dognanja ali domneve predvsem pobuda za raz- mišljanje. Ali so na primer fantovščine res tako specifično »alpski« pojav in če so — zakaj? In košnice? Opasanje kultnih objektov je znano tudi za Makedonijo, prav gotovo brez zveze z alpsko kulturo. Medtem ko pri slikah na steklo najbrž res lahko govorimo o tokovih, je tak okvirno uporabljen izraz (Kulturstromen) za nekatere druge pojave varljiv, kakor na primer za analogije v pastirstvu, pri katerih gre lahko za skupne usedline, ki jih je posredoval vlaški element. Vendar ni pravično soditi o posameznostih kratkega informativnega pregleda; treba je bolj naglasiti, da je avtor očitno zajemal iz svojega polnega znanja, pokazal probleme, nakazal rešitve in vzbudil željo, naj primerjavo v tej smeri še razvija. Na področje slovanske primerjalne etnografije prehaja Evel Ga- sparini, Benetke (I villaggi binari e le »Moieties« nelle tradizioni popolari slave). V dvovrstnih vaseh različnih predelov slovanske naselitve opaža pisec pojav eksogamije: zakon je dopusten le med prebivalci različnih hišnih vrst; posamezna vrsta je tedaj nekak ženitni »razred«. Taki razredi so v primitivnih deželah najbolj pogostni v malih agrarnih skupnostih z materinskim sorodstvom, pri čemer lahko nastajajo eksogamne fratrije, ki jim etnologi pravijo »moieties«. Eksogamni razredi so starejši od rodu, osnovanega na sorodstvu po očetu, ki je le prevzel eksogamijo in tako obnovil staro »moieties«. Pojav eksogamije, ki ne upošteva le bližnjih stopenj krvnega sorodstva, marveč izključuje od med- sebojnega sklepanja zakonov vse pripadnike neke širše skupine (bratstvo, skupna slava), je slovanska posebnost. Temu na drugi strani ustreza običaj, da si člani neke rodbine redoma izbirajo ženo v neki stalni drugi rodbini, to je v svaštvu (odtod svatje). Dvovrstno obliko vasi izvaja avtor iz naselitve dveh eksogamnih skupin. Taka vas torej ni rezultat kolonizacije v fevdalni dobi, posebno ne germanske, ker so pravilne starejše teze, ki imajo obcestno vas za slovansko in ker Germani niso poznali »moieties«. — Primerjalni material je lep, ideje bogate in mikavne v enaki meri kot so drzne in žal mestoma ne- urejene, večkrat pretirano tvegane (na primer primerjava Žirovnice ali Bitenj z nekimi ruskimi vasmi). Meitzenove misli so nakazane v napak poenostavljeni obliki. Razprava ne prepričuje, ker niso pritegnjene agrarno-zgodovinske me- tode • (predvsem konkretno prijemljivi razvoj naselitvenih oblik in njihovih vzrokov) niti na primer položaj županov. Ostaja pa vtis, da so opaženi pojavi vredni razlage, da za vsem skupaj utegne tičati zelo zanimiva vzročnost, ki je k njenemu začetnemu spoznavanju avtor duhovito prispeval. — Primerjava pripovedk o razmejitvenem teku pri Slovencih in Hrvatih na eni strani in pri Ladincih na drugi, ki jo daje Ivan Grafenauer (Der slowenisch-kroatisch- ladinische Anteil an der Grenzlaufsage und dessen Bedeutung) je pri nas v širšem okviru že znana iz drugih avtorjevih del. — Običaj setve v krožnik ali drugo posodo, ki se v Evropi pojavlja ob različnih terminih v letu, opaža Niko Kuret (Die Adonisgartlein Sloweniens) tudi pri Slovencih kot večidel nedaven, pokrajinsko različen učinek sosednih vplivov; le v manjši meri je . 268 Knjižna poročila in ocene moč govoriti o starejši rabi in o prvotnem skupnem izvoru s Hrvati. Primerjava je zanimiva predvsem kot primer razmeroma novih tokov, sicer pa je opozorilo na težave, ki jih raziskavi takih običajev stavlja pomanjkanje primerjalnega gradiva. — Gaetano Perusini, Videm {Sopravvivenze e modificazioni di usi e tradizioni popolari nelle valli dell'Isonzo dal '500 ad oggi) primerja Nicolettijev opis Tolmincev s tem, kar je sicer znanega o podobnih običajih bližnjih »furlanskh« Slovencev, čemur priključuje Milko Matičetov še primerjavo z drugimi Slovenci. Dodali bi predvsem opozorilo na borbo za pravice {k čemur bi razen uporov lahko primerjali tudi nekaj splošnih potez, ki jih v tej zvezi omenja Vab rasor) in posebej na pomen živine in naklonitev sorodstva (dari) v ženitno-imovinskem pravu. O tem sem v SE Vl/VlI navedel nekaj gradiva, ki kaže na posebne slovenske običaje, kakršne navaja tudi Nicoletti. — Običaj, da se lobanja ob prekopu groba ekshumira, popiše in poslika, je po opisu Ernsta Burgstalierja, Linz {Schadelbeschriftung und — bemalung in den osterrei- chischen Alpenlandern) v Avstriji omejen na nekaj ožjih območij starejše ba- varske kolonizacije, medtem ko se na Koroškem pojavlja ponovni pokop v rtiček zavite lobanje, ki je sicer najbolj razširjen na Balkanskem polotoku. — avidezna lokalna kurioziteta dobiva v tej primerjavi širši pomen. Manj presega vsaj za zdaj okvire lokalne zanimivosti tlakovanje prostorov z živalskimi kostmi, ki ga opaža isti avtor (Die Knochefussboden in Oberosterreich) za kraje južno od Linza. — Oskar Moser, Celovec (Stand und Bedeutung der Scheunenfor- schung im Ostalpenraum) ugotavlja, da je raziskava gospodarskih poslopij, po- sebno skednjev, še malo razvita. Skednji-hlevi so po njegovem mnenju skupna značilnost tega prostora s tem, da na zahodu od ločnice Dachstein—Krške Alpe—zahodne Karavanke stoji zgradba vzporedno s pobočjem, vzhodno pa pravokotno nanj. Ob tem postavlja kot problem nadaljnjo razširjenost tega jojava proti jugu, kakor tudi razširjenost očitno starinske vrhhlevne hiše. Ne- catere, posebno velike oblike skednjev-hlevov so po zanimivi avtorjevi domnevi utegnile biti prvotna značilnost tistih fevdalnih dvorov, ki jih listine imenujejo curtes stabulariae. — Omejitev na skednje bo težko jsripomogla do polnih re- zultatov; proizvajalne posebnosti so premalo upoštevane in slovenska literatura žal popolnoma puščena vnemar, toda v bistvu so izvajanja dragocena. — Kot uvod h skioptičnemu predavanju je bil zasnovan spis Roberta Wildhaber ja, Basel, o Graubundenu (Volkskultur in Graubiinden). Osnovna misel: zaporedna kolonizacija različnih ljudstev in sploh usedanje zaporednih kulturnih plasti je ustvarilo v tej deželi svojevrstno kulturno celoto. Osnovna avtorjeva razlaga te ljudske kulture je v bistvu — historična, mnogo bolj in uspešneje kot je to sicer običajno. — Pomemben prispevek k primerjalni raziskavi planinskega gospodarstva daje Vilko Novak (Die Stellung des Alpwesens in Slowenien zwischen dem germanischen und romanischen Raume). Osnovno tezo povzema takole: v stvarnem in jezikovnem pogledu prevladujejo romanski vplivi z juga in zahoda, po pravni ureditvi pa so slovenske planine bolj povezane z german- skim prostorom. K osnovnemu prijemu se vprašujem, ali ni morda pojem Ro- manov nekoliko pretog in ali ne bi kazalo dati večjega poudarka tradicijam, ki utegnejo segati še na predrimske staroselce. Vprašanje je tudi, ali pri seda- njem stanju raziskav omejitev na planine dopušča poln prijem živinorejske problematike (kakor jo je na primer, čeprav z nesprejemljivimi rezultati in v drugi zvezi, skušal obdelati Peisker). Težišče Novakovih izvajanj je na skrbno zbrani in pomembni terminologiji, ki je v taki primerjavi dejansko prvo orodje. Morda bi kazalo upoštevati tudi skupinske nazive za živino (čreda, trop, nuta,' kornar, čap). Opozoriti bi bilo nadalje na različne oblike sezonske paše, ki dajejo različne rezultate glede pravne ureditve (razlika med zakupnimi pašniki in pašniki s trajnimi upravičenci). Problemov se postavlja mnogo. Kolikor je moč v kratkem referatu, jih je avtor dobro načel in v okviru zastavljene naloge tudi prišel do rezultatov. V mednarodnem obsegu razširjena primerjava te vrste bi tudi za Slovence lahko nudila nadaljnje možnosti za raziskavo etnografskih 269 Knjižna poročila in ocene momentov v gospodarski, naselitveni in posebej družbeno-pravni zgodovini. — Čeprav obravnava samo po sebi nepomemben, v bistvu baročni kultni običaj, prihaja Sepp Walter, Gradec (Weststeirischer Fronleichnamsschmuck) do nekih zaključkov: območje običaja se ujema s starolavantinskim ozemljem, predvsem pa je zanimiva nakazana zveza med takimi, razmeroma novimi obi- čaji in poganskim čaščenjem studencev. Po širini problemov in po kvaliteti obdelave se prispevki seveda dokaj raz- likujejo, v splošnem ne na škodo slovenskih avtorjev, ki imajo nedvomno že to jrednost, da zaradi jezikovnega znanja obvladujejo lahko mnogo širše območje iterature. Če zaradi te svoje prednosti in ustrezne slabosti svojih inozemskih kolegov le-tem govore in pišejo v kakem drugem jeziku, si za bodoče obetamo, da se bodo začeli tudi z drugih plati — vsaj v znak dobre volje — v zborniku posluževati tudi kakega drugega, ne le lastnega jezika. Sergij Vilfan Alpes orientales [ITI]., Acta tertii conventus de ethnographia Alpium Orientalium tractantis. Desertinae, Helvetia, ab 28. VIII. 1961 ad 2. IX. 1961. Redegit Robert Wildhaber. Basileae 1961. Zbornik, ponatis iz Schweizerisches Archiv fiir Volkskunde 37, prinaša šest referatov s tretjega zborovanja vzhodnoalpskih etnologov v retoromanski vasi Master — Disentis. Dodan mu je urednikov predgovor v nemščini, retoro- manščini, italijanščini in slovenščini, iz katerega izvemo, da je bil eden na- menov tega posvetovanja tudi, seznaniti udeležence z retijsko Švico. Zato je pričujoči zbornik najdrobnejši med dosedanjimi (55 strani besedila)., Zal ni v njem prispevkov o tvarni kulturi, za nas pa je razveseljivo, da jih je kar polovica — slovenska, kar dokazuje z drugimi spisi tega značaja, da smo v zadnjih letih dokaj storili za preučevanje alpske plasti naše ljudske kulture. Doseženi uspehi nam dokazujejo, da se le s takim nadrobnim preučevanjem vedno bolj bližamo neki začasni in relativni zaokroženosti (ki naj nadomešča nedosežno »popolnost«) poznavanja enega izmed območij naše ljudske kulture in njenih prvin. S tem pa prispevamo tudi k spoznanju celotne alpske ljudske kulture, pri čemer smo pogrešali mi in drugi prav naš delež, naše zveze z ostalimi sosednimi deželami. Nujno