GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ H GLASNIK A»AREC 1981 p ■ 000000000000000000000*f***************** • ŠTEVILKA 3 LETO XV Poročilo o poslovanju interne banke IMF v letu 1980 ^samoupravna ■j rKGANlZIRANOST 1:liaV?tC-na *5anka Je z letom 1980 Ključila tretje leto svojega delova-, )a> od tega 1. leto legalnega dela, 1 ®r je šele v januarju 1980 prejela vP>su v register. Leto 1980 pa d^ati pomeni tudi zaključek prve 2Šr°0vice delovanja samoupravnih až1 r|an°v drugega sklica, ker traja po nč|gtj nu mandatna doba delegatov 2 r'LNaivišji organ interne banke po ‘ ttoupravni plati je zbor interne ‘! r^e sestavljen iz delegatov vseh lsP poslovnega sistema IMP, ker Irti 0 vse TOZD sprejele samoupravni ‘Porazum o združitvi v interno l0-"ank°. v letu 1981 je prišlo do reor-ki r.n,Zacije SOZD IMP, pri čemer je L1)jCj.a tazformirana delovna organiza-la Klimat in iz katere so nastale tri °vite delovne organizacije — __^re]šnje TOZD. Ker delovne orga- IZacije, v katere je združeno več te-e|jnih organizacij, nimajo svojega Posebnega delegata v interni banki, s z re°rganizacijo ni prišlo niti do ^anjšanja niti do povečanja števila s eSatov. Delegati slednjih TOZD 0 1 reorganizacijo postali delegati ->lpovitih delovnih organizacij. V letu "1 pa se poveča število delegatov r "°vih TOZD in sicer IPKO Podpeč, ■ h-1*® je samoupravno organizirala iz L SKIP, Ljubljana v sestavi de-,s,Y,Vae organizacije IKO, Ljubljana. P. delovni organizaciji LIVAR pa jrtpamo^novo TOZD VIPO, Ivančna 1javJorica5Qje(je na t0, da se je v de- lovno organizacijo IZIP, Ljubljana, združila TOZD ALCHROM, Ruše, dosedanja enovita delovna organizacija in je sprejela samoupravne splošne akte interne bankete s tem postala 29. član interne banke IMP. V letu 1980, za katero podajamo poročilo, ni bilo nobenih sprememb glede števila delegatov zbora, ker ni bilo nobenih premikov glede samoupravne organiziranosti. Izvršilni organ interne banke je poslovni odbor, ki šteje toliko članov oziroma njihovih namestnikov, kolikor je delovnih organizacij v sestavi SOZD IMP. To število je bilo vsa tri leta dosedanjega delovanja enako, ker je organiziranost SOZD IMP glede na število DO ostala vsa tri leta nespremenjena. V letu 1981 pa se poveča za 2 člana, kar pomeni, da bo v bodoče poslovni odbor sestavljen iz 10 članov oziroma njihovih namestnikov. Ker izhaja to povečanje iz enovitih delovnih organizacij, ni potrebno posebnih volitev na zboru banke. Delegati zbora banke enovitih delovnih organizacij in njihovi namestniki postanejo avtomatično tudi člani oziroma namestniki poslovnega odbora interne banke, ker po Statutu interne banke vsako delovno organizacijo zastopa 1 član oziroma njegov namestnik in ker so po zakonu o osnovah kreditnega in bančnega sistema lahko samo delegati zbora interne banke, člani poslovnega odbora. Glede na to, da se poslovni odbor sestaja le v razdobju 30 do 45 dni, nam manjka posebej operativni samoupravni organ in OB OSMEM MARCU ,tn )Zl P1' 3 ------------------------------ Zima je za nami in že je tu po-ki prinaša polno Cvetja in 4^‘enJa- Ta letni čas se začne že v esecu marcu, v tem mesecu pa PJa,z,nujejo tudi vse naše žene in Ukleta — g. marec. b lol8° je že tega, kar so žene c' ey Podrejenem položaju, pre-e>rasa se že borijo za svoje pra-, Ce enakopravnosti, da pa bodo ncno postale čisto enako- na h^ nU VSe^ Podnožjih, bo pa JPrž preteklo spet precej časa. Taj mislite glede enako-ie r,n°s"' žene v današnjem času? do kratko vprašanje, ki sem ga _ Sta,vd tov. Eli Mulej: ^oHrokPraVnOStI • T° P%1€ ■ Q, nr°K pojem, da je nanj težko J da°V°riti' Veste> osebno mislim, smo enakopravne le na »pa-Sicer drži, da je mnogo Dn?r ‘n deklet usposobljenih za onCe! ^ so jih do nedavnega P^Uali le moški, prav tako drži Vnti ?aie vse V£č Žena in deklet na da j H1 it vodstvenih položajih, ^ e~te opravljajo svoja dela in ^ na °S€ enak° dobro kot njihov d^Pr°tni spol; vendar pa mislim, c‘sto enakopravne le nismo in ,fd žeInf>rerno biti- Poglejte, če želi tti a ka uspeti v svojem poklicu, se fltf tudi drugod, s tem mi- ad dpi na rayte družbenopolitične ktdt’n°Stk šport it rekreacijo, tV srnJ11-0’ Potem mora biti sama, ne lisi drij~lmeti. družine. Čim pa ima Vi rin?‘n°’ ie to veliko težje. Govo-ij S1 D ° la> govorimo, da naj bi ji spodim1 Ltltdi moi pri vseh go~ vele njskih opravilih, toda poln zakn mi’i ktko dolgo bo uspeval sij1 čistiln’ kier bo mož pral, kuhal, i v šol<„ltanovanie it llčd otroke ti ko h Ve.ne stvari, tačas seveda DvaLr° ^ena~mati na sestanku. Idi eJ' vefn, in niti ne trdim, ieK mor^L mi’ je le redko kateri da n ak° gospodinjsko usmerjen, r uh Pr?mf8a Ženi na vseh področij Ce no < U naredi kaj namesto nje. )t> Ijgm ’ po,em so to gotovo osamil pnrteri. So pač stvari, ki jih 1) mora opravljati Je žena. Obstajajo pa tudi stvari ali dejanja, ki jim žena ni kos, pa jih opravljajo možje, kakor tudi to, da obstajajo stvari in dejanja, ki bi jih žene lahko enakopravno postorile, pa zanje nimajo časa, ker so matere in gospodinje in ker nimajo toliko časa. Če gre recimo dekle ali žena v pozni uri zvečer v lokal sama (s tem mislim na mesto v manjšem pomenu), se začno okoli nje spletati razne govorice, pa tudi odnosi okoli nje se takoj spremenijo; če pa gre v lokal nekdo, ki-je moškega spola — je pa to čisto naravna stvar. Prav tako bi lahko še in še naštevala stvari, toda o enakopravnosti nasploh — dovolj. O tem, kaj mislim o enakopravnosti na delovnem mestu, je pa zopet drugače, oziroma jaz gledam na to drugače. Žene smo se že toliko osamosvojile, da smo polnih osem ur zaposlene in tako preskrbljene — oziroma samostojne, da nam ni potrebno biti odvisen od nasprotnega spola. Osebno opravljam taka dela in naloge, ki so že od nekdaj zvenele bolj za poklic »ženske« narave, pa tako torej tudi gledam na enakopravnost na delovnem mestu. Lepo je govoriti o prazniku 8. marcu. Lepo je govoriti že zato, ker se vsaj takrat spomnimo na vse tiste žene in matere, ki so morale prestati mnogo gorja in razočaranj in tudi zato, da imamo žene in matere svoj praznik. Lepo, kadar govorimo. O tem, koliko bo treba pa še storiti, da bo žena končno tudi postala žena, pa takrat, ko o tem ne bomo le govorili, temveč bo to samo po sebi umevno. Ob koncu naj dodam le še to, da kljub svojemu razmišljanju o tem prazniku vseeno želim vsem ženam in dekletom še mnogo lepih dni v prihodnjih letih.