GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto IX — Štev. 14 Murska Sobota, 11. aprila 1957 Cena din 10.— Po občnem zboru okrajne gostinske zbornice TURIZEM, INVESTICIJE IN SAMOUPRAVLJANJE Že lani je nameravala okrajna gostinska zbornica izdati turistični prospekt Pomurja. Tega prospekta pa gostinski zbornici letos še ni uspelo izdati, čeprav ima naša pokrajina dovolj javnosti še neodkritih naravnih lepot, ki bi jih naj prospekt prikazal domačim in tujim prijateljem narave. Nekateri občinski ljudski odbori so v družbenih načrtih določili nekaj sredstev za razvoj turizma, vendar je to malenkost proti potrebam. Tudi gostinstvo v murskosoboškem okraju je zelo slabo razvito. V okraju je le 12 večjih gostinskih obratov, ki pa so večinoma zastareli i n nesodobni. V Radgoni že nekaj let mislijo na gradnjo novega, sodobnega hotela, kar bi bilo že zaradi neposredne bližine Radenc zelo primerno. Te zamisli pa ne morejo uresničiti, ker ni dovolj sredstev. Skoraj nič boljše kot v Radgoni je tudi v Lendavi, kjer je edini večji gostinski obrat hotel Triglav prav tako v zelo slabem sta-nju. Razen pomanjkanja sredstev za modernizacijo gostinskih lokalov se pojavlja še vprašanje njihovega lastništva. Lokalov, ki so last zasebnikov, ni mogoče obnavljati z družbenimi sredstvi. Letos nameravajo modernizirati le hotel Zvezda« v Murski Soboti in gostišče Pri grozdu. Za vse ostale investicije pa bi bilo potrebno čez 100 milijonov dinarjev. Gostinski zbornici delajo težave tudi talko imenovana kolektivna gostišča. Teh je sedem. Kljub temu, da je poslovanje takih gostišč urejeno s posebnimi predpisi, jih ni mogoče prištevati niti med socialistične obrate niti med zasebne. Zbornica je že nekajkrat predlagala. naj bi ta gostišča vključili v zasebni sektor, kot je to storil ObLO Radgona, s čimer bi imela družba nedvomno več koristi. V kolektivnih gostiščih je težko govoriti tudi o samoupravljanju, saj upravljajo gostilne družinski člani in pri takih razmerah je to obliko dela težko uvajati. Samoupravljanje se uveljavlja pravzaprav samo v dveh večjih gostinskih podjetjih, povsod drugod pa je to praktično nemogoče, saj je v gostiščih zaposlenih samo po dvoje ali troje ljudi. Gostinska zbornica je posvetila lani precej skrbi vzgoji kadra. Gostinsko šolo obiskuje 23 mladih ljudi iz Pomurja. Od teh štipendira tri okrajna gostinska zbornica. Doslej zaposleni kader v gostinstvu ima primerno strokovno znanje, saj IZ SIROTKE MLEČNI SLADKOR IN KISLINO ? V soboško Tovarno mlečnega pralni so prišli strokovnjaki Kemičnega instituta ljubljanske znanstvene akademije; v tovarni proučujejo način proizvodnje mlečnega slad-korja in mlečne kisline, ki ju je moči dobiti iz postranskega proizvoda (sirotke). Omenjeni kemični postopek za proizvodnjo obeh dobrin bo dobrodošel soboškemu in ljutomerskemu mlekarskemu obratu. Raziskovalno akcijo strokovnjakov bo gmotno podprla Okrajna zadružna zveza v M. Soboti. VZGOJA in KONTROLA Pri podrobni analizi kaznivih dejanj v gospodarstvu je mogoče ugotoviti. da je teh največ v kmetijskih zadrugah. Od skupnega števila 67 kmetijskih zadrug so obravnavali na tajništvu za notranje zadeve 36 primerov, v 11 zadrugah pa so se vrstila kazniva dejanja tudi po večkrat. Kje so vzroki —? V nekaterih kmetijskih zadrugah so uslužbeni starejši ljudje, ki ne morejo pozabiti stare trgovske prakse, naš trgovski kader pa je še zelo -mlad in brez potrebnih izkušenj. Vse to omogoča posameznikom, da se okoriščajo z družbenimi sredstvi. V kmetijskih zadrugah je zaslediti največ primerov poneverb, zlorab uradnega položaja, nevestnega poslovanja ter neupravičenega razmetavanja družbenih sredstev. Lani odkrite poneverbe itd. znašajo za 9 milijonov dinarjev škode zadružništvu. Prav tako kot v kmetijskih zadrugah se pričenjajo kazniva dejanja tudi v podjetjih z opuščanjem predpisane knjigovodske evidence in pri izigravanju finančnih predpisov. Kazniva dejanja so najbolj pogosta v manjših podjetjih, kjer je samoupravljanje« zelo slabo. Tak primer je murskosoboško podjetje »Vodovod in kleparstvo«, v katerem je bil knjigovodja že dvakrat predkaznovan. Knjigovodja in upravnik sta poneverila čez pol milijona in povzročila podjetju, škode za 1 milijon dinarjev. Vpliv povratništva je značilen predvsem za murskosoboško podjetje Agromerkur . kjer je bilo več kot polovico uslužbencev predkaz-novanih. Prav zaradi tega ni prav nič čudno, da je imel Agromerkur« ob koncu leta večje primanjkljaje v vseh obratih. S kaznivimi dejanji v gospodarskih organizacijah so povzročili posamezniki skupnosti za 24 milijonov dinarjev škode. Slaba kontrola -slabo samoupravljanje Vzroki, ki dopuščajo kazniva dejanja, tičijo v večini primerov v slabi finančni kontroli in preslabem delovanju organov samoupravljanja, ki prepuščajo posameznikom, da gospodarijo z družbenimi sredstvi po mili volji. Finančna inšpekcija je zaposlena z vsemi drugimi deli. ne izpolnjuje pa svoje osnovne naloge tako, kot bi bilo pogrebno. IN MLADOLETNIKI . . . Mladoletniki in otroci so lani storili 18 navadnih tatvin. 11 vlom-nih tatvin 14 malih tatvin. 2 požara. 11 težkih telesnih poškodb, 12 lahkih telesnih poškodb, 1 prometno nesrečo in 8 ostalili kaznivih de-janj. Med storilci je bilo 4 odstotke otrok, ki še niso dopolnili 14 let, 23 odstotkov mlajših mladoletnikov in 72 odstotkov starejših mladoletnikov. med temi je bilo tudi 7 deklet. To je enoletna bilanca kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili mladi ljudje. Pri tem je potrebno predvsem dvoje: aktivnost množičnih organizacij. kar se bo odražalo pri upadanju kaznivih dejanj mladoletnikov. in večja kontrola, ki bo preprečevala poneverbe in odpravljala malomarno poslovanje tistih starih adutov«, ki jim je prišlo to že v kri in meso.______ »DESETI BRAT“ sta beltinskem odru Dramska skupina iz Črensovec se je zadnji čas uvrstila med najboljše dramske skupine v Pomurju. Skrbni so pri sestavljanju programa im pri izbiranju primernih iger. Pred kratkim je skupina gostovala v Beltincih z igro »Deseti brat«, ki zahteva od igralcev mnogo temeljitih vaj in poglobljenega dela za uspešen nastop, česar pa pri črensovskih igralcih ni manjkalo. Trudili so se, da bi svoje vloge kar najbolj izoblikovali in zadeli tudi njihov značaj. Beltinčani. ki radi obiskujejo dramske prireditve, so tudi tokrat napolnili dvorano. H. A. večje uveljavljanje mladine v marijanski občini Na zadnji občinski konferenci LMS, ki je bila v Martjancih 31. marca in sta se je udeležila med drugimi gosti tudi predsednik OLO Franc Rogi in predsednik okrajnega vodstva LMS tov. Pleteršek. so ugotovili, da je občinsko mladinsko vodstvo lani precej zanemarjalo svoje naloge. V 9-članskem komiteju so aktivno delovali samo štirje člani. V občini je okrog 600 mladih ljudi, od teh pa je, včlanje- je od leta 1932 opravljalo izpite 118 kandidatov. Delegati na občnem zboru okrajne gostinske zbornice o ostro kriti-zirali način določevanja prometnega davka na alkoholne pijače. Poudarjali so, naj bi plačevale kmetijske zadruge enak odstotek tega davka kot gostinska podjetja. Zasebni gostilničarji so kritizirali v glavnem davčno politiko, toda do nekaterih nepravilnosti je prišlo prav po krivdi gostilničarjev samih, ker so prikrivali dejanski promet. O tem je izrekel občni zbor sodbo: takim špekulacijam narediti konec, kajti prav zaradi tega so čestokrat ob dobro ime tudi pošteni gostinci. n i h v mladinsko organizacijo samo 200 ali ena tretjina. Med šestimi aktivi LMS dva sploh ne delujeta. V letošnji delovni program so med drugim tudi zapisali, da bodo ustanovili aktive LMS v vseh krajih, kjer jih še sedaj ni. in poživili delovanje že obstoječih aktivov, pri čimer se bodo naslonili na SZDL in prosvetne delavce. Za letošnji praznik mladosti nameravajo prirediti razna tekmovanja. Občinska mladinska konferenca je pokazala, da so ostale množične organizacije preslabo povezane z mladino in da ji premalo pomagajo ______ DVE ZANIMIVI PREDAVANJI Bili sta pred nedavnim. Dr. Bezjak iz Ljutomera je predaval o rakastih obolenjih. Predavanje je poslušulo 60 ljudi. Dr. Suša pa je predaval o prvi pomoči, kar je bilo bolj namenjeno gasilcem. Na tem predavanju ni bil obisk tako dober. V tej sezoni bomo organizirali še predavanje o varnostnih ukrepih pri elektriki. To bo tudi za to sezono zadnje predavanje. Letos smo imeli vsega 7 predavanj z raznih področij. Nekatera so bila zelo dobro podana in tudi dobro obiskana. (nb) PLUG »MERJASEC« In še več novih izdelkov V okolišu ljutomerskega podjetja »Agro-Servis« (desni breg soboškega okraja, ptujski in čakovski okraj, vzhodni predel okraja Varaždin) še ni toliko traktorjev in drugih kmetijskih strojev, da 'bi mogel delovni kolektiv stoodstotno izkoristiti zmogljivost svojega podjetja. Z remontnimi (popravljalnimi) storitvami je zmogljivost obrata izkoriščena komaj okrog 50-odst., zato so v podjetju začeli izdelovati tudi nove kmetijske stroje, (ki jih potrebujejo predvsem pridelovalci in se jim večja industrijska podjetja ne morejo posvetiti v zadostni meri. Z delno preusmeritvijo proizvodnje pa pa prerašča ljutomerski »Agro-Ser-vis« vse bolj v malo tovarno kmetijskih strojev. Največji proizvodni uspeh so dosedaj dosegli s plugom Merjasec«. To je poseben tip plugu za hribovite predele. Najbolj se obnese v pohorskem kotu. kjer ima podjetje tudi največ odjemalcev. Prednost tega pluga je v tem, da obrača brazde v hrib in zategadelj ne pušča praznin na vrhu 'njiv. Plug so temeljito izpopolnili s pomočjo Kmetijiskeg;a inštituta v Ljubljani. Po prvotni zamisli naj bi tehtal 80ikg, toda pozneje, ko so dali izdelke v poskušnjo 40 kmetovalcem v okolici Dravograda, so po predlogih poskusnikov marsikaj spremenili na plugu in tudi zmanjšali njegovo težo na 60 kg, saj se je izkazalo, da je lažji plug veliko bolj prikladen za hribe. Sprva zamišljeni plug pa je kljub tehničnim izboljšavam obdržal svoje prvotne funkcije. Mnogo si obetajo od pluga »Planinec«, ki deluje po istem principu kot njegov vrstnik. Lani so izdelovali tudi slamoreznice. Skupaj so izdelali 35 tori kmetijskih strojev. Letos pa imajo v načrtu še kompletne traktorske prikolice in vozove z gumijastimi kolesi za konjsko vprego (prednost: ceste se ne obrabljajo in konji lažje vlečejo tovor). Čeprav predvidevajo, da bo leta 1965 v njihovem okolišu že toliko 'kmetijskih strojev, da bodo lahko s popravljalnimi uslugami izkoristili svojo zmogljivost, ne nameravajo odstopati od izdelovanja novih kmetijskih strojev. Nasprotno: z izpopolnjevanjem tehnično komercialne službe imajo možnosti za osvajanje novih proizvodnih procesov, širjenje obratnih prostorov in temu ustrezno izpopolnjevanje proizvodnih sredstev. Tako perspektivo jim narekujejo sedanje in bodoče potrebe na tržišču, kajti kmetovalci bodo vedno potrebovali tudi manjše stroje — poleg velikih, ki jih imajo kmetijske zadruge. Letos se je podjetje že uvrstilo med samostojne proizvajalce, ki lahko prodajajo svoje izdelke na priznani re- gres. To bo njegovo proizvajalno poslanstvo samo še olajšalo in pripomoglo k temu, da se bodo njihovi stroji še bolj uveljavili v kmetijstvu. Na tej poti pa bo potrebno dosledno prizadevanje za kakovost izdelkov, za kar ima delovni kolektiv že sedaj (dokaj izoblikovan čut. S. K. VREMENSKA NAPOVED od 12. do 21. aprila V splošnem nestalno s pogostimi ohladitvami in kratkotrajnimi padavinami, ob razjasnitvah slana. Izboljšanje vremena, oziroma razjasnitve pričakujemo predvsem v zadnjih dneh tega tedna in sredi prihodnjega tedna. Padavine pa pričakujemo ob zaključku tega tedna oziroma v začetku in v drugi polovici prihodnjega tedna. Dr. V. M. VELIKA POMOČ KMETIJSTVU Visoke cene kmetijskim strojem, orodju, umetnim gnojilom, gorivu in mazivu zahtevajo, da skupnost vsako leto izloča dokajšnja sredstvu za regresiranje cen tem proizvodom, da bi tako lahko bili bolj dostopni našemu kmetijstvu. Tako je omogočeno kmetijskim organizacijam, zadrugam in posameznim pridelovalcem, da na sodoben in cenen način obdelujejo svojo zemljo, kar pozitivno vpliva tudi na povečanje količine poljskih in drugih pridelkov. Letos bodo iz sklada za regrese in podpore izločili vsoto 27 milijard dinarjev ali skupaj 71 odst. oseh predvidenih izdatkov tega sklada za regrese o kmetijstvu. To pomeni, da bo teh sredstev za 11 odst. več kot jih je bilo lani namenjenih za tovrstno regresiranje. Povečanje regresov je pogojeno z večjo domačo proizvodnjo kmetijske opreme in reprodukcijskega materiala in s povečanim uvozom opreme in materiala. Največ sredstev bo dala družba za umetna gnojila, od katerih je v veliki meri odvisen pridelovalni napredek. Predvidevajo, da bo znašala letošnja proizvodnja dušičnih in fosfatnih gnojil okrog 270.000 ton. a regres zanje bo znašal 2,05 milijarde dinarjev. Za uvoženih 500.000 ton dušičnih, fosfatnih in kalijevih gnojil bodo letos dali regres v znesku 6,55 milijarde dinarjev. Pridelovalci v naši državi bodo torej dobili letos od skupnosti samo za umetna gnojila pomoč v znesku 8,4 milijarde di- narjev. Z regresiranjem umetnih gnojil bodo pridelovalci dobili ta gnojila za polovico ceneje kot pa bo znašala njihova stvarna cena. Regres za traktorje in velike kmetijske stroje bo znašal povprečno 55 odst., za ostale kmetijske stroje 45 odst., za melioracijske stroje pa 50 odst. njihove vrednosti. Tako