potrebno je le, da ta raziskavanja pospe- šimo in poglobimo v vseh smereh ter jih razširimo tudi na panonsko in sre- dozemsko območje. Zato pa je med drugim potrebno, da se našim strokovnja- kom, ki imajo o teh vprašanjih kaj povedati, vsestransko omogoči udeležba na takih posvetovanjih. Najobsežnejša je prva razprava Leza U f f e r o pravljicah, pravljičarjih in zbiralcih pravljic v romanski Svici (str. 129—147). Pomembni zbiralec označuje vzroke in pogoje, zaradi katerih je ustno izročilo v retijski Svici tako obilno in živo, in sestavno zbiranje pravljic od 1870 dalje; obširno pa poroča o svojem zbirateljskem delu, začetem 1936 na pobudo ziiriškega romanista Jakoba Juda. Po oznaki pripovedujočega vaškega občestva in retijskih pravljičarjev ter njih družbenega pomena posveča avtor tehtne besede motivom in slogu retijskih pravljic. Ivan Grafenauer, naš vneti raziskovalec slovensko-retijskih stikov, je spregovoril na retijskih tleh o »starosadilskem-htonskem zagovoru zoper kačji pik v Svici in Sloveniji« (str. 148—152). Primerja retijski zagovor »Gage-w-Wur- menbis« v zapisu M. Sooderja, švabski zagovor zoper sušenje kakega telesnega dela ali sušico in dva staronemška zagovora s slovenskim zagovorom »Zoper navadno oteklino« (Štrekelj, SNP III, št. 5174), ki je po Grafenauerju (Narodo- pisje Slovencev II, 27), »kolikor doslej vemo, najstarejše slovensko pesemsko besedilo«. Na koncu navaja avtor tudi zagovor zoper oteklino iz Ziljske doline. Niko Kuret obravnava »Božični čok pri Slovencih« (str. 153—159), o ka- terem obeta obširno študijo. Dopolnjuje Valvasorjevo poročilo o zažiganju panja v sev. Istri in tržaški okolici s podatki iz drugih krajev pri nas in v 270 knjižna poročila in ocene sosednih deželah, kar je prikazal tudi na karti, analizira prvine tega dejanja in njih pomen. Milko Matičetov primerja slovenski zagovor iz Tera zoper meglo s švi- carskimi, posebno z retoromanskega ozemlja (str. 160—163). Znan pa je tudi v Brkinih in v hrvaški Istri. Podobnosti so presenetljive in dokazujejo, da so tudi na teh doslej dokaj zanemarjenih področjih, kjer se je ohrando malo izročila, skupne indoevropske, morda tudi vlaške prvine, ohranjene v alpskem svetu. Elfriede Grabner obravnava v razpravi K raziskovanju ljudskega zdra- vilstva v Vzhodnih Alpah (str. 164—179) področje, ki je imelo v gorskem okolju in na križišču raznih kultur vselej mnogo pogojev za močan razvoj. Po očrtu zgodovine te panoge glede na obravnavano ozemlje se ustavlja avtorica ob ljudskih bolezenskih predstavah in pri oznaki »nix< za Unguentum Zinci. Evel Gasparini je povezal ekskurzijo na drugem posvetovanju s tretjim zborovanjem v članku Le betulle di Eibiswald (str. 180—184), v katerem pri- merja cvetlične preproge, ki jih delajo na Telovo po vaških poteh v južno- štajerski vasi, s podobnimi šegami pri raznih slovanskih narodih. Skuša pa dati tem šegam širši etnološki okvir. V zborniku pogrešamo kaj več spisov o romanski Reciji, ki so jo kajpak že dokaj raziskova i, vendar pa se je to delo zadnji čas ustavilo. Tudi članki v pričujočem zborniku opozarjajo, da je z vidika primerjalne evropske etnologije raziskavanje te dežele, ki hrani toliko starin, še vedno zelo pomembno. Drugo, kar nam nalaga ta zbornik, pa je opomin, da se moramo Slovenci temeljito pripraviti na prihodnje posvetovanje, ki bo verjetno — sledeč vrst- nemu redu — med Furiant, s študijami o naših stikih z njihovo kulturo. In če bo začet krog znova v Ljubljani, bo treba storiti še več. ako želimo, da bodo uspehi vedno boljši. ^.^^^ Indijanske pravljice. Izbral in prevedel Albert Širok. Založila Mladinska knjiga, Ljubljana 1961; 184 strani, 8". Knjiga je izšla v zbirki »Zlata ptica«, v kateri so že doslej izšle pravljice raznih narodov. Pravljice v tej knjigi so zajete iz tradicije Indijancev severne in južne Amerike. Ob zaključku knjige najdemo zbirko opomb k posameznim tekstom in zelo skromen očrt oziroma vrednotenje folklore ameriških Indijancev. Knjiga je izšla v prav prikupni obliki po načrtih ing. arli. Branka Simčiča. Celotna zbirka »Zlata ptica« nedvomno predstavlja pomemben prispevek k naši literaturi o folklori drugih narodov. Vendar se mi v zvezi s tukaj citi- rano knjigo javljajo določeni pomisleki, ki jih želim na tem mestu navesti. Predvsem se mi zdi, da je odprto vprašanje, komu je knjiga pravzaprav na- menjena: ali je takšna zbirka pravljic res namenjena samo za mladino, ali pa ima še važnejše naloge. Če je knjiga namenjena samo za mladino, potem bi njena oblika in vsebina lahko bila temu namenu še bolj prilagojena (obseg knjige, ilustracije, tisk, itd). Vendar bi bil v tem slučaju izločen širok krog odraslih bralcev, katere folklora drugih narodov zanima iz čisto kulturnih raz- logov. Publikacije pravljic dandanes niso navadno namenjene samo otrokom, temveč imajo tudi vrsto drugih ciljev, ki dobivajo vedno bolj prevladujočo vlogo. S tega stališče pa tukaj obravnavano delo v splošnem ne zadovoljuje. Predvsem bode v oči, da Albert Širok, ki je te pravljice po navedbi v knjigi sam izbral, nikjer ne navaja vira oziroma virov, iz katerih je te tekste črpal. Mislim, da je s tem zagrešil enega izmed najbolj grobih prekrškov prevajalcev, za katerega nosi odgovornost tudi založba sama. Če gre za izbor iz originalnih virov, bi bilo tudi nujno potrebno, da se v opombah k vsakemu tekstu navede vsaj deloma zgodovina dotičnega teksta. Tako na primer pri povesti »Pusto- lovščina z ribo velikanko« (str. 21), znani algonkinski pravljici, da jo je publi- ciral Henry R. Schoolcraft v svojem delu Algic Researches' in da jo je potem ' Henry R. Schoolcraft, Algic Researches, New York 1839, str. 144. 271 Knjižna poročila in ocene uporabil kot poseben motiv Longfellow v osmem spevu epa Hiawatha. V opom- bah bi bilo mesta ne samo za takšno tekstno zgodovino, ampak bi pri boljši ediciji eventualno bil naveden folklorni motiv sam in možna poglobljena inter- pretacija motiva. Namesto tega pa najdemo v opombah tu citirane knjige skoro izključno razlage, katerih vsebina nikdar ne presega duševnega nivoja deset- letnega otroka: tako pri povesti »Pustolovec Kiviok«, kjer je v tekstu najpreje govora o »morskih ušeh«, nakar sledi razlaga, da je tu »mišljena najbrž posebna vrsta drobnih rakcev«. Takih opomb bi lahko navedel še celo vrsto. Zaključna študija o indijanskih pravljicah (str. 180—181), ki jo je napisal prevajalec sam, je bežen in površen prikaz folklore ameriških Indijancev. Avtor zbirke bi lahko povedal tu marsikaj zanimivega in poučnega, pa je to priložnost pustil praktično neizkoriščeno. Ob tej priliki bi med drugim lahko storil tudi zelo koristno delo, da bi podal vsaj kratek prikaz poznavanja folklore Indi- jancev pri Slovencih, saj pri nas poznamo indijansko folkloro že več kot sto let, odkar je, leta 1837, izš a Baragova knjiga Popis navad in zaderžanja Indi- janov Polnočne Amerike. Indijanska folklora je bila pri nas tako znana, da najdemo celo na panjskih končnicah prizore iz življenja ameriških Indijancev.^ Navedel bi lahko tudi vrsto novejših slovenskih študij, ki omenjajo ali celo obširneje obravnavajo folkloro ameriških Indijancev. Kot zaključek moremo reči, da je sam izbor tekstov sicer dober, da pa celotna zbirka ne zadovoljuje. V manjše napake, kot je prevod imena Blackfeet Indians s Crnokožci, se tu ne bi spuščal. Delo samo je sicer koristen prispevek na našem knjižnem trgu, vendar pa predstavlja istočasno tudi zamujeno priliko, kakršne bi si mi Slovenci pri naših omejenih publicističnih možnostih v tej obliki raje ne privoščili. -, n, ., ' Janez Stanonik Drobnjakovic Borivoje, Etnologija naroda Jugoslavije. Prvi deo. Beo- grad 1960. Naučna knjiga, 8«, 261 str. Pokojni profesor etnologije na beograjski univerzi B. Drobnjakovič je za T. Đorđevićem in J. Erdeljanovičem pripravil tretji učbenik za slušatelje etno- logije in zlasti izpopolnil Erdeljanovićevega, ki je bil za področje Južnih Slo- vanov preozek. Drobnjakovič je novi učbenik razdelil v dva dela; drugega je namenil materialni in duhovni kulturi Jugoslovanov, tako da obsega pričujoči prvi del splošno jugoslovansko etnološko podobo in vsebuje razvoj etnološke znanosti pri Jugoslovanih, prebivalstvo sedanje Jugoslavije pred naselitvijo Slovanov na Balkanski polotok, oris kulture Slovanov v njihovi pradomovini, preseljevanje Slovanov iz pradomovine v Srednje Podonavje in na Balkanski polotok, meje, število in narodnostno stanje prebivalstva sedanje Jugoslavije, etnično preteklost Jugoslovanov, njihova etnična imena, antropološke lastnosti, načine sporazumevanja in pisanje, ljudske običaje in praznoverje. Drobnjakovićev prvi del učbenika etnologije jugoslovanskih narodov ima splošni značaj, s katerim sledi zlasti Niederlu in novejšim ruskim pisateljem od Deržavina do Udaljcova. V ospredju običajev pa stoji področje osrednje in vzhodne Jugoslavije, se pravi področje kulturne gravitacije Beograda, tako da stoji zahod — razen Dalmacije — v ozadju, kar je zlasti očitno pri vrednotenju etnološkega dela Ljubljane, ko ni upoštevano n. pr. delo Slovenske akademije znanosti in umetnosti z njenim inštitutom za slovensko narodopisje, ali v Zagrebu, kjer je izostal klasični zbiratelj etnološkega gradiva in ustanovitelj etnografskega muzeja S. Berger, ali v Ptuju, kjer Drobnjakovič še vzdržuje tezo o staroslovenskem svetišču. Nejasno tudi izstopa iz prvega dela razlika med kulturo starih Slovanov v pradomovini in pa v novi, saj je gotovo zelo važen vpliv antično kultiviranega starejšega prebivalstva na nove prišleke in pa ^ Gorazd Makarovič, Poslikane panjske končnice, Ljubljana 1962, str. 110—111. 