« 1Čestitki pa se pridružujem tudi sam in v imenu vseh nas — moških. JANEZ sicer kreditni odbor, ki bi se sestajal redno tedensko za reševanje tekoče dinarske in devizne likvidnosti vseh 29 članic interne banke. Ta dopolnitev samoupravne organiziranosti je vezana na dopolnitev samoupravnih splošnih aktov. II. POSLOVNA ORGANIZIRANOST V sestavu delovne skupnosti interne- banke delujejo naslednji oddelki: — oddelek sredstev, denarnih tokov in analiz, v katerega delokrog spada predvsem najemanje, zbiranje in plasiranje dinarskih sredstev s pri-skrbo ustreznih avalov in garancij. Na področju analiz pa se ta oddelek angažira samo na tistem delu analize poslovanja SOZD IMP, ki se nanaša na strukturo sredstev in virov sredstev predvsem pa finančnih tokov in ročnosti sredstev in njihovih virov, od česar je v veliki meri odvisna likvidnost celotnega poslovnega sistema IMP. S tem se izogibamo podvajanja del in nalog na nivoju SOZD (na eni strani delovna skupnost IB in programsko organizacijska služba v delovni skupnosti SOZD) — oddelek plačilnega prometa in prometa vrednostnih papirjev, ki na podlagi posebnega dogovora opravlja — dinarski gotovinski plačilni promet za vse TOZD in delovne skupnosti s področja Ljubljane, razen za TOZD OV, KM in delovno skupnost PROMONT — dinarski brezgotovinski plačilni promet za vse TOZD in delovne skupnosti s področja Ljubljane, 18 po številu, razen za TOZD Dvigalo, ki ni pristopila k dogovoru — hramba prejetih menic in drugih vrednostnih papirjev z nalogo in-dosiranja, eskontiranja oziroma pravočasnega vnovčevanja za vse TOZD in delovne skupnosti s področja Ljubljane razen za TOZD Dvigalo. Depo in promet menic ter vrednostnih papirjev pa opravlja tudi za TOZD izven Ljubljane in sicer za Montažo Koper in ISO Slovenske Konjice, torej 21 po številu organizacijskih enot — evidenca in operativa administrativnih in sodnih prepovedi na osebne dohodke in ostale odtegljaje od osebnih dohodkov za vse TOZD in delovne skupnosti s področja Ljubljane razen za TOZD Dvigalo. (18 organizacijskih enot) — evidenca in operativa vezave sredstev skupne porabe pri poslovnih bankah za pridobitev kreditov za finansiranje stanovanjske izgradnje kakor tudi evidenca in operativa posojil (v črpanje in odplačevanje) članom kolektiva iz sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo za vse TOZD in delovne skupnosti s področja Ljubljane razen za TOZD Dvigalo (18 organizacijskih enot). Za TOZD Inženiring, kot nosilca skupnega prihodka, opravlja razporejanje skupnega prihodka iz zbirnega računa realizacije. Nadalje opravlja eskont menic za račun TOZD pri poslovnih bankah — oddelek računovodstva, ki - vodi glavno knjigo za IB in delovno skupnost IB, prav tako pa tudi glavno knjigo delovne skupnosti SOZD s počitniškimi domovi. Za vse navedene organizacijske enote sestavlja periodične obračune in zaključni račun o poslovanju interne banke pa je dolžna dostavljati tako N.B. kakor tudi SDK posebna mesečna poročila. Naloga tega oddelka pa je tudi sestava zbirnih in konsolidiranih bilanc SOZD ter izdelavo analitičnih kontnih planov za TOZD in DO. Ker je interna banka prevzela v letu 1980 tudi devizno poslovanje, je bil v njenem sestavu organiziran devizni oddelek, katerega delokrog dela je evidenca in operativa glede prometa in stanja deviznih sredstev in deviznih pravic vseh TOZD poslovnega sistema IMP. Ker smo se s temeljnim sporazumom o združevanju sredstev dogovorili, da bomo na nivoju SOZD združevali devizna sredstva in devizne pravice, imamo pri poslovnih bankah Jugobanke, Ljubljana in LB —. Gospodarska OBJAVLJAMO PRIJAVNICO ZA LETOVANJE V tej številki objavljamo prijavnico za letošnja letovanja. Upamo, da ne bo težav, ker je nekoliko drugače tiskana, kot je bila običajno. Za tak ukrep smo se odločili iz preprostega razloga — ker smo tako v počitniški skupnosti prihranil stroške dodatnega tiskanja in vlaganja. Vse, ki se bodo prijavili, opozarjamo, da bodo prijave sprejemale kadrovske službe TOZD, enovitih DO in delovnih skupnosti. Po dosedanjih podatkih počitniške skupnosti bodo regresirano ceno plačeval vsi delavci IMP, razen delavcev TOZD Montaža Maribor, IB, Blisk, Elektrokovinar in delovne skupnosti DO PMI, katerih delavski sveti so sprejeli sklepe, da ne bomo poravnali razlike med regresirano in plansko ekonomsko ceno (380 dinarjev), ki jo bodo morali plačati delavci omenjenih organizacijskih enot N N N N i banka skupne devizne račune za posamezne vrste valut, interno pa se vsakodnevno izdelujejo interni izpiski, iz katerih je razviden promet in stanje deviznih sredstev za posamezne TOZD oziroma delovne skupnosti. Operativno je interna banka prevzela devizno poslovanje s 1. junijem 1980. Interna banka pa ni zadolžena za tisti del deviznega poslovanja, ki se nanaša na posebne račune deviznih sredstev posameznih zaključkov investicijske dejavnosti v tujini, kar vodi devizni oddelek v TOZD Inženiring, ki je tudi zadolžen za obračun izvoznih premij za izvoz blaga in storitev na te zaključke. Interna banka sodeluje samo pri plasiranju prostih deviznih sredstev iz teh zaključkov. Poleg evidence in prometa deviznih sredstev in deviznih pravic razen za prej navedena sredstva, je interna banka zadolžena za uveljavljanje izvoznih premij na izvoz blaga in storitev, ki ne gredo v delovne enote IMP v tujini (investicijska dejavnost). Za organizacijo, koordinacijo in vodenje interne banke je zadolžen individualni poslovodni organ. III. DELOVANJE POSLOVNEGA ODBORA Od izvolitve pa do danes je imel poslovni odbor 8 rednih sej, na katerih je bila obravnavana naslednja problematika: — imenoval je tričlansko komisijo za spremljanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interno banko in njeno delovno skupnostjo — obravnavana je bila problematika tekočega planiranja finančnih tokov. Ugotovljeno je bilo, da posamezne TOZD sploh ne dostavljajo mesečnih planov finančnih tokov oziroma so ti izdelani le zaradi obveze in ne zaradi vsebine. Sklenjeno je bilo, da delovna skupnost interne banke po delovnih organizacijah organizira sestanke za razrešitev te problematike — glede na to, da se poslovni odbor sestaja bolj poredko, je pooblastil direktorja interne banke in njegovega namestnika, da v času med posameznimi sejami odobravata kratkoročne kredite, ki jih naknadno dajeta v potrditev poslovnemu odboru. Glede na čedalje bolj zaostreno likvidnostno situacijo tako na splošno kakor tudi individualno za posamezne TOZD v sistemu IMP nastaja potreba po formiranju kreditnega odbora — za posamezne TOZD je določil limite za kratkoročne dinarske kredite, katerih višina znaša poprečni enomesečni dohodek in protivrednost stanja združenih deviznih sredstev — sprejel je sklep o avaliranju lastnih trasiranih menic TOZD združenih v sistemu IMP, pri čemer je bil dosežen prihranek 296.716 din provizij. V letu 1980 je bilo namreč s strani interne banke avaliranih 296,716.000.