bo znašal regres za kmetijske stroje in opremo okrog 7,85 milijarde dinarjev. Računajo, da bo potrebno za 6 tisoč ton traktorjev izdati 5,5 milijarde dinarjev, za 17 tisoč ton kmetijskih strojev 5,05 milijarde dinarjev, za rezervne dele 950 milijonov dinarjev in za melioracijske stroje 550 milijonov dinarjev regresa. Za domačo proizvodnjo varovalnih sredstev za rastline in uvoz teh sredstev iz tujine bo potrebno regresirati od 53 do 82 odst. proizvodne cene, tako da bo znašal letos tona-menski regres okrog 1,28 milijarde dinarjev. Letos bodo še nadalje regresirali tudi cene goriva in maziva. Regres pa bo nekoliko manjši, ker so po novih zakonskih predpisih individualni lastniki kmetijskih strojev izključeni od regresiranja za nabavo goriva in maziva. Regresi za bencin bodo predvidoma znašali 370 milijonov dinarjev, za nafto 5,15 milijarde dinarjev, za petrolej 550 milijonov dinarjev in za motorno olje 880 milijonov dinarjev. Skupni regres za gorivo in mazivo bo potemtakem znašal 4,71 milijarde dinarjev. Pričakovati je, da bo tolikšna pomoč skupnosti pozitivno vplivala na izboljšanje obdelovanja zemlje in povečanje kmetijskega pridelovanja, ki še vedno zaostaja za tempom industrijske proizvodnje. J. St. Naš zunanjepolitični komentar Tabori in socializem Še niti pol leta ni minilo, odkar je Janos Kadar govoril: junaška vstaja našega ljudstva je osvobodila ljudstvo in deželo..in s takšnimi besedami označil vstajo kot revolucijo. Po polletnem obdobju pa trdi nasprotno in očita takšno oceno našima državnikoma Kardelju in Popoviču. V svojih govorih gre celo dalje in dolži Jugoslavijo ne samo nepravilnih političnih gledišč glede madžarskih dogodkov, temveč skupaj z Bulganinom in Pospelovom na najvišji politični ravni (na sestanku državnih in partijskih delegacij ZSSR in LR Madžarske v Moskvi) povezuje Jugoslavijo z imperialisti in preko Imre Na-gyja z njihovo dozdevno zaroto. Tako naj bi bila torej Jugoslavija odgovorna tudi za dogodke na Madžarskem. Od vstaje, tega tragičnega boja ljudstva, ki je dalo deset-tisoče žrtev, je ostala o skupni deklaraciji s sestanka v Moskvi le želja madžarskega naroda, da popravi napake, ki jih je storilo prejšnje madžarsko vodstvo, in sicer čimprej, imperialistične spletke in kontrarevolucije pa so se pojavile kot skoraj edini činitelj vseh dogodkov. Tako nastaja nestvarna analiza oktobrskih dogodkov na Madžarskem, ki so v bistvu pokazali, da je vladal tamkaj degenerirani politični sistem, ki je s pomočjo nedemokratičnega birokratskega despotizma oviral razvoj socialističnih družbenih sil, kar je povzročilo odmik vodstva od množic in nato akcijo množic proti takšnemu vodstvu. Kljub tem neizpodbitnim dejstvom pa je sedaj na Ma-žarskem vedno manj govora o krivdi Rakosija in Gerdja in njihovih pristašev — niti ne omenjajo jih več. ker govorijo samo o napakah. Napad so usmerili na Imre Nagya in Jugoslavijo. To je dejansko poskus usmerjanja madžarske partije proti Jugoslaviji. To je stari način odvračanja pozornosti od tam. kjer je najbolj občutljivo mesto — od lastne krivde. Kar zadeva Jugoslavijo, vemo zelo dobro, da nismo bili nikdar tvzorec za izgradnjo socializma na Madžarskem. Imre Nagy pa tudi ni prišel iz Jugoslavije, temveč je prišel, po osvoboditvi, na Madžarsko iz Sovjetske zveze. V sporazumu s Sovjetsko zvezo je postal predsednik vlade in z njenim privoljenjem je odšel s tega položaja, o sporazumu z najvišjimi sovjetskimi voditelji je med oktobrskimi dogodki prišel v Politbiro Partije madžarskih delovnih ljudi in postal predsednik vlade in Kadar je bil minister o njegovi vladi, minister, ki se je vedno o celoti strinjal z vlado. Malo je primerov takšnih sprememb gledišč v bistvenih in usodnih vprašanjih naroda o tako kratkem obdobju med političnimi in državnimi voditelji o sedanjosti in zgodovini. Skoraj nemogoče je verjeti, da je nastala tako velika razlika med pojasnjevanjem in dogodki ter teorijo in prakso. Tu več ne gre za Madžarsko in madžarski narod, temveč za določeno politiko in določene koncepcije. To je istovetenje socializma s taborom — pod vodstvom Sovjetske zveze. To pa ni nič drugega kot podrejanje interesov razvoja socializma v svetu taboru, ki je predvsem držaono-vojaška tvorba, ki je sicer pogojena z mednarodnim položajem, ima pa poseben pomen za Sovjetsko zvezo kot velesilo. Naše mnenje je, da ne gre podrejati socialističnih gibanj na svetu, proletarskega inter-nacionalizma, samostojnosti dežel in neodvisnosti političnih gibanj niti pojmovanja odnosov med socialističnimi deželami in sploh pojmovanja mednarodnih odnosov — taborom in blokom, kajti takšno podrejanje škoduje razvoju socializma in socialističnega gibanja v posameznih deželah in na svetu sploh. Prav to naše nasprotno stališče pa moti pristaše tabora in jih pripravlja do tega, da si prizadevajo s prav vsemi metodami prisiliti Jugoslavijo, da bi se vključila v blok ali tabor ali pa če tega noče, da bi kompromitirali njeno politiko kot revizionistično, nacionalistično itd. Od tod torej napad na Jugoslavijo ob madžarskih dogodkih in obravnavanih problemih na sestanku o Moskvi. Sueški prekop spet odprt Te dni so dvignili iz globine egiptovsko fregato »Abukir« in tako odstranili zadnjo oviro, ki je še bila, da niso mogle domače in tuje ladje neovirano pluti skozi to pomembno morsko ožino, ki prometno spaja več kontinentov. V svetu so se globoko oddahnili, kajti s teni je odstranjena ena izmed največjih posledic skupnega in zahrbtnega napada izraelskih, angleških in francoskih vojaških sil na Egipt — afriško državo, ki se ni hotela ukloniti kolonialističnim zahtevam dveh velesil v Evropi. Kakor je že to dejstvo razveseljivo, je pa še precej daleč politična rešitev (zadovo- ljiva in dokončna namreč) sueškega problema. Egipt je že izpričal svojo pripravljenost; v memorandumu kairske vlade, ki je po izjavi generalnega sekretarja OZN Hammar-skjolda prežeta z načeli, ki jih je sprejel Varnostni svet te, mednarodne organizacije, je predlagano, naj bi sklicali 15 držav-uporabnikov Sueškega prekopa na posebno konferenco v Ženevi, na kateri bi razpravljali o tem vprašanju. Po egiptovskem predlogu naj bi konferenco vodil sekretar OZN. Sedaj potekajo diplomatska pogajanja med Egiptom in ZDA. Slednje se namreč prizadevajo, da bi egiptovska vlada nekoliko spremenila svoj nedavno objavljeni načrt o svobodni plovbi po prekopu. Na ta svoj predlog veže ameriška diplomacija tudi možnost sklicanja konference o Sueškem prekopu v Ženevi.' Vse kaže. da morajo tudi vlade držav-napadalk popuščati spričo pritiska poslovnih krogov, ki se zavzemajo za plovbo skozi Sueški kanal — četudi za ceno tega, da bodo plačevali pristojbine egiptovski upravi. Tako so tudi v Londonu sporočili, da ni izključena možnost konference v Ženevi, na kateri bi sodelovali Egipt in predstavniki uporabnic Sueškega prekopa, pripominjajo pa, da egiptovski predlog o plovbi skozi kanal ne gre dovolj daleč. Sueški problem niso mogli izbrisati iz mednarodnih od- nosov niti z vojno, niti ga ne bodo mogli s kakršnimkoli gospodarskim ali drugačnim pritiskom. Kazno je, da to dejstvo vse bolj dojemajo tudi v tistih deželah, v katerih so bili ob napadu na Egipt najbolj vročekrvni. Miroljulb-na pogajanja ob upoštevanju suverenih pravic še včeraj napadene države lahko edinole privedejo do realne in za človeštvo sprejemljive rešitve. NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! S posvetovanja o dokončni elektrifikaciji Pomurja Predvčerajšnjim je bilo pri Gradu posvetovanje o elek trifikaciji Goričkega. Posvetovanja so se udeležili zastop niki občinskih ljudskih odborov Grad, Cankova, Šalovci — Petrovci, Martjanci in Murska Sobota, prav tako pa tudi zastopniki OLO in republiške elektroenergetske inšpekcije. Po obširni analizi elektrifikacije Goričkega so prisotni sklenili, da je treba Goričko dokončno elektrificirati do leta 1963. Doslej Čez 100 milijonov družbenih sredstev Pri elektrifikaciji smo dosegli precejšen uspeh: leta 1945 je bilo v bivšem ljutomerskem okraju elektrificiranih 57 krajev s 15 trafoposta-jami, v bivšem murskosoboškem okraju pa 5 krajev s 5 trafopostajami. Odjemalcev električne energije je bilo takrat 4.600. Lani pa je bilo v krajih ob desnem bregu Mure elektrificiranih že 158 krajev s 57 trafopostajami, v krajih ob levem bregu Mure pa 99 krajev s 56 trafopostajami. V vsem murskosoboškem okraju je bila elektrifikacija zaključena sedemdesetpet-odstotno, samo v Prlekiji pa 90 %. Skupna družbena sredstva, ki so bila porabljena doslej za elektrifikacijo, presegajo 101,5 milijona dinarjev. Analiza elektrifikacijskih del v Pomurju, ki jo je podal na graškem zasedanju Ivan Hočevar, tehnični vodja podjetja Elektro Maribor-oko-lica, je pokazala, da so bili pogoji za elektrifikacijo mnogo boljši v nižinskih predelih kot pa na Goričkem. Prav zaradi tega je bil namen konference pri Gradu: v čim krajšem času elektrificirati tudi ta predel našega okraja. Zgraditi bo treba še 55 napajalnih trafopostaj, okrog 106 kilometrov daljnovodov visoke napetosti in okrog 800 km nizkonapetostnega omrežja. Vsa ta dela naj bi bila predvidoma zaključena v 6 letih. Največ sredstev bo potrebnih za elektrifikacijo petrovsko-šalovske občine, kjer je treba napeljati 47 km visokonapetostnega omrežja, v graški občini 24 km, v cankovski 19 km, v murskosoboški 12 km in v martjanski občini 5 km. Letošnji delovni progfam obsega ureditev daljnovodov Gerlinci. Pertoča — Motovilci, Vaneča — Mačkovci, Ivanov-ci — Domanjševci. Prihodnje leto pa pridejo na vrsto daljnovodi Ocinje — Krama-rovci, Sotina, Rogaševci in Grad. Okrajni ljudski odbor bo razpolagal letos s 15 milijoni dinarjev investicijskih sredstev, namenjenih za elektrifikacijo. Med mnogimi drugimi sklepi posvetovanja je bil tudi ta, da naj v prizadetih krajih v čimkrajšem času izvolijo elektrifikacijske odbore, ki bodo poskrbeli, da bodo pričeli prebivalci nameščati hišno napeljavo, kar bo močno pospešilo elektrifikacijo, ki je za Pomurje izredno važna kapitalna investicija. -jm Pred dnevi se je umaknil iz britanske vlade lord Salisbury, sedanji glavar lordske družine, ki je bila v zadnjih stoletjih glavni tvorec angleškega imperija — baje iz protesta proti izpustitvi et-narha Makariosa iz pregnanstva. Državni sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič bo v začetku junija uradno potoval na Norveško, kjer bo gost tamkajšnjega zunanjega ministra Hal-varda Langeja. Ameriški kmetijski strokovnjak Alian Kline je predlagal, naj bi ZDA še nadalje dajale Jugoslaviji gospodarsko in vojaško pomoč. Kline je bil pred nedavnim v naši državi. V Indoneziji bo bržčas kmalu prenehalo izjemno stanje, ki ga je bil proglasil predsednik Sukamo (na sliki) zaradi tega. ker so se uprli vojašlci poveljniki na nekaterih otokih, ki pripadajo njegovi državi. Sukamo je rešil krizo sam in sestavil novo vlado, v kateri je zbral same strokovnjake. V Varšavi je sklenjen sporazum med našo državo in Poljsko o sodelovanju na področju pridobivanja atomske energije za miroljubne namene. V Beograd se je vrnil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tem- po. ki je vodil našo delegacijo na poti po Egiptu. Libanonu. Siriji in Grčiji. Naši voditelji so bili povsod prijateljsko sprejeti in razgovori so bili uspešni. Nasilje po nacističnem vzoru v Alžiru Kljub teran, da v Franciji skrbno varujejo tajnosti, ki so povezane z operacijami francoske kolonialistične vojske v Alžiru, so vendarle prodrle v svet vesti, ki pričajo o tem, kako postopajo francoski vojaški oddelki z uporniki in domačimi prebivalci, ki kakorkoli simpatizirajo z narodnoosvobodilnim gibanjem te afriške dežele. Metode kolonialne vojske so v mnogih primerih podobne nacističnim. saj so trpinčenja in uboji ljudi na dnevnem redu. Starešina pravne fakultete v Alžiru Jacques Peyrego je v svojem pismu, ki ga je poslal francoskemu obrambnemu ministru, opisal pretresljiv dogodek, ko so francoski padalci na ulici glavnega mesta samovoljno ubili nekega Alžir-ca. Nasilje pa je hudo tudi v zaporih. v katerih je več deset tisoč do- mačinov — pripadnikov in simpatizerjev osvobodilnega gibanja v Alžiru. Molletova vlada v Parizu se dosti ne zmeni za ogorčene proteste, ki prihajajo iz Alžira. Nasprotno: imenovala bo celo komisijo, ki ne bo preiskovala uprizorjene zločine, marveč bo odredila preiskavo proti ljudem, ki so pričali o nečloveškem ravnanju vojske in policije z alžirskimi prebivalci. Baje vse to »zaradi časti in ugleda Francije!