Informacija o poslovanju OZD v letu 1986 1.UVOD Informacija o poslovanju OZD v letu 1986 obravnava dosežene rezultate in problematiko na področju blagovne menjave s tujino. industrijske proizvodnje, kmetijstva in gozdarstva, izgube v poslovanju ter finančne rezultate poslovanja gospodarskih OZD, znanstveno raziskovalnih OZD in OZD s področja družbenih dejavnosti. Občinsko gospodarstvo v letu 1986 ni doseglo resolucijskih ciljev. Neugodni rezultati se kažejo na vseh področjih, tako v industrijski in kmetijski proizvodnji, konvertibilnem izvozu, med-tem ko so sorazmerno ugodni finančni rezultati predvsem posle-dica visoke rasti cen in obstoječega obračunskega sistema. Tako napihnjen dohodek pa je posredno vplival tudi na veliko rast družbene in osebne porabe. Kljub temu, da so v posameznih OZD opazni premiki na področju izboljšanja poslovanja in dohodkovnega poiožaja ter v kvaliteti razvojnih usmeritev, so le ti očitno premajhni. da bi se odrazili v skupnem rezultatu občinskega gospodarstva. Pri ugotavljanju doseženih rezultatov poslovanja pa moramo vsekakor upoštevati pogoje poslovanja, ki jih je imelo gospodar-stvo v letu 1986. Sprejeti ukrepi ekonomske politike v letu 1986 gospodarstvu niso v zadostni meri zagotavljali stabilnih pogojev za kvaliteten in učinkovit gospod-arski napredek. Nestabilni gospodarski pogoji pa ne morejo biti opravičilo za slabše rezultate v tistih OZD, ki niso izkoristile lastnih možnosti za izboljšanje poslovanja in sicer z zboljšanjem organizacije in kvalitete dela, z boljšo izrabo delovnih sredstev in materiala, z nagrajevanjem po rezultatih dela, z izboljšanjem kadrovske struk-ture delavcev, z izboljšanjem medsebojnih odnosov in odnosa do dela in z drugimi ukrepi organizacijske in poslovne politike. 2. MEDNARODNA MENJAVA V resoluciji za leto 1986 je načrtovana 12 odstotna rast izvoza. 15 odstotna rast konvertibilnega izvoza ter 7 odstotno povečanje uvoza. Načrtovani resolucijski cilji niso doseženi. Obseg občinske blagovne menjave s tujino je v letu 1986 dosegel vrednost 14.189 mio din (53,6 mio $), kar je za dobro sedmino več kot v predhadnem letu in za 8 odstotkov več kot v letu 1984. Obseg blagovne menjave s tu|ino se je povečai zlasti zaradi večjega uvoza. Izvozna gibanja so v letu 1986 izpod pričakovanih rezultatov, saj se je celotni izvoz v letu 1986 povečal zaodstotek v primerjavi z letom poprej, medtem ko je konvertibilni izvoz za 2 pdstotka zaostal za lanskim. Nasprotno pa se je povečal klirinški izvoz, saj v celotnem izvozu občine predstavlja skorajda že polovičen delež. Povečano intenziteto usmerjanja izvoza na khrinško tržišče je lahko povzročil tudi precenjen klirinški dolar, če ga primerjamo s konvertibilnim dolarjem. Rast občinskega izvoza pa je vendarle nekoliko ugodnejša kot rast celotnega izvoza v Ljubljani (IND 98) in Slovenije (IND 100), podobno pa velja ludi konvertibilni izvoz občine v letu 1986, v primerjavi z istim kazalcem Ljubljane (IND 95) in Slovenije (IND 96). V občini se je v letu 1986 izvoz povečal zlasti v države SEV in ostale razvite države, medtem ko se je obseg izvoza v države v razvoju zmanjšal za desetino v primerjavi s predhodnim letom. Še nadalje zaskrbljuje dejstvo, da se povečuje zlasti izvoz surovin in blaga nizke obdelave (ki predstavlja že četrtino izvoza ob koncu leta 1986), medtem ko se izvoz finalnih proizvodov zmanjšuje. Izvoz blaga se je v letu 1986 povečal le na področju industrije in rudarstva (IND 103), od tega se je največ povečal izvoz v panogi proizvodnja elektnčnih strojev in aparatov (IND 151), in gozdar-stva (IND 131), v vseh ostalih panogah dejavnosti pa se je zmanjšal. V letu 1986 se je v naši občini pojavila tendenca, podobno kot tudi v širšem prostoru, vse večjega preusmerjanja izvoza organi-zacij s področja konvertibilne in področje klirinške blagajne , menjave. Konvertibilni izvoz ni bil v zadostni meri stimuliran, zlasti zaradi nerednega izplačevanja izvoznih stimulacij in nereal-nega deviznega tečaja. V nekaterih OZD niso bili zaradi spremenjenih pogojev poslo-vanja, uvel)avl]avenih z novimi zakonskimi predpisi na področju ekonomskih odnosov s tujino, zainteresirani za izvoz, zato so se z nekaterimi programi raje preorientirali na domači trg, ki je hva-ležno vsrkaval vase vse, kar so ponujali. Navedeno ne velja za organizacije iz kovinske panoge, pri katerih je konkurenca in ponudba na domačem trgu močna. Vendar pa je razveseljivo dejstvo, da v izvoznih organizacijah ne razmišljajo, da bi se zaradi trenutnih problemov umaknili z zunanjih trgov in obstojeco poslovno dejavnost v celoti usmerili na domače tržišče. Cena izgube tujih tržišč in njihovo ponovno osvajanje je vendarle previsoka. Tako je pri nekaterih OZD tre-nutno pnsotnost na zunanjem trgu le simbolična ter se obstoje-čim težavnim razrheram le prilagajajo. Izvoz v nekaterih OZD predstavlja edino možnost za ohranjanje stika s sodobnejšimi tehnologijami in programi (možnosti za posodabljanje lastne opreme in uvajanja sodobnejših tehnoloških rešitev preko uvoza opreme, repromateriala in znanja). Trendi rasti uvoza so se ob koncu leta 1986 nekoliko zaustavili v smeri stalnega povečevanja v primerjavi z obdobjem med letom, Razveseljuje, da se je v letu precej povečal uvoz opreme,. tako da predstavlja uvoz opreme že skoraj četrtino celotnega uvoza (povečini gre za uvoz opreme za področje izobraževanja, znanosti, kulture in informacij). V številnih OZD opozarjajo, da se obstoječi način plačevanja v tujino po sistemu prioritet ne izvaja oziroma se izvaja prepočasi, zato ima]0 težave z nabavo reprodukcijskega materiala, potreb-nega za realizacijo izvoza. Občinska stopnia rasti konvertibilnega uvoza je daleč iznad rasti kazalca Ljubljane (IND 118) in Slovenije (IND 114). Pokritje uvoza z izvozom je negativno, saj je izvoz za dobro desetino manjši od uvoza. V dveh letih poprej je bila stopnja pokritja pozitivna, kar dejansko kaže na to, da se je situacija zlasti na področju izvoza močno negativno zaobrnila. Podobno je tudi stopnja pokritja konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom negativna, tako da je izvoz komaj za nekaj odstotnih točk večji od polovice konvertibilnega uvoza. Pred obravnavo izvoznih rezultatov moramo predhodno nujno opozoriti. da v letu 1986 Narodna banka Slovenije ne obdeluje podatkov o deviznih prilivih in odlivih, s pomočjo katerih bi lahko spremljali tudi mednarodno menjavo storitev. Tako nam je del zunanjetrgovinskih tokov nepoznan, še zlasti to velja za izvoz znanstveno-raziskovalnih OZD in OZD s področja finančno-teh-ničnih in poslovnih storitev ter tudi za izvoz storitev opravljanja poslov prometa blaga in servisnih storitev. V nadaljevanju pa je potrebno opozoriti na še eno metodološko slabost, zaradi katere so podatki o blagovni menjavi s tujino popačeni in deloma izkrivljajo dejansko podobo. Narodna banka Slovenije spremlja zunanjetrgovinske tokove po stalnih tečajih valut (tečaj ZIS). V teh tečajih je ameriški dolar za približno 20 %precen]en, medtem ko so tokovi ostalih valut podcenjeni. Glede na znano gibanje in stopnjo rasti dolarja v primerjavi z gibanjem in stopnjo rasti ostalih valut v letošnjem letu, je tako realna udeležba OZD v blagovni menjavi s tujino deloma izkriv-Ijena. V letošnjem letu so navkljub številnim problemom uspeli pove-čati konvertibilni izvoz v primerjavi z letom 1985 v DO Plutal, kot izrazito izvozno orientirani delovni orgnaizaciji, DO llirija Vedrog, DO Iskra Merilna elektronika in DO Tobačna tovarna Ljubljana. Glede na že omenjene metudološke slabosti pa nekatere pomembnejše viške izvoznice na konvertibilno tržišče v letu 