272 Knjižna poročila in ocene splošna ljudska kultura ter kultura višjih, zlasti tevdaliziranih slovanskih druž- benih plasti, ki se obravnavajo kot etnološke prvine. Daljnosežno je n. pr. izvajanje iz občeslovanskega izraza gnoj, da so stari Slovani že gnojili svoja polja z živalskimi iztrebki, nejasna je omemba reke Štire na Severnem Štajer- skem ali plemena Suzelcev na Južnem Štajerskem. Rekonstrukcija zgodnje- srednjeveške slovanske hiše M. Garašanina in J. Kovačevića s štirikapno streho je najmanj problematična, ker do danes še ni nikjer dokumentirana; gibljive iistinsko dokazane hiše Slovencev pri Kremsmtinstru pa manjkajo. Podcenjujejo se mongoloidni antropološki elementi, ker so upoštevani le v Povardarju, Juž- nem Pomoravju in Šopluku, ne pa tudi v Srednjem Podonavju, kjer so n. pr. v Podravju ali Pomurju mnogokje očitni. Med simboličnimi znaki manjkajo gotovo važni mejniki. Najvišje se je Drobnjaković povzpel z običaji, ki jih pojmuje za ljudski družbeni zakon in kot takega posrečeno vzporeja z družbeno pomembnostjo konfesije, kjer je prišel v nasprotje zlasti s krščanstvom in se z njim razvijal ali tudi ohranjeval. Običaji so predstavljeni v sestavu rodbin- skega življenja od pozdrava in rojstva pa do poroke in pogreba ob smrti, v sklopu domačega življenja v hiši ter pri delu za družino, nadalje v letnih obi- čajih skupaj s konfesionalnimi in končno kot pravi osrednji ljudski običaji, ki vključujejo tudi zadruge. Posebno mesto zavzema krstna slava, zaključuje pa prvi del učbenika poglavje o praznoverju z animizmom, moro, vilami in čarovništvom, pojmovanjem o duši in posmrtnem življenju, volkodlakih, vero- vanju in bajanjih. Drobnjaković je imel pri pripravljanju učbenika težko delo zaradi razdrob- ljenih virov in njihove samo delne preglednosti. Zaradi tega je zajel samo najbližje in najbolj dosegljive ter pripravil učbenik prav samo za beograjsko univerzo, ker ni enakomerno zajel vseh področij Jugoslavije. Tudi so odtisi slik slabi, nekateri celo zelo slabi in tisk je povprečen. Precejšnja slabost učbe- nika je pomanjkanje njegove kartografske opreme, ki popolnoma manjka, a je nujno pedagoško in znanstveno dopolnilo vsakega in tako tudi visokošolskega Franjo Baš Seljačke obiteljske zadruge. I. Izvorna građa za 19. i 20. stoljeće. Publika- cije etnološkog zavoda filozofskog fakulteta sveučilišta u Zagrebu. 3, 8", 45 str. Rodbinske zadruge so važen vir za rodbinsko pravo, ki je etnosociološko ure- jalo gospodarstvo zlasti s poljedelstvom in živinorejo v patriarhalnih kulturah na vsem evropskem Jugovzhodu in z njimi tudi Južnih Slovanov. Zaradi tega je razumljivo, da je literatura o rodbinskih zadrugah zelo stara in številna, saj je bila zadruga in z njo povezana vprašanja pogosta naloga, s katero so univerze v Srednji Evropi še pred temeljnimi študijami zlasti B. Bogišića dobile vpogled v nadrobno zadružno podobo preko jugoslovanskih visokošolcev z njihovimi diplomskimi deli ali disertacijami. Izročilu srednje-evropskih univerz je sledilo tudi vseučilišče v Zagrebu, ko je smotrno začelo 1928 v tedanjem Etnološkem seminarju popisovati še žive zadruge z njihovim sestavom, številom in odnosi članov, imovino, gospodarjenjem, porabo, delitvijo dela, zadružniškim redom itd. Danes nadaljuje delo etnološkega seminarja etnološki zavod filozofske fakultete univerze v Zagrebu z izdajanjem izvirnega gradiva o zadrugah 19. in 20. stoletja, kar ga je do danes zbral. Prvi ustrezni zvezek je uredil M. Gavazzi in obravnava posamezne zadruge pod Troglavom (Duvnjak-Pilipčević), v Liki (Ivčević-Heči- movič). Vučjaku pri Karlovcu (Veliki Lucijanići), Ruškovcu pri Bjelovaru (Dra- gančan) in v okolici Brčkega (v vasi Vidovice). Raziskovalci (Fr. Nemec, M. Hečinovič-Sesulja, Vj. Jurmič, M. Matošin, St. Janjić) podajajo zadruge z imovino, se pravi s stavbami in opremo, zemljo in živino, gospodarjenjem, dolžnostmi zadružnih članov od starešine do tujeev, dnevni red življenja poedincev, delitev zadruge in z razlago v opombah, tako da podajajo opisi smotrno spomeniško inventarizacijo zadrug. 18 Slovenski etnograf 273 Knjižna poročila in ocene Smotrno izdelana inventarizacija zadrug ima širši pomen od samega rod- binskega prava. Opozarjam le na gnojenje s potujočimi stajami, na vršenje žita ali ogrebanje divjih čebel v Liki, na peč kot samostojno stavbo izven zadružnega dvora, na prašenje orne zemlje ter vsakoletno sejanje lanu ali na delitev posesti po moških glavah v Dragančanu ali na obveznosti zadruge do bega v Bosni; to in podobno predstavlja gradivo, ki bo koristilo vsakomur, kdor preučuje našega človeka, od etnografa do sociologa in zgodovinarja kmetijstva. Franjo Baš Glasnik zemaljskog muzeja ' u Sarajevu. Etnologija. Nova serija, sveska XV-XVI. Sarajevo 1961. Odgovorni urednik spiro Kulišič. 4», 356 str. Etnografski oddelek deželnega muzeja v Sarajevu je v letih 1957 do 1959 načrtno raziskoval Livanjsko polje & posebnim pogledom na izvir prebivalstva, njegovo gospodarstvo ter materialno in duhovno kulturo. Uspehe raziskovanj je ponazoril v muzejski razstavi »Življenje in kultura Livanjskega polja«, širši javnosti pa je posredoval podobo o njem v posebnem zvezku vsestransko pomembnega glasila o sarajevskem znanstvenem delu. V njem je Š. Kulišič pokazal zaključke celotnega raziskovanja, ki so ga posamezni raziskovalci nadrobno opredelili z geografskim in zgodovinskim pregledom ter izvirom pre- bivalstva (M. Petrić), ljudskim govorom (Dj. Čustovič), gospodarstvom (Cv. Dj. Popović), naselji in stavbarstvom (D. Drljača), nošo (Z. Čulič), zadrugo (N. Pav- kovič), ženitovanjskimi in božičnimi običaji ter maskiranimi obhodi (R. Kajma- ković), družabnimi igrami in zabavami (M. Obradovič), narodnimi pravljicami (V. Palavestra) ter narodnimi pesmimi (Lj. Simič). Pregled vseh dognanj je pokazal, da so se osnovne etnične grupe, to so ikavska in ijekavska, razvile na Livaniskem polju že v srednjem veku, da pa se je ta razvoj končal v turškem času. Bistvene poteze prebivalstva Livanjskega polja so opredeljene z mejami narečij in po vsej verjetnosti je hrvatsko, srbsko in muslimansko prebivalstvo v predturškem času pripadalo eni širši etnični enoti; srbsko ijekavsko prebivalstvo se je razvijalo kot del ijekavske govorice z novejšo akcentuacijo, ki se je v zahodno Bosno širila zlasti pod turško vlado; vzporedno pa je srednjeveška ikavska skupina, iz katere je pozneje nastalo hrvatsko, srbsko in muslimansko ikavsko prebivalstvo, nastala iz prvot- nega amalgama hrvatskega, srbskega in vlaškega prebivalstva. Nakazane ugo- tovitve izvajajo raziskovalci iz zgodovinskih virov, jezikovnih pojavov ter vsebine materialne in duhovne kulture, da z njimi osvetlijo etnično oblikovanje livanjskopoljskega prebivalstva. Ob pomanjkanju sodelavcev je moralo izpasti raziskovanje prehrane, prometa, ljudske medicine, verovanja in glasbe ter so se raziskovanja omejila na podeželje izven mesta Livna. Izvršena dela so v sploš- nem pokazala, da so jezik in tradicionalne kulture ohranile sledove srednje- veških etničnih formacij in s tem tudi osvetlila oblikovanje sedanjih narodov v Bosni in Hercegovini, v čemer vidi deželni muzej v Sarajevu temeljno nalogo etnologov v Bosni in Hercegovini. Zvezek zaključuje poročilo o delu etnografskega oddelka sarajevskega deželnega muzeja. P^^^.^ g^. Vasil Hadžimanov, Makedonski borbeni narodni pesni. »Kočo Racin«, Skopje 1960; 127 str. not in teksta. Prikupna zbirka 107 melodij in ustreznih tekstov je bila zapisana med leti 1955 in 1959 na svadbah, slavah, proščenjih in festivalih po raznih krajih Makedonije, ponajveč iz okolice Skopja, Tikveša, Gevgelije itd. Osrednja tema ' vseh teh pesmi je »borbata na Makedonija za sloboda i socialna pravda«. Pesmi so razporejene kronološko v tri oddelke: 274 Knjižna poročila in ocene Prvo skupino sestavlja 56 pesmi iz časa pred llindensko vstajo proti Tur- kom leta 1905. Med njimi so aramijske razbojniške, hajduške četniške in sej- menske bojevniške pesmi, pa tudi pesmi neorganiziranih komitov, ki so jih vodili pogosto danes že neznani junaki. Druga skupina obsega 41 pesmi iz dobe ob in po llindenski vstaji. V njih najpogosteje nastopa sloviti revolucionarni junak Goce Delcev in njegovi sodelavci in somišljeniki revolucionarji Nikola Karev, Jane Sandanski, Damjan Gruev in drugi ter številni vojvode in borci. Med temi pesmimi je tudi po Slo- venskem znana »Bolen mi leži Mile pop-Ordanov ...« Tretja skupina vsebuje 50 pesmi iz narodno osvobodilne vojne, tako ime- novane partizanske pesmi. Osrednja osebnost teh pesmi je narodni heroj Jugo- slavije maršal Josip Broz Tito. Poleg njega pa nastopajo tudi številni drugi narodni heroji, borci in aktivisti. Med temi pesmimi je tudi splošno znana »Site Makedonci na nože sme pak...«, ki je varianta k slovenski partizanski »Slo- venci kremeniti, le stopimo v korak ...«. Po Slovenskem je znana tudi pesem »A bre, Makedonce, kade se spremaš? ...«, medtem ko je »Zbogum, majko, zbo- gum, libe...