« Oglašajo pa se tudi že treznejši glasovi v sami Franciji, ki zahtevajo konec sovražnosti v Alžiru in reforme, ki bodo sprejemljive tako za alžirsko ljudstvo kot za Francijo. Mnogi ugledni politiki in možje se tudi ne strinjajo z nasilstvom, ki ga uprizarjajo francoski vojaški oddelki v Alžiru. Bivši ministrski predsednik in prvak radikalne stranke Mendes France sc je že izrekel proti režimu nasilja Roberta Lacoste v Alžiru. General Bolladiere je v znak protesta celo odstopil s poveljniškega položaja. Zveza francoskih študentov v Pariza je znova ostro in odločno nastopila proti represalijam nad alžirskim prebivalstvom. »Konec tej neskončni vojni« — terjajo v svoji resoluciji, ki so jo poslali pristojnim oblastem. V Alžira še vedno gori. Vsak dan padajo na obeh straneh nove žrtve. Boji so še pridobili na svoji ostrini. Kdaj bo tega konec? — se sprašujejo miroljubni ljudje po svetu. Po vsem jasno je, da bo morala slej ko prej zmagati trezna pamet in njej ustrezna odločitev, ki pa ne bo nikoli pognala svojih korenin iz tolmuna kolonializma. MIKARIOS se vrača v Atene Etnarh M.akarios, katerega je angleška vlada pregnala na Seychell-ske otoke prav zaradi tega. ker se je z drugimi rodoljubi svojega otoka Cipra boril za uveljavljenje tistih načel, ki so zapisane v Ustanovni listini Združenih narodov — za pravico do samoodločbe — se po večmesečnem pregnanstvu vrača — toda ne domov, marveč v Grčijo. Njegovi preganjalci so spoznali, da jim ta ukrep ni prinesel zaželenih uspehov (namreč zatrtje ljudske vstaje na Cipru, kjer so še vedno srditi boji med kolonialnimi vojaškimi oddelki in uporniki), marveč jih je samo diskretiral v očeh svetovne javnosti. Izpust etnarha Makariosa iz pregnanstva lahko olajša razgovore o ciprskem vprašanju, ni pa še zdaleč edini pogoj, s pomočjo katerega bi lahko sklenili ustrezen sporazum za obe strani. Angleška vlada, ki je doslej tako vztrajno držala svoje pozicije na tem otoku, se bo lahko približala takemu sporazumu samo na podlagi enakopravnih razgovorov z resničnimi predstavniki ciprskega ljudstva. Sporazum sam pa je pogojen z upoštevanjem pravice ciprskega prebivalstva do samoodločbe in samostojnega življenja na svoji" zemlji. To jc dal vedeti angleški vladi tudi sam etnarh Makarios (na sliki). S kovčki za kruhom STAR PREKMURSKI AKVAREL Srečal sem prijatelja, ki pozna Prekmurje. On sicer trdi, da »obvlada problematiko Pomurja«, pa nič ne de, imena niso važna. Pomlad je. Odličen motiv za novinarja, posebno za reporterja: sezonci! Sezonci, ti večni potniki s prekmurskih kolnikov . . . Romantične podobe popotnikov s kovčki, ki trudno koračijo v svet, postajajo pri plotovih, pozdravljajo sosede, se nasmehnejo ljubici . . . Pesem o sezonskih, prekmurskih lastovkah, je desetletja polnila stolpce liričnih knjig, socialnih uvodnikov in poročil okrajnih referentov. In navadili smo se jo poslušati, da več sami ne v vemo, kaj je v tem tako strašnega, žalostnega in obupujočega . . . Sezonci!? Kaj je pravzaprav zapopadenega v V tem pojmu? To so ljudje, ki radi delajo tam, kjer V zidajo hiše, tlakujejo ceste, gradijo mostove in to-varne. Delo, samo to je ves problem sezonskih delavcev v Prekmurju. Najti ga, zaslužiti. A vse ostalo pripada času. Tako razmišlja prijatelj, ki meni, da pozna Prekmurje, ker je bil nekajkrat v Murski Soboti in jo govoril z gospodinjsko pomočnico, ki je za-poslena v Ljubljani in zidarskima delavcema, ki A sta šla iskat kruha in zaslužek tudi v Ljubljano. a Zatorej je tovariš krotkomalo zaključil, da so se-v zonski delavci oni, ki gradijo ceste in karkoli že in da je to tako preprosto kot le kaj. Življenje pač ne more biti drugačno, kot je iskanje dela in zaslužka in odvisnost od dela. Otožne so podobe o ljudeh s kovčki v glavah tistih, ki jih gledajo skozi feljtone in sentimentalne knjige. V resnici so te podobe trpke za tiste, ki ostajajo doma in z leta v leto ugotavljajo, da ljudje s kovčki zaostajajo za njimi, se odtujujejo življenju in izgubljajo vero v življenje, kakršno naj bi jim dala bodočnost. To pa preprosto zaradi tega, ker z njimi (ki jih je vsako leto nekaj tisoč) gospodari le okrog 27 palirjev, ki so enaki, kot so bili posredovalci delavcev pred sto leti. O teh sezonskih delavcih, ki so v pojmu- murcev edini upravičeni do naziva sezonci — pri-jatelj, ki bojda dobro pozna problematiko Pomurja (Obmurja, Prekmurja ali Krajine, saj je vseeno), ne ve ničesar. Zaradi tega, ker mu je to neznano, ne more razumeti problema sezoncev, ki so preprosti, zapostavljeni poljski delavci. Delo je glavno. Da, delo je glavno! Od tod izvira problem sezoncev. Dela sicer ni preobilo, toda najti ga je mogoče dovolj, tudi primernega, toda ne s pomočjo palirjev, ki služijo s sezonci in jim ni mar za to, ali je delo sezoncev v redu plačano ali njihovi življenjski pogoji ustrezajo zahtevam ustreznih uredb in zakonov in . . . Zn človeka in njegov razvoj v družbi gre. To je problem sezoncev v Prekmurju. Problem, ki ima korenine v prenaseljenosti te pokrajine. Nad 3000 jih je tukaj samo s površino do enega hektarja. Na teh posestvih srečamo neredko do deset družinskih članov . . . Vsega je v Prekmurju za rentabilno kmetijsko gospodarjenje preveč do 27 tisoč prebivalcev. O tem je potrebno govoriti. O tem tudi govorimo. O možnostih šolanja, vzgoje, usposabljanja za delo v posameznih strokah, kajti za poljske delavce je vedno manj možnosti zaposlitve in bo še manj takšne možnosti, kajti kmetijska posestva se oskrbujejo s stroji, ki zamenjujejo ročno delo. Ali smemo čakati, da življenje kako tako reši problem, ki ga samo povečuje? Da, stari prekmurski akvarel, ki je potreben razdejanja. Pri nas je že razdejan. Zamenjuje ga nova podoba sezonca, podoba sezonca, ki se pričenja zavedati svojih pravic delavca, ki so mu bile sto let kratene od palirjev, ki so prekupčevali z njimi. Zakaj bi torej pisali, da so sezonci gospodinjske pomočnice v Ljubljani in nekaj zidarskih delavcev po Sloveniji. Resnični sezonci, ki so problem za Prekmurje, delajo na kmetijskih gospodarstvih v Baranji in Bački in še marsikod, kjer jih še potrebujejo in jemljejo zato, ker so bolj vajeni dela kot katerikoli poljski delavci pri nas. Toda to, da so voljni delati, še ne pomeni, da so tudi zadovoljni z življenjem, ki ga živijo v sezoni, in z Motiv iz Prekmurja zaslužkom, ki ga dobijo, a si ga ne vedo niti prav zagotoviti, kje še povečati. In nihče jim ne škoduje s tem, da mnogo go- vori o sezoncih, da sklicuje z njimi sestanke in jim - skuša zagotoviti boljše pogoje pri delu in po delu. Vsepovsod pravijo, da prekmurske sezonce najbolj potrebujejo in najbolj hočejo imeti, samo naj bodo ob pravem času zagotovljeni. To pa naj bo v bo- doče odgovornost posredovalnic za delo. Saj ne gre za nič drugega, kot za to, naj bo korak sezoncev v življenju ubran enako kot korak vseh drugih ljudi pri nas. Zakaj naj bi se- zonci zaostajali zn ljudmi ostale skupnosti v svo- jem kmečkem okolju? To vendar ni nič slabega, kot menda misli prijatelj, ki trdi da »obvlada pro- blematiko Pomurja«. Viktor Širec 2 POMURSKI VESTNIK, 11. IV. 1957 »Zadružni« še niso opravili... Prekmurje v podobi Na desnem bregu Pomurja je bila do nedavnega KDZ domala v vsaki vasi; KDZ so bile ustanovljene »milom in šilom«, kot pravijo naši južni bratje, z najboljšimi nameni. da bi razvijale socialistične odnose v kmetijstvu, ki pa zaradi konservativnega gledanja kmetov in kopiranja kolhoznih vzorcev niso imele dolgega življenja. »Glej, da bo nezadovoljstvo med brezzemljaši in zadrugo bo hitro vrag vzel«, mi je nekoč dejal vpliven kmet. Da, mnogo zadrug je sprejelo to načelo in res, morale so v likvidacijo. Da pa bi odpravili izkoriščanje tuje delovne sile, je naša socialistična oblast sprejela Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu Po tem zakonu je bilo odkupljene precej obdelovalne zemlje tudi na Murskem polju. Zagotoviti je bilo potrebno redno obdelovanje te zemlje, zato je OZZ Ljutomer ustanovila Zadružno kmetijsko gospodarstvo Muropolje,, ki je dobilo takrat skoraj 400 hektarjev zemlje. Vsa ta zemlja pa je bila v okrog 320 kompleksih ali parcelah v 20 katastrskih občinah; skrajne parcele so bile oddaljene tudi 20 km. Istočasno s prevzemom te zemlje pa je posestvo dobilo osnovna sredstva (ne zastonj!) za obdelovanje kakih 100 ha zemlje, živine pa precej manj. V jeseni leta 1953 je bilo posestvu naročeno, da je treba vso zemljo zasejati z ozimnimi žiti; novo posestvo je res pričelo s setvijo in to dokaj pozno; z dvema traktorjema in s tremi pari konj je zasejalo 70 ha z ozimnimi žiti, čeprav smo morali parcele iskati s katastrskimi kartami. Kmetje so imeli možnost, da so lahko tudi sami ponudili parcele za odkup, zato po je bila odkupljena zemlja slabše kvalitete, temu pa je sledilo še pomanjkanje semen, umetnih gnojil in zaposlitev nove delovne sile, zato je bil rezultat v letu 1954 zguba v znesku en in pol milijona dinarjev. Obljubljena pomoč ni prišla Ob ustanovitvi posestva je bilo mnogo obljub: na novo ustanovljena posestva bodo deležna posebne pomoči, da se bodo lahko do gotove mere opomogla. Toda za to ni bilo pozneje več sredstev, bili pa so investicijski krediti, za katere pa nismo imeli pogojev. Marsikdo od nas si je mislil: Ko bi dobili vsaj četrtino od tistih osnovnih sredstev, ki jih dobijo tovarne, preden začnejo obratovati, ali pa kot so jih dobila stara posestva, bi bili dobri. Vendar zaradi tega kolektiv ni vrgel puške v koruzo, temveč je temeljito zagrabil za delo in si pomagal z lastnimi sredstvi, včasih tudi z nenamensko uporabljenimi, da je lahko zadostil najnujnejšim potrebam. OZZ Murska Sobota nam je z dotacijo 100.000 din pomagala, da smo lahko nabavili vozove, tako da je dobil vsak par konj vsaj svoj voz. Zaradi pomanjkanja najnujnejših sredstev je potem trpelo delo in so se povečevali pridelovalni stroški in — govorili so: »Zadružni še niso •pravili, zadružni še niso pokosili travnikov, slabo so opravili oranje itd.« Da, pre-mnogokrat je bilo to žal res; tudi kolektiv je videl to, toda nihče se ni vprašal, če je bilo to možno opraviti z danimi sredstvi. Na zborih volivcev so večkrat razpravljali o tem in marsikateri ugleden funkcionar se je tem razpravam pridružil in celo pomagal kritizirati, celo namignil je na milijonsko pomoč, ki jo daje družba posestvu. Tako se je govorilo o plačilu anuitet in drugi pomoči . ... Toda ljudje, ki so bili dobro informirani (okrajni, odborniki) so govorili: »Plačali smo za vas anuitete.« Plačali da! Samo sklenili so, da je treba dati posojilo iz okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva z enoodstotnimi obrestmi in za dobo 10 let za kritje anuitet. Zakaj ne bi odborniki, ki so bili navzoči na zboru volivcev, povedali, da je to posojilo? Zakaj ne bi bili • tem kmetje pravilno obveščeni? Znebili smo se nekaterih parcel Zato, ker nismo imeli dovolj pridelovalnih sredstev in ni bilo iz- gledov, da bi jih v doglednem času dobili, smo sporazumno z občino odstopili zemljo v okolici Ključaro-vec in Logarovec ter v Vučji vasi, nekaj zemlje pa je bilo kmetom vrnjene po pritožbah; od tedaj imamo 270 ha zemlje. Posrečilo se nam je, da bo v bodoče ta zemlja boljše obdelana. Sicer pa . . . En delavec no našem posestvu obdeluje ca 6 ha obdelovalne zemlje in ustvarja 450.000 din brutoprodukta. En lin zemlje na našem posestvu daje ca 76.000 din brutoprodukta. Če pa upoštevamo, da merijo razni jarki in meje med njivami, od katerih imamo le škodo, pa so zaenkrat nujno zlo, ca 20 ha, je ta bruto-produkt na obdelovalno zemljo precej večji. Mnogokrat in mnogo-kje slišiš, mogoče zaradi napačnega obveščanja ali pa zlonamerno, da kmetje plačujejo več davkov in z njimi tudi obveznosti posestev. Jč to res? Oglejmo si malo številke! Po podatkih uprave za dohodke ObLO Ljutomer pride v ljutomerski občini vseh davkov in taks za ca 8.400 din povprečno na hektar. Obveznosti do družbe znašajo na našem posestvu 25.050 din po ha ali skoraj trikrat toliko kot znaša povprečna obremenitev. Naše pridelovanje je še preveč drago, prav zaradi razkosanosti zemljišč. Zato se posestvo pripravlja na arondacijo zemljišč v okviru katastrskih občin. Z ureditvenim načrtom, ki ga sestavlja Agrobiro v Ljubljani, bomo odstranili tudi ta problem. Naprednejši kmetje se s tem strinjajo, saj bodo arondirali tudi svoja zemljišča, poljske ceste pa bodo mnogo boljše, ker bo manj prevozov s traktorji po teh cestah. Vemo pa. da nekaterim to ne bo všeč, saj je marsikdo pasel po teh mejah, zraven popasel nekaj posevku, na zboru volivcev pa potem kritiziral posevek. Ureditveni načrt tudi predvideva zgraditev centralnega skladišča za poljske pridelke, ki pa bo imelo tudi ključe, čeprav nam bo kdo mogoče to zameril. Ne odklanjamo dobrohotne kritike, niti ne zanikamo naših napak ali nepravilnosti, ki so se dogajale; z dobro voljo skušamo odpraviti te napake, želimo pa, da o njih objektivno razpravljamo. Tudi oblastni organi in politične organizacije bodo morale posvetiti več pozornosti mlademu posestvu, predvsem pa sedaj pri arondaciji zemljišč, saj je to splošna družbena lastnina. -ka -že (Z razstave umetniške fotografije Joža Kološe v Ljubljani) 30. JV. je bila Mala Galerija d Ljubljani res premajhna za množico, ki se je zbrala ob otvoritvi razstave umetniške fotografije umetnika Joža Kološe iz Murske Sobote pod naslovom: »Prekmurje v podobi.« Razveseljivo je, da se je ob tem dogodku zbralo veliko število prekmurskih rojakov iz Ljubljane in okolice, mnogo prekmurskih študentov in drugih simpatizerjev Prekmurja. 37 fotografij. 3? strani obsegajoča pravljica o Prekmurju. Prvi pre-vladajoči vtis razstave nam je Prekmurcem že domač: ljubeča pozornost do človeka, do njegovih delavnih rok in stoterih drobcev njegovega preprostega zdravega življenja. Dela razkrivajo umetnika, neute-šljivega lirika, ki hoče in tudi najde v preprostih stvareh in bit uh lepoto in plemenitost. Kot strokovnjak umetnik je Jože Kološa zvest sam sebi v svojem ne-kompliciranem umetniškem izrazu. Svet, ki ga naš umetnik upodablja, mu narekuje preproste rešitve in se ji le redko umakne (Platanes) na pot novega modernega fotografskega pojmovanja. Idila, ki ji je naš umetnik tako naklonjen, je očiščena lažnih efektov skozi sito njegovih etičnih principov, ter poplemenitena v svoji zunanji obliki s trdnim tehničnim izkustvom. Bolj preprostih, prav zato bolj resničnih portre-jev od »Ciganke Ile« »Ferka« in »Babice« si ne moremo zamisliti. Skoraj boleči realizem jih razgalja, pa postanejo prav zato človeku bližji. »Taki smo. če nas pogledaš od blizu in globoko.