1986 vendarle niso uspele zadržati nivoja iz leta 1985, zlasti pa DO Slovenijales Žičnica, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Tovil, DO IGO, DO Hoja, DO ISKRA IEZE TOZD SEM, DO KZ Velike Lašče, DO Avtomontaža TOZD TGN in DO IUV TOZD Galanterija. Že ob obravnavi devetmesečne analize poslovanja so v DO Hoja, DO IGO, DO Slovenijales Žičnica in DO Tovil ocenjevali, da lanskoletnega nivoja ne bodo dosegli deloma zaradi zunanjih dejavnikov, predvsem pa zaradi notranjih slabosti. Zlasti slednje bodo v navedenih OZD v letu 1987 morali reševati z intenzivnejšo in bolj dinamično prodajno politiko, z izboljšanjem organizacije (marketing, propaganda, razvojin predvsem kadri) vključevanja v mednarodno menjavo ter hitrejšim prilagajevanjem proizvodnje s sodobnejšim načinom tehnologije. Kazalci uspešnosti v DO Avtomontaža TOZD Utensilia so bili v letu 1986 v primerjavi z načrtovanimni cilji za leto 1986 mnogo slabši. Poleg zunanjih vzrokov (pomanjkanje naročil - vezani so na tekstilno industrijo) navedene rezultate negativno dopolnju-jejo številne notranje slabosti, ki so v tej organizacji prisotne že več let. Zato je potrebno čimprej povečati odzivnost in aktivnosti na prodajnem področju, kadrovsko okrepiti razvojno službo ter jo ustrezno povezati s projektivo in konstrukcijo, urediti povezanost posameznih strokovnih služb s proizvodnjo, jasneje opredeliti proizvodni program in njegove podsklope ter pričeti z novimi proizvodnimi programi, opredeljenimi v srednjeročnem planu za leto 1986-1990. DO KZ Velike Lašče je imela v letu 1986 v izvozu suhe robe precejšnje probleme, saj izvozna cena teh artiklov ne pokriva vseh stroškov. Primanjkljaja v ceni niso uspeli kompenzirati z večjo prodajo na domačem trgu. V izvozu je bilo tudi nekaj pripomb na dobavne roke (nepopolna kadrovska zasedba), med-tem ko težav s kvaliteto artiklov niso imeli. V letu 1987 bo zato potrebno urediti razmere v prodajni službi, zlasti z ustrezno kadrovsko popolnitvijo. Ob upoštevanju izvoznih rezultatov Narodne banke Slovenije DO Avtomontaža TOZD TGN, v letu 1986 ne dosega lanskolet-nega nivoja. Vendar pa med temi podatki ni zajet obseg izvoza, ki jih za TOZD TGN opravlja TOZD Trgovina in servis v okviru DO Avtomontaža. Lastni podatki vobsegu konvertibilnega izvozavletu 1986vDO ISKRA IEZE TOZD SEM in DO IUV TOZD GALANTERIJA kažejo, da se je pri obeh navedenih organizacijah konvertibilni izvoz v letu 1986 povečal v primerjavi z letom 1985. Razlike med lastnimi podatki in rezultati, ki jih je obdelala Narodna banka Slovenije. so rezultat že navedenih metodoloških slabosti. 3. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V resoluciji za leto 1986 je načrtovana 6 odstotna rast idnustrij-ske proizvodnje. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je količinski obseg proizvodnje v letu 1986 zaostal za 6,6 odstotka za nivojem iz leta 1985. Padanje količinskega obsega proizvodnje je v letoš-njem letu še večje kot v letu 1985, ko je bil količinski obseg proizvodnje za 4,4 odstotka manjši kot v predhodnem letu. Resolucijski cilji torej niso uresničeni. Vendar pa viške indu-strijske organizacije v lelu 1987 predvidevajo precejšnje poveča-nje proizvodnje ob predpogoju, da se ustvarijo ugodnejši pogoji za gospodarjenje. Občinska raven proizvodnje je še bolj zaskrbljujoča, saj se je v letu 1986 industrijska proizvodnja tako v Ljubl|ani kot tudi v Sloveniji nekoliko povečala v primerjavi z letom 1985. Ob ugotavljanju vzrokov za tako nizek nivo občinske industrij-ske proizvodnje je potrebno omeniti, da je bila oskrbljenost z 9 uvoženimi surovinami v organizacijah ob koncu leta 1986 v pov-prečju, podobno kot med letom, slaba. O kritični oskrbljenosti z uvoženimi surovinami poročajo kar v štirih industrijskih organi-zacijah, to je v DO Emona IPKO, DO IGO, DO Slovenijales Žičnica in DO TTL TOZD Torbica. V številnih organizacijah so tarnaii zaradi pomanjkanja deviz za plačila v tujino pri uvoznih surovi-nah in repromaterialu, kar je bilo prisotno predvsem v drugem polletju leta 1986. Oskrbljenost z domačimi surovinami je bila pri večini organiza-cij dobra, ponekod so imeli probleme s kvaliteto. Stanje naročil na domačem trgu je dobro. Precejšnje težave pri plasiranju svojih izdelkov so imeli v DO Emona IPKO, kjer je stanje naročil za domači trg kritično, za tuji trg pa slabo. Stanje naročil za izvoz je bilo pri pomembnejših industrijskih organizacijah v povprečju slabo, situacija je bila kritična zlasti pri DO IGO in DO Slovenijales Žičnica, o slabem stanju pa poročajo iz DO Avtomontaža TO2D Utensilia, DO Tovil, DO Emona IPKO, DO Ilirija-Vedrog TOZD Kozmetika, DO Hoja in DO Tiskarna. Največje povečanje količinskega obsega proizvodnje so v letu 1986 dosegli v DO Avtomontaža TOZD TGN, DO IGO, DO IUV TOZD Galanterija, DO Iskra Merilna elektronika in DO KIP (pred-vsem povečanje šamoterskih uslug). Podobno kot med letom so tudi ob koncu leta 1986 zmanjšali količinski obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim letom v DO Emona IPKO, DO llirija Vedrog TOZD Kozmetika in TOZD llirija, DO Rašica TOZD Galanteri|a in DO TTL TOZD Proizvodnja , navedenim organizacijam pa s6 se ob koncu leta pridružili še DO Livar TOZD LBK, DO Zmaga, DO GP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki in DO Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana. V desetih organizacijah je bila realizirana proizvodnja manjša od planirane, in sicer v DO Avtomontaža TOZD TGN, DO Plutal, DO Emona IPKO, DO IGO, DO llirija Vedrog TOZD llirija in TOZD Kozmetika, DO TTL TOZD Proizvodnja, DO HP Kolinska TOZD Vinocet, DO GPG TOZD Gradbeni polizdelki in DO Iskra Merilna elektronika. Torej v več kot tretjini viških industrijskih organizacij so bili plani presmelo postavljeni. Pojavlja se vprašanje, ali orga-nizacije med letom dejansko sprotno spremljajo plan ter ga prilagajajo dejanskim razmeram. Težave pri nedoseganju količinskega obsega proizvodnje so različne, zato jih v nadaljevanju kratko povzemamo po posamez-nih organizacijah. Za DO Tiskarna je potrebno pripomniti, da obstoječa uradna metodologija spremljanja induštrijske proizvodnje ni ustrezna. V letu 1986 so namreč bistveno kvalitetno prestrukturirali proizvod-njo - sprememba vložka znanja v proizvodih in modernizacija proizvodnje med letom pa po uradni metodologiji ne more biti izražena v obsegu proizvodnje. Količinski obseg proizvodnje ]e v letu 1986 manjši kot v letu 1985 tudi v 00 Zmaga in DO Rašica TOZD Konfekcija. Pri obeh organizacijah je poleg kadrovskih problemov struktura proizvo-dov nekoliko spremenjena, tako da je pri izdelavi proizvoda potrebna večja količina vložehega dela. Podobno se je v letu spremenila struktura proizvodnih programov v DO Livar TOZD LBK v korist akumulativnejših programov (materialno manj inten-zivni). K padcu občinske ravni industrijske proizvodnje v letu 1986 največ prispeva za 12 odstotkov zmanjšan količinski obseg proiz-vodnje v DO TTL TOZD Proizvodnja v primerjavi z letom 1985. Obseg proizvodnje te organizacije namreč predstavlja skoraj petino celotnega občinskega obsega proizvodnje. Neugoden fizični obseg proizvodnje in zmanjšanje tržnega deleža vodilne cigarete pa se ne odraža v slabšem finančnem stanju te organiza-cije. Še več, ob uspešni finančni poliliki, bolj usklajenih prodajnih cenah z nabavnimi cenami, so dokončno izvedli reorganizacijo, katera jim ob novem načinu nagrajevanja v naslednjem letu nudi več možnosti za kadrovsko popolnitev vitalnih sektorjev. Na spre-menjene tržne pogoje so reagirali tudi s plasiranjem nove ciga-rete na trg in razširitvijo asortimana proizvodov. V letu 