— din lastnih trasiranih menic TOZD. Za 280,969.000,00 lastnih trasiranih menic TOZD s področja Ljubljane pa smo prejeli aval s strani LB — GB. V letu 1981 bi lahko avalirali lastne trasirane menice še v večjem obsegu kot v letu 1980, zlasti, če bi s strani internih bank avalirana menica pridobila isto kvaliteto kot s strani temeljnih bank avalirane menice in to glede možnosti njihovega eskontiranja (predčasnega vnovčenja) pri poslovnih bankah. Seveda bo pa treba za te avale določiti limite, da ne bo ogrožena likvidnost interne banke. Maksimalna možnost glede stanja nevnov-čenih avaliranih menic v 1. 1980 je bila naslednja: Od 23. IV. do 30. VII. 1980 104,878.676 din od 30. VII. do 30. X. 1980 127,078.674 din od 30. IX. do 31. XII. 1980 134,950.000 din — poenotena je bila obrestna mera za interni eskont menic (odkup menic) TOZD, ki rabijo likvidna dinarska sredstva na žiro računu z obrestnimi merami za interne kredi- te, saj predstavlja menica do njene vnovčitve tudi kreditni odnos (obrestovan ali neobrestovan, odvisno od dogovora) — sprejel je tekst plačilnih pogojev, ki se naj upošteva pri sklepanju pogodb v primerih, ko je dopuščena možnost plačila z menicami in to glede valute za obračun obresti in da so obresti vsebovane v nominalni vrednosti menice (torej glavni dolg + obresti) — obravnaval likvidnostno situacijo posebno TOZD, ki so imeli stalne težave glede svoje plačilne sposobnosti. Te organizacije so bile sledeče: 1. TOZD SKIP, Ljubljana, katere likvidnost se je poslabšala zaradi povečanega obsega poslovanja ob istem obsegu lastnih obratnih sredstev, nekontinuirane dobave traktorjev, hidravlike in drugih sestavnih delov za rovokopače, začasnega zastoja prodaje opuščenega programa proizvodnje in nenazadnje zaradi naložb v osnovna sredstva proizvodnje plastičnih izdelkov in kmetijske opreme v Podpeči. Prodaja izdelkov te temeljne organizacije je močno vezana na kredite. V letu 1980 je za kreditiranje prodaje vezan tudi lasten poslovni sklad v višini ca 15,000.000 din, kar dodatno vpliva na njeno likvidnost. 2. TOZD ISO, Slovenske Konjice, ki ima trajen primanjkljaj stalnih obratnih sredstev 3. TOZD Panonija, Murska Sobota, ki mora letno odplačevati ca ■ 20,000.000 din kreditov (brez obresti) 4. Največji likvidnostni problem zlasti v drugem polletju 1980 pa je bil zabeležen pri TOZD Dvigalo, katere zadolženost je koncem leta 1980 po-rastla na 106,897.000 din, od tega kratkoročnih kreditov 46,651.000 din (krediti in obveznosti za lastne trasirane menice). Glede na čedalje slabšo situacijo je poslovni odbor sprejel sklep, da se izdela sanacijski program. Ta program je bil tudi izde lan. Ker do danes ni izkazanih nekih vidnejših pozitivnih učinkov, je bila celotna problematika obravnavana na seji ožjega strokovnega kolegija dne 24. feb. 1981. Glavni problem je predvsem v osvojen ju proizvodnega programa po investicijskem elaboratu ob čedalje bolj zaostreni situaciji na tržišču, najbrž pa tiči razlog tudi v nekaterih naložbah na tem območju, ob ne dovolj upoštevanih skupnih interesih obeh investitorjev na tem območju. Te naložbe pa po svoje prispevajo tudi k povečanju tekočih poslovnih stroškov. Na področju dolgoročne priskrbe in plasiranja sredstev je bila na poslovnem odboru obravnavana naslednja problematika: •— ugotovljeno je bilo, da je bila v letu 1980 realizirana obveznost po temeljnem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev glede združevanja 15 %-nega dela rezervnega sklada vseh v interno banko združenih TOZD. Sredstva so se koristila izključno za reševanje tekoče likvidnosti — od zavarovalne skupnosti Triglav, Ljubljana je bilo priskrbljenih 15.000. 000 din sredstev z odplačilno dobo 13 mesecev in 20,000.000 din sredstev z odplačilno dobo 8 let in to za naložbo v TOZD KP, Ljubljana. Medtem, ko smo 15,000.000 din sredstev izkoristili, 20,000.000 din ni prišlo v poštev, ker ni zaključena finančna konstrukcija za investicijo v KP, Ljubljana — z Jugobanko Ljubljana smo bili v dogovoru, da nam odobri 128.000. 000 din kredita za kreditiranje montažne dejavnosti ob vezavi 50.000. 000 din lastnih sredstev. Do realizacije načelno odobrenega aranžmaja ni prišlo zaradi omejitvenih ukrepov N.B.J. Glede rasti obsega plasmajev poslovnih bank nasploh in strukture plasmajev (zmanjšanje dolgoročnih plasmajev) — obravnaval je problematiko kreditiranja prodaje serijske opreme iz eskontnih limitov poslovnih bank. V letu 1980 so nam poslovne banke odobrile naslednje eskontne limite: TOZD SKIP Ljubljana TOZD KP Ljubljana TOZD TEN Ljubljana TOZD Dvigalo Ljubljana DO Klima Celje TOZD Panonija Murska Sobota TOZD TIO Idrija TOZD ISO Slovenske Konjice 60.000. 000 din 6.000. 000din 17.454.000 din 4.000. 000din 55.000. 000 din 38.712.000 uin 4,692.000 din 10.000. 000 din 195,858.000din V letu 1980 smo prvič skoraj stoodstotno izkoristili odobrene nam eskontne limite za prodajo serijske opreme. — Na eni izmed sej poslovnega odbora smo obravnavali v letu 1980 začeto investicijo za TOZD ITAK, Ljubljana. — Na seji poslovnega odbora je bilo tudi ob.avnavano združevanje sredstev za investicijo KP, Ljubljana, in sicer s-strani TOZD EM Ljubljana s strani TOZD KM Ljubljana 42,088.300,OOdin 34,268.823,SOdin Skupaj: 76,357.123,80din TOZD KM je po tem sporazumu še v — v letu 1981 — v letu 1982 obvezi 29,686.273,70din 29,686.273,70din Skupaj: 59,372.547,40din — Na seji poslovnega odbora je bilo tudi odobreno kratkoročno združevanje sredstev za likvidnostno usposobitev T(5ZD HVA, Ivančna Gorica ob pristopu k investiciji v začetku 1. 