« Umetnik Jože Kološa pojmuje svoj poklic tako kot je prav. Rajši kot imenitnost in bogastvo, odkriva in uveljavlja lepoto preprostega človeka, ki je preskromen, da bi jo sam oznanjal. Človekoljublje, ki ga je v podobi »Ecce homo« (naš umetnik) stopnjeval o pretresljivo obsodbo in opomin, je prevzelo obiskovalce razstave, saj so o knjigi vtisov napolnili strani z izrazi sočutja in obsodbe nad redkim nečloveškim prizorom socialnega zla — revščine in zanemarjenosti. Z isto ljubeznijo kot svoje prekmurske ljudi, razkriva umetnik njihovo ožjo domovino, njihove prijazne domačije v soncu in senci sadnih krošenj, razpetih po ravnem in valovitem Prekmurju. Pravljično mikavni se zdijo pejsaži ob Muri. Toda »Živi spomenik«, sejalec vzravnan z odločnim korakom in silnim zamahom stopajoč čez njivo opominja, da živijo v tej pravljični deželi delavni ljudje. Jože Kološa ima za seboj že dovolj bogate izkušnje, saj je svoja dela prvič razstavil že leta 1937. od takrat pa je sodeloval na 6 republiških in na 10 mednarodnih razstavah. Samostojno je razstavljal leta 1950 in 1951 o Murski Soboti ter leta 1955 v Lendavi. Strokovno prizadevanje Joža Kološe in uspehi, ki jih je dosegel na področju umetniške fotografije, niso ostali neopaženi. Leta 1951 je bil sprejet v Društvo likovnih umetnikov. Vsekakor lepa nagrada za njegovo delo. Uspeh razstave »Podobe iz Prekmurja« mu je lahko nova vzpodbuda pri nadaljnjem delu, kajti malokatera razstava beleži tolikšen obisk in toliko pohvalnih besed, kot je bila tega v obilici deležna prav razstava »Podobe iz Prekmurja.« Vlado Sagadin Jože Kološa: Motiv z Goričkega Enotnost, vzgoja in kritičnost V torek je bila v Murski Soboti seja okrajnega sindikalnega sveta. kateri so prisostvovali tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov. Kot gost se je seje udeležil predsednik republiškega sindikalnega sveta tov. Janko Rudolf. Predsednik okrajnega sindikalnega sveta tov. Gričar je v svojem uvodnem poročilu poudaril nekatere pomanjkljivosti pri izvajanju nalog sindikata, kar zadeva splošno izobraževanje delavcev. V naših gospodarskih organizacijah se vse bolj močno odraža razdvojenost kolektivov: na eni strani delavci, na drugi strani pa uslužbenci. Proti taki dvotirnosti se mora sindikat boriti dosledno. Ta »dvojna linija« se odraža tudi pri sami udeležbi na sindikalnih sestankih, kjer je »gospoda« iz uprave zastopana navadno v zelo majhnem številu. Na tem posvetovanju so govorili nekateri delegati predvsem o zdravstveni zaščiti delavcev. Doslej je v Pomurju 6 kuhinj v podjetjih, ki dajejo delavcem sicer skromno, vendar prepotrebno hrano. V ljutomerski opekarni je bilo pred uvedbo obratne kuhinje 8% delavcev v bolniškem staležu, po uvedbi malice pa se je bolniški stalež zmanjšal na 2 odstotka. V glavnem pa so na seji razpravljali o bližnjih volitvah delavskih svetov in o pripravah na kongres delavskih svetov. V vseh večjih podjetjih so že imeli predvolilne sestanke, na katerih so dokaj kritično ocenili delo dosedanjih organov samoupravljanja. Težave pa so imeli tisti občinski sindikalni sveti, ki imajo opraviti z manjšimi obrtnimi podjetji, v katerih je zaposlenih le po nekaj delavcev. Kot izreden problem so nakazovali nekateri člani OSS in občinskih sindikalnih svetov vprašanje sezon-stva v gradbeni industriji, gradbeništvu in kmetijstvu. V teh gospodarskih panogah, predvsem pa v gradbeništvu, je stanje zaposlenih iz leta v leto drugačno. Le malo je takih delavcev, ki bi delali v gradbeni stroki več let zaporedoma. Iz tega sezonstva izvira tudi dokajšnje omalovaževanje samoupravljanja. Tov. Janko Rudolf je v svojem prispevku k razpravi omenil predvsem važnost priprav za kongres delavskih svetov, ki mora biti javna tribuna mnenj in izkušenj dosedanje prakse samoupravljanja. V nedeljo - elektrika tudi v Ivanovcih V nedeljo bodo v Ivanovcih prvič zasvetili z elektriko. Tega dne se bodo zbrali vaščani pri tov. Škrilecn, kjer bodo proslavili za to vas zelo pomemben dan. Pripravili bodo tudi pester kulturni spored. V NEDELJO ZVEČER v Beltincih Ob 930 sem šel iz kina. Pred gostilno Rituper sem opazil moža — očeta, ki je ob kolesu meril cesto. Bil je precej vinjen. Ob njem je šla mala petletna punčka, ki mu je venomer čebljala in ga izpraševala, zakaj ne gresta domov. Toda oče je zavil v gostilno in potegnil otroka s seboj. Ob tem času je v gostilni popivala druga mati — Beltinčanka. S sabo je imela 8-letno hčerko, ki je morala sedeti v družbi dobrih pivcev kar do policijske ure. Matere niso motile zaspane hčerkine oči, ne prošnja, da bi rada šla spat, ker bo zjutraj morala v šolo. Ne, ta otrok mora večkrat spremljati mater po gostilnah in o Beltincih ni človeka, ki bi ji to prepovedal. Kje je beltinsko društvo prijateljev mladine, ki tega ne vidi?! Vaščan V RADOSLAVOM — LJUDSKA ŠOLA Roditeljski sestanek in občni zbor Društva prijateljev mladine Bučkovci, ki je bil zadnjo nedeljo v marcu, je bil kljub pomanjkljivi razglasitvi zadovoljivo obiskan. Vzgojitelji in starši so se pomenili o nujnem sodelovanju šole in doma pri vzgoji otrok. Predvideno reformo šolstva so vsi toplo pozdravili. Nova razdelitev šolskega okoliša in nameravana ureditev 5-letne ljudske šole v Ra-doslavcih je bila spričo velike oddaljenosti in prevelikih naporov pri obiskovanju pouka v bučkovski šoli, posebno še v zimskem času, z odobravanjem sprejeta. Društvo prijateljev mladine je pomagalo pri vzgoji mladih ljudi. Organiziralo je tudi skromno obdarovanje otrok Ob proslavi Novoletne jelke. Kakor je lansko leto pionirski odred uprizoril igrico, tako bi naj tudi letos prosvetni delavci Skupno z mladino in pionirji pripravili kako mladinsko igro. Postaviti se je potrebno na lastne noge in se ne ravnati po pregovoru: »Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša.« Potrebno je le Bučkovska mladina prav pridno študira Finžgarjevo ljudsko igro »"Veriga«, ki jo bo uprizorila v nedeljo, 14. aprila ob 16. uri na malo-nedeljskem odru. Vabljeni! sodelovanje vseh organizacij. Predavanje prof. Šiliha je še vsem v prijetnem spominu, zato je tudi letos v načrtu poučno predavanje, ki bo staršem in vzgojiteljem samo v korist, zato se ga bodo udeležili v obilnem številu. „Desefi brat“ v Polani Polančani smo si že dolgo želeli, da bi tudi v naši vasi gledali kako dramo, kajti v Polani imamo kino in smo se njegovih predstav že nekako naveličali. To se nam je izpolnilo 25. marca. Prosvetno društvo »Jože Plej« iz Crensovec je gostovalo v Polani z dramo »Deseti brat«. Predstava se je zelo dobro posrečila, kar dokazuje število gledalcev. Pri predstavi je bilo navzočih do 300 ljudi, kar je zelo veliko za Polano. Zadružna dvorana je bila nabito polna. Predstava je trajala 4 ure. Zahvaliti se moramo režiserju Roziki Trugarjevi, ki je s požrtvovalnostjo dosegla tako lep uspeh s svojimi igralci. Igrali so zelo dobro. Vlogo desetega brata je igral Franc Gjerek, ki je bil najboljši izmed igralcev. Zelo dober je bil tudi Štefan Kreslin v vlogi Krjavlja. Najlepša hvala, dragi gostje za dramo, ki ste jo uprizorili v Polani. In še nas obiščite vsakokrat, ko boste imeli kako dramo. Štefan Sobočan TELOVADBA - ŠPORT - ŠAH PREMALO VADITELJEV IN NEPRIMERNA TELOVADNICA Telovadno društvo »Partizan« v Beltincih šteje 100 aktivnih in 33 podpornih članov, kar je za beltinske razmere še zdaleč premalo. V društvu delujejo pionirske, mladinske in članske vrste. Lani so našteli čez 2000 vadbenih ur. Najbolj aktivni so bili pionirji, manj delavna pa sta bila mladinska oddelka. Vaditelji so v glavnem prosvetni delavci, nekaj pa jih je tudi iz mladinskih vrst, kar je še posebej pohvalno. Lani je društvo sodelovalo na raznih prireditvah — proslavi za 1. maj, 22. julij, 29. november in občinski praznik. Priredilo je tudi dva samostojna nastopa ob sodelovanju vseh oddelkov. Društvu pa še vedno primanjkuje vodniškega kadra in pa primerna dvorana, kajti sedaj se stiska v telovadnici, ki ni primerna za telesno vzgojo. Že dalj časa si prizadevajo, da bi jim domača kmetijska zadruga odstopila dvorano v zadružnem domu, v kateri bi lahko telovadili tudi učenci gimnazije in osnovne šole. Na letošnjem občnem zboru so ugotovili, da se mladi ljudje, ki zapuščajo šolo, premalo vključujejo v društvene vrste. Sprejeli so vrsto sklepov; med drugim bodo načrtno preuredili tudi sedanje igrišče, za katerega so že dobili nekaj denarnih sredstev. Pri delu jim bodo pomagali tudi mladinci predvojaške vzgoje. Pomurska liga Prvo kolo spomladanskega dela tekmovanja v Pomurski ligi se je preteklo nedeljo končalo z naslednjimi rezultati: Nafta II — Sobota II 3:1 Trgovec — Ledava 1:4 Rakičan — Turnišče 7:1 II. moštvo Nafte je zasluženo premagalo II. moštvo Sobote. Igralci NK Nafte so tekmo odločili v svojo korist že v prvem polčasu, ki se je končal z rezultatom 5:0. Na tekmi Trgovec — Ledava pa je mlado moštvo Ledave s požrtvovalno igro premagalo moštvo Trgovca. Rezultat bi lahko bil še višji, če bi napadalci Ledave bili pred golom bolj prisebni. V predtekmi so pionirji Sobote premagali pionirje Ledave z rezultatom 2:0. Rakičan je visoko premagal oslabljeno moštvo Turnišča z rezultatom 7:0. Proti koncu drugega polčasa je sodnik Kološa opravičeno izključil igralca NK Turnišče, nakar je moštvo Turnišča zapustilo igrišče. Sodnik je v skladu s predpisi po določenem času zaključil tekmo. Zaradi te nešportne poteze Turnišča bo upravni odbor Pomurske lige moral ukrepati proti temu klubu. V predtekmi so pionirji Turnišča zasluženo premagali pionirje Rakičana z rezultatom 1:0. Stanje tabele po 6. kolu Rakičan 6 4 1 1 30:7 9 Sobota II 6 3 2 1 20:13 8 Turnišče 6 3 1 2 12:16 7 Nafta H 5 o 2 1 20:10 6 Ledava 6 2 0 4 12:28 4 T rgovec 5 0 0 5 8:28 0 SLUŽBENA OBJAVA POMURSKE LIGE 7. kolo, 14. IV. 1957 Rakičan — Trgovec službujoči Gorčan, Pričetek tekme ob 15. uri, sodi Andrejek, predtekma ob 14. uri: pionirji Rakičan — pionirji Partizan Ledava — Nafta II Pričetek tekme ob 10. iri dopoldne, službujoči Norčič sodi Kološa. Sobota 11 — Turnišče Pričetek tekme ob 15. uri, službujoči Škarabot, sodi Flisar, predtekma ob 14. uri: pionirji Sobota — pionirji Tnrnišče Kdo bo letos okrajni šahovski prvak? V nedeljo je bilo zaključeno okrajno moštveno šahovsko tekmovanje. V Pomurju je sedaj registriranih 19. šah. organizacij, tekmovanja pa se je udeležilo 14 šah. društev iz krajev: Petrovci, Križevci, Puconci, Črnelavci, Krog, Bakovci, Lendava, Ljutomer, Radgona, Svetinje — Jeruzalem, Gimnazija M. Sobota, Ekonomska srednja šola, Obrtnik — vajeniška šola in šahovsko društvo Sobota. Vsa društva so bila razdeljena v 5 skupin. Moštvo je štelo 8 članov in 2 članici, skupno 10. Letos so prvič na moštvenem prvenstvu nastopale tudi članice. Pravico do nastopa na finalnem tekmovanju so si priborila naslednja društva: Radgona, Petrovci, Lendava, Krog, Gimnazija Murska Sobota in lanski okrajni prvak Sobota. Finale bodo odigrali v M. Soboti. Na letošnjem moštvenem tekmovanju smo zelo pogrešali nekdaj zelo aktivni šahovski društvi od Grada in iz Lipe. Šahovsko društvo pri Gradu in društvo Lipa sta bili pred par leti najbolj aktivni, ne samo v soboškem okraju, temveč tudi v okrožju. Nafta : Fužinar 1:2 (0:1) POMURSKI VESTNIK, 11. IV. 1957 3 Bodimo pravi sadjarji...! Zadnja leta je bilo obnovljenih v Pomurju mnogo sadovnjakov. Do sem bi bilo vse v redu, če ne bi menili nekateri sadjarji, da so že dovolj storili, če so sadne sadike samo posadili. Po načelih sodobnega sadjarstva je še vse polno opravil, ki zahtevajo naše rolke in našo pomoč. V naravi se srečamo s škodljivci in boleznimi, ki ogrožajo naše sadne nasade. Večkrat gremo mimo teh škodljivcev in bolezni, v jeseni pa se potem čudimo, da nismo dosegli tistega, kar smo si želeli. Že v pred-zimskih in zimskih dneh nam ogloda poljski zajec marsikatero drevo, ki ga nismo znali ali hoteli zaščititi pred tem nevarnim škodljivcem. Še dandanes se mnogokrat obotavljamo in premišljujemo, ali bi sploh škropili sadno drevje v zimskem času. Ne zavedamo se dovolj važnosti tega dela. Grajati je potrebno našo malomarnost, ki je ravno v tem, da nočemo očistiti sadnega drevja in ga tudi ne urediti. Popolnima jasno je, da ne moremo priti nikamor, če ne bodo vsi sadjarji čistili in škropili sadnega drevja na zadružni osnovi. In če smo to akcijo še kolikor toliko uresničili, ker pač tako zahtevajo zakonski predpisi, nam ne pride niti na misel, da poleti razsaja škrlup na jablanah in hruškah in da jabolčni zavijač uničuje plodove. V naprednih pokrajinah škropijo sadno drevje večkrat v spomladanskem in poletnem času, ker se zavedajo rezultatov tega dela. Nehote dolbimo vtis, da nam ni do tega, da bi dosegli redno in obilno rodovitnost ter da bi bili plodovi zdravi in sposobni za domačo uporabo in trg. Tokrat se omejujemo sanjo na škrlup in jabolčni zavijač, ker menimo, da sta ravno ta dva glavna predstavnika najpogostejših bolezni v poletnem času na sadnem