« melodijska varianta starejše slovenske ljudske pesmi. Vsaki pesmi so dodani podatki o času in kraju zapisa, imena pevcev, po- nekod pa tudi pojasnila o značaju pesmi, o junakih in o manj znanih besedah. Teksti kažejo v vseh treh skupinah ponekod nekaj podobnega v metriki. Poleg nekaj 6-ercev (oziroma 12-ercev) se pojavlja večje število padajočih četverostopnih 8-ercev in zlasti trostopnih 8-ercev (8 = 525), ki prevladujejo v prvi skupini. Prav tako so stalno zastopani 10-erci, manj 4/6, a bolj 5/5. V pes- mih druge in zlasti tretje skupine je vedno več heterometričnih primerov. Poleg izosilabičnosti, ki prevladuje, je tudi več heterosilabičnih primerov. Vendar v ustreznih melodijskih zapisih ni označeno, kako je treba izvajati heterosila- bične tekste. K vsem tekstom so bile zapisane enoglasno tudi ustrezne melodije, ki so bile za objavo prirejene večinoma v razsegu od c* do d^ za mladinsko petje. Verjetno se je glede na to zapisovalec po večini omejil le na take melodijske okraske, ki se kvantitativno določno vključujejo v ritem posamezne melodije. Le redko so namreč označeni tudi drobni okrasni toni. pa čeprav so tudi ti tako značilni za makedonsko folkloro. Prav tako bi bila potrebna določnejša ozna- čitev tempa. V »Pogovoru« in francoskem povzetku je avtor poskusil dati kratko mu- zično analizo obtavljenih melodij tako, da je deloma v odstotkih prikazal: 1. različne takte, 2. tonske vrste, 5. »hemiolno asimetrijo«, 4. strukture melodij- skih form. 5. ambitus melodij, 6. stopnje finalnih in konfinalnih tonov ter 7. število taktov v posameznih melodijah. Navedeni postopek v analizi kaže na stopnio niene ustreznosti oziroma na možnost njene praktične uporabe. Navzlic navedenim pripombam bo mogla izvirna in interesantna zbirka makedonskih ljudskih pesmi rabiti kot primerjalno gradivo za raziskavanie. še bolj pa v vsakdanji muzični praksi. Radoslav Hrovatin Wolfgang Jacobeit, Schafhaltung und Schiifer in Zentraleuropa bis zum Beginn des 20. Jahrhunderts. — Veroffentlichungen des Instituts fiir deutsche Volkskunde — Deutsche Akademie der Wissenschaften zu Berlin. — Berlin (Akademie-Verlag), 1961. — XV + 604 str., 56 si. (DM 57). Ovo veliko djelo ima zapravo dva okvira: Jedno je srednja Evropa (u prvom redu njemačke zemlje), a drugo mnogo širi prostor naokolo, pače sve do granica Azije i sjeverne Afrike. Polazna je tačka i središte studija dr. Jaco- beita, asistenta pri Institut fiir deutsche Volkskunde akademije nauka u Berlinu, već odavno srednja Evropa i autor je ovdje u najvećoj mogućoj mjeri zahvatio sve, što se tiče ovčarstva i ovčara na tom prostoru, koliko se može suditi po mnogobrojnoj literaturi, mnoštvu historijskih izvora, ikonografskoj 18* 275 Knjižna poročila in ocene gradi idr., u nizu poglavlja: A. Ovčarstvo (držanje ovaca) — Od držanja ovaca do uzgoja ovaca — Oblici ovčarskoga gospodarstva (Pokretno ovčarstvo — Stacionarno ovčarstvo) — B. Ovčar — Tipovi ovčara — »Nečasni« ovčar — Od ovčarske »bratovštine« do ovčarskoga udruženja — Ovčarske svečanosti — !Ovčar u seoskoj zajednici ¦— Oruđe ovčara — Ovčarska odječa — Dodaci (do- kumenti). — Knjigu zaključuje preko 50 stranica citirane literature, stvarni indeks i niz vrlo instruktivnih ilustracija. Kako se vidi, autor nije zanemario nijednu stranu života i specifičnosti u kulturi ovčara srednje Evrope. Iscrpnost, napose u glavnim poglavljima djela, zajedno s kritičnošću, kojom postupa s izvorima, dopušta, da se njegova obradba ove materije uzme kao posljednja riječ o toj temi. Kako nijedan ovakav rad nije zapravo nigda završen, naći će se i tu bez sumnje naknadno po koja dopuna, no jedva se može predviđati, da bi se tim u suštini što pro- mijenilo od autorovih rezultata odnosno u općoj slici ovčarstva i ovčara u srednjoj Evropi, kako ju je ovdje dao. Iz širega okvira ovoga djela posebno nas može zanimati poglavlje o Balkanu (s Karpatima — s. 90^—98). Premda se autor donekle ograđuje s obzirom na svoje ograničeno poznavanje stočarstva na Balkanu, osnovne su činjenice ispravno uočene i prikazane (izuzevši ono, što je niže rečeno o vrstama pokretnoga stočarstva, kojega ima na Balkanu ne- koliko oblika). Svoj prikaz izvodi na osnovi dosadašnjih poznatih mu radova 0 balkanskom stočarstvu Hoega, Smiljanića. Dedijera pa A. Maisa (u neob- javljenoj disertaciji »Die serbokroatischen Ziehbauern«). Upotpuniti bi se to moglo nizom izdanja i većih ili značajnijih priloga, kojih se ne nalazi na- vedenih ni u tekstu ni u popisu literature. Od tih se mogu ovdje zabilježiti (na neslavenskim jezicima) Arpada D e g e n a : Alp- und Weidewirtschaft im Velebitgebirge. Hannover 1914., J. C vi j i ća: La Péninsule balkanique. Pa- ris 1918., M. Konig-Reis — Lj. Topati: Hirtenbecher und Wetzsteinkumpfe in Kroatien. Volkwerk (Leipzig) 1942. (da se ne bilježi dosta obilna literatura ove vrste na drugim jezicima). Popis literature kao da je inače gotovo preobilan (ili preširoka okvira tim, što se navode djela i prilozi, koji tek kojom pojedi- nošću ili u dalekoj vezi s materijom djela mogu nešto pridonijeti) osim što je, protivno tome, primjetno (ako i razumljivo) odsustvo ma kojega rada na slavenskim jezicima, osim judnoga izuzetka; mogu se dodatno navesti radovi kao J. Granlunda: Pâturage et communautés de pacage dans un village des Alpes françaises. Folkliv XIX-XX (1955—56), M. Eisena: Karjane (Der Hirt). Eesti rahva muuseumi Aastaraamat I (1924) i drugi neki. Tako se u ovim širim prostornim okvirima, koji autoru služe kao etnološki i kulttirno-historijski opravdano proširenje srednjeevropskog prostora, da taj ne ostane izoliran i ni s čim nepovezan, primjećuje nešto praznina. Sasvim je razumljivo, da će kraj svega pozitivnoga u ovom djelu ostati po koja pojedinost da se još izvede na čistac. Takva bi n. pr. bila klasifikacija oblika stočarstva (odnosno ovčarstva), kako je autor postavlja u skladu s klasifikacijom Boescha (iz 1951.). Kako je manje više kod svake klasifikacije pojava kulture, koje su gotovo kao živ organizam promjenjljive pa se teško podvrgavaju strogim kalupima klasifikacija, tako ne će moći ni ova posve zadovoljiti, jer ne vodi računa o jednom obliku transhumancije, koji opstoji upravo i kod nas. U shemi oblika stočarstva, ilustriranoj i shematskim crtežem (na str. 122), prema kojoj se stočarstvo vrsta u »nomadsko«, »transhumantno« 1 »stacionarno« (čemu približno odgovara naš izraz »stajsko«), »transhumancija« se označuje kao prelaženje pastira sa stokom iz nizinskih sela na više planinske pašnjake tokom ljeta s tim, da iz istih svojih stalnih naselja isti pastiri zimi silaze u župne krajeve sa stokom. Tako se stvar prikazuje kao da je stoka zapravo gotovo čitavu godinu izvan samoga sela (u kome se inače odvija sav ostali gospodarski život, napose i gojenje bilja). Protivno tome, izrazom »alpsko gospodarstvo« (»Alpwirtschaft«) se označuje izgonjenje stoke iz sela u nižim zonama na visoke planinske pašnjake tokom ljeta i vraćanje ujesen u sama sela. 2?6 Knjižna poročila in ocene Postoji međutim i druga varijanta ovoga tipa stočarenja: pastiri sa stadima iz svojih stalnih planinskih naselja silaze zimi u župne krajeve, gdje za stoku ima zimske paše {kod nas n. pr. po jadranskom primorju, u panonskim nizi- nama — kamo se zimi spuštaju stada s pastirima iz Bosne, Hercegovine pa i daljih krajeva izazivajući i dandanas još sporove i akutne zadatke njihova rješavanja, kako je poznato) da se u proljeće vrate u svoja sela i tamo na dohvat blizih planinskih pašnjaka provedu ostali dio godine do novoga silaska u župe. Očito je, da je to samo varijanta prema predidućem obliku »alpskoga gospodarstva«. Prema tome dosljedno bi bilo ili postaviti to oboje kao dvije varijante »alpskoga gospodarstva« ili oboje nazvati »transhumancijom« kao što je to već uvelike uobičajeno u dijelu stručne literature ove vrste (kako je n. pr. i u gore citiranom djelu J. Cvijića za Balkanski poluotok). U tom bi slučaju oblik, nazivan ovdje »transhumancija«, sa obje pašne kampanje, ljetnom i zimskom, izvan sela, bilo potrebno nazvati kako drukčije — ili sve troje obuhvatiti kao »transhumanciju« u tri oblika. To međutim ne dira u bitnost ovoga ozbiljnog djela, koje se može označiti kao fundamentalnoga značenja uzevši u obzir i svestrano obrađenu njegovu jezgru za srednju Evropu kao i uvelike korisno sve drugo, što je ovdje u sintezi dano za ostalu Evropu (i izvan nje). ^ Gavazzi Viehzucht und Hirtenleben in Ostmitteleuropa. Ethnographische Studien. Unter Mitwirkung von Marta Belényesy und Béla Gunđa redigiert von Lasizló Foldes. Akadémiai kiadó. Budapest 1961, str. 699. Zadnje čase izdajajo na Madžarskem pogosto zbornike mednarodnega zna- čaja tudi v naši stroki. Pričujoča zajetna knjiga prinaša 19 razprav o različnih vprašanjih živinoreje in pastirstva na Madžarskem, Poljskem, v Bolgariji, Romuniji, Ukrajini, na Češkem (žal brez Slovaške) in v Sloveniji. Madžarska kot nekdanja pastirska in še danes močno živinorejska dežela je primerno izhodišče za študije te vrste, saj se dotika in veže z živinorejo vseh omenjenih dežel in narodov. Uredništvo je želelo podati »prvi korak k sintezi« o teh vpra- šanjih tvarne kulture, kot nekako vzporedno delo za srednjo in južno vzhodno Evropo ob Frćidinovo knjigo Zentraleuropas Alpwirtschaft (1941), čeprav podaja pričujoči zbornik preglede o celotni živinoreji. Kako nujno in nadvse koristno je tako delo, nam pokaže seznani literature k posameznim razpravam, ki je pisana v različnih, vobče težko dostopnih jezikih in je raztresena v premnogih publi- kacijah. Prepriča pa nas o izrednem pomenu takega dela tudi gradivo samo, saj nudi na enem mestu strnjen pregled — obilno ilustriran — raznih vprašanj živinoreje, s čimer je omogočeno nadaljevanje takih raziskavanj, ki morajo upoštevati tudi stanje pri drugih narodih itd. Studij tega zbornika nudi jasen vpogled v tesno povezavo teh in še drugih, tu ne obravnavanih narodov ¦— žal večji del Jugoslavije v njem ni zastopan —, pa tudi v povezavo posameznih področij ljudske kulture. Spričo velikega števda razprav in vprašanj, ki jih obravnavajo, seve ni moč vseh obravnavati, samo naštevati pa jih nima pomena. Zato bomo celotno delo samo označili in opozorili na nekatere prispevke v njem. Sourednik B. Gund g (Debrecen) opozarja — za uvodom glavnega urednika L. Foldesa (Etnografr ^j^j muzej v Budimpešti) — v sestavku Dognanja, problemi, naloge na razvoj ' .^2. iskavanja živinoreje pri Madžarih, ki jih je vodilo tudi v Karpate, kjer r ^ jim pridružili slovaški, češki, poljski in romunski raziskovalci. To poc'^j-Q^jg obravnavajo v tem zborniku razprave o pastirskih selitvah v severnih Kr^jp^^jjj od 14.