1986 so nekoliko posodobili del proizvodnje cigaret - modemizirali so pakirnico in postavili novo linijo pri pripravi tobačne surovine. Naloge, ki čakajo DO TTL v naslednjem letu, bodo morale biti usmerjene zlasti v pridobivanje in ohranjanje strokovno usposob-Ijenih kadrov na področju tržnih raziskav in komerciale 10 V DO Emona IPKO se je situacija ob koncu leta 1986 nekoliko popravila v primer-javi z obdobji med letom. Na področju kovinskega programa so se preusmerili na proizvodnjo trgovinske opreme, zlasti gre tu za opremo za integralni transport. Pri navedenem programu zado-voljujejo zlasti potrebne mesne industrije, v letu 1987 pa načrtu-jejo razširitev ponudbe tudi za pekarsko industrijo. Pri programu izdelkov iz poliestra v letu 1987 načrtujejo nov program - stoj-nico, ki bo zlasti uporabna na raznih sejmih in razstavah. Še vedno obstajajo problemi na področju prodaje, kjer je bila v preteklosti fluktuacija zaposlenih precejšnja, pa tudi način orga-niziranja je bil okostenel. Čeravno so vzposavili v drugi polovici leta 1986 bolj dinamično in aktivnejšo politiko pri trženju in prodaji, pa bodo še vedno potrebni veliki napori pri konsolidaciji prodaje z vseh vidikov. V zvezi z novimi zanimivejšimi programi bodo potrebna zgolj manjša investicijska vlaganja. Pozitivno je, da so nove programe izdelali sami (konstrukcija, tehnologija), oziroma le z manjšo pomočju zunanjih sodelavcev, kar kaže na to, da organizacija ima potrebno strokovno sredino, ki ji zagotav-Ija nadaljnji razvoj. Količinski obseg proizvodnje DO llirija Vedrog je bil v letu 1986 za 4 odstotke manjši v primerjavi z letom 1985. Izpad proizvodnje je nastal zaradi pomanjkanja surovin za tesnilne trakove nerealiziranega izvoza DE Narta ter nepopolne zasedenosti kapacitet DE Svečarna izkoriščene manj kot 50 odstotno). Vendar pa finančno organizacija poslovnega leta 1986 ni zaključila slabo, saj jim je uspelo zmanjšati zaloge surovin in repromateriala in povečati prodajo zlasti dražjih izdelkov. V lliriji Vedrog, ki v letu 1987 posluje že kot enovita delovna organizacija, so pri primerjavah lastnih rezultatov s tržnimi deleži izdelkov konkurenčnih organizacij ugotovili, da lastni tržni deleži nekaterih izdelkov padajo, zato bo potrebno obstoječe proiz-vodne programe bolj približati trgu. V letu 1987 bodo tako poleg nabave opreme za Svečamo (katere proizvodnja je 80 odstotno usmerjena v izvoz) posodobi-tve proizvodnje pri programih tekočih izdelkov (šamponi in čistila), potekale tudi priprave pri treh projektih: v prvi fazi bodo vse poslovne funkcije podredili marketinškemu konceptu, nada-Ije bodo uredili tehnološke procese, v tretji fazi pa načrtujejo strateško ureditev. Za obseg količinske proizvodnje DO Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana, lahko sicer rečemo, da je približno na ravni iz leta 1985, vendar pa so ta nivo komajda uspeli realizirati. Težave so se začele pojavljati že v drugem kvartalu leta 1986, ko so železarne, livarne, pa tudi papirnice začele omejevati sprejem blaga. Omejitve so nastale zaradi manjšega izvoza bazične indu-strije. Možnosti plasiranja izdelkov so v letu 1987 zlasti pri odpadkih višje kakovosti, zato bo potrebno obstoječe resurse maksimalno angažirati v tej smeri. Ob tem je pomembno, da se spričo visoke fluktuacije zaposlenim zagotovi primeren način nagrajevanja. V DO GPG TOZD Gradbeni polizdelki je bil količinski obseg proizvodnje manjši zlasti zaradi zmanjševanja naročil v letu 1986. 4. KMETIJSTVO Na območju občine so tri kmetijske organizacije: Kmetijska zadruga Ljubljana, Velike Lašče, TZO Vič Kmetijske zadruge Ljubljana, ki ima TZO še v Grosuplju in občini Ljbuljana-Moste-Polje in Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva. Ljubl|anske mle-karne, TOZD Posestva ima obrate še na območju občine Ljub-Ijana Moste-Polje in Grosuplju V posameznih OZD kmetijstva je v letu 1986 dosežena nasled-nja tržna proizvodnja glavnih proizvodov: 1. LJubljanike altkarn«, TOZD Posoetva (rsi obr«ti) Trsta » Plan Ecaliiacl.ia I n d « k 6 proisTodnj._____________1966 1985 1986 66/85 B/P-B6 »Uko hl 49.570 46.420 49.100 106 99 ¦pšenica t 710 710 615 86 86 oljna ogrščica t 300 232 279 128 99 a;Jda t 64 74 65 88 101 bob t 10 39 390 koruia sa silažo t 7.000 7.681 8.088 105 115 koruia za zrno t 1.021 1.093 1.076 98 105 eeno t 3.104 5.222 4.314 82 139 sadje t 180 77 160 208 89 vrtnine t 70 83 59 71 84 2. Kmetijska zadruga Ljjubljana, TZO ViL ' „„ Plan Realizacija I n d e k s ________________________^" 1985 1986 86/85 H/P-86 mleko hl 49.200 44.710 44.295 99 90 klavno govedo t 1.073 927 979 106 91 teleta t 44,7 19 23,7 124 55 konji t 189 187 177 94 94 prašiči t 14,6 12 12 100 82 pleaenske teliee t 63 29 31 107 49 plemenake kobile kom 40 4 } 75 7,5 pšenica t 210 227,8 117,4 51 60 vrtnine t 194 72 163,5 227 84 krompir t 167 28 13 46 8 3. laatijska »adruga Tslike Laiž« _K Plan Bealitaci.ia I n d e k a __________________________1-986 19B^ 19a6 86/65 H/P-86 ¦leko bl 13.100 10.940 10.500 96 80 klrao goT»do t 252 218 260 119 103 talata t, ...,- 2 *,5 1,8 40 90 konji ' t 12 8 11 137 91 prUlči t 1,8 - 1,8 - 100 pleunrta iivina t 90 55 93 169 103 Kmetijske organizaci|e v občini so v letu 1986 planirale 3% rast kmeti|ske tržne proizvodnje, kar ni dosegla nobena organizacija, še zlasti ne v osnovni kmetijski proizvodnji. Na območju občine so planirane količine odkupa mleka dosežene z 89% in mesa z 97%. Odkup mleka je za 7% in klavne govedi za 3% manjši kot v letu 1985. Neugodna razmerja med cenami reprodukcijskih materialovter odkupnimi cenami živinorejskih proizvodov so se v letu 1986 nadaljevala in zaostrovala, zato so tudi finančni rezultati v živino-reji neugodni. V družbenem sektorju so, kljub povečani produk-tivnosti in uvajanju boljše tehnologije (na Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestva dosega poprečna mlečnost na kravo na obratu Bokalce 7.033 lit in na obratu Gmajnice 5.563 lit) imeli finančni rezultat negativen. V strukturi lastne cene je bil delež krme v letu 1985 42%, v letu 1986 pa 36%. Ostali stroški so se povečali glede na leto 1985 za 95% (od 44,73 din/l mieka na 87,33 din/l mleka). Delež lastne krme je povečan na 54,4%, krma je tudi boljše kvalitete. Stroški prireje mleka so bili večji tudi zaradi zahteve po kvalit'3tnejšem in bolj higienskem mleku in zaradi izvajanja pre-ventivnih ukrepov ob černobilski nesreči. Nesorazmena cen med reprodukcijskimi materiali in cenami kmetijskih proizvodov so tolikšna, da strokovni napori in uvajanje zadnjih tehnoloških dosežkov v proizvodnjo in doseganje najviš-jih hektarskih pridelkov v osredn|i Sloveniji ter najvišje mlečnosti po k»avi v Sloveniji, niso dovolj za pozitivno poslovanje v Ljub-Ijanskih mlekarnah TOZD Posestva. V zasebnem sektorju je odkup mleka manjši od načrtovanega v obeh kmetijskih zadrugah. Rejci se zaradi neurejenih cen in poostrene kontrole mleka preusmerjajo v pitanje govedi, zato je odkup mleka zlasti na območjju KZ Velike Lašče v upadanju. Načrtovane količine odkupa mleka se zmanjšujejo kljub urejanju novih zbiralnic mleka na vsem območju občine, izobraževanju proizvajalcev mleka in izvajanju preventivnih ukrepov zdravstve-nega varstva živali, kar še zlasti vpliva na povečanje prireje mleka. Skupni strokovni napori in sofinanciranje pospeševalnih nalog iz sredstev sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane občin in mesta Ljubljane so dali glede na leto 1985 bol|še rezultate v prireji mleka (glede na kvaliteto) in mesa. Vzroki za nerealiziran plan odkupa klavne govedi so znani. Zaradi nesorazmerja med cenami repromateriala ter odkupnimi cenami