1980. — Interna banka pa je bila angažirana tudi pri združevanju sredstev skupne porabe za adaptacijo I. faze Počitniškega doma na Vojskem s predračunsko vrednostjo 3,000.000 din. Ker se v čedalje večji meri zavedamo, da je poslovni uspeh in predvsem nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen od našega izvoza, zato imamo v tem srednjeročnem obdobju nalogo plasirati 20% svoje realizacije na inozemskem tržišču. V letu 1980 smo ustvarili naslednji priliv deviznih sredstev in to preko LB — GB Ljubljana 169,171.053,30 dev. din Jugobanke, Ljubljana 66,298.895,90 dev. din Skupaj: 235,469.948,20 dev. din Če upoštevamo, da smo planirali za isto leto priliv v višini 239,03 1.925 dev. dinarjev, bi se lahko na videz zadovoljili, vendar v planu ni bila upoštevana devalvacija dinarja v mesecu juniju lanskega leta za celih 30%. Ta devalvacija, gledana v celotnem letu pa je večja, saj v 30 % ni updštevanu drseča devalvacija skozi celo leto. Planiranje razpoložljivih deviznih sredstev za lastne potrebe pa je zelo problematično zlasti ob dejstvu, da nam je za razdobje januar — april (nadaljevanje na 2. strani) POROČILO 0 POSLOVANJU... (nadaljevanje s 1. strani) 1980 pripadalo 95 %, za razdobje april — julij 1980 80 % in avgust — december 1980 60 % priliva deviznih sredstev za lastne potrebe ob dodatnih omejitvah uvoznih možnosti v IV. tromesečju 1980. Na področju angažiranja naših kapacitet zlasti za nekatere proizvodne dejavnosti nas čaka precej dela. skega plačilnega prometa, ki dnevno kontrolira vse prejete izpiske računov pri SDK za TOZD s področja Ljubljane in vrši ustrezne reklamacije, je imel poleg tega opravilo s 145.211 virmanskimi nalogi. IV. -ANGAŽIRANOST DELOVNE SKUPNOSTI Z DELI IN NALOGAMI TER ANALIZA DELOVNEGA ČASA ZAPOSLENIH V letu 1980 je bilo evidentiranih 56.809 odtegljajev za administrativne in sodne prepovedi, 1966 postavk odplačil kreditov iz sredstev skupne porabe, 1805 postavk črpanja kreditov, 42 pogodb o vezavi sredstev skupne porabe in 1314 obračunov interkalarnih obresti in anuitetnih razporedov. Na področju gotovinskega plačilnega prometa, ki ga opravljata 2 osebi, je bilo izdelanih v celem letu 5.229 prejemkov, 9902 izdatkov. Poleg tega pa je bilo izdanih 3.788 gotovinskih čekov ter vnovčenih 129 prejetih čekov. S tem so bila kvantifi-cirana samo glavna dela in naloge tega oddelka. Oddelek brezgotovin- Na področju prometa z menicami je zabeleženo 5246 prejetih menic, indosiranih je bilo 3055 menic, ob dospelosti pa je bilo poslanih v vnov-čenje 2562 menic. V letu 1980 je bilo trasiranih 1077 lastnih menic. V eskont pa je bilo poslanih 1055 menic. Z menicami je bilo torej opravljenih 12.995 manipulacij. Za opravljena dela in naloge s področja deviznega poslovanja za leto 1980 ne razpolagamo z ustreznimi podatki. Če si ogledamo strukturo izkoristka delovnega časa, ki znaša — opravljene ure — dopusti in prazniki — bolniška do 30 dni — bolniška nad 30 dni 37.221 ur 6.136 ur 1.112 ur 4.422 ur 76,13% 12,55 % 2,27 % 9,05 % Skupaj 48.891 ur 100,00% potem lahko ugotovimo, da je imela delovna skupnost interne banke v letu 1980 11,32 % izgube delovnega časa samo na račun bolniške (2 na porodniškem, 1 skoraj celo leto v bolniški). To izgubo smo skušali reševati z nadomestili iz drugih TOZD in delovnih skupnosti ter s študenti preko študentskega servisa. To bo vsekakor negativno vplivalo za primerjavo mase osebnih dohodkov v letu 1981 z osebnimi dohodki v letu 1980. Struktura zaposlenih glede na kvalifikacije po stanju 31. decembra 1980 pa je naslednja: visoka izobrazba višja izobrazba srednja izobrazba nižja izobrazba 2 osebi 1 oseba 10 oseb 11 oseb 8,33 % 4,17% 41,67% 45,83 % 24 oseb 100,00% Med zaposlenimi torej prevladujejo osebe z nižjo strokovno izobrazbo, vendar z dolgoletnimi izkušnjami, ki skupaj z ostalimi zelo dobro in zelo vestno opravljajo zaupana jim dela in naloge. Pri svojem delu delovna skupnost ugotavlja, da se opravljajo včasih nekatera dela in naloge, ki jih ob večji doslednosti drugih služb ne bi bilo potrebno izvršiti kot jena primer V. NABAVA OSNOVNIH SREDSTEV V letu 1980 so bila za potrebe delovne skupnosti interne banke nabavljena sledeča osnovna sredstva: 3 kom. — pisalne mize 3 kom. — stoli navadni 12 kom. — omar 1 kom. — obešalnik 3 kom. — računski stroji 17.532,75din 1.303,50din 32.925,OOdin 810,00din 35.500,OOdin 88.071,25 din Vse je bilo finansirano v okviru minimalne amortizacije. VI. POSLOVNA USPEŠNOST Prihodke, odhodke in dohodek interne banke je treba razdeliti v dva dela: planiranih, osebne dohodke v višini 4,604.796,35 din oziroma 84,72 % planiranih ter 1,026.305,10 din za sklad skupne porabe oziroma 97,46 % planiranih. 1. Del predstavljajo prihodki, odhodki in dohodek v zvezi z delovanjem delovne skupnosti na osnovi svobodne menjave dela. V letu 1980 smo dosegli 7,043.530,69 din prihodkov oziroma 86,76 % v odnosu na plan, materialni stroški pa znašajo 957.481,09 din in so prekoračeni za 5,80 % predvsem pri postavki drugih proizvodnih storitev, ki nam jih je zaračunala delovna skupnost IZIP za obračun OD, knjiženje glavnih knjig in vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev, nadalje porasta telefonskih stroškov in stroškov seminarjev in strokovnega izobraževanja. Amortizacija je bila obračunana v višini 216.047,92 din oziroma je bila glede na plan realizirana v višini 87,82 %. Za delovno skupnost je bilo razporejenih 5,832.756,03 din oziroma 86,72 % planiranih sredstev. Delovna skupnost pa je razporedila svoja sredstva na prispevke v višini 201.654,55 din oziroma 84,73 % štev. Direktor Interne banke: KOSI ALOJZ Predsednik poslovnega odbora IB: ŽAGAR JANEZ DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Organiziranje osnovne organizacije Smo dovolj pozorni do bodočih delavcev v proizvodnji? } p i -A Po daljšem mrtvilu, ki je vladalo na področju delovanja osnovne organizacije zveze socialistične mladine smo v delovni organizaciji Livar, na pobudo osnovne organizacije ZK, pretrgali tako stanje in se v začetku leta 1981 v celoti na novo organizirali. zavračanje nepravilno izstavljenih prejetih menic zlasti glede točnega naziva remitenta. V letu 1980 je bilo tako vrnjenih 320 menic v skupni vrednosti 104,368.344 din. Dosedanje delovanje mladine je prevladovalo zlasti na športnem področju ter na področju kulturnega dela. Če pa pogledamo delo v samoupravnih