—20. stoletja (K. Dobrowolski, Krakow), o ovčarstvu bolgarskih ^Karaka- čanov (W. Marinov), o pastirstvu v poljskih Karpatih (B. Kopczyiiska-Jr j^oj-gj^^j^ planšarstvu v romunskih južnih Karpatih (1. Vladutiu) in več ujadžarskih avtorjev o sedmograški živinoreji. Vpogled v najnovejša raziskavanj-^jj^fadžarov , nudi razprava M. Belényesy o živinoreji in pastirstvu na Madžarskem v 14. in 277 Knjižna poročila in ocene 15. stoletju. Več razprav je posvečenih pastirstvu madžarskega Alfolda, ki je ohranilo mnogo vzhodnih prvin in je zato važen vir za študij polnomadskih ter drugih oblik. Pregled živinoreje v Sloveniji »vodi k drugim tipskim območ- jem, je vezni člen med živinorejo v prej obravnavanih območjih in med Alpami ter sredozemskim prostorom« (iz urednikovega uvoda, str. VII). Seznam strokovnih izrazov, sestavljen po jezikih, po svoje izpričuje, kako so prvine v živinoreji obravnavanih območij med seboj povezane in kakšne široke vidike nudijo za raziskavanje vseh vrst. Za to bo dalo prav pričujoče delo povsod nove pobude, saj jih bo tudi v veliki meri olajšalo. Vilko Novak Edit Pél, Ungarisehe Volksstickerei. Budapest 1961, str. 134. Pomembna raziskovalka madžarskih noš, ljudske umetnosti in nekih drugih Dodročij ljudske kulture, Edit Fél, je izdala v založbi Corvina zelo lepo oprem- jen, mednarodnemu svetu dostopen pregled madžarskih vezenin. Med 65 strani besedila je razvrščenih dokaj risb in nalepljenih osem barvnih slik. Za bese- dilom pa sledi na finem papirju še 64 slik, tako da je besedilo odlično po- nazorjeno. V prvem poglavju obravnava avtorica vezenine na lanenih tkaninah, pred- vsem na posteljnini (pregrinjala, prevleke za zglavnike) in na delih noše, zlasti ženske. Drugo poglavje je namenjeno luknjičastim vezeninam s ploščatim vbo- dom in to je edina vrsta vezenin, ki jo poznajo vse madžarske etnične skupine. Tudi to uporabljajo predvsem na robovih posteljnih rjuh, prevlek za zglavnike, a .tudi na moških in ženskih srajcah, rutah ter predpasnikih. Vzorci te vrste so stari, izdelovali so jih že pred mnogimi stoletji, toda niso docela izvirni, marveč dokazujejo udeležbo Madžarov pri skupni evropski tehniki od rene- sanse dalje. Zelo stari primerki so ohranjeni tudi v tehniki štetja niti, ki so jo v raznih madžarskih pokrajinah različno prilagajali in razvijali. Značilne stvaritve madžarskega vezenja na lanenih vezeninah vidi avtorica v vzorcih, ki so svobodno zasnovani, ne pa v geometričnih vzorcih. Te vrste delom posveča posebno obširno poglavje, v katerem zasleduje razvoj te tehnike v plemiških vezeninah, v njihovih zvezah z ostalo Evropo in z Vzhodom (Turki). Od plem- stva so jih prevzemali meščani in kmetje. Drugi del razprave je posvečen vezeninam na krznarskih in krojaških delih.. Te so bile zaradi velike razširjenosti raznih vrst kožuhov zelo razvite, nudijo učinkovite vzorce, raziskovalcu pa postavljajo mnogo vprašanj tako iz ljudske obrti kakor s področja noše in ljudske umetnosti. Tudi za nas Južne Slovane so te ugotovitve zelo pomembne zaradi naših stikov z madžarsko nošo v pa- nonskem območju, pa tudi v ostalih območjih bomo našli kaj sorodnega. Tako je posebno poglavje o »szuru« — naši širini (Prekmurje idr.) — grobem suknu, iz katerega so izdelovali plašče. Potem, ko je pisateljica podala še strnjen povzetek, v katerem je nakazala glavna vprašanja iz razvoja madžarskih vezenin posebej v zadnjih dveh sto- letjih, prikazuje v zaključnem poglavju, tiskanem v petitu in opremljenem s številnimi risbami, v nadrobnostih še tehniko vezenja, o čemer v glavnem besedilu ni mogla toliko govoriti, ker slika o tehniki ne bi bila enotna. Madžari so posvečali od nekdaj veliko pozornost tako študiju svojih noš kot vezenin. Dela Istvâna Gyorffyja, Gertrud Palotay in drugih so podala že lepe preglede in nadrobne prikaze nekaterih vprašanj. V peštanskem Etnograf- skem muzeju imajo zbranih 30.000 vezenin, ki so rabile pisateljici pričujočega dela, poleg gradiva v tamkajšnjem Narodnem muzeju in številnih pokrajinskih muzejih ter zasebnih zbirkah. Pričujoče delo moremo vzeti v roke kot zanesljivo strokovno dognanje in obravnavanje ter ga nujno kot koristno uporabljati pri raziskavanju naših noš in vezenin. Vilko Novak 278 Knjižna poročila in ocene Kriza Janos. Az âlomlâtô fiu. Székely népmesék. Izbrala in uredila Ko- vâcs Agnes. Risbe Kató Lukâts. Budapest 1961. Zgodba o nastanku te zbirke je tudi kar pravljična, čeprav docela v slogu civilizacije 20. stoletja, zato jo po uredničinih besedah v eseju o Krizi kratko obnovimo, saj se ponavlja v raznih oblikah povsod. Leta 1949 je vratar v posloDJu Madžarske akademije znanosti opazil, da nosijo delavci, ki so ob- navljali zgradbo, cele košare zaprašenih rokopisov iz kleti in kurijo z njimi kotel, v katerem so topili asfalt. Toda vratar je imel toliko čuta za znanost, ki se goji v isti hiši, da je takoj stekel v rokopisno zbirko Akadeniije in po- vedal svoje dognanje. Takoj so spoznali, da so v kleti med podiranjem sten našli že 65 let izgubljeno rokopisno zapuščino Kisfaludvjeve družbe. (Pravljica ne pove, koliko košar so že pokurili...) Šele z večletnim sušenjem in snaženjem so rešili papirje ter jih uredili. Tedaj so šele spoznali, da je desetina rešenega gradivo o ljudskem pesništvu, ki ga je nabral Janos Kriza. Kriza (erdeljski grškokatoliški škof) je 1863 izdal v Kolozsvdru (Cluj) pod naslovom Vadrozsak (Divje rože) zbirko sékeljskih ljudskih balad in pravljic, ki jih imajo za klasično delo te vrste med Madžari. Štirikrat so jo ponatisnili. Zbiral je s svojimi zaupniki že od 1843. Drugega zvezka ni mogel izdati, rokopis pa je prišel v Akademijo, končno z drugimi rokopisi v njeno klet... Nekaj je pogorelo, nekaj sta uničili prah in plesen. Krizi je pomagalo več zbiralcev. Med njimi sta dva izbrala nekaj dobrih pravljičarjev, za katerimi sta zapisovala pravljice v pristni ljudski obliki. Kriza je celo vračal pravljice, ki so jih neki zapisovalci po svoje prirejali, sposob- nejšim, da so jih še enkrat zapisali v pristni obliki. Zato so pravljice v Krizovi zbirki, čeprav s splošno znanimi motivi, veren izraz in odraz mišljenja ter čustvovanja Székelyev (izg. Sékejev), ene najbolj starinskih, samosvojih etničnih madžarskih skupin, ki živi na Erdeljskem (Sedmograškem). Njihovo ozadje so tamkajšnji snežniki in gozdovi, njihovi junaki govore in mislijo kot tamkajšnji kmetje in pastirji, drvarji. Székelye štejejo med take prebivalce Madžarske, ki imajo odličen čut za lep jezik in najlepše pravljice so bile zapisane prav pri njih. Obravnavano knjigo je uredila in ji napisala spremni članek odlična po- znavalka madžarskih pravljic, Agnes Kovâcs. Knjiga je namenjena otrokom (izdana za mednarodni otroški dan 1961). lepo ilustrirana, vendar pa ohranja vse jezikovne in slogovne značilnosti zapisov, zato ji je dodan tudi slovarček narečnih izrazov. Zavoljo vsega povedanega pa ima splošno znanstveno in slov- stveno vrednost za madžarsko kulturo. Vilko Novak Tóth Jânos. Népi épitészetiink hagyomânyai. Budapest 1961, str. 238. Tóth Jânos, vodja oddelka za varstvo spomenikov v ministrstvu za gradnje, je avtor več spisov, ki se večkrat dotikajo tudi slovenskih pokrajin. Med njimi so posebno: Igy épit a vasi nép (najprej v Vasi szemle 1958—59 v Szombathelyu, ki jo je urejeval naš rojak Avgust Pavel, s katerim je Tóth mnogo sodeloval in popotoval tudi po Prekmurju) ; — A talusi épiiletek fejlódése a nyugati végeken (v Pavlovi reviji DunântuLi szemle 1940) in A magyar falu épitomii- vészete (Szombathely 1945). Medtem ko v prvih dveh spisih obravnava Tóth ljudsko stavbarstvo v Železni županiji in na madžarskem zahodu, ki mu je kot rojaku najbližji, v zadnjem krajšem delu Stavbena umetnost madžarske vasi zajema vso Madžarsko. In to delo je nekak zametek tu obravnavane lepe knjige Izročila našega ljudskega stavbarstva. Naravnost krasotno opremljena knjiga že po zunanjosti odraža avtorjevo veliko ljubezen do snovi in poudarja splošno kulturno ter posebej estetsko vrednost ljudskih stavb. Besedilo je natisnjeno z nežnimi črkami v dveh stolpcih na krednem papirju, podobe pa se prelivajo ACČkrat čez celo stran bodi spodaj ali zgoraj, manjše objemajo besedilo diagonalno, drugod poživljajo tekst drobne 279 Knjižna poročila in ocene risbe, vmes pa je več barviiili tabel s posebno izrazitimi primeri slikovnih mo- tivov. Število 362 podob na 216 straneh dovolj pove, kako obilno in učinkovito je delo ilustrirano. Francoski povzetek približuje delo tudi madžarščine ne- veščim. Naj tu enkrat javno zapišem, da je neogibna škoda ne le za našo stroko, temveč za vse domoznanske vede pri nas, da skoro nihče ne more z nujnim znanjem madžarščine dopolnjevati svojega obzorja bodisi s poznavanjem del, ki so zvezana z nami, bodisi z vzornimi drugimi madžarskimi deli. Ne- umljiva lahkomiselnost naših za to poklicanih ustanov je, da niso storile niti enega koraka z namenom, da bi si zagotovili med znanstvenim naraščanjem v vsaki stroki vsaj po enega poznavalca jezika enega izmed naših sosedov! Kje na svetu (vsaj v Evropi) je še tak kričeč primer?! V uvodu je pisatelj strnil po nekaterih načelnih ugotovitvah o značaju izročila ljudskega stavbarstva razvoj dosedanjega teoretičnega raziskovanja ljudske stanovanjske kulture in stavbarstva na bivšem Ogrskem od Slovaka Matije Béla in Ivana Caploviča (s katerim je sodeloval naš Jožef Košič) preko Huszke, Hermanna do Bâtkyja, Gyorffyja, Cs. Sebesténa in Viskyja. Poleg teh in še drugih so tudi mnogi stavbeniki premerili ter opisovali številne stavbe. Tudi višja stavbnoobrtna šola v Budimpešti je v letih 1918—1923 premerila stavbe v celih pokrajinah. (In pri nas?!) Pri tem delu sodeluje v zadnjih deset- letjih tudi društvo stavbenikov, razne načrtovalne pisarne, po vojni pa vodi to delo — poleg ostalih etnoloških ustanov — omenjeni oddelek za varstvo spomenikov z izrednim uspehom. V drugem delu uvoda podaja avtor sestavni načrt dela. Prvo, najobsežnejše poglavje dela (str. 7—150) podaja kratek zgodovinski razvoj vaških naselij, hiš z njih opremo, gospodarskih in sakralnih stavb. Pri tem pisatelj jedrnato označuje pokrajino, gospodarstvo in družbo, naselitev in podobo