kmetijskih proizvodov iščejo izhod v črnih zakolih'. Tako je na manjšo realizaci|O odkupa na območju KZ Ljubl|ana ZTKO Vič vplival domači zakol 105 telet, 350 govedi in 650 prašičev. Kmetje pogodbeno sodelujejo tudi s Kmetijsko zadrugo Vrh-nika, ki je odkupila 420.910 lit mleka in 31 ton klavne govedi, V poljedelski proizvdonji so finančni rezultati ugodnejši. V družbenem sektorju je bil zaradi izredno neugodnih pogojev rasti izpad pridelka pšenice glede na plan 13%, v zasebnem sektorju, kjer ni bila izvajana vsa potrebna agrotehnika, pa v poprečju 45%; zato tudi odkupne pogodbe niso bile realizirane. Višji kot načrto-vani so bili pridelki koruze za zrno in za silažo. Kmetijski zadrugi sta se prizadevali, da izboljšata rezultate družbenoorganizirane kmetijske proizvodnje. Za povečanje trž-nosti mleka in mesa je novo urejenih 12 zbiralnic mleka, v organizirano pitanje je danih 3000 kom telet. V letu 1986 je bilo usposobljenih 555 ha kmetijskih zemljišč s hidromelioracijami in 1127 ha kmetijskih zemljišč z agromelioracijami. V zadnji fazi je priprava projekta za ureditev 500 ha zaraščajočih kmetijskih površin na območju KZ Velike Lašče. K povečanju kmetijske proizvodnje v OZD kmetijstva so prispe-vali tudi rezultati drugih programov, ki so jih izvajale pospeše-valne službe kmetijskih zadrug in strokovna služba Posestva sama ali v sodelovanju z veterinarskim in Kmetijskim zavodom ter Biotehniško fakulteto. , 5.G0ZDARSTV0 Gozdnogospodarske organizacije so planirale za leto 1986 blagovno proizvodnjo 139.300 m3 gozdnih sortimentov in sicer v družbenem sektorju 65.150 m3 in 74.150 m3 v zasebnem (razmerje 47% : 53,4). V primerjavi s planirano povprečno letno blagovno proizvodnjo za srednjeročno obdobje 1986-1990 (plan sprejet pred katastrofalnim žledom, ki je bil novembra 1985) znaša pove-čanje 40%. Povečanje gre skoraj izključno na račun povečanja plana v TOZD Gozdarstvo Lašče, kjer je bilo tudi največ podrtega in polomljenega drevja. Kot je razvidno iz tabele 4, so tudi tako povečan plan občutno presegli. Večino drevja (78%) so posekale delovne skupine iz ostalih TOZD GG Kočevje. Posledice žleda so zahtevale dosti večjo sečnjo kot je enoletni etat teh gozdov. Ta les je potrebno čimprej spraviti, ga predelati ali uporabiti za različne namene, da ne bi zaradi napada lesnih škodljivcev nastala še večja škoda. Zaradi ponavljajočih se ujm se škoda po lubadarju povečuje. Večina podrtega in polomljenega drevja (predvsem kvalitetni tehnični les) je bilo v letu 1986 pospravljeno. Sanacija poškodb gozdnih sestojev, poškodovanih po žledu, se bo nadaljevala v letu 1987. Poškodovani so bili predvsem slabo dostopni gozdovi, zato je bilo in bo še potrebno zgraditi precej več gozdnih cest in vlak kot je bilo prvotno planirano. Plan prodaje lesnih sortimentov ni bil dosežen le pri TOK Ljubljana, vse ostale temeljne organizacije so občutno presegle plan. V družbenem sektorju je bil plan presežen za 15%. V zasebnem sektorju za 6% in skupaj za 10,5%. Vzrok take uspeš-nosti je med drugim tudi v izredno ugodnem vremenu v drugem polletju, predvsem v zadnjem četrtletju. Blagovna proizvodnja (ffi3) t f.iSf_ Plan Real. Indeks LastmStvo__________________1986 1986 Real./plan TOZD Skofloica ., 13.500 14.764 109,4 TOZD Lašče 47.650 55.6y6 116,8 TOZD Posestva 4.000 4.786 119,6 A. DRTJŽEENI SEKT0E 65.150 75.206 115,4 TOK Škofloica 43.850 49.628 113,? T0K Ljubljana 30.300 29.148 96,2 11 B. ZASEBNI SEKTOB 74.150 78.773 106,2 SKTJPAJ (A + B) . -X39.JOO 155.979 110,5 Gozdnogojitvena dela (iz sredstev GBR) Obseg gozdnogojitvenih del mora biti vsklajen z določili gozd-nogospodarskih načrtov eriot. Stroški obnove in nege gozdov (enostavna reprodukcija) se pokrivajo iz sredstev za gozdnobi-ološko reprodukcijo (GBR). Ta se oblikujejo v sredstvnih amorti-zacije gozdov, katera ne more biti manjša od 13% prodajne vrednosti pridobljenih lesnih proizvodov. Zasebni lastniki so dolžni poravnati amortizacijo tudi od tistih lesnih proizvodov, ki jih pridobijo za neposredno proizvodnjo. Plan obnove in nege gozdov je tako praviloma realiziran. Neizvršena dela, ki se finan-sirajo iz teh sredstev se prenesejo v naslednje leto. Planirana je bila obnova (priprava tal, gnojenje, sajenje) skupno 87,2 ha gozdov, od tega 28,8 ha gozdov v družbenem in 58,4 ha v zasebnem sektorju. Nega gozdov je bila planirana na površini 984,5 ha: od tega v družbenem sektorju 311,5 ha gozdov in v zasebnem sektorju 673 ha. Realizacija obnove gozdov je bila v TOZD Gozdarstvo Lašče in TOK Ljubljana občutno izpod ptanirane, realizacija nege gozdov pa je bila v glavnem v okviru planirane. . GoedTqgojitwra dela Lastništvn ________Plan 1986______________BealiMgija 19B6 Inctete real./plan __________r_______ofcnova ne$p sktyaj . chnova regi skija.1 cfcrova nfiga skipaj TOZD 3l':-',l-:Jifll.v.ioji šav ¦ \'.\ ¦.',. ' . ; ;f-; ¦ 6. IZGUBE V POSLOVANJU V letu 1986 so poslovanje zaključili z izgubo temeljne organiza-cije DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo in TOZD Galanterija Pod-peč, DO KIP, SOZD Mercator KIT DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva in DO Avtomontaža TOZD Utensilia. Skupni znesek ugotovljene izgube znaša 281.913 tisoč din in jeza 155% več|i kot v letu 1985. Do Hoja TOZD Galanterija Podpeč je zaključila poslovno leto 1986 z izgubo v višini 78.789.722 din. Izguba po zaključnem računu je bila v celoti pokrita z nepovratnimi sredstvi in sanacij-skim kreditom. V organizaciji ugotavljajo, da je izguba posledica slabe stimulacije izvoza, zaostajanja domačih in izvoznih prodaj-nih cen za cenami vhodnih materialov in visokih obresti za tekoče poslovanje. V Galanteriji Podpeč bodo v letu 1987 predvidoma pričeli s poskusnim obratovanjem v novi tovarni za predelavo masivnega lesa za zahtevnejše izdelke, tu gre predvsem za izdelke drobnega kosovnega pohištva. V Hoji namreč ugotavljajo. da sedanji proiz-vodni program TOZD Galanterija ni dovolj dohodkovno zanimiv. Nujno je prestrukturiranje proizvodnje v smeri manjše porabe lesne mase, povečanja vložka znanja v proizvod ter prehoda izdelkov v višji cenovni razred. Kot dopolnilna dejavnost se v Galanteriji že izvaja proizvodnja rezil, kar pa poteka prepočasi in v premajhnem obsegu. V tem srednjeročnem obdobju v Galanteriji predvidevajo še velik razvojni skok - skupno s tujim partnerjem nameravaio osvojiti znanje in tehnologijo za izdelek, ki ga na domačem trgu primanjkuje. DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo je imela po zaključnem računu za leto 1986 49.019.884 din izgube, ki je bila pokrita z nepovratnimi sredstvi in sanacijskim kreditom. Nastalo izgubo v organizaciji pripisujejo tržnim neskladjem pri inputu oziroma autputu (večja ponudba pri proizvodnji oken od povpraševanja) ter visokim obrestim iz tekočega poslovanja. Obstoječi proizvodni program bodo v TOZD Stavbno mizarsto sicer še nadalje izvajali, vendar pa bodo morali, zaradi močne konkurence na tujem in domačem trgu, delovati v smeri izboljša-nja kvalitete proizvodov z vidika zračne in toplotne izolaci]e, konstrukcijske in oblikovne zahtevnosti in sodobnosti izdelkov. Izvršni svet je tekoče spremljal poslovanje DO Hoja ter je k razreševanju pritegnil tudi razvojni svet občine. Skupna ugotovi-tev je, da v Hoji poleg zunanjih dejavnikov, ki navsezadnje so problem kar cele lesne branže, obstajajo še številne notranje slabosti. Osnovna orientacija pri sanaciji Hoje je v iskanju notra-njih rešitev zlasti pri kadrovanju in izoblikovanju pravilne proiz-vodne in poslovne usmeritve temeljnih organizaci]. S konsolida-cijo vodstva in vodenja, zagotavljanjem ustreznega strokovnega