organih, tako na nivoju temeljnih organizacij, kot delovne organizacije, lahko le-to ocenimo, da se je kljub zastopanosti mladine njeno delovanje odražalo v pasivnosti — prisotnosti na sejah, ne pa v aktivnem delu, oblikovanju stališč in predlogov za samoupravne odločitve. Zato je bila ena prvih nalog, da se osnovna organizacija ustrezno na novo organizira. Med nalogami, ki so si jih mladi zastavili pa je bistvena med njimi, večja aktivnost in vključenost v samo življenje temeljne organizacije kot delovne organizacije na vseh področjih njihovega delovanja. Mladinke in mladinci so na programsko volilni konferenci izvolili novo 10-člansko predsedstvo osnovne organizacije ter zadolžili posamezne člane, za posamezna področja delovanja. Tako je bil za predsednika OO ZSMS izvoljen Franc Bradač, za namestnika Marjan Sadar, za sekretarko Vida Garbas, in za blagajnika Anica Bregar. Kljub temu, da se aktivnost posamezne D PO ali organov upravljanja ne sme meriti po količini sej, ki jih je le-ta imela, temveč po njenem vključevanju v reševanje različne problematike, lahko rečemo, da je sedanje vod- Učenci, ki se ob pomoči starejših delavcev ob strojih in drugje pripravljajo na svoj poklic, so sestavni in pomembni del v proizvodnji. Zato smo dolžni vsi skrbeti za njihov strokovni dvig in tudi za dobro počutje v naši sredini. Ali jim dajemo te možnosti? stvo resno in odgovorno pristopilo k delu. Od dneva, ko so se na novo organizirali, pa do danes, je osnovna organizacija imela več sej, na katerih so obravnavali program svoje bodoče aktivnosti, imenovali 3-člansko ekipo, ki bo zastopala delovno organizacijo Livar na tekmovanju »Tito — revolucija — mir«, ki ga organizira občinska konferenca ZSMS Grosuplje. Omeniti pa moram, da so sredi meseca februarja bili gosti občinske konference ZSMS člani republiške konference, ki so obiskali našo delovno organizacijo in se s predsedstvom osnovne organizacije ZSMS, predstavniki osnovnih organizacij sindikata in ZK, pogovarjali o problemih, s katerimi se mladi srečujejo pri svojem delu, aktivnosti v organih upravljanja, povezanosti z ostalimi DP O, družbenoekonomskem položaju mladih, itd. Po razgovoru pa so si gosti ogledali'proizvodni proces v livarni. Za boljše seznanjanje celotnega članstva osnovne organizacije in vseh delavcev delovne organizacije je z uredništvom internega glasila dogovorjeno, da odstopi del prostora v glasilu mladini za obveščanje o delu, akcijah in problemih, s katerimi se ukvarjajo mladi, hkrati s tem pa želijo doseči tudi večjo motiviranost vseh članov osnovne organizacije. IZTOK MUNIH Človek toliko zna, kolikor se nauči. A vedno ni tako. To občutijo tisti, ki jih pripravljamo na življensko pot dela in vsega spremljajočega. Starši nam zaupajo svoje otroke, da jih po osnovni ali tudi kaki drugi šoli pripravimo, naučimo, da bodo samostojni delavci. Zato ne moremo te odgovornosti omalovaževati, jo zanemarjati ali celo misliti, kaj se mene to tiče, tudi jaz sem se moral marsikaj sam naučiti. neposredni, tako tudi pos* faktorji. O tem, kako in $ niso naši odnosi do uči* vedno pozitivni, bi lahko p] razpravljali. Priznajmo, d* marsikaj manjka, da bi bili ‘J __ zadovoljni, učenci in mi. Če* liziramo to stanje za neki* — nazaj, vidimo, da mnogi u* prekinejo svojo učno pog% drugi, ki so ostali, pa nima^ y( treh letih prave ljubezni do* ki je niso dobili med učno tj — Mnogi učenci delajo dnevij ~ po nekaj ur, dela so tudi vej »skregana« z osnovnim nj nom učenja, in tako verjetij A zaključku pridejo do dve trej če ne celo manj, potrebnega* Vprašajmo se, če smo do učencev dovolj odgovorni kot VABILO NA TURNIR DO PROMONT organizira turnir v malem nogometu za veliki prehodni pokal Promont Tekmovanje bo 11. aprila 1981 ob 8. uri v hali športnega centra Domžale. Ekipe tozdov naj se prijavijo do 1. aprila 1981 tov. Bojanu Pečarju, Pot k sejmišču 30, Ljubljana-Črnuče. Pravico do sodelovanja imajo ekipe vseh organizacijskih enot SOZD IMP. nja. Da je res tako nam poj -primeri: fant se izuči za doA poklic, odsluži svoj vojaški J se vrne v kolektiv, in se z* * ozirati za večjim dohodkofl* zato zna pokazati hrbet tov* . ki mu je v učni dobi nudila* -grado za delo in plačevala * nejši slabo izkoriščen del* čas. * tX Tako se sčasoma rodi J odpor do dela, nekaj let uč* -izgubi svojo vrednost, fant o* opravljat čisto drugo delo* nima nobene zveze z njegtj učenjem. In v tem iščemo v J zakaj je ves minuli trud vi stran in vračanje stroškov? ' varni tudi. Ali je to prav' smemo dovoliti površnost* učencev? Bi se tako do njih?^ našali, če bi morali vse tb p" vati neposredno iz svojega # Zakaj ne čutimo še polne b vornosti do bodočih delavP proizvodnji? FRAN VOD^ DO PANONIJA Qal Za letni oddih delavcev v letu 1981 nekaj več kot v letu 1980 sel Id bil O predlogu ekonomskih cen za letovanje v domovih Počitniške skunosti SOZD IMP za leto 1981 so razpravljali tudi v DO Panonija. Ugotovili so, da so planirane ekonomske cene penzionov nekoliko previsoke, če jih primerjamo s penzioni v hotelih enakih kategorij. Strinjali pa so se, da cene ne morejo biti bistveno nižje, če upoštevamo, da so kapacitete izkoriščene samo v treh poletnih mesecih in še to ne v celoti. Stroške vzdrževanja in obratovanja pa je potrebno pokrivati skozi celo leto. Tako to vzdrževanje bremeni ekonomsko ceno v sezoni. Mišljenja pa so, da bi se verjetno le dalo na ustrezen način ekonomsko ceno znižati. K znižanju ekonomske cene, bi prav gotovo pripomogli vsi delavci članic te skupnosti, če bi kapacitete skozi sezono v celoti izkoristili. 2. Del prihodkov in odhodkov in dohodka pa predstavljajo aktivne obresti za plasirana združena kratkoročna sredstva (prihodki) pasivne obresti na depozite oziroma v interno banko združena sredstva (odhodki) in dohodek kot skupen dohodek vseh TOZD, ki so sodelovali pri združevanju in koriščenju združenih sred- V letu 1980 smo realizirali 19,282.504,75 din aktivnih obresti (prihodkov) in 16,142.298,90 din pasivnih obresti (odhodkov) ter 3,140.205,85 skupnega dohodka, ki se v celoti v skladu s samoupravnimi akti razporeja TOZD združevalcem in TOZD uporabnikom združenih sredstev upoštevaje ponder 2 v korist združevalcev sredstev. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata Panonija je potrdil predlog ekonomske cene. Predlagal je tudi delavskemu svetu DO Panonija, da tudi ta potrdi planirano ekonomsko ceno in sprejme sklep, da bo DO Panonija plačala razliko med predlagano ceno, ki naj bi jo plačal delavec in dejansko ekonomsko ceno. Izvršni odbor je predlagal tudi, da bi v enakih zneskih dobili povrnjen del stroškov le- odobreno. Vsi ostali do te povrnitve dela stroškov ne bodo upravičeni. O predlogu izvršnega odbora je razpravljal na svoji 39. seji delavski svet DO Panonija in potrdil predlog izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. Člani delavskega sveta pa so precej ostro razpravljali o pokrivanju razlike med planirano in na koncu izračunano ekonomsko ceno. Smatrali so, da bo razlik zaradi nezasedenosti ne bi smelo prihajati. Tako nastalih razlik OZD ne bi smele pokrivati in bi se morala počitniška skupnost bolj potruditi, da bodo kapacitete v celoti zasedene. O svojem stališču o tem vprašanju so že obvestili vodstvo Počitniške skupnosti. V letu 1980 delavcem Panonije, ki so letovali v kapacitetah Počitniške skupnosti SOZD IMP, niso v celoti plačali razlike med regresirano in predlagano ekonomsko ceno. Izdelali so posebno lestvico in so po njej lahko uveljavili delavci pravico poD tve dela stroškov letovanja f tako, da so prejeli delavci zjl kimi dohodki povrnjen večji' stroškov kot delavci z viš Najvišja kategorija ni nič. DO Panonija bo sodeld pri širjenju počitniških kapa1 za svoje delavce tudi v Počitfl skupnosti Murska Sobota, I luje v okviru Občinskega ZS Murska Sobota. Za razšilj teh kapacitet so ob zaključil računu namenili del sredi I Počitniška skupnost Murska] 1 bota naj bi v tem letu priča' * izgradnjo novega letoviškega Si sel ja v Turnju pri Biograda moru. p( 2' to DO PANONIJA tovanja delavci, ki ne bi letovali v kapacitetah počitniške skupnosti SOZD IMP, če v tej skupnosti niso dobili odobritve za letovanje zaradi zasedenosti le-te. Do povrnitve omenjenega dela stroškov bo upravičen samo delavec, ki se je v razpisanem roku prijavil za letovanje v Počitniški skupnosti SOZD IMP, pa mu letovanje v celotni sezoni ni bilo SOCIALNO OGROŽENIM DELAVCEM NAMENILI POSEBNO POZORNOST za la L IMP GLASNIK izdaja Delavski svet SOZD IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.550 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP GLASNIK oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Nagla rast cen ogroža predvsem delavce, ki prejemajo najnižje osebne dohodke. Kako reševati te delavce je bila razprava, Id je tekla na različnih organih v SRS in občinah. Vedno težje je živeti z osebnimi dohodki pod 5.000 din. V DO Panonija je o problemu prejemkov teh delavcev razpravljal strokovni kolegij in poskušal najti rešitev. V to kategorijo spadajo v Panoniji vsi delavci, ki imajo RR nižji od 1,25. Socialna varnost teh delavcev je že zajamčena z 20. členom Pravilnika o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Strokovni kolegij je predlagal delavskemu svetu, da naj sprejme sklep, da naj te kategorije delavcev prejemajo varstveni dodatek in se jim zagotovi s tem dodatkom prejemek, ki je enak najmanj 60 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SRS v letu 1980. Povprečni dohodek na zaposlenega delavca v SRS za leto 1980 znaša 8.767 din. Predlog strokovnega kolegija je delavski svet DO Panonija v glasno potrdil. " d D 1' p PREKLIC Podpisani Jože Sinj**^ J preklicujem žaljive 'beš*' I de, izrečene Alojzu PerFj J dne 6. 2. 1981 v gostih*1 l Kos v Ločni pri Novel*1 1 mestu. Ii Jože Sinji*' ■J? STAREC 1981 IMP GLASNIK STRAN 3 TOZD ISO V prihodnje nameniti več sredstev za nakup najemniških stanovanj CENIK ZA SEZONO 1981 | Razpored izmen J Predsezona ! >2. 6.-22. 6. I 22.6,— 2.7. I I •osi n t j ca •glavna sezona 2.7,—12.7. 12. 7,—22. 7. 22. 7,— 1.8. 1. 8,—11.8. 11. 8,—21.8. posezona 21. 8,—31.8. 31,8.-10. 9. 10. 9,—20. 9. ’ P,ESA, VELI LOŠINJ, VERUDELA, RAB, KALI Glavna sezona 2. 7,—21.8. Pred in posezona 12. 6.-2. 7. 21.8,—20. 7. ili{ Cej tA ' za člane kolektiva in ožje svojce brez lastnega dohodka ' za ožje svojce z lastnim dohodkom " za otroke članov kolektiva od 2,— 1O.leta 240.00 310.00 200.00 180,00 220,00 140,00 »g‘5 VODICE - polpenzion 0 ^ "Za člane kolektiva in ožje svojce brez lastnega dohodka 200,00 160,00 S za ožje svojce z lastnim dohodkom ;VIJ za otroke članov kolektiva od 2. — 10. leta 260,00 200,00 170,00 140.00 veA ;tnk ANKARAN trec ___ a? " za člane kolektiva in ožje svojce brez lastnega dohodka ° Jt " za ožje svojce z lastnim dohodkom 140,00 170,00 P ,"za otroke članov kolektiva od 2,—lO.leta lolA 120,00 ;kij ■ A olA ov{ lila' lat del* k Vojsko -od 1. I. do 31. 12. "Za člane kolektivi) in njihove svojce ' za otroke 250.00 200.00 di j velika planina Un svoj I y_. recko je bil rojen v Murskem o0 ® Pd Radencih v občini Rad-• Osnovno šolo je obiskoval av°du za slepo in slabovidno 0 tudi n° v Ljubljani na Viču in jo Zar y®P®šno končal. Na centru ja' v S|*®*Wlitarijo in varstvo slepih dv Loki je potem opravil še V nju et®° Poklicno šolo za telefo- "uste ad«.;-:--—. y. v aist pomično solo za telefo-ie J* “dutbtistratorje. Na službo P°l. K V ®a<*8on* skoraj leto in Srečko pravi, da si je izbral pravi poklic in ga opravlja z veseljem. V službo se vozi z avtobusom. Če je le mogoče ga spremlja iz službe sodelavec Boris Čebular, Id skrbi tudi za njegovo malico, za zdravstvene preglede in hodi z njim po opravkih in mu je sploh zvesti spremljevalec. Delo pri pomoči slepemu sodelavcu si delita Boris Čebular in Srečkov bratranec. V prihodnosti bo dobil stanovanje, za katerega je prosil pri tozdu. POMOŽNI OBRAZCI OB POPISU PREBIVALSTVA Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj (Ur. list št. 41480) določa, da morajo temeljne in druge organizacije združenega dela dati na predpisanem obrazcu vsakemu delavcu izpolnjen pomožni obrazec. Delavci SOZD IMP bomo dobili pomožne obrazce pri izplačilu osebnih dohodkov v mesecu marcu. Pomožni obrazec bo izpisan v enojniku. V nobenem primeru ne sme delavec pomožnega obrazca popravljati sam. Če ima delavec upravičene pripombe glede vsebine vpisanih podatkov, mora to takoj sporočiti v kadrovsko službo, da se podatek uradno popravi (žig in podpis). Vsak je dolžan obrazec shraniti in ga oddati popisovalcu ko jih bo le-ta obiskal v prvi polovici aprila. STRELSTVO v n0» j, ’ »nagoni skoraj leto in °bQ -Cr so 'me**v njegovi rojstni n,l !