naselij — vse ponazorjeno s številnimi tlorisi, slikami ulic, vaških delov — ter razvoj vaških stavb v prvi dobi po naselitvi v današnji domovini, za kar je v zadnjem času arheologija odkrila mnogo gradiva. Posebno skrb posveča avtor že tu umetnostnemu značaju najstarejših stavb ter njih zvezi s stilno umetnostjo. Že v tem poglavju čutimo izrazito gledanje in znanje stavbenika, ki more etnologu pojasniti in zlasti v risbi prikazati marsikaj, kar je le-temu teže do- jemljivo. Tóth pa je tudi dober poznavalec mestnega, stilnega stabarstva ter estet, ki bistro opazuje zveze le-tega z ljudskim stavbarstvom. Tako je >v tem poglavju prav oddelku o stavbarstvu posvetil domala 100 strani in podal v besedi ter podobi lep, živ pregled o estetskih prvinah v madžarskem ljudskem stavbarstvu. To obravnavanje sloni na stvarnih, večinoma datiranih primerih. Zdi se, da je avtor prav v tem delu podal največ lastnega dognanja. Drugi del prikazuje na osnovi dosedanjih raziskovanj razvoj madžarskih hišnih oblik (»tipov«). K Bâtkyjevim petim »tipom«, ki jih je bil ta določil v priročniku A magyarsâg néprajza I na osnovi ureditve kurišča, dodaja Tóth šesti tip. severnovziiodno madžarsko ali gornjepotisko hišo. Posebej nas mora zanimati poglavje »Zahodna madžarska osrednjepodo- navska hiša s sobo s pečjo in (kuhinjsko) pečjo-ognjiščem« (str. 173—187), ki je enaka naši panonski, vzhodnoslovenski hiši. To so hiše v Dunântulu — Prek- donavju, na ozemlju, ki je bilo nekoč delno naseljeno s Slovenci, v pokrajini Orség severno od Prekmurja in Gocsej na vzhodu od njega. Pisatelj je posvetil tudi hišam in drugim stavbam v tej pokrajini precej besedila in podob že v prejšnjih poglavjih, n. pr. str. 71—79, kjer obravnava lesena izrezljana pročelja (svisli) predvsem kot estetsko prvino, na str. 102—128, kjer prikazuje baročne in klasicistične prvine v hodnikih s stebri in okrašenih zidanih pročeljih. Kakor naši avtorji v dosedanjih pregledih o slovenski hiši skoro dosledno ne poznajo teh sosednih madžarskih (in drugih) hiš, ko obravnavajo isto obliko v vzhodni Sloveniji, tako tudi Tóth ne postavlja v zvezi z madžarsko hišo na zahodu vprašanja o enotnem »hišnem območju« ali hišni pokrajini. Sicer navaja 280 Knjižna poročila in ocene M. Maučeca spis o prekmurslcem preklitu in podstenju v CZN 1939, toda porabd ga je le v stavku: »V zahodni madžarski hiši in v stavbarstvu sosednjega slo- venskega ljudstva je nastala iz hišne veže (madž. pitvar iz slovan. pritvor, op. V. N.) v končnem razvoju predsoba« (str. 176). Ker je bila ta oblika hiše že večkrat opisana — saj ima prav Tóth zasluge za njeno natančnejše poznavanje — se avtor ne spušča v njeno celotno označitev, ampak le na osnovi primerov, ki jih sam pozna, poudarja nekatere njene sestavine, pri čemer je slikovno gradivo v ospredju. Tudi v južni madžarski hiši v spodnjem Prekdonavju in v severnovzhodni v gornjem Potisju najdemo posebno v zunanjosti lesenih hiš marsikako sorodno potezo za primerjavo z našo panonsko hišo. V tretjem kratkem poglavju se pisatelj le dotika pogledov na »spremembe v stanovanjski kulturi«, na stilne prevzeme, na dušeslovne motive in zaključuje delo s strnjenim povzetkom o izročilih v madžarskem ljudskem stavbarstvu, ki nanje navezuje naloge raziskavanja in varstva spomenikov na tem področju. Delo v tako uspeli obliki ni le vzpodbuda tudi tujini, marveč učinkovito pred- stavlja madžarsko ljudsko stavbarstvo vobče. Vilko Novak Diószegi Vilmos. A samanhit emiékei a magyar népi miivehségben. Bu- dapest 1958, str. 472. Lepo število večjih predmetnih in manjših pokrajinskih monografij, ki so jih napisali v zadnjih letih madžarski etnologi, dokazuje zavidljivo višino in pohvalno prizadevanje njihove znanosti. Vsa ta dela segajo s svojimi vprašanji tudi preko domačih meja. Tako tudi delo V. Diószegija Spomini šamanskega verovanja v madžarski ljudski omiki, za katero se je pisatelj dolgo temeljito pripravljal z več nadrobnimi razpravami, kar vidimo tudi iz seznama slovstva o predmetu na 13 straneh — pač dokaz, koliko so se Madžari od nekdaj ukvar- ja i z vprašanjem svojega ljudskega verovanja (poleg del pri drugih narodih o teh vprašanjih, seve), ki jih veže na njih prvotno domovino in etnične so- rodnike. Vprašanje tega verovanja pa je tesno povezano tudi z vprašanjem njihovega izvora, ki so ga pričeli reševati konec 18. stoletja. Zato je vprašanje šamanizma, ki je bil verska oblika prvotnega madžarstva, bilo stalno v ospredju vsakršnega raziskovanja ljudske duhovne omike pri Madžarih. Diószegi se je lotil tega pomembnega vprašanja tako s temeljitim pozna- vanjem verovanja sibirskih narodov, kakor tudi z uspešno metodo, s kritičnim razborom vsega dosedanjega gradiva in dognanja, končno pa je leta zbiral sam gradivo med ljudstvom, da je dognal njega današnje življenje. Zato mu je uspelo, da je podal tako živo, prepričljivo, z zemljevidi in slikami dopolnjeno delo, ki nas uvaja v posebnosti madžarske duhovne kulture vobče. V prvem krajšem delu (str. 15—168). obravnava v treh poglavjih izvolitev šamanskega kandidata, kako si pridobi le-ta svoje znanje in kako prevzame svoj poklic. V drugem delu pa obširno prikazuje šamansko opremo ter šamanovo delovanje. Tudi s splošno etnološkega vidika je zanimivo in pomembno, da so Madžari ohranili tisoč let v docela različnem kulturnem okolju ostanke svojega prvot- nega verovanja, ki jih vežejo z verovanjem sibirskih današnjih narodov. Knjiga — vsekakor zelo skromno — omogoča z ruskim in nemškim povzetkom tudi madžarščine neveščim vpogled v ta tako svojevrstni svet in v razne oblike njegovih ostankov v današnji ljudski omiki, brez česar je neumljiv tudi svet madžarske ljudske poezije in pripovedništva. Vilko Novak Domotor Sandor. Orség. Budapest 1960, str. 169. Založba Gondolât izdaja vrsto manjših, prijetno opremljenih monografij o raznih madžarskih pokrajinah, ki so — čeprav poljudno pisane — pomembne — za popularizacijo poznavanja ljudske omike. Pričujočo knjižico bivšega rav- 281 Knjižna poročila in ocene natelja szoinbatlielyskega muzeja, naslednika našega Avgusta Pavla, bi moral poznati vsak slovenski etnolog. Saj je posvečena ozemlju, ki meji na severno Prekmurje in ki je obenem z Gocsejem na vzhodu del istega kulturnega ob- močja. Naš skupni dolg je, da teh madžarsko-slovenskih vezi še nismo natanko raziskali, zato je pričujoče delo ponoven klic k izvršitvi te dolžnosti, ki ima širši etnološki pomen. Orség — Stražna pokrajina — se imenuje po tem, da so v 15. stoletju na- selili v to gozdno pokrajino obmejne stražarje. K tej pokrajini štejejo tudi jugoslovanski vasi Cekečko vas in Središče. In prav za naše etnološko razisko- vanje je pomembno dejstvo, da je Orség na današnjem madžarskem ozemlju edina taka pokrajinska enota, na kateri živi nekdanje prebivalstvo stalno od zasedbe države sem. Prebivalstvo tvori zaradi svojih jezikovnih in kulturnih značilnosti posebno etnično skupino. Pisatelj ni pozabil poudariti v uvodnem poglavju, da »najdemo iste poteze na slovenskem-prekmurskem (on pravi »szloven-vend«, str. 18, op. V. N.) in sosednem štajerskem ozemlju«, južne in jugovzhodne meje te pokrajine pa segajo do Baranje. Pri tem se avtor sklicuje na delo Ldszla Kare osa (rojaka iz prekm. Križevec) o ljudski prehrani v Orségu (1945), ki je poudarjal to etnično enotnost tu živečih Madžarov s Slo- venci in »Štajerci«. Naš avtor žal le na splošno govori o tem, kako »hranijo na teh zemljepisno (!) sorodnih območjih od nekdaj v bližini živeča ljudstva raz- ličnega izvora, ki so med seboj pogosto občevala, iste poteze« (str. 18). Moral pa bi se tiuli v takem poljudnem, a s polnim strokovnim znanjem in prijemom napisanem delti naravno vprašati še, ali so ta območja zares le zemljepisno sorodna in ali je to sorodstvo moglo ustvariti docela iste stavbne oblike in ostale etnične skupnosti na obeh straneh? Nujno bi bil moral — kot pač vsi drugi madžarski avtorji — razširiti splošno ugotovitev o »čestih stikih« med ljudstvi na njihovo etnično mešanje, kar je n. pr. za sosedni Gocsej že ugotovljeno (gl. Slovenski etnograf XIII, 251). Pričakovali bi, da bo avtor nekaj več povedal o tej zvezi s Slovenci v poglavju o stavbah, kjer v besedilu pod neko sliko naravnost pravi o neki hišni obliki, da »ima prekmursko-slovensko ureditev«. Toda zadovoljuje se s splošnim stavkom, da »ima tudi razvoj hiše v Orségu gospodarske in zgodovinske vzroke« (str. 6-1). In prav o teh zgodovinskih vzrokih, ki so sodelovali pri vseh pojavih njihove ljudske kulture tudi s slovenske strani, bi nujno moral pisatelj spregovoriti vsaj z nekaj stavki, ki bi povedali, da ta oblika hiše pač ni bila prvotno madžarska, da jo najdemo na obširnem slo- vanskem ozemlju in da so jo Madžari tu in v Gocseju (s sosednim Hetésem vred) prevzeli od Slovencev. Take ugotovitve nimajo na naši strani nikakega roman- tično-narodnega značaja in pomena, marveč so stvarna ugotovitev, kakršnih se najmanj ne smejo izogibati prav etnologi nikoli in nikjer. Saj mi prav tako priznavamo madžarske prvine pri nas. Pri raziskavanju Orséga je vidno sodeloval v tridesetih in štiridesetih letih tudi naš Avgust Pavel; bibliografija v tej knjigi navaja petero takih njegovih spisov. Prav on je vselej stvarno ugotavljal take etnične vezi med nami, ki so med bistvenimi nalogami etnološkega raziskovanja, zato smo se upravičeno dalje ustavili pri tem vprašanju, h kateremu tudi mi nismo mnogo prispevali, pod- pisani pa si smem le dovoliti te pripombe, ker stalno zasledujem te skupne prvine na obeh straneh in jih omenjam v vsaki zvezi. Upam, da se bom k njim še kdaj mogel obširneje povrniti. Vobče pa nam Domotorjevo delo nudi gradivo za tako prepotrebno pri- merjalno raziskovanje in je, čeprav mnogo manjše, v tem vprašanju dopolnilo Gonczijevi knjigi o Gijcseju (1914). Poglavja o prehrani, gospodarstvu in noši so bolj poljudnega