in visoko kvalitetnega kadra ter stimulativnim nagrajevaniem bo zagotovljeno uresničevanje dolgoročnih ciljev, to je povečanie produktivnosti in učinkovitosti zaposlenih. Razvojni svet \e pred-lagal, da Hoja v svoje delo vključi več novih štipendistov in oblikovalcev. Glede na to, da v Hoji obstajajo široke proizvodne in tržne možnosti, je potrebno pri sanaciji obstoječega stanja temeljito analizirati prav vsa področja dela s stališča doseganja boljših ekonomskih rezultatov. V situaciji, v kakršni Hoja je. nobena zadeva ne bo smela biti nedotakljiva (pri tem so mišljene organizacijske oblike, proizvodni in tržno zanimivi programi ter tudi lokacije. Razvojni svet je v Hoji podprl razvojna prizadevanja ter nakazal tudi nekaj možnosti vključevanja, med njimi zlasti vključevanje v projekt »sončne hiše«, izvajanje adaptacij in rekonstrukcije sta-rejših hiš v povezavi z OZD, ki se s tem že ukvarjajo, resneje pa bi lahko razmišljali o proizvodnji izdelkov, ki so predstavl]eni na raznih sejmih in razstavah doma in v tujini, v prodaji pa jih ni mogoče najti. , . ' SOZD Mercator KIT DO LM TOZD Posestva je zaključila poslovno leto z izgubo v višini 104.050.480 din. Izguba po zaključ-nem računu ni bila pokrita, njeno pokritje pa je predvideno s sanacijskim kreditom iz sredstev rezerv DO in SOZD. Izguba, ki je v živinorejski proizvodnji prisotna že več let, je posledica neureje-nih cenovnih razmerij med cenami reprodukcijskega materiala in odkupnimi cenami živinorejskih proizvodov. Izguba je največja pri prireji mleka, kljub povečani mlečnosti po kravi. Potreba po oskrbi občanov z mlekom ne dopušča opuščanja te proizvodnje, ki pa ne bo rentabilna, dokler ne bodo odkupne cene mleka usklajene z gibanji vhodnih surovin in reprodukcijskih materi-alov. V TOZD bodo morali posvečati posebno pozornost izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih in sicer z dodatnim zaposlova-njem strokovnjakov, štipendiranjem in izobraževanjem ob delu. Pomanjkanie kadrov m tudi pomanjkanje načrtovanih sredstev za izobraževanje kadrov |e v tem srednjeročnem obdobju lahko ovira razvoju, še posebej pa dejanskemu uvajanju novih tehno-logij. DO KIP je izkazala po zaključnem računu 48.783.761 din izgube, ki pa je v celoti pokrita z nepovratnimi sredstvi. Izguba je ob zaključnem računu za leto 1986 nastala zaradi neskiadja med cenami repromaterialov in cenami proizvodov ter kadrovskih problemov. Menjava vodilnih kadrov je ob pomanjk-Ijivi in neučinkoviti organizaciji proizvodnje, prodaje in montaže izdelkov povzročila zastoj pri pridobivanju in spremljanju gibanja prihodkov. Postavljene planske zasnove niso bile realizirane zaradi nepravočasnega reagiranja vodilnih in vodstvenjh delav-cev ob ugotovitvi padca realizacije prihodkov in dohodka. Sana-cija izgube bo zato potekala zlasti v smeri iskanja nove oblike organiziranosti, uvajanja novih delovnih norm in temu ustrez-nega novega nagrajevanja zaposlenih, povečanja odgovornosti vodij sektorjev pri realizaciji plana, večje delovne discipline in spoštovanja medsebojnih obveznosti ter uvajanja novih progra-mov z izrazito izvozno orientiranostjo. V srednjeročnem programu so si začrtali novo investicijo, predvsem v smeri iskanja nove lokacije za gradnjo novih proiz-vodnih prostorov. V novih prostorih nameravajo izboljšati pogoje dela in predvsem zaposliti strokovnjake, ki bodo z znanjem zado-voljevali potrebe domačega in tujega trga. Med kratkoročnimi ukrepi za saniranje nastale izgube je tudi zmanjšanje porabe, zlasti bodo omejili stroške reprezentance, potne stroške, med temi najbolj potne stroške za tujino, pri pridobivanju repromateriala pa bodo iskali vse možne poti za nakup na domačem trgu. Vsako kršitev od zastavljenega programa bodo smatrali kot hujšo kršitev delovnih obveznosti. DO Avtomontaža TOZD Utensilia je poslovno leto 1986 zaklju-čila z izgubo v višini 1.269 tisoč din, ki pa je bila do predložitve zaključnega računa pokrita z nepovratnimi sredstvi. V organizaciji ocenjujejo, da so vzroki za slabše rezultate poslovanja pomanjkanje naročil tekstilne industrije, ki je v tež-kem gospodarskem položaju kontinuirano povečevanje cen repromateriala, občutno povečanje obresti, delno tudi zaradi nove investicije ter notranje slabosti na področju prodaje, razi-skave trga in uvozne odvisnosti. Zato si je organizacija postavila kot prioritetno nalogo strokovno kadrovsko krepitev razvojne službe in njene povezave s projektivo in konstrukcijo, povečanje aktivnosti na prodajnem področju ter stroga selekcija proizvod-nih programov. 7. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIHOZD Za ieto 1986 je 98 organizacij iz gospodarstva na območju občinc ugotovilo skupno za 268.106 mio din celotnega prihodka. Nominalno je ta celotni prihodek za 93% večji kot v letu 1985, za 7% pa presega načrtovano višino za leto 1986. Glede na to, da organizacije združenega dela - izvozniki v zaključnih računih za leto 1986 vnašajo izvozne spodbude v ceiotni prihodek (le za devetmesečno obdobje je veljal vnos v poslovni sklad ali rezervni sklad) na primerljivost celotnega pri-hodka z letom 1985 vpliva le povečanje zaradi pobota učinka revaiorizacije zalog z negativnimi tečajnimi razlikami in obrestmi od kreditov za obratna sredstva. Ker pa je ta odločitev prepuš-čena samim organizacijam združenega dela, natančnega zneska in vpliva na povečanje celotnega prihodka, ni mogoče ugotoviti. Za dosezeno poprečno rastjo celotnega prihodka v gospodar-stvu zaostaja v letu 1986 povečanje celotnega prihodka predvsem v področju industrije (IND 184). Relativno nizka rast celotnega prihodka je v tem področju dosežena v predelavi nekovinskih rudnin (IND 130), predelavi in proizvodnji surovin in odpadkov (IND 140), proizvodnji končnih lesnih izdelkov (IND 169), strojni industriji (IND 170), kovinsko predelovalni industriji (IND 174). proizvodnji gradbenega materiala (IND 174) in v proizvodnji in predelavi tobaka (IND 176). Nasprotno pa je ugodna rast celot-nega prihodka dosežena v proizvodnji električnih strojev in apa-ratov (IND 230), proizvodnji obutve in galanterije (IND 231), proiz-vodnji živilskih proizvodov (IND 217) in v grafični dejavnosti (IND 205). V vseh drugih področjih gospodarstva, razen v kmetijstvu (IND 188) je zabeležena nadpoprečna rast celotnega prihodka, hitreje kot v industriji pa se je celotni prihodek povečal tudi v trgovini (IND 188 - trgovina na drobno IND 193). Blizu 89% celotnega prihodka dosega gospodarstvo s prihodki od prodaje in s prihodki od skupnega prihodka in dohodka na domačem trgu, le 4,4% celotnega prihodka je doseženega s prodajo blaga in storitev ter \z skupnega prihodka na tujem trgu. Že tako skromen delež teh prihodkov je v primerjavi z letom 1985 manjši za 1,2 strukture točke. Prihodki na tujem trgu (11.750 mio din) so le za 51% večji kot v letu 1985, to pa ob dokaj višji tečajni vrednosti tujih valut do dinarja, pomeni realno manjši obseg teh prihodkov. Poleg visokega povpraševanja na domačem trgu je na motiviranost izvoza negativno vplivala tudi nerealna tečajna poli-tika ter zmanjšanje in neredno izplačevanje izvoznih stimulacij. Med prihodki, ki se vštevajo v celotni prihodek se vse bolj povečuje obseg prihodkov od obresti. V letu 1986 znašajo nave-deni prihodki v gospodarstvu na območju občine 6.859 mio din in zavzemajo že 2,5% celotnega prihodka (v letu 1985 2,2%). Struktura oblikovanja celotnega prihodka v gospodarstvu na območju občine kaže. da je njegov obseg v veliki meri rezultat domačih tržnih razmer in visoke rasti cen. V letu 1986 so namreč na področju cen zabeležene v primerjavi z letom poprej naslednje