drevju. Resnično tako je tudi v prirodi, vendar kljub temu ne moremo zanikati, da obstojajo še gniloba plodov (monilija), kodravost listja, razne gosenice, ki objedajo listje in druge zelene dele drevesa, razne uši in kaparji (ameriški in češpljev kapar), ki sesajo sok iz drevesa, črvi v plodovih, jabolčni cvetožer in rdeči pajek (sadna pršica). Vsi ti škodljivci in bolezni izzivajo našo borbo, ki mora biti vztrajna in dosledna do popolne zmage. Prav malo se zanimamo za gnojenje sadnega drevja, čeprav vemo. da je od vseh gnojil najvažnejši dober hlevski gnoj. Radi najdemo različne izgovore, ne vidimo pa, da si lahko pomagamo tudi s kompostom, straniščnico in gnojnico. Ne razmišljamo mnogo o umetnih gnojilih in tudi ne iščemo navodil in nasvetov, ki so vsem lahko dostopni. Malo je sadjarjev, ki bi pravilno in pravočasno obrezovali sadno drevje. Obrezovanje namreč vpliva na rast in rodnost drevja. Z obrezovanjem zmanjšamo površino in število listja. Z obrezovanjem vplivamo na rast mladik in tako tudi na obliko krone in na izgradnjo rodnega lesa. Bodimo prepričani, da vpliva rez na začetek rodnosti mladega drevesa, na kakovost sadja, na možnost mehaniziranega obdelovanja zemlje, škropljenja ter na razvoj bolezni in škodljivcev. Z obrezovanjem podaljšamo dobo rodovitnosti drevesa. Vse to vpliva na razvoj drevesa in na dolžino njegovega življenja. Ing. Lado Jerše Drobna reportaža iz poledavske občine OD CANKOVE DO ROGAŠEVEC Pravzaprav: od Murske Sobote do Rogaševec, toda nižinski svet okrog Gederovec, Skakovec in Krajne ni tako slikovit, kot oni, pristno gorički okrog Cankove, Krašč, Pertoče, Večeslavec in Rogaševec. Cesta se vije mimo hiš, se preliva iz nežnobrstečega gozda v travnike in njive, ki jih obkroža v ozki strugi tekoča Ledava. Ljudje pospravljajo po vrtovih in se niti ne ozrejo za drdrajočim avtobusom. Kaj bi, saj ga vidijo vsak dan štirikrat. Da, avtobus je za vsakogar že stara, nezanimiva stvar. Ljudje v Poledavju govorijo sedaj vse več o elektriki. V Kraščih že stojijo električni drogovi ob cesti, čez polja in travnike ter kažejo, kod bo speljana nevidna sila, ki bo pomagala ljudem v krajih ledavske doline vse tja do Rogaševec. Da takrat pa ... Avtobusne postaje so skoraj v vsaki vasi pred gostilno. Pa to je že stara navada ne samo v Poledavju, temveč tudi drugod. Tu in tam se prikaže na pragu gostilničar s pristnim, po prekmursko zavihanim predpasnikom. Nekaj besed zunaj ob avtobusu ob toplem aprilskem soncu, naročilo sprevodniku, naj prinese popoldne iz Murske Sobote to in ono in že spet zdrvi avtobus po jamasti cesti mimo osamljenih koč. Toda v daljavi se že svetlikajo rogaševske domačije. Dijaki nižje gimnazije so za nekaj časa opustili igro z žogo in se zvedavo ogledovali peterico potnikov, ki so se počasi kobacali iz avtobusa. Da, šola v Rogaševcih je res lepa. če se ob njej spomnimo na nekatere druge šole v Pomurju. Toda Rogaševčane žuli čevelj drugje. Nimajo primerne dvorane za prireditve in kino. Kulturni dom bomo zgradili,« so sklenili in te misli se je najbolj oprijela rogaševska mladina. Kljub temu, da pripelje avtobus dnevno dvakrat iz Murske Sobote v Rogaševce, popotnik, ki ne misli tamkaj prenočiti nima mnogo časa za opravek. Morda razgovor z ljudmi, ki pridejo na pošto ali gredo mimo, kdo ve kam, ali pa krajši pomenek v stari gostilni, kjer ti postreže prava stara gorička korenina, očanec, ki je vedno pripravljen kritizirati, če se mu nekaj ne zdi prav. Morda ni bil tokrat le slučaj, da je povedal nekaj prikrili na račun kmetijske zadruge in slabih prometnih zvez. Čez dobre pol ure postanka in pomenka in po (menda obveznem) popravljanju avtobusa smo se vsed-li v staro »šklemfo« in rogaševski kot, ki se je kopal v siju pomladanskega sonca, nam je izginil izpred oči. Vožnja proti Murski Soboti je bila bolj živahna. Avtobus je bil poln veselih ljudi, ki so se peljali v Ljubljano in Kočevje. Mladi dečko petnajstih let, ki se je tokrat peljal najbrž prvič v avtobusu, je vzradoščen vzklikal: Ajtek, zdaj pa ga vozi, zdaj, jeli-bar!?« No, mladi človek in užival je ob vožnji v starem avtobusu po drdrajoči cesti. Toda očetove misli so najbrž tudi tokrat vasovale pri elektriki. Predramil jih ni niti pomladanski dan, ki je dihal nad kraji med Cankovo in Rogaševci. Jože Makovec Požara, nesreče, samoumori . . . Požar na Moravskem vrhu Nedavno je zopet nenadoma izbruhnil požar pri M. Babiču na Moravskem vrhu. Zgorelo je gospodarsko poslopje in, žal, tudi živine ni bilo mogoče rešiti, ker je bil hlev zaklenjen. Gasilci iz okoliških vasi so takoj prihiteli na pomoč, vendar zaradi pomanjkanja vode niso mogli gasiti. škoda bo znašala okrog 500.000 dinarjev. Nesrečnemu pogorelcu bo potrebno pomagati. Požar v M. Polani 28. marca ob 12. uri je začela goreti slama Jožefa Gjerkcša v M. Polani. Požar je povzročil petletni otrok, ko je dajal drva v peč, ki je bila zunaj na dvorišču. Otrok je bil sam zunaj in je odnesel oglje od peči k slami. Slama se je hitro vnela in začela goreti. Največ zaslug pri gašenju požara imajo malopolanski gasilci in šolarji osnovne šole, ki so požar hitro opazili in šli takoj gasit. Slama je zgorela domala do kraja. Bolj je potrebno paziti na otroke in na to. da bi prepovedali vsako peč imeti zunaj. Lastnik slame Gjerkeš je namreč imel zunaj na dvorišču >Alfo<, to je peč, v kateri kuhajo svinjam. Š. S. Smrtna nesreča pri čiščenju travnika Ko je starka Terezija Kovač iz Prosenjakovce čistila travnik, je zažgala nagrabljeno listje. Močan veter, ki je večkrat menjal smer, pa je usmeril ogenj v njo. 86-letna ženica sc mu ni mogla hitro umaknili, zato je plamen zajel njeno obleko in je obležala. Po telesu je bila popolnoma opečena in je zategadelj tudi takoj podlegla hudim poškodbam. Ponesrečenka je bila zelo priljubljena med svojimi vaščani, kar je pokazal tudi njen pogreb. -ef Nesreča v Drakovcih Posestnik Kukovec iz Drakovec je brusil sekiro, ki mu je tako nesrečno padla na nogo, da ni bilo mogoče ustaviti krvi. Morali so ga odpeljati z rešilnim avtom v ptujsko bolnišnico. Dva zagonetna samo-umora v enem tednu Predzadnji teden sta se dogodila v lenarški občini dva zagonetna sa-moumora. Kroglo si je pognal skozi glavo 27-letni komandir Ljudske milice pri Lenartu v Slov. goricah Martin Ivniik, ki je prišel navzkriž s svojo ženo zaradi družinskih razmer. V obupu je storil nepremišljeno dejanje. V Bačkovi v Slov. goricah je 47-letni posestnik Jožef Kraner 31. marca ob ženini odsotnosti pripravljal kosilo. Kmalu je izginil iz stanovanja in se na podstrešju obesil z vrvico. Samomorilec je bil mirne narave in je težko ugotoviti vzrok nepremišljenega dejanja. Domnevajo pa, da je to storil zaradi hudega zobobola, saj je že nekaj ur poprej kazal znake duševne neuravnovešenosti. -jh Samoumor V nedeljo, 31. marca t. l. ob 19. uri se je pripeljal s kolesom po cesti do križišča v Žerovincih pri Ljutomeru 53-letni Stjepan Til iz Strmca (okraj Varaždin). Ko je pripeljal mimo večerni vlak, je Til odvrgel kolo, sam pa skočil pod vlak. Hudo ranjenega so kmalu nato z rešilnim avtom odpeljali v ormoško bolnišnico, kjer pa je že drugi dan podlegel hudim poškodbam. Vzrok samoumora ni znan. Če ti lučka ne gori, -pa ti mesec sveti, tako pravi narodna pesem. Pri bučkovski razsvetljavi pa. žal. ni tako — »cestna« razsvetljava je temeljito odpovedala. Upamo, da bi se dalo vsaj tako urediti, da bi žarnice prižgali vsaj v najtemnejših nočeh — v mesečini pa naj kar »lunca« pokaže svojo moč. Popravek k „Metežu“ Dne 26. februarja t. l. smo objavili članek »Metež v Kupšincih«, ki ga je napisal naš sodelavec D. Titan. K temu članku dodaja uvtor naslednjo obrazložitev: Stavek (v tretjem odstavku) — Oče — Emri Jože — Jole je imel težko vlogo, ki pa jo je s prirojeno brezobzirnostjo in malce premočno gestikulacijo podprl in dal tako pečat zadovoljstva. — Stavek se mora pravilno glasiti: ... ki pa jo je s spretnostjo in dobro gestikulacijo podprl in dal tako pečat zadovoljstva. Polanski gimnazijci so obiskali delovni kolektiv Nafta Pred krotkim so polanski gimnazijci obiskali delovni kolektiv Nafte v Petišov-cih. Strokovnjaki so jim razkazali vse naprave, jih poučili o nastanku plinov in nafte. Pokazali so jim tudi pline v tekočem stanju. Kolektiv Nafte je bil zelo vesel obiska: gimnazijci pa so bili poučeni o plinih, kajti ravno sedaj so začeli jemati snov o njih. Ogledali pa so si tudi Tovarno dežnikov v Lendavi. Tudi tod so jih bili veseli. Gimnazijce so posebno zanimali stroji v dežni-karni in njihovo delovanje. Polanski gimnazijci nameravajo do konca šolskega leta prirediti še več takih ekskurzij; obiskati želijo tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti in še nekatere druge tovarne. S. S. Kančevska mladina je aktivna Mladina Kančevec, Ivanovec in Kukečc, ki si je letos ustanovila svoj aktiv, je že naštudirala igro »Pot do zločina«. Na zadnjem sestanku, na katerem so izvolili novo vodstvo, pa so sklenili, da bodo letos priredili še več iger, brali časopise in ustanoviti tadi aktiv mladih zadružnikov. Največje težave pa imajo s prostori; rat-kovska KZ jim je svoj čas odstopila primerno sobo, vendar pa jim jo je zopet odvzela, ko so jo hoteli urediti. Sedaj hranijo v tej sobi umetna gnojila. Kljub temu pa je kančevska mladina vztrajna pri svojem delu in se sestaja v zasebnih hišah ali pa kar na prostem. I. K. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored 3/11. — Telefon 1-38. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Narodni banki v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v M. Soboti. ZABELEŽENO V Beltincih so se trije zemljiški lastniki sporazumeli, da bodo letos posadili jagode na 50 arih. Za to primerne parcele so združili in svoj načrt že tudi uresničili. Znani pobudnik za preusmeritev kmetijstva k pridelovanju zahtevnejših in rentabilnejših kultur Anton Vučko iz Bistrice je lani prideloval paradižnike na 22 arih. Pridelek mu je prinesel 152.000 din dohodka. Kmetijske zadruge v beltinski občini so že razprodale več vagonov umetnih gnojil svojim članom na pridelovalna posojila. Največ umetnih gnojil je razpečalu beltinska zadruga. V Odrancih in Crensovcih so letos kmetje-zadružniki posebno zanimajo za pridelovanje krompirja sorte »Merkur«. Njihove zahteve za sedaj celo preraščajo možnosti za nabavo semena. Lani so kmetijske zadruge v beltinski občini imele okrog 5 milijonov dinarjev prometa pri vnovčevanju paradižniku, zdravilnih zelišč in drugih pridelkov specialnih kultur. Solatno seme je lani pridelovalo 34 posestnikov, letos pa so zabeležili samo 13 prijav, toda kljub temu se je dokaj povečala pridelovalna površina; za pridelovanje semena so se odločili poč samo tisti, ki so si v zadnjih letih že pridobili dovolj zanesljivih izkušenj za uspešno pridelovanje. Kmetovalec Ivan Duh iz Melinec je luni prideloval kumino na 9 arih. Pridelek mu je vrgel okrog 60.000 dinarjev dohodka. Sestanki pospeševalnih odborov pri nekaterih kmetijskih zadrugah v beltinski občini že preraščajo v zbore pridelovalcev, posebno še, če pride na sestanek kmetijski strokovnjak, ki je pripravljen ljudem tudi nasvetovati. V zadnjem času, ko so se pripravljali na setev, se je udeležilo nekaterih sestankov tudi od 40 do 60 kmetovalcev. V beltinskem okolišu so tudi možnosti za pridelovonje črne detelje, ki bi kmetovalcem pomagala do večjih dohodkov. Črna detelja se tudi dobro obnese, kur lahko potrdi kmetovalec, ki je lani pridelal na 22 arih 158 kg semena in dobil zanj okrog 40.000 dinarjev. Preusmeritveni proces v kmetijstvu terja tudi več načrtnega strokovnega usmerjevanja — ugotavljajo v beltinskem okolišu. Pogoji za ustanovitev samostojne proizvajalne poslovne zveze, ki bi ta proces še pospeševala, so vedno bolj prepričljivi. Proti ustanovitvi zveze s se-dežem v Beltincih ni tehtnejših ugovorov — več jih je za — toda največja težava je v tem, da zvezi ne bi mogli za sedaj zagotoviti dovolj strokovnega kadra. -ko ČEBELARSKI KOTIČEK (Konec) PRAVI KOSTANJ, ki cvete junija in julija, izloča izdatno količino medičine slabše kakovosti in daje izredno veliko obnožnine. Ker pa bo prej ko slej uničil kostanjev rak tudi naše nasade in prirodne gozdove, kakor jih je že v sosednji Italiji in drugih državah, ne kaže več saditi domačega kostanja. Ponekod so pričeli gojiti v drevesnicah kitajske in japonske sorte, ki so odporne proti raku in jih bo v bodoče kazalo saditi tudi pri nas — vsaj za preizkušnjo v medenju. Čebelarji, ko smo že v taki krizi, združimo se v močno delovno enoto in se lotimo glavne in najvažnejše naloge, ki sem jo nakazal v priporočilu. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da samo z delom posameznikov ne bomo prišli nikamor. Zato je potrebno za uspešno sestavo projekta in enotno strokovno delo vsaj sedaj spomladi sklicati posvetovanje zastopnikov vseh pomurskih čebelarskih društev, kmetijskih zadrug, občinskih odborov, strokovnjakov za poljedelstvo, sadjarstvo in predvsem za gozdarstvo ter vseh požrtvovalnih ljudskih delavcev, ki se dobro zavedajo, da čebelarstvo ni več samo zadeva posameznika, marveč člen v verigi vseh panog našega gospodarstva. Ludvik Kosi V Kuzmi gradijo avtogaražo Prebivalci Kuzme so navdušeno pozdravili uvedbo avtobusne proge do njihovega kraja, kar so zadnje dni začeli potrjevati tudi s konkretnim dejanjem: zgradili bodo garažo za avtobus in zadružni kamion. Mnogi so že prispevali les in denar, pomagali pu bodo tudi s prostovoljnim delom. Predvidevajo, da bodo garažo odprli že 1. maju. Želijo pa, da bi njihovo podjetnost podprla tudi cestna uprava in spravila v boljši red cesto od Motovilec do Kuzme, ki je bila doslej preslabo oskrbovana in zato niti ne ustreza za avtobusni promet. Nanjo bi bilo potrebno navoziti dovolj gramoza. Vaščani se tudi zelo zanimajo za elektrifikacijo. Morda bi bilo na mestu, da bi si že sedaj izvolili elektrifikacijski odbor, ki bi se ob pravem času začel pripravljati na to pomembno delovno akcijo. Vaško pokopališče je bilo že večkrat predmet razprav in pisanja, vendar tega problema še vedno niso premaknili dalje, čeprav je vedno bolj aktualen: pokopališče bi bilo potrebno čimprej prestaviti na primernejši kraj, kajti v sredini vasi je popolnoma odveč, zlasti še iz higienskih razlogov. V njegovi bližini so namreč studenci in šolska poslopja. In kdo more jamčiti, da se kaj ne prikrade v vodo, ki jo ljudje uživajo? Zaradi lepšega izgleda kraja bi kazalo čimprej prestaviti na zapadno stran zgornjega šolskega poslopja tudi stranišče in telovadnico, ki sta sedaj tik ob cesti. Kmetijska zadruga je imela v preteklem poslovnem letu okrog 1 milijon dinarjev dobička. Na občnem zboru so sklenili, da si bodo letos nabavili tovorni kamion, s katerim bodo posredovali članom prevozne usluge. Zadružniki se tudi vedno bolj zanimajo za uporabljanje umetnih gnojil na polju in travnikih. Škropljenje sadnega drevja so letos zadovoljivo opravili. Pohvale vredna je tudi prizadevnost zadruge pri iz- suševanju travnikov v »Čreti«; z nabavljenimi cevmi, ki so jih položili vzdolž travnika, so olajšali odtok vode ob poplavah. Dramska skupina je v domačem kraju dvakrat uprizorila igro Sin — obakrat pred polno dvorano v šolskem poslopju. Vaščani so za tu užitek hvaležni prosvetnemu društvu in želijo, da bi jih spet presenetilo s kako dramsko prireditvijo. Avtobus, elektriku in še marsikaj ohrabruje prebivalec tega obmejnega kraja, saj so to pridobitve, ki povečujejo njihov ugled v očeh dvolastnikov, ki prihajajo sem čez mejo. Za te pridobitve so voljni precej prispevati tudi sami, saj ni redko, da se oglasi ta ali oni posestnik: »Za elektriko sem pripravljen dati tudi dve kravi iz hleva!« In še dobrohotni nasvet: v vasi se bodo morali tudi potruditi, da bodo zavozili in popravili svoje ceste. Lani namreč niso bile deležne niti prgišča gramoza. Krajevni odbor se bo moral bolj odločno zavzeti za to delo. Pijancem se obeta slabo Pijanci in nočni razgrajači se pojavljajo tudi v Murski Soboti od časa do časa in spravljajo ljudi, ki so po napornem delu potrebni počitka, ob spanje in dobro voljo. Potniki, ki prihajajo od drugod in morajo prenočevati v hotelih, pa tudi domačini, ki se želijo tu in tam sprostiti pri turški kavi in ob zvokih godbe ter pokramljati z znanci v kavarni, bodo prav gotovo veseli sklepa občinskega sveta za splošne zadeve, da je treba v bodoče dosledno uresničevati svoječasno odločitev, s katero je prepovedano petje in razgrajanje v gostilnah, kavarnah in hotelskih restavracijah. Kaznovani pa ne bodo samo razgrajači in nezaželeni pevej-so-listri ali celo zbori, temveč tudi podjetje oziroma uslužbenec, ki dopusti tako razgrajanje in petje. Pijance pa bodo prijeli, da se bodo lahko izstreznili in da ne bodo v nadlego mirnim ljudem. Kar so lani zamudili, bodo letos opravili Na zboru volivcev v Bučkovcih, Drakovcih in Moravcih so se temeljito pomenili o raznih problemih, ki zanimajo vse vaščane. Lanske neizvršene sklepe bodo uresničili letos in se lotili posebno popravila cest, ki so v obupnem stanju. in urejevanja osemenjevalne postaje v Bučkovcih. ki je glede na stalne okužbe plemenskih bikov, od katerih trpi živinoreja ogromno škodo, zelo nujno potrebna. Vaščani so tudi obljubili, da bodo pomagali in sodelovali pri proslavi 90. obletnice Besede«, ki je bila 15. septembra leta 1867 na Bučkovskem travniku. Ta izredno pomemben dogodek vsekakor zasluži, da ga svečano proslavimo. Bilo je govora tudi o predvideni ukinitvi avtobusne zveze, ki pa je sedaj vendarle zagotovljena. Prišel je iz Avstrije Pred kratkim se je vrnil iz Avstrije 2. S.; doma je v Mali Polani. Vrnil se je zato, ker ni mogel pozabiti domačih krajev, domačih ljudi. Ko je »srečno« prišel čez mejo, je bil vesel, ko pa je prišel v taborišče, je moral začeti delati, da se je lahko vrnil v domovino. Vzdihoval je po domačih goricah, po domačih travnikih in gozdovih. Poslednjič se je vrnil v domovino, spoznal je, da je ljubo doma, kdor ga ima. »Hrana v taborišču je za otroke, ki še v šolo ne hodijo,« pripoveduje. »Ko bi bilo vsaj hrane dovolj, bi še šlo. Pa sem rajši prišel domov iz dežele fantazije.« In zaključuje: »Nikoli več ne bom hodil po prepovedani poti.« S. S. Umetna gnojila gredo vedno bolj v denar Občni zbor kmetijske zadruge v Bučkovcih, ki je bil v začetku marcu, je bil dobro obiskan. Navzoči so z razumevanjem poslušali izčrpno poročilo zadružnega vodstva. V veliki meri so bili uresničeni sklepi, ki so bili sprejeti na lanskem občnem zboru. Promet v trgovini in pri odkupu je zadovoljivo napredoval, zato so tudi zaznamovali dosedaj največji čisti dobiček. Iz tega je razvidno, da so v zadrugi kljub raznim nevšečnostim dobro gospodarili. Tudi pospeševalni odseki so se razvili in bo treba v bodoče usmeriti vse napore k pospeševanju kmetijstva v tukajšnjih težkih terenskih razmerah. Da so kmetovalci dostopni za napredek, dokazuje tudi povečana potrošnja umetnih gnojil. V zadrugi pa imajo precej težav s trgovskimi lokali in skladišči. Na občnem zbora so se obvezali, da bodo tudi to vprašanje uredili v korist zadruge in članov. POMURSKI VESTNIK. 11. IV. 1957 4 OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. SOBOTI obvešča Pozivamo vsa PGD, da se na društveno ocenjevanje, ki je že ponekod, temeljito pripravijo v smislu navodil Vestnika GZ LRS št. 12/56. Štabom obč. zvez pa priporočamo, da člane komisije predhodno seznanijo z načinom ocenjevanja in ga začnejo čimprej izvajati. Pregledi morajo biti zaključeni do 1. julija 1957; s tem podaljšujemo čas ocenjevanja od konca aprila do konca junija. Ker običajna Titova štafeta letos odpade in bo štafeta mladosti, ki pa po naših krajih ne bo tekla, bodo v občinskih merilih proslavljali Dan mladosti, ki bo imel svoj zaključek 26. maja. V ta namen naročamo upravnim odborom obč. gas. zvez, da razvijejo potrebno propagando in aktivizacijo, da bo mladina, vključena v gas. vrste, polnoštevilno sedelovala pri proslavah, ki jih bodo organizirali posebni odbori pri občinah. PREKLIC Podpisana Berden Janez, matičar pri Gradu in Makovecki Franc, bivši matičar istotam, sedaj uslužbenec v Kidričevem 12, izjavljava, da kot neresnične preklicujeva podatke, ki sva jih svoječasno dala o tov. Belo-glavcn Vilibaldu, sedaj ravnatelju nižje gimnazije v Križevcih v Prekmurju in se mu zahvaljujeva, da je odstopil od kazenske tožbe, in poravnava vse tozadevne stroške. Berden Janez l. r., Makovecki Franc l. r. SADJARJI! Ker se dogaja, da so nekateri sadni nasadi zanemarjeni zaradi nerednega vzdrževanja, izdajamo navodila za vsakoletna dela v sadovnjakih. Ti predpisi veljajo prvenstveno za lastnike sadnih nasadov, ki so prejeli v letih 1953-1957 pomoč od Sklada za pospeševanje kmetijstva pri OLO Murska Sobota. Koledar del bi bil naslednji: OKTOBER Posamezna drevesa moramo oviti zaradi poljskih zajcev s slamo ali koruznico. Se bolje je, če deblo zavarujemo s posebnimi košarami, -ki jih napravimo iz suhih leskovih palic ali iz žične mreže. Za zimsko škropljenje jablan in hrušk uporabljamo Rumesan-olje v j odst. raztopini (na- 97 litrov vode 3 litre Rumesan-olja). Za zimsko škropljenje koščičarjev uporabljamo podobna škropiva kot za škropljenje jablan in hrušk, le v nekoliko manjših koncentracijah (Rumcsan-oljc 2 odst.). Ker je Ruraesan strupen in barva obleko, kožo, lase itd. rumeno, je treba z njim previdno ravnati, da se ne zastrupimo. Posebno je treba paziti, da škropilci ne vdihavajo strupenih rumenih škropilnih prh (zaščitna obleka ! ! !) in da domače živali ne zavžijejo škropiva. NOVEMBER Gnojenje: Od vseh gnojil je najvažnejši dober hlevski gnoj, ki pa ga je premalo na vsaki kmetiji. Zato si pomagamo z različnimi domačimi gnojili, kot je kompost, stra-niščnica in gnojnica. Za sadjarstvo pride v poštev zlasti kompost, ki ga napravimo iz različnih odpadkov. Gnoj podkopavamo v drevesni kolobar (vsako drugo leto). FEBRUAR Zimsko obrezovanje sadnega drevja. Breskve pred brstenjem vsako leto poškropimo s 5 odst. bakreno -apneno brozgo (modra galica in apno), ki zanesljivo učinkuje proti listni kodri in luknjičavosti. MAREC Zimsko obrezovanje in škropljenje sadnega drevja, če to že ni storjeno v prejšnjih mesecih. APRIL Gnojenje sadnega drevja z umetnimi gnojili (1/4 do 1 kg Nitrofoskala na posamezno drevo). JUNIJ V tem času se javljajo razni škodljivci in bolezni na sadnem drevju. Zaradi tega opravljamo prvo poletno škropljenje: Za jablane in hruške lahko uporabimo 1 odst. bakreno apno z dodatkom 0,20 odst. Lindan-olja (ali: 1 odst. tekočega Pantakana) t. j. na 100 litrov vode 1 kg bakrenega apna in 20 dkg Lin- dan-olja (ali: 1 kg tekočega Panta- kana). JULIJ Odkopavanje drevesnega kolobar- j ja- AVGUST Drugo poletno škropljenje: 1 odst. bakreno apno z dodatkom 1 odst. tekočega Pantakana (ali 0,20 odst. Lindan-olja). Uresničevanje tega koledarja vsakoletnih del v novih sadnih nasadih bodo nadzirali Kmetijska inšpekcija OLO Murska Sobota in kmetijski referenti pri občinskih ljudskih odborih v času vegetacije (rastne dobe). Če bi kontrola ugotovila, da so sadni nasadi nezadostno oskrbovani in zanemarjeni, bodo morali lastniki obvezno vrniti vso pomoč Skladu za pospeševanje kmetijstva pri OLO Murska Sobota. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KMETIJSKA INŠPEKCIJA MURSKA SOBOTA JAVNA DRAŽBA Kmetijska delovna zadruga Žepovci prodaja na javni dražbi naslednja osnovna sredstva: sedem vprežnih plugov dve vprežni sejalnici dvoje vprežnih grabelj vsedel dva trierja trosilec umetnega gnojila drobilec za koruzo mlinski kamen tri stroje za brušenje kos tehtnico decimalko mlatilnico »Zmaj« traktor »Farmal« Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v ponedeljek dne 22. aprila ob 9. uri v naši kmetijsko-delovni zadrugi v Žepovcih. Prednost za nakup imajo državna in zadružna posestva. Z zadružnim pozdravom! V. d. upravnika (Foršek Franc) ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA V nedeljo 14. aprila 1957: dr. Anica Gregorc — Kastelic, stanuje v Štefan Kovačevi ul. 2. Od 8. do 12. v splošni ambulanti; v nujnih primerih dopoldne in ponoči na stanovanju. KRVODAJALCI od 31. marca do 6. aprila 1957. Štefan Vučak, Ivan Štraus, Franc Nemec, Štefan Kuhar, Franc Kuhar, Franc Gomboc, Ludvik Kuhar, Geza Šoštarec, Terezija Šoštarec, Gizela Franko in Ana Moreč, vsi iz Puco-nec; Štefan Horvat iz Moščanec in Antonija Parizek iz M. Sobote, drugič. Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v M. Soboti sprejme v službo s takojšnjim nastopom moško Strojna pletilnica v Beltincih, sprejme takoj izučeno šiviljo Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe dostaviti do 15. aprila, 1957 na naslov: Strojna pletilnica Beltinci. JAVNA DRAŽBA Kmetijsko gospodarstvo Rakičan bo dne 22. 4. 1957 ob 9. uri dopoldne razprodajalo v Rakičanu pri šoli razne rabljene kmetijske stroje in vozove ter tovorni avto »Pionir« in traktor »Oliver«, po ugodnih cenah. Direktor: Ing. Skledar Franc l. r. VABILO Na osnovi 14. člena pravil Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti sklicujemo III. zasedanje delegatov občnega zbora Vodne skupnosti, ki se bo vršilo v ponedeljek dne 22. aprila 1957 ob 8. uri v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Ugotovitev navzočnosti in sklepčnosti obč. zbora, 2. Volitve delovnega predsedstva in zapisnikarja, 3. Poročilo upravnega odbora, 4. Tehnično poročilo, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Odobritev zaključnega računa za leto 1956, 7. Predlog predračuna in programa za leto 1957, 8. Določitev višine vodnega prispevka za leto 1957, 9. Razno. V primeru nesklepčnosti ob napovedanem času, se zbor vrši po polurnem čakanju pri vsakem številu prisotnih delegatov. Prosimo delegate za točnost in da se zasedanja občnega zbora udeleže v polnem številu. Predsednik uprav, odbora : Bela Franko l. r. administrativno moč z daljšo prakso in znanjem strojepisja. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega sina in brata BALIGAČ RUDOLFA gostilničarja pri Gradu, se najtopleje zahvaljujemo gostinski zbornici, pevskemu zboru, vsem sorodnikom in znancem, darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali. j Grad, M. Sobota. Žalujoči: mati, sestre z družinami. RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Martjanci razpisuje po 40. členu Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ, št. 26/55) in 81. člena Statuta občine Martjanci naslednja delovna mesta 1. Referenta za imovinsko-pravne zadeve. Pogoj: Srednja strokovna izobrazba, 2. Referenta za dohodke iz gospodarstva. Pogoj: Srednja strokovna izobrazba, 3. Izterjevalca. Pogoj: Nižja strokovna izobrazba. Za vsa delovna mesta je določena plača po uredbi, za vsa delovna mesta pa še dopolnilna plača. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja in krajšim življenjepisom je poslati na občinski ljudski odbor najkasneje do 1/5-1957. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 14. aprila — Valerij Ponedeljek, 15. aprila — Helena Torek, 16. aprila — Božislava Sreda, 17. aprila — Rudolf Četrtek, 18. aprila — Mirt Petek, 19. aprila — Tihorad Sobota, 20. aprila — Božidar KINO MURSKA SOBOTA od 12. do 14. aprila italijanski film »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«. Od 16. do 17. aprila poljski film »Zaklad«. 18. aprila film »Dva v avtu«. LENDAVA 12. do 14. aprila ameriški kavbojski film »Fant iz Oklahome«, 16. in 17. aprila ameriški kavbojski film »Skrivnost Indijanke«. VELIKA POLANA 14. aprila italijanski film »Na ostrini meča«. VERŽEJ 13. in 14. aprila ameriški film »Šampion«. 18. aprila jugoslovanski film »Lažni car«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 13. in 14. aprila ameriški zabavni film »Džipsi«. 17. aprila ameriški kriminalni film »Berlinska zgodba«. SLATINA RADENCI 13. in 14. aprila ameriški kavbojski barvni film »Dalje od Diabla«, 18. aprila bolgarski zgodovinski film »Pod Igom«. GORNJA RADGONA 13. in 14. apri-N la madžarski barvni film »Liliom-fi«. 17. aprila nemški film »Močnejši ob noči«. LJUTOMER 12. do 14. aprila ameriški barvni film »Upostošena džungla«. 17. in 18. aprila ameriški film »Džipsi«. ČEPINCI 14. aprila film »Trpljenje«. MALI OGLASI VZIDAN ŠTEDILNIK s ploščami, prodam. Slatina Radenci 25. M-373 SLADKO SENO 1.500 kg prodam. Vprašati: Belovič Marija, Šafarsko štev. 54. p. Ljutomer. M-374 HIŠO Z LEPIM POSESTVOM in gozdom prodam. Rožički vrh 84 p. Videm ob Ščavnici. M-375 VSELJIVO DVOSTANOVANJSKO hišo za 2,500.000.— prodam. Feier-tag, Maribor, Metelkova ul. 56. M-380 HIŠO s tremi sobami in kletjo, svinjak, hlev in skedenj, lepo ravno dvorišče z sadnim drevjem, dam v najem. Če je zaželjeno, tudi nekaj orne zemlje. Prednost imajo obrtniki. Poizvedbe: Hari Janez, Križevci 24 v Prekmurju. M-381 HIŠO z gospodarskim poslopjem, električno napeljavo in pripadajočim posestvom v izmeri 1.21 ha (vinograd 0.41 ha), vse ob glavni cesti ugodno prodam. Cena po dogovoru. Vprašati pri Ritonja Antonu. Kog 31 p. Dravsko Središče. M-382 „O D P A D“ LJUBLJANA Parmova 33 Odkupne postaje MURSKA SOBOTA GORNJA RADGONA LENDAVA odkupuje: M tekstilne odpadke S staro železo in ostale kovine kosti, gume in papir po najvišjih dnevnih cenah HIŠO nadstropno gostilno s tremi sobami, ter stanovanje s štirimi sobami, s pritiklinami ugodno prodam. Stefan Borovič, Odranci. M-333 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, bel, malo rabljen, ugodno prodam. Vprašati: Stara ulica 5, M. Sobota. M-385 MLATILNICO v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi Usta. M-386 LEPO ARONDIRANO POSESTVO nad 6 ha, vse kulture, lepo zidano poslopje ob avtobusni postaji blizu Maribora prodam. — Urleb. Jareninski dol, Vukovski dol 13. M-391 Hišno pomočnico, vestno in pošteno, sprejmem v službo. Vsa oskrba, dobra plača in druge ugodnosti. Službeno mesto: Kranj. Vprašati: . Prodajalna »Planika« v Murski Soboti. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE „GRADIS“ potrebuje za svoja gradbišča v LJUBLJANI večje število ZIDARJEV, TESARJEV IN GRADBENIH DELAVCEV Plača po novem tarifnem pravilniku. Delavcem se izplačuje sledeči terenski dodatek: visokokvalificirani delavci kvalificirani delavci polkvalificirani delavci nekvalificirani delavci din 300.— na dan din 200.— na dan din 90.— na dan din 60.— na dan Samski delavci prejmejo 80 odst. terenskih doklad. Delavcem je omogočeno delo v akordu. Na gradbiščih se dela 10 ur dnevno. Nadure se izplačujejo s 50 odst. dodatkom. Vožnja do Ljubljane se delavcem povrne. Stanovanje v delavskem naselju stane 300 dinarjev mesečno. Hrana v delavski menzi gradbišča stane 130 dinarjev na dan. V uk sprejmemo tudi večje število zidarskih in tesarskih vajencev. Skupine ali posamezniki naj se prijavijo na upravi gradbišča GRA-DlS-a v Ljubljani, Kersnikova ul. ________MOŽ Z NEVARNIM________________________________ ________S MEHLJAJE M__________________________________ EDGAR WALLACE 8 Glas gospoda Branningsa je bil zdaj leden: »Morda lahko vi, gospod Falmouth, zveste kaj več o tem dekletu. Ko je bilo staro pet let, so jo posvojili.« »In zdaj ne bi mogli zvedeti, kdo?« Glavni inšpektor je začudeno kimal z glavo. Branning ga je porogljivo pogledal. »Seveda so posvojitelje zabeležili v akte,« je dejal. »Toda pol leia po posvojitvi je Scarborough zgorel in z njim vsi akti.« Falmouth se je vrnil v Scotland Yard zelo zamišljen. Tam ga je že čakal Hooks. »Mnogo nisem zvedel o tem gospodu Hopkingsu,« je dejal. »V Manchestru ima tekstilno tovarno, v Londonu pa deleže v večjih trgovinah.« »V katerih?« je vzdihnil Falmouth. »Pri gospodu Merryweatherju je družabnik,« je odvrnil narednik. Razen tega ima skupaj z gospodom Merryrveat-herjem veliko trgovsko hišo v Tottenham Court Roadu, ki nosi ime »Pri cenenem Simonu«. »Ceneni Simon!« Falmouth se je dvignil. »No, mislim, da ga bo v prihodnje precej drago stal!« Gwendolin Harrimgay se je vrnila domov trudna in potrta. Gospodinja jo je sprejela že na stopnicah. »Vaše stvari so v mojem stanovanju,« je dejala. »Lahko jih vzamete kar s seboj.« Gwen je brez besed pogledala staro ženo, s katero se je vedno dobro razumela. »Ali naj to pomeni — ali naj to pomeni — saj menda ne mislite reči —?« je jecljala. »Da, to pomeni, da v moji hiši ni prostora za tatice,« je pojasnila gospa Lindsay s kričečim glasom. »Ne delajte nobenih scen, sicer bom poklicala policijo! Moj bog, tako mlada in že tako pokvarjena! V mojem času kaj takega ni bilo!« Ne da bi dejala še kalko besedo — jezik ji je bil kot otrdel — je vzela Gwen kovčka, v katerih je bilo vse njeno premoženje. »In tu je prišlo še neko pismo za vas,« je porogljivo dejala gospa Lindsay. »Vaš tatinski tovariš vas torej ni pozabil!« Nato je treščila z vrati. Gwen se je opotekla po stopnicah. Srce se ji je krčilo od neznosne bolečine (in zdaj je bila preveč nesrečna, da bi lahko jokala). Ali bo odslej ves svet kazal na njo: poglejte jo, tatico!? Spomnila se je inšpektorja Falmoutha in stisnila je pesti. Zdelo se ji je, da ga zelo sovraži. Tako nesramno je zlorabil njeno zaupanje! Zanj je bila samo sredstvo za dosego cilja in nič več! »Da boste lahko spet verjeli v pravičnost!« Oh, kako nesramno je ravnal z njo! Gwen si ni upala pomisliti na bodočnost. Zdaj ni imela več strehe in težko ji bo najti novo. Od česa naj živi? Nihče je ne bo vzel v službo, njo, ki so jo ožigosali kot tatico, v času, ko ni bilo skoraj nobene možnosti, da bi dobila službo. Ali ne bi bilo najbolje končati s takim življenjem, ki je bilo enkrat za vselej zavoženo? Mrzel nočni zrak je spravil Gwen spet nekoliko k sebi. Brez cilja je hodila po ulicah, ki so bile polne veselih in smejočih se ljudi. Končno je prišla v Charing Cross Road in tu je naenkrat začutila glad. Stopila je v majhno kavarno in si poiskala prostor v kotu. Potem ko je naglo in ne da bi vedela, kaj je, pojedla nekaj sendvičev, se je spomnila pisma, ki ji ga je dala gospa Lindsay. Brez posebnega zanimanja ga je odprla in pitala: Za gospodično Grvendolin Harringay! Slišal sem o vaši nesreči in ker menim, da ste kljub temu pošten človek, vam želim dati možnost. Ponujam vam službo privatne tajnice z običajnimi finančnimi pogoji, s brano in stanovanjem v moji hiši. Vaše delo ne bo težko in vas bo razen tega bolj zadovoljilo kot pa večna enoličnost za blagajno pri »Cenenem Simonu«. Ne oklevajte in izkoristite priložnost. Pričakuje vas Prof. Alland Foster, Coram Street 36 Gwen je majaje z glavo gledala pismo. Prof. Alland Foster, kdo je spet to? Kako je zvedel o njeni nesreči in kaj ga je napotilo, da ji je ponudil službo? Je bilo to rešilno sidro, katerega ji je vrgla usmiljena usoda? Dogodki zadnjih tednov niso Gwen samo zagrenili, temveč tudi napolnili z nezaupanjem. Ljudje, ki so ji ponujali pomoč, so se ji zdeli samo še bolj sumljivi kot drugi, ki se niso menili zanjo in za njeno usodo. Gotovo je imel tudi ta profesor, katerega ime ji ni ničesar povedalo, kakšne namene ... Počasi pa je postalo Grvendolin jasno, da je to zanjo res zadnja priložnost. Če bi propadla pri Fosterju, bi bila izgubljena! Zdaj si je morala poiskati prenočišče in jutri zjutraj oditi v Goram Street. Grven je plačala in stopila spet na ulico. Nekaj časa je hodila brez cilja in načrta skozi ulice in končno prišla na postajo v Charim Cross. Njeno pozornost je vzbudil majhen hotel s snažno in prijetno zunanjostjo. Vstopila je in res dobila sobo, ne da bi jo mnogo spraševali. »Ali se jutri spet odpeljete?« je bilo vse, kar je želel vedeti vratar. Gwen je prikimala. »Da, jutri,« je raztreseno odgovorila. »Zbudite me ob sedmih«. Vratar si je zabeležil naročilo. »Zbuditi ob sedmih,« je ponovil. Stopnice, ki so vodile k sobam, so bile na koncu veže. V pletenih stolih je sedelo nekaj gospodov, ki so se poglobili v večerne časnike. Gwen je bila preveč zaposlena s svojimi mislimi, da bi jih lahko opazila, razen tega pa se je je polotila takšna utrujenost, da je mislila samo še na posteljo, ki je čakala nanjo. Prav zato se je zdrznila, kot bi jo zadela strela, ko je gospod John Merryrveather odložil časopis, za katerim je skrival obraz in strmel van jo z zlobnim smehljajem. Videti je bilo, da jo je opazil, že ko je vstopila v hotel. Kot da jo preganjajo furije, je pohitela Gwen po stopnicah navzgor. »Hotel ima dvigalo,« je klical boy za njo, toda ni ga slišala. 6. Spoznanje »Zelo malo vem o njej,« je dejal upravnik zapora in zdolgočaseno prelistaval akt, ki je nosil naslov »Kaznjenka številka 3456, Grvendolin Harringay«. Čez šest dni bo stara Da, kdor je že sedel v zaporu, pride vedno znova nazaj, 22 let in je rojena v Mashamu Kaj je že spet napravila? nekdo prej, drugi pozneje«. »Dvomiti bi moral v moj poklic, če bi vam to verjel,« je odgovoril inšpektor. »Toda lahko mi verjamete, gospod Read, Grvendolin Harringay vas ne bo nikdar več obiskala. Bila je obsojena po nedolžnem.« Read je presenečeno pogledal glavnega inšpektorja. »Ni napravila dojma zločinke,« je dejal., »Toda — to, da se zanimate vi za Grvendolin Harringay, govori proti njej«. »Ali ni imela nobenih dokumentov, ko So jo pripeljali?« je vprašal Falmouth, ne da bi se oziral na to poslednjo Readovo pripombo. »Za vsak migljaj vam bom hvaležen«. Upravnik je nekaj časa premišljeval. »Ne,« je končno dejal. »Imela je samo delavsko izkaznico«. POMURSKI VESTNIK, 11. IV. 1957 5 ZANIMIVOSTI Kakšna bo zemlja LETA 2057 Znanstveniki predvidevajo, da bo čez 100 LET na svetu že 7 in pol milijarde ljudi — Granit in navadno kamenje namesto premoga in nafte — Ali bo človeštvo resnično obsojeno na lakoto ? Že dolgo znanstveniki razpravljajo o tem. kakšna bo naša zemlja v bodočnosti. Od Malthusa naprej, katerega pesimistična predvidevanja o usodi človeškega rodu so se pokazala kot neznanstvena, pa so se razdelili v dva tabora: eni trde, da je človek že izrabil skoraj vse pri rodne rezerve energije in hrane in da mu preti katastrofa, drugi pa pravijo, da je zdaj komaj začetek dobe, v kateri se bo znanost zmagovito uveljavila. V luči te dolgotrajne borbe mnenj je gotovo zanimivo delo dveh visokih znanstvenih ustanov v ZDA — Industrijskega sveta in Komiteja za znanstvena raziskovanja na Harwardski univerzi. Njuna naloga je proučevanje stanja prehrane in energije, kakršno bo čez 100 let. Kaj so pokazala prva proučevanja in podatki? Predvsem to. da prebivalstvo naše zemlje izredno hitro narašča. Pred 300 leti — leta 1657 — je živelo na svetu komaj 600 milijonov ljudi. Leta 1950 jih je bilo že 2 milijardi in 400 milijonov. V 300 letih se je prebivalstvo zemlje torej početvorilo. Če se bodo ljudje razmnoževali vsaj tako hitro kot doslej, potem bo Čez 100 let — leta 2057 na svetu že 7 in pol milijarde prebivalcev. Pred temi številkami znanstveniki niso obstali prestrašeni. Vedo namreč, da obstajajo v soncu in kamenju neizčrpni energetski viri. Prav tako je mogoče zagotoviti hrano. Kar jih najbolj muči, je predvsem to, če bo na svetu dovolj tehnično izobraženih ljudi, da bi lahko zadovoljili vse ogromne potrebe znanosti in tehnike. Mnenja so, da se bo brez zadostnega števila visoko izobraženih ljudi človeštvo razvijalo počasneje, kot bi se sicer. Znanstveniki predvsem poudarjajo, da bodo morali posebno skrbeti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti znanstvenega in tehničnega osebja. Kaj pa energetski viri? Dr. Har-rison Brovvn, znani ameriški geoke-mik je proučeval problem surovin in energetskih virov. Doslej znani viri energije se izčrpavajo in treba bo najti nove. Dr. Brown meni, da bosta v bodočnosti granit in navadno kamenje zamenjala sedanje energetske vire in zagotovila mnoge nove surovine. Sedanja raziskovanja kažejo, da vsebuje tona granita okoli 4 gr uranija in 12 gr torija. Kalorična vrednost teh količin je enaka tisti, ki jo ima 50 ton premoga. Dr. Brown meni, da bodo na zemlji posejane neštevilne tovarne, ki bodo iz kamenja pridobivale dragocene snovi in jih v jedrskih reaktorjih pretvarjale v energijo. Hkrati bodo iz kamenja pridobivali tudi kovine im ostale rude, potrebne za velikansko industrijo. Te tovarne bodo pravzaprav