značaja, medtem ko so naselja in stavbe opisane strokovno stvarno. Druga polovica knjižice je namenjena jeziku, šegam, igram, plesom, pesmim, pripovedkam in pravljicam, zakliučuje jo seznam literature o pokrajini. Za nas zelo poučne slike so na posebnih prilogah in jih odlikuje, da mnoge prikazujejo ljudi pri delu. 282 Knjižna poročila in ocene Pisatelj je opravil spričo omenjenega sorodnega dela o Gocseju star madžarski dolg, da je predstavil vsaj v taki strnjeni obliki to za nas tako mikavno sorodno deželo. Ob knjižicah iz te vrste pa si nehote želimo podobnih tudi o naših pokrajinah in etničnih območjih. Vilko Novak - Schwedische Volkskunde. — Quellen, Forschung, Ergebnisse. — Fest- schrift fiir Sigfrid Svensson zum sechzigsten Geburtstag am 1. Juni 1961. — Stocsholm—Goteborg—Uppsala (Almqvist & Wiksell) 1961. — 511 str., 40 ilustr. (J znak poštovanja i priznanja povodom 60. rođendana profesora Sigfrida Svenssona, zastupnika etnologije, napose evropske i švedske, na sveučilištu u Lundu, spremili su njegovi učenici, prijatelji i poštivači ovu spomenicu nesvaki- dašnjega hka: organizirana je suradnja 22 stručnjaka iz Švedske tako da je svaki od njih pridonio sa svoga^ posebnog područja studija jedno poglavlje pa je tako u 22 poglavlja obrađena kulturna baština švedskoga sela. Da je ovo djelo moglo biti ostvareno, omogućila su u prvom redu dva faktora: jedno je već veoma temeljito i svestrano skupljena a dobrim dijelom i proučena švedska etnografska materija (arhivska, muzejska, objelodanjena i ueobjelodanjena), a drugo značajan broj švedskih stručnjaka ove discipline, koji su svaki za svoje područje studija kompetentni specijalisti. To sve daje nazreti već pogled na samu odabranu bibliografiju, danu uz svako poglavlje, a ta su: Die Erfor- schung der schwedischen Volkskultur (G. Berg), Der gegenwartige Stand der schwedischen Volkskunde ( J. Granlund), Der religions- kirchengeschichtliche Hintergrund der schwedischen Volkskultur (H. Pleijel), Der sozialgeschiclitliche Hintergrund der schwedischen Volkskultur (J. Rosćn), Kulturgrenzen und Kul- turwege (S. O. Jansson), Dorfer und Flurstrukturen (S. Erixon), Soziale Organi- sation (A. Eskerôd), Bodenbau (R. Jirlow), Viehhaltung (A. Sandklef), Pferde (M. Szabó), Jagd (S. Lagerkrantz), Fischerei (O. Hasslof), Handwerk (B. Bengts- son), Handel (B. Hanssen), Bauweise und Inneneinrichtung (G. v. Schoultz), Kleidung (A. M. Nylén), IĆost (B. Egardt), Jahresfeste, Arbeitsfeste, Kalender (J.-O. Swahn), Der Festkreis des Lebens (N.-A. Bringéus), Volksglaube (C.-M. Ed- sman), Marchen und Sage (A. B. Rooth) i Volkslied (B. R. Jansson). Neki bi se narazmjer mogao zabilježiti u odnosu prostora, dana duhovnoj kulturi (zajedno z običajima) prema prostoru, danu svim granama materijalne kulture (ova zauzima otprilike dva puta više nego prva). Pojave društvenoga značaja, socijalno-pravne tradicije i si. naoko su također zauzele malen prostor, ali ako se uoči, da se u veliku broju poglavlja, koja obrađuju n. pr. pojedine pojave materijalne kulture, uključuje u prikaz i mnogo toga, što je s tim povezano kao društvena pozadina, pravna tradicija i slično (kako je n. pr. na- ročito u poglavlju o ribarstvu), razabira se, da je taj prvi dobiveni dojam varav. A primjetna je i neka neujednačenost u načinu obradbe materije pojedinih poglavlja. Dok neki autori više informiraju o pojedinim kulturnim dobrima prikazujući djela i autore, koji su izvršili značajnije studije ili predradnje o dotičnim dobrima, pa i njihove teze a i suprotna mišljenja, drugi prikazuju koncizno sintetski većma same činjenice, a treći zahvataju pojave sa nekoliko različnih stajališta (sociološki, funkcionalno, historijski, kulturno-geografskih). Razumljivo je, da se u ovako planiranom sumarnom prikazu švedske etno- grafske baštine ne može računati s tim. da bi se čitalac mogao informirati i o takvim pojavama, koje se obično shvaćaju kao drugorazrednoga ili trećeraz- rednoga značaja u cjelini neke kulture ili o svim mnogobrojnim pojedinostima kod različnih kulturnih dobara. Tako se tu i ne bi moglo naći nešto n. pr. o ele- mentarnim (rjeđim) pletačkim i tkalačkim tehnikama i spravama, ili ništa o uzvicima za dozivanje i tjeranje domaćih životinja, ili o zootehničkim po- magalima, ili o negdašnjim oblicima drvenih brava, ili o terminima naimanja slugu, pastira i si. — unatoč tome, što su inače takvi pojavi u švedskoj etnologiji već dobro, pače neki i svestrano, potanko obrađeni (u objelodanjenim studijama 283 Knjižna poročila in ocene odnosno neki u obradbi švedskoga etnološkog atlasa S. Erixona) i stručnjacima pristupni. Ali bi se obrnuto očekivalo, da će se ovdje prema sveobuhvatnom napisu izdanja naći čitave stranice pa i poglavlja o nekim osnovnim elementima tradicijske kulture Švedske, a izostala su — na štetu cjeline djela. Tako tu nema poglavlja o muzici i muzičkim instrumentima, ni o plesovima, ni o sred- stvima transporta (osim sporadičnoga spomena u kojoj vezi), da se ne navodi n. pr. nedostatak odsječka sa makar sumarnom orijentacijom o vrlo značajnim ob icima škrinja, njihovoj proizvodnji i majstorima (a ima i vrlo korisna pred- radnja o njima među izdanjima Nordiska Museet, nespomenuta u literaturi poglavlja o građevinama i njihovu unutrašnjem uređaju) — onako otprilike, kako je to krajnje sažeto ali ipak dobro informativno ovdje učinjeno n. pr. za drvene kalendare i druge neke elemente. Vrlo je korisno, što su za zorniji prikaz nekih pojava dane i kartografske obradbe, grafikoni ili tabele (u svemu neko 8 karata uz tekst), dok se to ne bi moglo kazati za ostale ilustracije ove knjige, kojih preostaje tek manji broj, pa tako n. pr. nema nijedne slike u poglavlju o nošnjama, jedna sama u partiji o običajima itd. To je s tim veća šteta, što je djelo namijenjeno stranim inte- resentima, kojima dalja švedska literatura, napose s obilnom ilustracijskom građom, nije svagda na dohvatu. A i jedan stvarni indeks zacijelo bi knjizi dobro došao. Najznačajniji prilog u ovom veoma potrebnom djelu čini prvih pet po- glavlja — a to su sinteze najširih crta, sažete a pune sadržaja, iznošenih pro- blema, riješenih i neriješenih suprotnosti različnih teza, perspektiva u dalji razvoj švedskih etnografskih i etnoloških nastojanja. Već zbog samih ovih poglavlja — da se ne reda ovdje sve neosporno pozitivno u svim ostalim dije- lovima knjige (a uza to i njezina već tradicijska švedska uzorna oprema) — ova bi spomenica zaslužnom švedskom etnologu S. Svenssonu imala svoje puno opravdanje. ^ ç^^^^^j Giovanni Tucci, Contributo allo studio del rombo. Estratto dalla »Rivista di etnografia« (Vili—IX: 1954—1955), Napoli 1955; 16 strani. Revija, kjer je študija izšla, je eno izmed treh osrednjih italijanskih etnografskih glasil po- vojski (»Lares« — urednik P. Toschi, »II folklore« — ur. R. Corco, »Rivista di etnografia« — ur. G. Tucci). Pisec, urednik revije, se je potrudil in zbral vrsto pričevanj o pripravi, ki je v italijanski strokovni literaturi znana pod imenom »rombo« (fr. rhombe, angl. bull-roarer, nem. Schwirrholz). Navadno je to deščica, na enem koncu preluknjana; če skozi luknjico pretakneš motvoz in deščico zavrtiš, bo zače a močno brneti. Med kulturnimi narodi, kjer se je taka priprava še ohranila, je danes le še na- vadna otroška igrača. Nasprotno pa ima med tako imenovanimi primitivnimi ljudstvi ozke zveze s predstavnim svetom, kar se kaže ne samo v pripovedno- mitičnem izročilu, ampak tudi v šegah, v obredju ob verskih in socialnih in- stitucijah. Tucci nam opiše več italijanskih oblik »romba« in jih nekaj tudi pokaže v podobi, obenem pa našteje razna poimenovanja za to pripravo med južnimi in severnimi Italijani. Ob gradivu iz Furlanije in iz Istre se nam samo ob sebi zastavlja vprašanje, kako je s tem med Slovenci. Izrecno se pri nas še nihče ni sipoprijel s to snovjoi Dr. Z. Kumrova je namenila še ne ro- jenemu časopisu »Narodno stvaralaštvo« raizpravioo, ki mi jo je ljubeznivo pokazala v rokopisu: Šestero otroških primitivnih instrumentov iz Slovenije. Na zadnjem mestu, pod št. 6, obravnava »brnkač« (štajersko ime) in še dve drugi varianti naprave, ki tipološko ustreza »romibu«. Problem sam pa vabi, da bi se ga kdo lotil kompleksno, ne samo z gla-sbeme plati, in tako, da bi vzel v pretres med drugim tudi priprave, ki jih na zahodnoslovenskih tleh imenujemo »curlo« (prim. pri Tucciju »surla«), »brglez«, »vrtavka« in podobno. Milko Matičetov 284 Knjižna poročila in ocene Istarske narodne priče. Redakcija, uvod i komentari Maja Bošković- Stulli. Narodno stvaralaštvo, knjiga I, urednik Zoran Palčok. Institut za narodnu umjetnost, Zagreb i95>9; 298 strani. S". Več ko trideset let je bilo treba čakati, da smo dobili spet v roke zbirko ljudskega pripovednega blaga, ki se po redakcijskih prijemih, akribiji in celotnem znanstvenem aparatu in značaju lahko meri s Čajkanovičevo zbirko srbskih ljudskih pravljic (1927). Izid Maje Bošković-Stullijeve zbirke »Istarske narodne priče« je treba pozdraviti kot zelo razveseljiv dogodek in jugoslo- vanska folkloristika si mora prizadevati, da ji bo kmalu postavila ob stran še več enakovrednih zbirk, ne da bi bilo treba spet čakati trideset let. Naša istrska zbirka pa se od Cajkanovičeve srbske bistveno loči po tem, da teksti niso vzeti iz starih predalov, ampak iz živega arhiva, iz ustnega izročila, ki so ga zvesto zapisali od leta 1932 naprej sodelavci zagrebškega Instituta za narodnu umjetnost N. Bonifačič-Rožin, M. Boškovič-Stu li, O. De- loiiko, I. Jardas, I. Jelenovič in I. Ivančan, a največ seveda sama M. Boškovič- StuUijeva. Značaj knjige je opazen že na zunaj, ko pa sami teksti obsegajo komaj 120 strani, vse drugo pa je ostalo za uvod, razne komentarje in pre- glede, kazala, slovarček, povzetek v francoščini (žal prekratek!) in drugo. Omenjeni tridesetletni »moratorij« nam