rasti cen: cene proizvajalcev 83,7%, cene na drobno 93,1% in cene življenjskih potrebščin 95,9% (Zavod SRS za statistiko). Konec leta 1986 so znašali neplačani prihodki gospodarstva na območju občine 3.740 mio din (IND 193). Stopnja neplačanih prihodkov (1,3%), ki je v gospodarstvu kot celoti ostala enaka kot v letu 1985, je zmanjšana v pretežnem delu dejavnosti, povečala pa se je v gradbeništvu in trgovini. Ob počasnejši rasti porabljenih sredstev od celotnega pri-hodka (za 7 indeksnih točk) je njihov delež v celotnem prihodku (76,6%) za 3,1 odstotne točke manjši kot v letu poprej. V strukturi porabljenih sredstev, ki so v znesku 205.430 mio din za 86% večja kot v letu 1985, odpade blizu 52% na stroške nabavne vrednosti trgovskega blaga (IND 186), delež materialnih stroškov pa znaša 38,6% (IND 184). Na obseg in dinamiko rasti materialnih stroškov v največji meri vpliva rast teh stroškov v področju industrije. V letu 1986 so materialni stroški industrije le za 66% večji kot v letu poprej in zavzemajo 79,1% (lani 82,9%) vseh porabljenih sredstev tega področja. Največji del materialnih stroškov v industriji (85%) zavzemajo stroški porabljenih surovin in materiala. Obseg teh stroškov v letu 1986 je večji le za 84%. Takšna rast sicer ob manjšem obsegu industrijske proizvodnje kaže, da organizacije stroškov surovin in materiala, porabljenih v proizvodnji kakor tudi v zalogah nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, niso obračunale povsem v skladu z gibanjem tržnih cen. Znatno bolj so se v okviru materialnih stroškov povečali vsi drugi stroški (proizvodne storitve IND 223, neproizvodne storitve IND 219, porabljena energija IND 188, drugi materialni stroški IND 195). Gospodarske organizacije na območju občine so v letu 1986 obračunale amortizacijo v znesku 5.963 mio din ali za 95% več kot v letu poprej. Povečanje v gospodarstvu kot celoti je večje od rasti celotnega prihodka, vendar v nekaterih področjih, zlasti pa v industriji (IND 166) močno zaostaja za rastjo celotnega prihodka Tako je v proizvodnji in predelavi tobaka obseg obračunane amortizacije le za 2% večji kot v letu 1985, skromno pa je poveča-nje tudi v dejavnosti predelave kovin, končnih lesnih izdelkov in'v dejavnosti dodelave in proizvodnje surovin iz odpadkov. Ob znatno višjem povečanju cen investicijskih dobrin na trgu, takšen obseg amortizacije, zlasti v ključnih industrijskih dejavnostih, ne zagotavlja niti enostavne obnove osnovnih sredstev. Obseg in rast drugih poslovnih stroškov gospodarstva (15 250 mio din. IND 176) opredeljujeio predvsem obresti od kreditov za obratna sredstva. V letu 1986 so znašali stroški gospodarstva za obresti 8.846 mio din ali za 75% več kot v lelu poprej (industrija . . '•¦ ¦.¦-• •¦¦ ;¦¦¦;¦?< '^. - 13 5.897 midin IND 182, trgovina 2.356 mio din IND 190). V področju industrije je obseg teh stroškov močno povečan v dejavnosti predelave kovin (1.606 mio din, IND 204), proizvodnji gradbenega materiala (131 mio din, IND 307) ter v proizvodnji žaganega lesa in plošč (206 mio din, IND 237) in proizvodnji končnih lesnih izdelkov (667 mio din, IND 266). V tej dejavnosti obresti od kreditov za obratna sredstva zavzemajo kar blizu 20% porabljenih sredstev. Za leto 1986 ugotovljeni dohodek gospodarstva na območju občine znaša 62.676 mio din in je po obsegu karza 123% večji od ugotovljenega dohodka v ietu 1985. Razlika med rastjo celotnega prihodka in dohodka znaša kar 30 indeksnih točk v prid dohodka, kar kaže, da je zaradi nerealnega obračuna porabljenih sredstev, dohodek dokaj precenjen in kot tak ne odraža dejanske uspešno-sti gospodarstva. Razporeditev dohodka v letu 1986 naj bi v skladu z resolucij-skimi usmeritvami zagotavljala predvsem povečanje deleža aku-mulacije v doseženem dohodku iz leta 1985, zato bi morala rast sredstev za akumulacijo v razporeditvi dohodka v letu 1986 naraščati hitreje od rasti doseženega dohodka. Ob taki razporedi-tvi dohodka in upoštevanju kazalcev uspešnosti poslovanja, bi se sredstva za OD in skupno porabo lahko povečevala v skladu z rastjo dohodka. Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb v letu 1986 pa naj bi v globalu ohranila realno raven iz leta 1985. Indeksna rast razporejenih sredstev po namenu in pregled deležev v globalni razporeditvi dohodka v letu 1985, posameznih obračunskih obdobjih v letu 1986 (kumulativno) in po zaključnem računu za leto 1986: IND '-XII-. I9B6 Deleži v razporedltvl dohodka T^Cll. 1985 1985 I—III. I-VI. I-IX. 1986 za skupno porabo , 257 za splošno družbeno porabo 287 za druge namene 207 za (Iste OD 228 za skup. porabo delavcev 200 za akumulacijo 197 20,9 23,1 22,9 22,9 24,1 2,2 ',1 3,1 3,2 2,8 13,6 13,0 12,7 12,7 12,6 33,2 33,5 32,1 32,1 33,9 7,1 4,0 4,4 4,1 6,3 23,0 23,3 24,8 25,0 20,3 Osnovna značilnost, ki se kaže v razporeditvi dohodka za leto 1986 je zmanšanje deleža gospodarstva v razporejenem dohodku (za 2,8 strukturni točki v primerjavi z letom 1985) kot posledica visoke rasti obveznosti za splošno in skupno družbeno porabo, v nadaljnji razporeditvi pripadajočega dela dohodka pa zaradi neusklajene rasti osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe z rastjo doseženegavdohodka, nižji delež akumulacije kol v prejš-njem letu. Medtem ko je razporeditev dohodka do letošnjega devetmesečnega obdobja kazala, da bo gospodarstvo v globalu le doseglo večji delež akumulacije v dohodku kot v letu 1985, je dokončna razporeditev ustvarjenega dohodka bistveno spreme-nila dosežena razmerja v razporeditvi dohodka, seveda predvsem v škodo sredstev akumulacije. S tako razporeditvijo je delež akumulacije v razporejenem dohodku v letu 1986 dosegel le 20,3% ali za 2,7 odstotni točki manj kot v letu 1985. Manjši kot v letu 1985 je bil delež akumula-cije v doseženem dohodku v sedmih dejavnostih področja indu-strije (predelave nekovinskih rudnin, kovinska predelovalna dejavnost, proizvodnja električnih strojev in aparatov, proizvod-nja gradbenega materiala, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, grafična dejavnost, predelava in proizvodnja surovin in odpad-kov), v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu in gostin-stvu. Razporejena sredstva za akumulacijo znašajo v gospodar-stvu 12.769 miodinaliza 97% več kot v letu 1985 (industrija 7.786 mio din IND 188, trgovina 1.233 mio din IND 237). Obseg sredstev za akumulacijo v področju industrije je le za dobro polovico večji od čiste obremenitve tega področja z obrestmi za obratna in osnovna sredstva (v trgovini za 66%). Za osebne dohodke in skupno porabo delavcev so organizacije na območju občine v letu 1986 razporedile 34.116 mio din ali za 130% več kot v letu 1985. Rast teh sredstev v gospodarstvu kot celoti za 7 indeksnih ločk oz. za 5,8% presega rast doseženega dohodka. 