* Premalo razumevanja za 1 kj s ?8a invalidnega telefonista, kip,18 v lOZD SKIP, ■y n -,ane Jaki, Id je vedel za nje- Svoj prosti čas doma namenja izdelavi dvokolesa, s katerim se nameravata z Borisom Čebularjem pripeljati v službo. To bo otvoritev njegovega izdelka. Za zabavo in trim si bo kupil novo dvokolo. Bere knjige, ki si jih izposoja pri Republiški zvezi slepih. Nadalje prosti čas izkoristi s poslušanjem glasbe, saj ima pravi zaklad kaset. ZLATA PUŠČICA KOVAČIČU V prihodnje se ima namen tudi oženiti. Strelsko društvo Panonija je na svojem strelišču izvedlo društveno tekmovanje za zlato puščico in za društvenega prvaka z zračno puško za člane in članice. Družinski prvak je Vlado Horvat (355 krogov), Kovačič (354 krogov), Bagari (351 krogov), med članicami Marta Kol- manič (318 krogov). Za družinsko zlato puščico si je Kovačič pristreljal 541 krogov, Horvat Vlado pa 538 krogov, Robert Drvarič 530 krogov, Bagari 527 krogov. Vsi so pridobili pravico tekmovati na občinskem tekmovanju. FRANC KUHAR monter signalnih naprav. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je odšel v vojaško rezervo v Sarajevo. Koncem aprila istega leta se je iz Sarajeva vrnil (skoraj vso pot je prehodil peš). Doma je bil le mesec in pol, delal potem 2 meseca pri zasebniku Janezu Ruparju v Škofji Loki. Leta 1941 se je zaposlil pri Državni pošti v Kranju, kjer je opravljal delo telefonista vse do 19. februarja 1945. leta, ko se je vključil v NOV v 14. divizijo Tomšičeve brigade v Železni Kapli. 10. maja 1945 je z brigado odšel v Zrenjanin. Novembra istega leta je bil demobiliziran v Banatu ter se od tam srečno vrnil domov. Doma je ostal do februarja leta 1946, ko se je zaposlil v škofjeloški Državni žagi, od koder je še Iv Ljubljano k Sapu, kjer je opravljal avtokleparska dela. Od tam je leta 1962 prišel k IMP in ostal do upokojitve leta 1977. Najprej je delal v kleparski delavnici v ‘Metelkovi ulici v Ljubljani. Leta 1963 je z delovno skupino IMP odšel na montažo v Essen (v Za- sikaj spremenilo, posebno kar zadeva način dela (izboljšave pri delu). Marsikakšne izboljšave so .delavci prinesli z izkušnjami v inozemstvu. Spremenili so se pogoji dela, norma, itd. Glede zaslužka je bilo vse v redu. Zaslužil je dobro. Tudi s pokojnino je zadovoljen. Z zdravjem se zaenkrat pohvali, saj je kar zdrav. K temu pa pripomore planinarjenje in fizično delo, saj še vedno opravi kakšno delo v okviru svoje stroke. Upokojenski prosti čas sedaj porabi pri gradnji sinove hiše, sicer pa za vrtnarjenje. Ob sobotah in nedeljah zahaja v hribe, pozimi v bližnje manjše hribe loške transverzale, poleti pa v višje Julijce, Karavanke, Kamniške planine. Vsako leto gre s sinom na dopust v počitniške domove IMP. IPM Glasnik prejema in prebira ter pravi, da je zadovoljen z njegovo vsebino. M. PRIMC N N * * 0 t \ 0 SOZD 1MP, o. sub. o. Industrijska montažna podjetja 61000 — LJUBLJANA, Titova 37 ROK ZA PRIJAVO 20. 4.1981 POČITNIŠKA SKUPNOST PRIJAVA ZA LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU Podpisani...............................zaposlen v DS oz. TOZD ................................. ........stanujoč v.....................................................se prijavljam od leta. za letovanje v počitniškem domu v času od................do . to je . . dni. Razen mene bodo letovali člani moje družine: Ime in priimek leto roj. za otroke sorodstveno razmerje zaposlen da — ne - IMP 2. 3. 4. 5.' Če glede na razpoložljive kapacitete v navedenem času ne bo mogoče rezervirati prostora, sem pripravljen po vašem obvestilu spremeniti termin ali kraj letovanja. S to prijavo se obvezujem, da bom dopust v domu koristil v navedenem času, oz. da ga bom v primeru objektivnih zadržkov odpovedal vsaj 14 dni pred predvidenim časom koriščenja, v nasprotnem primeru pa se obvezujem podjetju poravnati vso škodo, ki bi nastala zaradi moje nepravočasne odpovedi. Prav tako se obvezujem, da bom svoje obveznosti poravnal oh prvem naslednjem izplačilu OD, oziroma se mi te lahko odtegnejo od osebnih dohodkov. .dne..;............... 1981. (Lastnoročni podpis) Z#/##########/ r SOZD IMP, o. sub. o. Industrijska montažna podjetja 61000 — LJUBLJANA, Titova 37 ll POČITNIŠKA SKUPNOST Tov. DS oz. TOZD Potrjujemo prejem vaše prijave za letovanje v počitniškem domu. Glede na vaše želje in razpoložljive1 kapacitete smo vašo prijavo upoštevali za čas 1981 v počitniškem domu Prosimo, da gornjo razporeditev upoštevate; za primer, da se z njo ne strinjate, pa vas prosimo, da st's oglasite v DS SOZD, Ljubljana, Titova 37. soba 315, kjer bomo skušali najti ustreznejšo rešitev. Recepcija bo poslovala vsak torek od 13 in četrtek od 13. do 16. ure do 17. ure G« 6ga mir Pismene prijave za letovanje bodo sprejemale kadrovske službe od 20. 3. do 20. 4. 1981. ^ Prijave po telefonu in tudi pomanjkljivo izpolnjenih pismenih prijav strokovna služba počitniške^, skupnosti ne bo upoštevala. .02 Komisija za razporeditev kapacitet bo uskladila prijave in do 20. maja 1981 posredovala potrdite'^ kadrovskim službam DO oz. TOZD. , ijj Najmanj 7 dni pred odhodom na dopust dvignite napotnico v recepciji oz. kadrovsko splošnem sektorju zunanjih DO oz. TOZD. abi Ob dvigu napotnice mora biti obvezno vplačana najmanj akontacija v višini pripadajočega regresa^ razlika pa takoj pri prvem naslednjem izplačilu OD. V Ljubljani, . 1981 Za recepcijo- IZVLEČEK IZ SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA POČITNIŠKE SKUPNOSTI: ČLEN 34 Storitve počitniških domov imajo pravico uživati: — člani delovnega kolektiva — družinski člani pod 1. in osebe, ki jih te vzdržujejo. - upokojenci IMP ..1. .2. .3. .4. :.5. :.6. i-7. !.8. 3. ČLEN 35 — za člane družine se šteje: žena. mož. otroci, starši in posvojenci .' Doba koriščenja počitniškega doma traja za vsakega koristnika in njegove družinske člane 10 dn1^. ČLEN 36 v koledarskem letu. Prednost pri letovanju v počitniških domovih imajo člani kolektiva s šoloobveznimi otroki, dalj* 5. člani kolektiva, ki v preteklih letih niso letovali v počitniških domovih IMP, in končno tuji gostj*1 6. če so proste kapacitete, vendar plačajo polno ekonomsko-plansko ceno (380,00). 7. 