lahko lepo pokaže pomemben premik v naši folkloristiki. Leta 1927 smo le kolikor toliko poučeni o zapiso- vavcih objavljenih tekstov, kaj malo ali skoraj nič pa ne izvemo o pripove- dovavcih. Leta 1959 smo se glede tega pomaknili odločno naprej. Iz galerije bolj ali manj brezobličnih imen izstopajo nekatere izrazite osebnosti, nadar- jeni istrski pravljičarji s svojimi stilnimi posebnostmi in iS svojimi žanrskimi ali vsebinskimi preferencami. Tu je Marija Erman »Seljanka« s svojim čutom za oblikovanje zgodb z ganljivimi družinskimi usodami; tu sta po svoje »na- predni«, vendar v svet volkodlakov, krsnikov, coprnic ipd. še zmerom zave- rovani teta Maruca (Marija Starič) in Fuma Grzinič; tu je Joža Gortan s svo- jimi šaljivimi pripovedmi; in tu je tudi še barba Tone Krajcar s svojimi ovcami in sviralami. Prav taki tipi kot je ta starec, »ki ne bi raj bit najveći gospodin iz veturon kako bit pastir i svirit«, nam pomagajo razumeti »neke aspekte iz kojih izvire narodna umjetnost u širokom smislu riječi« (str. 24). Literarnoteoretično podkovan ali z literarnim posluhom obdarjen folklorist, ki se dandanes srečuje z avtentičnimi ljudskimi teksti, kakršnih nam romantična folkloristika ne mudi, bo pač marsikje zaslutil, kako tudi v tradicionalnih tekstih (seveda le iz ust mojstrov!) prihaja do situacij, ki se zdi kakor da so nastale »po uzoru suvremenoga psihološkog romana«. V to smer pa šele tip- Ijemo in nikakor nismo izkoristili danih možnosti. Take in podobne misli se ti porajajo ob branju uvoda v zbirko M. Bošković-Stullijeve. Glede jezikovne podobe tekstov, kjer je opaziti mešanje narečnih in knjižnih oblik, domačih besed in tujk, zlasti italijanizmov, se je M. Boškovič- Stulli najlepše »zavarovala« pred morebitnimi očitki lingvistov s paralelno objavo na roko zapisane in na magnetofon registrirane pravljice (tekst l.a in 1. b) : obakrat so tu nedoslednosti, tudi fonetične. Fonetična podoba tekstov je v glavnem taka, da »bar donekle dočaraju sliku žive izgovorene riječi«. Pač pa je bila redaktorica tem natančnejša pri morfoloških, leksikaličnih in sintaktičnih posebnostih, ki oblikujejo stil. S folklornega stališča je pri tem ravnala edino pravilno. Iz uvoda izvemo za mikaven eksperiment, kakršne je delal W. Anderson v San Marinu: na neki istrski šoli je zbirateljica zaprosila učiteljico, naj bi vsak otrok napisal — v razredu — eno zgodbico. Zgodovinski pregled dosedanjega zbiranja ljudskih pripovedi v Istri danes lahko z veseljem dopolnimo: če se je v Zagrebu res izgubila zbirka Volčičevih zapisov proznih tekstov iz hrvaške Istre, smo pa v Ljubljani nepričakovano našli v Štrekljevi zapuščini (med nekdanjim gradivom Slovenske Matice) lepo Volčičevo zbiAo hrvaških pravljic. 285 Knjižna poročila in ocene Opombe k posameznim zgodbam vsebujejo izčrpne navedbe literature, paralele iz drugih istrskih objav (tiskanih in rokopisnih), pa iz zahodnoslo- venskih, italijanskih in furlanskih publikacij. Ponekod té opombe že kar preraščajo v majhno razpravico o tem ali onem junaku ali pojavu ljudskega izročila: tako ob Atili (str. 190), »maliku« (202), volkodlaku (215) in »krsniku« (224). Krsnik se je avtorici res že izoblikoval tudi v samostojno študijo, ki jo je objavila v časopisu »Fabula« (3/5, 1960, 275—298). Rezultati, do katerih se je avtorica dokopala, in problemi, ki jih je načela pri obdelavi omenjenih gesel, v marsičem mečejo čisto novo, nepričakovano luč tudi na slovenske jojave. V vseh teh primerih gre namreč za skupna hrvaško-slovenska izročila, ci jih je slovenska folkloristika večkrat interpretirala drugače ali se jim je previdno izogibala. Ker v mejah knjižne ocene ni moč razpravljati na dolgo in na široko, bo treba o »maliku«, »krsniku« ipd. spregovoriti kdaj posebej. K nekim zgodbam ali opombam o njih naj naštejem nekaj dopolnil, pri čemer se kar držim vrstnega reda zbirke: 3. To je zgodba, ki je v SE IX, 1956, 187 si., pisal o nji B. Merhar; Od kod Vodniku snov za basen Kos in brezen? S to istrskohrvaško in z neko novo koroškoslovensko varianto se je zgodba geografsko nekoliko razmaknila. 38. Med variantami dodaj slovensko literarno obdelavo: Kosovel, Riche- pinov motiv, in furlansko ljudsko: II cur de mari. PF (= Pagine friulane) IV, 149. 41. »...prozni tekst nastao vjerojatno od pjesme« (str. 174). Ta »vjero- jatno« bi kazalo izpustiti. Dodaj slovensko »Neusmiljena gospoda« (Štrekelj, Clonar), ki se čudim, da je ni upošteval že V. Zganec v opombah svoji zbirki iz leta 1950. 79. Dodaj, kar je pisal Grafenauer v Narodopisju Slovencev II 57 in od- lomek iz pesmi Branka Radičeviča »Put«. 87—100. Bruno Guvon, Aquileia e la genesi della leggenda d'Attila. PF IX, 89—93; — G. B[iasutti], La storie di Atile. PFX, 117—8; — S. Vilfan, Pes Marko. SE 8, 1955, 145. — Na str. 192, v 2. odstavku, 5. vrsta, besedilo »oko god. 400 do 500« izkrivlja pomen moje navedbe Steletovega mnenja: ital. '400 (Quattro- cento) in '500 (Cinquecento) sta le sinonima za 15. in 16. stoletje. 106—108. Za slovenskega bravca opozorilo na rokopisno izročilo o Petru Klepcu (str. 199). 155—172. K imenom »viandanti«, »benandante« (str. 229) : prim. beneško- slovensko izročilo o »balabantih« iz Trinkovega koledarja za 1954 (La costola di legno, Alpes orientales I, 1959, 82). 175—178. Ad grabancijaš: prim. I. Grafenauer, Zmaj iz petelinjega jajca. Razprave SAZU. Predlagal bi še nekaj popravkov trem drobnim napakam, ki bi koga lahko zapeljale: na str. 18, 2. odstavek, 14. vrsta: namesto 20 prav 19. Na str. 51, 1. vrsta namesto »austrijskih« bo bolje njemačkih. Na str. 256 v 1. vrsti nam. »Mailljjevih« prav Boltejevih. V predgovoru, ki ga je toplo in skrbno napisal Zoran Palčok, upravnik Instituta za narodnu umjetnost in urednik njegovih publikacij, izvemo za načrt izdaje, katere prvi del so »Istarske narodne priče«. Medtem je že izšla (1961) tudi druga knjiga: O. Delorko, Istarske narodne pjesme (poročilo sledi v prihodnjem letniku SE), še nekaj pa je pripravljenih in čaka le na začetek tiska. Želimo, da bi čimprej imeli zunaj kompletno serijo, ob kateri se Slo- venci lahko le zgledujemo. Slovenska Istra nas še čaka! Matičetov 286 Knjižna poročila in ocene Novelline popolari sammarinesi pubblicate ed annotate da Walter Ander- son. 1 — 192?, Il — 1929, III — 1953. Acta et Commentationes Universitatis Tartuensis (Dorpatensis) : B X. 5, B XIX. 3, B XXX. 2. — Riproduzione anasta- tica, a tiratura limitata, 1960. Bottega d'Erasmo, Torino; 198 strani, 8». Raziskovavcem in ljubiteljem ljudskega pripovedništva kakor tudi spe- cializiranim knjižnicam po svetu je torinska založba »Bottega d'Erasmo« pred- lanskim pripravila najlepše presenečenje: anastatski ponatis ljudskih zgodbic iz republike San Marino. To delo enega največjih živih poznavavcev medna- rodnega ljudskega pripovedništva, Walterja Andersona, je bilo že prava redkost. Zbirka vsebuje nekaj čez sto zgodbic, ki so jih napisali učenci osnovnih in srednjih šol (vsega kakšnih 15 po številu) te državice v srednji Italiji v letih 192? in 1929. W. Anderson, ki je bil takrat profesor na Estonskem (danes živi y Kielu)* je dvakrat obiskal San Marino. Teksti so pač »šolski« ali »šo- larski«, z vsemi značilnostmi zgodb, ki jih napišejo pasivni nosivci izročila. Za rekonstrukcijo fabule, vsebine, so taki teksti še zmerom porabni, posebno če je dosti variant vsake zgodbe. Drugače pa ne morejo nuditi niti sence tega, kar je živo pripovedovanje. To priznava sam prof. Anderson v svojih pred- govorih. Njemu je tu šlo predvsem za znanstvene komentarje k posameznim zgodbam, in to je izpeljal tako, da je zbirka še danes iskana. Milko Matičetov Bianca Maria Galanti, Vita tradizionale dell'Abruzzo e del Molise. Saggi storico-critici. Biblioteca di »Lares«, organo della Societa di etnografia italiana e dell'Istituto di storia delle tradizioni popolari presso l'Universita di Roma — Voi. VII. Firenze, Leo S. Olschki editore, 1961; 242 strani, 8«, cena 3000 lir. Najprej je na vrsti kritičen pretres narodopisnih podatkov o Abruzzu v delih tujih potopiscev in pisateljev od konca 18. do začetka 20. stoletja. Tudi za neprizadetega bravca so mikavni odstavki o razbojništvu, posebej pa še o gadih, ki jih v kraju Cocullo prvi četrtek v maju prinašajo v cerkev in mečejo proti kipu sv. Dominika (str. 44—45). V tem obredu očitno še tiče ostanki ajdovskega češčenja boginje »Angitie«, ki je baje znala ukrotiti stru- pene kače in ozdraviti njihov pik. V nekdanjem svetem gozdu »nemus Angi- tiae« (med drugimi ga omenjata Vergil in Plinij) blizu današnje vasi Luco so našli kipec ženskega božanstva z dvema kačama v desnici. V drugem prispevku je Galantijeva poiskala narodopisno gradivo^ o po- krajinah Abruzzo in Molise iz obsežnega gospodarsko- zemljepisno-zgodovin- skega zbornika F. Girelli, »Regno delle Due Sicilie descritto ed illustrato« (1853). Sledi prispevek o ljudski noši v nekaterih krajih, ki so še toliko kon- servativni, da se je ohranda pri življenju. Potem je tu prispevek o »pupi«, nadnaravno veliki postavi, ki jo vodijo okoli v spomladnem obredju vasi Casalincontrada pri mestu Chieti. Avtorica sama opozarja na podobnost z belgijskimi »geants« (Nivelles) in katalonskimi »gegants«. Nazadnje je še prispevek o otroških igricah in zabavah v dveh krajih iz okolice Campo- bassa; vmes je nekaj prisrčnih drobnih pesemskih tekstov, ki spominjajo na podobno blago pri nas (n. pr. »zgodbice« o petih prstih). j^jij^^o Matičetov * Tik pred natiskom ie zadnje pole je prišla žalostna novica: prof. W. Anderson je letos 23. avgusta umrl za posledicami prometne nesreče. Zdaj so — in ostanejo — živa le njegova dela! 287 SLOVENSKI ETNOGRAF XV/1962 — Izdal in založil Etnografski muzej v Ljubljani — Za izdaja- telja in založbo Marija Makarovič — Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani — Naklada 800 izvodov — Dotiskano v septembru 1962