nadomestile današnje naftne stolpe. Kar zadeva prehrano, je perspektiva samo na prvi pogled črna. Že dandanes je precejšen del človeštva podhranjen. Če bo prebivalstvo naraščalo, potem bo s hrano vedno večja težava. Toda takšen pesimističen zaključek je napačen. Znanstveniki mislijo drugače. Prehrana človeštva temelji pravzaprav na rastlinskem svetu. Rastline izkoriščamo neposredno in posredno — po rastlinojedih živalih. Natančni računi pa kažejo, da rast- linski svet na morju in kopnem že dandanes daje proizvodnjo, ki je 500-krat večja od potreb vsega človeštva. Res je sicer, da insekti, zajci in podgane pojedo okoli tretjino živil. Po drugi strani pa je z izboljšanjem tal mogoče doseči mnogo večje donose. In navsezadnje: človeštvu se ponujajo še ogromna, neizkoriščena prostranstva. Zaradi tega je z racionalnim izkoriščanjem vseh virov mogoče zagotoviti hrano za vse nove milijarde ljudi — celo bolje kot dandanes. Mar si nista dobra prijatelja? Razstava čudnih izumov Harfa na biciklu — Kopalna kad na valovih — Krsta za navidezne mrtvece. — Avtomatični pes V Parizu priredijo vsako leto posebno razstavo, na kateri so razstavljeni najbolj nenavadni izumi. Letos so prikazali v posebni dvorani najbolj čudne izume iz prejšnjih let. Med njimi je »Eolska harfa« na biciklu, ki jo je iznašel neki muzikalični športnik leta 1893. Na zadnje kolo je pritrdil več žic. ki so dajale zvok ob obračanju kolesa. Moč zvoka in tempo je biciklist reguliral s hitrostjo vožnje. Konstruktor je hotel na ta način zabavati bicikliste in pešce. Še bolj originalna pa je ideja nekega upokojenega ladijskega kapetana, ki si je leta 1902 izmislil kopalno kad »na valovih«. Kad je bila postavljena na mehanizem, ki jo je zibal, tuko da je tisti, ki se je kopal v njej. mislil, da se vozi po razburkanem morju. Toda: razen za iznajditelja se nihče ni zanimul za tako kad. Pred 20 leti je neki ključavničar dolgo premišljeval, koko bi preprečil železniške nesreče. Potem pa se je domislil. Predlagal je, naj bi spredaj na lokomotivi pritrdili sedež za opazovalca, ki bi z daljnogledom gledal, če je proga prosta. Gledal pa bi lahko tudi nazaj, če ni morda kakšnemo potniku kaj padlo skozi okno ali pa se je odtrgal kak vagon. Izumitelj je imel še bolj konkretne predloge. Predlagal je, naj bi to delo poverili ženskam, ki so po njegovem mnenju pazljivejše od moških. Zelo iznajdljiv je bil tudi tisti, ki je izumil aparat za zbiranje prahu po cestah. To je bilo še v tistih časih, ko so avtomobilske ceste bile zelo prašne. Ta aparat je vsesaval prah in ga mešal z neko posebno tekočino, da je izpadal zadaj v obliki — konjskih fig. Nekdo drugi je izumil krsto za navidezne mrtvece, ki je bila konstruirana teko. da bi oživeli človek lahko odprl pokrov in poklical na pomoč. Nekdo je izumil aparat, ki je oponašal pasji lajež, drugi spet pojočo peč itd. Ljudj? imajo pač vedno dovolj časa za čudne ideje! Zgodovini navkljub . . . zgodbe o obleganju Troje so večinoma izmišljene. Lepa Helena jo morala imeti že 60 let, ko se je Pu-ris zaljubil v njo. . . . Diogen nikdar ni živel v sodu. Kot izvor te zgodbe je služila pripomba nekega njegovega življe-njepisca, da bi tak hudoben človek moral živeti pravzaprav v sodu kol pes. . . . cesar Konstantin, ki ga je katoliška cerkev proglasila za svetnika, ni bil nikakšen svetnik. Ubil je svojo ženo, enega ali dva svoja sinova ter večje število svojih sorodnikov. Krščanstvo pa je poznal le po imenu. . . . izmišljena je tudi zgodba o Kolumbovem jajcu. Ta trik je uporabil gradbenik Bruneleschi, da bi odpravil kritike, ko so ga vprašali, kako misli podpreti kupolo florentinske katedrale. . . . tudi Nerona so v zgodovini napačno predstavljali. Matere Agripi-ne niso ubili po njegovem povelju in ob požaru v Rimu. Neron ni igral na hurfo ali violino, ki so jo iznašli šele nekaj stoletij pozneje. ... in končno je izmišljena tudi zgodba o Wilhelmu Telu in jabolku, ki naj bi ga ustrelil s puščico z glave svojega sina. Ples diamantov Vsakoletni tradicionalni newyor-ški ples v najelitnejšem hotelu New Yorka »Walldorf Astoriji« privablja vsako leto najpetičnejše ljudi z vseh strani. Letošnji »Imperialni ples«, kot ga še drugače imenujejo, je vzbudil zanimanje zaradi tega. ker so se na njem pojavile tri žene, ki so imele na sebi za skoraj 7 milijonov dolarjev nakita. Žena Age Kana, ki je bila častni gost na plesu, je nosila nakit, vreden več kot dva milijona dolarjev. Prekosila jo je še slavna italijanska pevka Marija Meninghini Callas. ki je imela za 3 milijone dolarjev diamantov na sebi. Tretja -potujoča draguljarna pa je bila znana hol-lywoodsika opravljivka Elsa Max-well. Nataknila si je za 2 milijona dolarjev zapestnic, ogrlic in uhanov. Oblekla pa se je kot Katarina Velika in nosila na verižici okrog vratu znameniti safir, ki ima 337 karatov in je nekoč bil vdelan v krono Katarine Velike. To je ena plat diamantskega plesa v New Torku. Druga plat pa je nekoliko manj senzacionalistična, zato pa bolj zaskrbljujoča. Ta velika koncentracija draguljev v eni sami plesni dvorani je vzpodbudila nekega novinarja, da je razkril svojim bralcem stvarno sliko stanja na tržišču dragega kamenja. To stanje je za tiste, ki prodajajo diamante, res zaskrbljujoče. Doslej je imel ves monopol na tržišču diamantov južnoafriški koncern »De Beers«. Ta je določal cene in se dogovarjal z lastniki rudnikov diamantov. Cene so vzdrževali visoke zato, ker niso dali vseh zalog diamantov na tržišče. S tem so na lahek način prišli do velikanskih dobičkov. Zato pa je kot bomba odjeknila vest, da so v Sovjetski zvezi našli bogata nahajališča draguljev. Za De Beers« in vse ostale lastnike rudnikov diamantov je to velik udarec, pa tudi za tiste, ki so vložili velik del svojega premoženja v nakit. Vsi se zdaj v strahu sprašujejo, kaj bo, če bo SZ poslala te velike zaloge diamantov na svetovno tržišče. Nastal bo dumping. cene bodo padle, dobički pa z njimi. Edino, s čimer se še tolažijo, je to. da morda SZ ne bi šlo v račun, da bi zniževala cene diamantov na svetovnem tržišču. NEDOLŽNE ŽRTVE ROBOTA Neka newvorška veleblagovnica je postavila za zaščito pred tatovi robota, ki naj bi prijel in ugriznil vsakogar, kdor bi se pojavil v zaprtem lokalu. Ob koncu tedna je bila bilanca robotovega dela taka-la: ujel je štiri mačke in devet miši ter ugriznil šefa enega izmed oddelkov veleblagovnice, ki je prišel po uradnih urah v trgovino. PLEN : 1000 AVTOMOBILOV Rimska policija je prijela nevarno bando tatov avtomobilov. Trije člani te bande so v zadnjih šestih mesecih ukradli okrog 1000 avtomobilov. Policija jih je prijela že pred časom, toda takrat so se z orožjem v roki osvobodili. RELATIVNA KULTURA V Hamburgu dela s policijskim dovoljenjem okrog 30 raznih mazačev, vedeževalk in grafologov, ki prodajajo na tone čudežnih« svetinjic in zdravil, ki zdravijo vsako bolezen. V Hamburgu je Kemično-farmacevtski laboratorij, eno največjih podjetij te vrste v mestu, ki prodaja sredstva — proti čarovnicam. Izšla je tudi knjiga z naslovom Knjiga simpatije ki priporoča magične metode za zdravljenje bolezni. Zahodnonemški časnik Frankfurter Rundschau«, ki objavlja te podatke, piše. da je nemška kultura relativen pojem«. NEVERJETNO, TODA RESNIČNO: Užaljeni vlomilec Hollywoodsko policijo je nekega dne poklical po telefonu neznanec, ki se je razburjal zaradi tega, da časopisi niso ničesar pisali o njegovem vlomu. Neznanec je grajal policijo, ki jw po njegovem mnenju bila kriva za tako krivico. Medtem ko je telefonska žica prenašala ta zanimiv pogovor, pa je službujoči policist poslal svoje kolege v govorilnico, iz katere je govoril užaljeni vlomilec. Našli so ga in končno je le prišel v časopise. Kamera bo snemala Francoska mornarica bo začela o kratkem graditi batiskaf, ki ga bodo lahko spustili v morsko globino 10.000 metrov. Ta naprava bo merila o premeru 2 metra in bo obdana z oklepom iz 16 mm debelega kovanega jekla, da bi lahko vzdržala ogromne pritiske v tej globini. Batiskaf bo stal okrog 100 milijonov dinarjev. V njem bo posebna elektronska kino-kamera. ki bo snemala življenje v teh globinah. Znanstveniki pravijo, da bodo ta raziskovanja izredno važna predvsem kar zadeva iskanje novih zalog hrane za človeštvo. saj ima en hektar planktonov na dnu morja več hranljivih snovi kot pa hektar pšenice! Stroj, ki prebere »Vojno in mir« V PETIH MINUTAH V Detroitu so razstavili največje elektronske možgane na svetu. Ta stroj lahko prebere Tolstojev roman »Vojna in mir« v petih minutah. Na sekundo prebere stroj 17 tisoč besed. Stroju so dali čudno ime »Bismark«. Uporabljali ga bodo za hitro dešifriranje informacij na magnetofonskih trakovih. »Bismark« ima v svojih »možganih« zbranih 100 milijonov podatkov o sestavnih delih in vozilih ameriške vojske. Stal je 4,1 milijona dolarjev. Ta izdelek pa bo povrnil investicije, ker bo vodil evidenco nad vsemi vojaškimi skladišči, v katerih je doslej delalo mnogo uslužbencev. Pokojnina za krvnika Martin Sommer je bil eden izmed krvnikov v zloglasnem nacističnem taborišču Buchenwald. Bil je desna roka Ilse Koch, ki si je delala senčnike za svetiljke iz človeške kože. Ugotovili so, da je Sommer sam ubil 78 ljudi. Toda Som- merja še dosedaj niso obsodili. Poslednje dni vojne je bil težko ranjen in je dolgo ležal po bolnišnicah. Zdaj pa sporočajo nemški časniki, da ga sploh ne bodo sodili in da bo dobil še pokojnino kot bivši narednik SS. Brez komentarja! ČEZ 10 LET NOVA HLADNA DOBA NA ZEMLJI? Vodju japonskega meteorološkega biroja Hirohida Sajto predvideva, da bo aktivnost sončnih peg popustila in da bo zemlja prišla v ciklus hladne klime, ki se ho po njegovem mnenju začela že čez kakih 10 let. Svoje napovedi utemeljuje z vzporejanjem temperatur in sončnih peg v zadnjih 100 letih. Sajto med drugim predvideva, da se bodo lososi in tjulnji začeli seliti zaradi zamrzovanja severnih rek na jug. da v severni Japonski ne bodo več dozorevale žetve in da bodo valovi hladnega zraka zajeli tudi Evropo in Ameriko. HIŠA BODOČNOSTI — IZ ALUMINIJA Neka zavarovalnica je na Nizozemskem začela graditi nenavadno hišo za svojo glavno upravo. Temelji so iz betona, ogrodje iz jekla, zidovi pa iz aluminijastih plošč. Predvidevajo, da bodo stroški manjši, kot če bi gradili hišo po starem načinu iz opeke. Razen tega bodo prihranili še 550 tisoč opek. V KAJAKU CEZ ATLANTSKI OCEAN Dr. Hans Lindeman, zdravnik iz Hamburga je v kajaku preveslal Atlantski ocean. Za pot od Španije do Neve Yorka je potreboval 72 dni. Del poti je prejadral, ostali del pa preveslal. S seboj je imel 20 pletenk vode in 100 škatel mleka v prahu ter mesnih konserv. Med potjo je lovil tudi ribe. DEVET KRATKIH, A ZANIMIVIH ORODJE, STARO 36 TISOČ LET V Severni Rodeziji v Afriki so našli koščke lesenega orodja,' ki so ga uporabljali predzgodovinski ljudje še pred 36 tisoč leti za kopanje jam. To je najstarejše leseno orodje, ki so ga našli v Afriki, najbrž pa tudi na vsem svetu. Najdena orodja so zelo podobna tistim, ki jih še danes uporabljajo avstralski domačini za izkopavanje korenin. Tudi to se zgodi KURE — KADILCI Neki znani zdravnik za raka na Škotskem je vzel v želji, da bi proučil prirodo raka. za poskusne živali — kure. Vsak dan jim je vdihaval določeno količino tobakovega dima. Čez nekaj časa pa so kure postale strastni kadilci. Brž ko se je zdravnik s prižgano cigareto približal, so začele kokoši veselo kokodakati. PODVODNA URA Ljubiteljem podvodnega ribolova so pripravili novo važno pomožno sredstvo. Neka ameriška tovarna ur je pričela izdelovati posebne ure, ki bodo hkrati kazale čas, globino vode in jakost pritiska. Taka ura bo preprečila, da bi kak navdušen podmorski lovec v lovski ihti ne porabil vse zaloge kisika. PO ČEM SE RAZLIKUJEJO TUJI TURISTI V ITALIJI Po uradnih statistikah so med tujci, ki obiskujejo Italijo, na prvem mestu Amerikanci. Le-ti so tudi na prvem mestu med tistimi turisti, ki napravijo največ fotografskih posnetkov. Angleži so najbolj varčni, Francozi najbolj glasni, Nemci pa najbolj radovedni. KOKOŠ, KI NOSI PISANA JAJCA Neki farmar iz Alabame v ZDA ima kokoš, ki je odlična jajčarica. Toda od novega leta dalje je ta kokoš začela nositi zelena jajca, potem pa so se barve menjavale. Nekatera jajca so bila celo pisana. Strokovnjaki, ki jih je zanimal ta primer, so ugotovili, da hrana ni vzroik temu »barvanju« jajc in da so to dedne lastnosti. KLJUČAVNICA ZA ŠTIRI MILIJARDE KLJUČEV Švedski izumitelj inž. Nielson je izumil ključavnico za 4 milijarde mogočih odpiralnih kombinacij. To ključavnico je mogoče odpreti celo brez ključa, na popolnoma avtomatični način. 28 KM DOLG TEKOČI TRAK V avtomobilski tovarni Opel« v Zahodni Nemčiji so montirali tekoči trak, ki je dolg 28km. Proizvodnja avtomobilov se bo na ta način povečala na 1000 vozil dnevno. TELEVIZIJA V VLAKU Britanske železnice nameravajo že ta mesec uvesti prvi potniški vlak na svetu, ki bo imel televizijske sprejemnike za zabavo potnikov. Sprejemniki bodo postavljeni na obeh koncih vagonov, tako da bodo lahko vsi potniki gledali program med vožnjo. TAKSA NA MAČKE IN NJENE POSLEDICE Občinski svet v Pompton Laxu je pred nekaj tedni predpisal takso za mačke. Zdaj pa jo je moral spet ukiniti, ker so ljudje mačke pobili, miši pa so se tako razmnožile, da so kar preplavile mesto. POMURSKI VESTNIK, 11. IV. 1957 6