8. »1o: DO PANONIJA REFERENDUM IN VOLITVE ORGANOV UPRAVLJANJA Spremembe v samoupravni organiziranosti Panonije so že vnesli v nekatere samoupravne akte. Tako je v javni razpravi Statut DO Panonija in Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v Panoniji. Bistvenih sprememb v omenjenih samoupravnih aktih ni. Spreminja se samo ime delovne organizacije in nekaj manjših nujnih sprememb. Javna razprava, ki je bila organizirana po sindikalnih skupinah ni prinesla nobenih pripomb in tako je delavski svet na svoji seji 26. februarja zaključil javno razpravo. Na isti dan kot referendum bodo v Panoniji izvedli tudi volitve organov upravljanja: delavskega sveta, disciplinske komisije, samoupravno delavsko kontrolo in izvolili delegate, la bodo zastopali DO Panonijo v organih upravljanja SOZD IMP. Predloge za člane delavskega sveta so pripravili delavci po sindikalnih skupinah, tako naj bi imela vsaka sindikalna skupina po enega delegata v delavskem svetu. Vseh članov delavskega sveta naj bi bilo 21. Zaradi sistema izbora bo kandidatna lista zaprta. V ostale organe upravljanja so predlagali kandidate tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Zaradi večjega števila predlogov so se odločili za odprto kandidatno listo. O predlogih samoupravnih aktov in članih samoupravnih organov bi se naj delavci izrekali 13. marca 1981. Z. A. PO SNEGU IN LEDU NA SPOMINSKI POHOD kei K>r; la. Letos bomo praznovali 40. letnico začetka odpora in boja proti zlu okupatorjevih zasuž-njevanj in uničevanj ljudi, njihove kulture in drugih dobrin. Ta doba, o kateri smo se kolikor toliko mirno razvijali in uresničevali namene, zaradi katerih so naši očetje in žene postali borci, je za nas še vedno nadaljevanje hotenj, ki jih še nismo uresničili. V moralno in politično oporo so nam spomini na žive in že mrtve borce. Letno se spomnimo njihovih borb, žrtev, težkih poho- dov... Med take, izrazito težke trenutke, prištevamo tudi boj Je-sniške čete na Stolu v februarju 1942. leta. Pod sikanjem sovražnih krogel so borci odpor izpod Stola prenesli na vrh po visokem snegu, vendar je vseh 38 borcev, razen Jožeta Kodra, ki je padel pred Prešernovo kočo, ostalo še naprej sposobno za borbo. To in še mnogokaj iz tistega obdobja nas planince že od leta 1962 vabi v to zimsko okolje pod Stol, da se tudi sami pomerimo v moči hoje in spominov na poteh, ki spadajo med najtežje takšne akcije. bolj naporne zimske pohode*^' Doslej smo se planinci IMP že večkrat udeležili teh pohodov, letos nas je bilo preko 30 udeležencev, od tega tri družine. To naše »zastopstvo« se je z ostalimi tisoči udeležencev pohoda trudilo po ledu in snegu izpolniti dnevno nalogo. Na poti so nas vezali spomini na revolucionarno preteklost. Težko smo se vzpenjali po poti, kjer je vsak korak zanesel drugače kot si je pohodnik želel. Ta pot spada med naj- ZAHVALE Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem in delovnemu kolektivu TOZD TRATA za darovano cvetje in izraze sožalja, posebna zahvala pa velja vsem, Id so ga spremili na njegovi zadnji poti- Slavka Glogovšek čena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Olga Erbida Iskrena hvala vsem sodelavkam in sodelavcem DS SO Izip za izrečena sožalja in darovano cvetje, ter vsem, ki ste se pridružili spremstvu na zadnji poti moje sestre Ljudmile. Ana Udovič Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem OOS in sodelavcem TOZD Dvigalo za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujem vsem, Id ste ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Matej Jamnikar Ob tragični izgubi mojega dragega brata se iskreno zahvaljujem sodelavcem DS DO Promont za darovano cvetje, izre- Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata, DLT Klima, svojim sodelavkam in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebej pa se zahvaljujem vsem, id ste jo spremili na njeni zadnji poti. Jožica Lipovšek Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD MONTAŽA Koper je na podlagi določil 58. člena Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb na svoji seji dne 2. 3. 1981 sprejela sklep o razpisu NATEČAJA za zbiranje prošenj za stanovanjska posojila in za pridobitev stanovanjske pravice. Delavci morajo v svojih prošnjah navesti ali priložiti poleg osnovnih podatkov: imena in priimka, rojstnih podatkov, stalnega bivališča, delovne dobe, še naslednje: 1. Za nakup stanovanja: — kupoprodajno pogodbo ali dokazilo o rezervaciji stanovanja — dokazila o lastnih sredstvih 2. Za novogradnjo, adaptacijo, popravilo, dozidavo, nadzidavo stanovanjske stavbe oziroma revitalizacijo stanovanja — gradbeno dovoljenje oziroma drugo ustrezno dokazilo občinskega upravnega organa — predračunsko vrednost — dokazilo o lastni udeležbi 3. Za pridobitev stanovanjske pravice: — opis stanovanjskih, socialnih in zdravstvenih razmer — premoženjsko stanje. Višina sredstev, ki so v tem natečaju na razpolago, znaša 4j000.000 din. Rok prijave je do 15. aprila 1981. Prošnje z ustrezno dokumentacijo pošljite ali osebno izročite v splošno-kadrovski službi TOZD Montaža Koper, Ulica 15. maja št. 4, Koper. Delavci, ki so prošnje oddali pred tem natečajem, .morajo prošnje uskladiti s pogoji natečaja. Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve KRVODAJALSTVO Boris Škrjanec daroval 42-krat kri glede na to, če je pohod spe1 v do vrha Stola, ali pa le po oW v kih, mimo spomenikov, obe|vS Kdor se odpravi na ta sponiivv pohod, ga na koncu te poti h‘f,.1 noge, je utrujen, vendar v s? ” mine. Ostanemo pa zadovC"4 da smo v mirni, svobodni d & . vini opravili to spominsko f -oddolžitvijo tistim, ki so ni,va*c to opravljati pod sovraŽ kroglami. _ 6 gov FRAN VOD'"-’ gla- \ « (de je i kla sen da nos Pre Boris Škijanec Boris Škrjanec, ki je zaposlen v Panoniji, na delih in nalogah vodilnega kalkulanta, je redni krvodajalec že od leta 1965. Zaveda se humane pomoči človeku, le kri lahko nadomesti kri. Desetkrat je že dajal iz žile v žilo in tako reševal človeška življ^Ind Lahko mu rečemo veteran 'pot krvodajalci. Ponosen je, e?Go aktiv krvodajalcev v delovn1 dry ganizaciji tako močan, saj je' četrti delavec krvodajalec. , FRANC.KU%ej OBVESTILO i nit Pa. tivi I Tokrat je naš časopis izšel na štirih straneh. Razlogov i* j skrčeno vsebino je več. Na eni shrani so tehnične ovire, re$ ; pa je tudi, da obljubljenih, a nenapisanih člankov ne mo' j remo objaviti. Vsem braicem se opravičujemo. Uredništvo /