14 Obseg sredstev za čiste osebne dohodke delavcev (21.304 mio din) je večji za 128 odstotkov, v strukturi razporejenega dohodka pa je delež teh sredstev (33,9%) večji kot v letu 1985 za 0,7 strukturne točke. Ob povečanju števila zaposlenih (po stanju konec leta 1986 -14.352 delavcev IND 102) je znašal poprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v gospodarslvu na območju občine 123.718 din ter je bil nominalno za 124 odstotkov večji kot v letu 1985. Realno povečanje v letu 1986 znaša 14,3%. Gospodarstvo na območju občine je konec leta 1986 razpola-galo s poslovnimi sredstvi in viri poslovnih sredstev v višmi 191.549 mio din, ki so bila od enakega stanja konec leta 1985 večja za 108%. Povečanje je bilo dokaj večje od celotnega pri-hodka. V strukturi poslovnih sredstev gospodarstva so zavzemala obratna sredstva 46,2% in osnovna sredstva 38.4%. Delež obrat-nih sredstev se je zmanjšal za 2,6 strukturne točke, povečan pa je delež plasmajev iz poslovnih sredstev (od 9,8% na 11,3%). Pri plasmajih iz poslovnih sredstev je močno povečan obseg kratko-ročnih plasmajev (terjatve iz kratkoročnih kreditov) in to v indu-striji in trgovini. Med viri poslovnih sredstev gospodarstva so se hitreje kot trajni viri - poslovni sklad, povečevali kratkoročni in dolgoročni viri. Delež trajnih virov gospodarstva (53,5%) je zmanjšan za 3,3 strukturne točke. Obratna sredstva gospodarstva (88.425 mio din, INO 197) sestavljajo predvsem zaloge (46,6%) in terjatve do kupcev (19,5%) ter terjatve za predujme (3,6%). Najbolj likvidna sredstva to je denarna sredstva so v obratnih sredstvih udeležena le z 6,1% (lani 7,4%). Močno se v obratnih sredstvih povečuje obseg drugih denarnih sredstev (terjatve iz skupnega prihodka, terjatve do TOZD). Stanje zalog konec leta 1986 v vrednosti 41.162 mio din je večje za 96%. Dobra polovica te vrednosti odpade na zaloge materiala, drobnega inventarja in embalaže (21.322 mio din, IND 186), loda na povečanje vrednosti celotnih zalog je v največji meri delovalo visoko povečanje vrednosti zalog trgovskega blaga (12.904 mio din, IND 252). Vrednost zalog trgovskega blaga se je najbol| povečala v trgovini na debelo (IND 283), enkrat večja pa je tudi v trgovini na drobno (IND 205). Z učinki revalorizacije surovin in materiala v zalogah, drobnega inventarja in embalaže v zalogah in uporabi ter revalorizacije surovin in materiala vsebovanih v zalogah proizvodnje in gotovih proizvodov v tekočem letu, je vrednost zalog povečana za 3.163 mio din (povečanje poslovnega sklada za obratna sredstva 2.567 mio din). Terjatve do kupcev (vključno s terjatvami iz čekov in menic) so bile konec leta 1986 v znesku 17.202 mio din za 99% večje od stanja teh terjatev konec leta 1985. Medtem ko so se krite terjatve (13.349 mio' din) povečale za 88%, znaša povečanje nekritih terjatev (3.853 mio din) kar 149%. Delež nekritih terjatev (22,5%) je večji kot ob koncu leta 1985 (17,9%). Povečanje obsega terjatev je v pretežnem delu gospodarskih dejavnosti na območju občine, znatno pa je njihovo povečanje v kmetijstvu, gradbeništvu. obrti in v finančno poslovnih storitvah. Vrednost osnovnih sredstev gospodarstva (po sedanji vrednosti) je konec leta 1986 znašala 73.547 mio din ali za 106% več kot konec leta 1985. Povečana vrednost osnovnih sredstev je v glavnem rezultat revalorizacije osnovnih sredstev (34.439 mio din ali 91%). Zaradi počasnejše rasti popravkov vrednosti osnovnih sredstev od nabavne vredno-sti je nekoliko izboljšana stopnja odpisanosti celotnih osnovnih sredstev oz. opreme (za 1,3 odstotne točke). Kljub temu je stop-nja odpisanosti opreme (76,4% v gospodarstvu, 79,7% v indu-striji) visoka zlasti v nekaterih industrijskih dejavnostih (strojna industrija 80,4%, predelava kemičnih izdelkov 97%, proizvodnja gradbenega materiala 90,3%, proizvodnja živilskih proizvodov 97,7%, grafična dejavnost 92,9%), v kmetijstvu, trgovini na drobno, stanovanjsko komunalni dejavnosti in v finančno poslov-nih storitvah - storitve na področju prometa. Izboljšanje lakega stanja v letu 1987 kaže visoka vrednost osnovnih sredstev v pripravi (7.519 mio din IND 329). Investicijska vlaganja so usmer-jena predvsem v področje industrije (predelava kovin, proizvod-nja električnih strojev in aparatov, predelava kemičnih izdelkov, proizvodnja in predelava tobaka) in trgovine. Trajne vire poslovnih sredstev gospodarstva (v glavnem poslovni sklad), katerih stanje konec leta je večje za 96%, poveču-jejo predvsem učinki revalorizacije osnovnih sredstev in revalori-zacije zalog (skupno 37.006 mio din ali 74%), saj je gospodarstvo iz razporeditve čistega dohodka namenilo za poslovni sklad le 8.904 mio din (IND 174). Struktura tujih virov poslovnih sredstev je neugodna, kajti kratkoročni viri zavzemajo kar 78% vseh tujih virov poslovnih sredstev (89.088 mio din, IND 224). Kratkoročne vire poslovnih sredstev sestavljajo predvsem kratkoročni krediti (15.001 mio din, IND 238), obveznosti do dobaviteljev (21.019 mio din, IND 222) in druge kratkoročne obveznosti (24.170 mio din, IND 231). Obveznosti gospodarstva do dobaviteljev vse bolj presegajo obseg terjatev do kupcev. Konec leta 1986 so bile obveznosti višje že za 3.817 mio din (lani le za 810 mio din). S trajnimi in dolgoročnimi viri poslovnih sredstev gospodar-stvo na območju občine po pokritju osnovnih sredstev in dolgo-ročnih plasmajev, pokriva le cca 70% vrednosti zalog (konec leta 1985 77%). V industriji se je odstotek pokrivanja zmanjšal od 68% konec leta 1985 na 63% konec leta 1986. 8. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ Po podatkih iz zaključnih računov za leto 1986 je 17 znan-stveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 18,733.846 tisoč din celotnega prihodka, oziroma za 144 odstotkov več kot v prete-klem letu. Inštitut Jožef Stefan še vedno bistveno vpliva na poslovanje znanstveno raziskovalnih organizacij, saj je ustvaril kar 48 odstotkov dohodka omenjenih organizacij, če pa upošte-vamo še Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko in Kemijski inštitut Boris Kidrič pa ugotovimo, da so omenjene tri organiza-cije ustvarile 69 odstotkov dohodka. Za doseženi celotni priho-dek obračunana porabljena sredstva so znašala 6.346.404 tisoč din, kar je za 104 odstotke več kot v preteklem letu. Gospodamosr poslovanja se je v primerjavi s preteklim obdob-jem izboljšala, saj so organizacije za 100 din porabljenih sredstev dosegle 295 din celotnega prihodka, lani pa 246 din (IND 120). Doseženi dohodek 12.387.442 tisoč din je porastel za 172 odstotkov. Največje povečanje dohodka so dosegli v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič (IND 432), Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 387) in v Inštitutu Jožef Stefan (IND 305). Majhno rast dohodka pa beležijo v Gradbenem centru Slovenije (IND 112), kjer se je tudi število zaposlenih zmanjšalo \z 26 v preteklem letu na 12 v letu 1986 in v Urbanističnem inštitutu (IND 166). Ustvarjen dohodek na delavca znaša 6.724.996 din in je v primer-javi s preteklim letom porastel za 166 odstotkov. Največji ustvar-jen dohodek na delavca beležijo v Inštitutu Jožef Stefan (8417 tisoč din) in v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič (8432 tisoč din), najmanjši pa v Gradbenem centru Slovenije (3040 tisoč din). Čisti dohodek je znašal 10.677.552 tisoč din in je porastel za 169 odstotkov. V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla sredstva razporejena za poslovni sklad (IND 362) in sklad skupne porabe (IND 282), sredstva za bruto osebne dohodke so se povečala za 145 odstotkov za rezervni sklad pa za 123 odstotkov. Delež akumulacije v dohodku se je glede na preteklo leto povečal za 20 odstotkov. Največjo rast razporejenih sredstev za osebne-dohodke so dosegli v Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 338), v Inštitutu za kakovost in metrologijo (IND 270), v Inštitutu Jožef Stefan (IND 265) in Elektroinštitutu Milan Vidmar (IND 260), najmanjšo pa v Gradbenem centru Slovenije (IND 114). V večini organizacij je bila dosežena rast sredstev za osebne dohodke manjša od rasti dohodka. Sredstva za akumulacijo v znesku 3.412.587 tisoč din so porastla za 226 odstotkov. Poslovni sklad se je odstotkovno najbolj povečal v naslednjih organizacijah: Kemijski inštitutu Boris Kidrič (IND 1518), Inštitut za godzno in lesno gospodarstvo (IND 817), Inštitut Jožef Stefan (IND 401), znižanje poslovnega sklada pa beležijo v Gradbenem centru Slovenije (IND 77). Stopnja akumulativne zmožnosti se je napram preteklemu letu povečala za 39 odstotkov, stopnja reproduktivne zmožnosti pa je za 33 odstotkov večja. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca znaša 191.714 din in je porastel za 126 odstotkov. Povprečne čiste osebne dohodke znanstveno raziskovalnih organizacij je težko primerjati z dru-gimi dejavnostmi, glede na to, da imajo v strukturi zaposlenih veliko števiio visoko strokovnih delavcev. Primerjava podatkov o povprečnih čistih OD s podskupino dejavnosti v SRS ni možno, ker podatki še niso znani. Najvišje povprečne asebne dohodke beležijo v Vodnogospo-darskem inštitutu (242.158 din), Inštitutu Jožef Stefan (220.280 din),- Elektroinštitutu Milan Vidmar (208.072 din), Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (193.800 din), Inštitut za matema-tiko, fiziko in mehaniko (197.296 din). Najnižji povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa beležijo v Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (120.716 din) in Gradbeni center Slovenije (127.933 din). Finančni rezultati po6lovanja znžristvera raziskovalnih organizacij v obdobju 1 - 12/1386 ELBEff________________________________I-XII/85__________I-XII/86_________M) Celotni pritodek 7.669.752 18.7:U.846 244 Fbrabljena sredstva . ' 3.117.706 6.346.404 204 - aicrtizacija 461.563 1.240.525 269 Dosežmi dohodek 4.552.046 12.387.442 272 S^fejg105"" !n *"* <*™™^ 5BJ.3O7 J.565.3U » Čistl ctototsk 3.963.079 10.677.552' 269 - razporejena sr*xjstva za OD 2.624.228 6.440.013 245 - razparejena sredstva za ski^na porabo 29;'.475 024.952 282 Akunjlacija 1.0«.376. 3.412.537 326 ^ecfetva za reprcdifccijo 1.507.939 4.653.112 309 telež akuiul.v dctodku {%) 23,0 27,6 120 felež akun.v čtstan djhndku (%) 26,4 32,0 121 Stopnja ak\jiulativne arožnoeti {%) ' 15,6 21,8 139 Stopnja reprod.zmožrcieti (%) , 22,4 29,7 133 fcpre&io število zaposleiih - po stanju kcneč meseca 1.903 1.955 103 - po delovnih urah 1.798 1.842 102 Cotatek na delavca (v din) 2.531.727 6.724.996 266 čistiODnadelavca-^esečnopov^je ^ ^^ ^ 9. FINANČNI REZULTATI NEGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Informacija je izdelana na podlagi podatkov iz poslovodnih rezultatov - bilance uspeha negospodarskih organizacij za obdobje od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1986. Na območju občine deluje 68 prganizacij združenega dela s področja negospodarstva, od tega 17 znanstevnoraziskovalnih organizacij. Analiza zajema 51 organizacij, izpuščene so vse znanstvenoraziskovalne organizacije, ker so obdelane posebej, ena organizacija pa ni dostavila poslovnih rezultatov do 11. 3. 1987. V letu 1986 so analizirane organizacije združenega dela ustva-rile 23.359.298.000 din celotnega prihodka, kar je za 145 % več kot v preteklem letu. Najbolj se je povečal celotni prihodek v Arhitekturnem muzeju (IND 748) in v visokošolskih organizacijah (IND 277), kar je rezultat povečanega obsega raziskovalno-stro-kovnega dela z neposredno menjavo dela (FAGG-VTOZD Gradbe-ništvo in geodezija IND 289, BF - VTOZD za živilsko tehnologijo IND 288). Močno povečan celotni prihodek v Arhitekturnem muzeju pa je posledica organizacije Plečnikove razstave v Parizu in Ljubljani, za kar so SIS, DPS in delovne organizacije posebej zagotavljale sredstva. Celotni prihodek v negospodarskih organizacijah je pretežno ustvarjen s svobodno menjavo dela. Več kot 80% celotnega prihodka se ustvari s prilivom iz sredstev zbranih v samoupravnih interesnih skupnostih s tem, da je posameznih dejavnostih odsto-tek različen. Tako je osnovni vir prihodka v osnovnem in sred-njem izobraževanju ter osnovnem zdravstvenem varstvu, organi-zacije socialnega vacstva (Dom srednjih šol, Študentski center, Dom starejših občanov) pa glavni vir prihodka zagotavljajo s ceno storitev, kar plačajo občani, uporabniki storitev. Visokošol-ske organizacije pa pridobivajo prihodek s svobodno menjavo dela preko posebnih izobraževalnih skupnosti in z neposredno menjavo dela predvsem za raziskovalno delo, dopolnilno ižobra-ževanje, založniško in knjižnično dejavnost. Imamo pa tudi orga-nizacije ki celoten prihodek ustvarijo s prodajo svojih storitev (Zavod za tehnično izobraževanje). 15 Rast celotnega prihodka je dokaj ugodna tudi v primerjavi z doseženo rastjo porabljenih sredstev (IND 217). To je vplivalo tudi na padec deleža porabljenlh sredstev v celotnem prihodku od doseženega 38,3% v letu 1985 na 34%, v letu 1986. Višja rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka je bila dosežena v 8 organizacijah oz. 15,7% vseh analiziranih OZD. Pri tem izsto-pajo naslednje organizacije: Arhitekturni muzej, FAGG - DSSS in FAGG - Arhitektura. Organizacije združenega dela so v letu 1986 dosegle 15.421.165 tisoč din dohodka, kar je za 163% več kot je znašal doseženi dohodek v letu 1985. Rast dohodka tako presega rast celotnega prihodka. Najnižja rast je dosežena v visokošolskih organizacijah (IND 280), sledi skupina »ostalih organizacij« (IND 270). Med posameznimi organizacijami pa se je doseženi doho-dek bistveno povečal v Arhitekturnem muzeju iz že povedanih razlogov. Počasnejša rast dohodka od celotnega prihodka se beleži v 8. organizacijah, kar predstavlja 15,7% analiziranih OZD. V razporeditvi čistega dohodka so opazni ugodni premiki. Delež bruto osebnih dohodkov je padel od 87% v letu 1985 na 83%, povečal pa se je delež skladov. Predvsem je dosežena visoka rast rezervnega sklada (IND 415) in poslovodnega sklada (IND 392), kar je posledica nizkih skladov v preteklem letu. Sklad skupne porabe so v preteklem letu oblikovale vse organizacije, čeprav se delež sklada v razporeditvi čistega dohodka od leta 1985 ni spremenil (9%). Poudariti je potrebno, da je z zagotovi-tvijo dodatnih sredstev s strani Izobraževalne skupnosti Slovenije bilo omogočeno oblikovanje sklada skupne porabe tudi Študent-skernu centru. Poslovni sklad je oblikovalo 33 organizacij, kar je za 8 več kot preteklo leto. Rezervnega sklada pa nista oblikovali le dve delovni skupnosti (FAGG-DSSS in FNT DSSS). V letu 1986 je bilo v OZD s področja negospodarstva zaposle-nih 4.053 delavcev, kar je 3% več kot v predhodnem letu. Porast zaposlovanja je posledica povečanega obsega dejavnosti v Domu Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu, Osnovni šoli X. SNOUB Ljub-Ijanske z enoto Cveta Močnika, Doma starejših občanov - enota Bokalci. Povečano zaposlovanje je btlo še v večini visokošolskih organi- zacij zaradi dosedanje pretirane omejitve oziroma zaradi večjega obsega dela kot posledica novega usmerjenega vzgojnoizobraže-valnega programa visokošolskega študija. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v negospodarskih organizacijah v občini je lani znašal 155.851 din, kar jeza 130% več kotv letu 1985. Najvišje osebne dohodke imajo visokošolske organizacije, od teh pa BF-Agronomija 268.000 din, Fakulteta za elektrotehniko 253.059 din, FAGG Arhitektura 250.193 din, najnižje pa Zavod Športni park »Svoboda« 74.208 din, Radio Študent 107.829. Šolske delavnice tehniških šol 101.963 din. Sredstva v okviru skupne porabe za izvajanje svobodne menjave dela, ki je osnova za financiranje pretežne večine orga-nizacij družbenih dejavnosti, so se v letu 1986zbirala po poprečni prispevnl stopnji po domicilu 11,35% iz BOD in 11,56% po sedežu iz BOD in dohodka organizacije. V prvem polletju so sredstva pritekala po prispevnih stopnjah v skupni višini 20,309% iz BOD in dohodka, ki jih je skupščina občine sprejela z odlokom o začasnem financiranju SIS družbe-nih dejavnosti v občini na skupščini v decembru 1985. Ta vsota je bila na ravni v povprečju doseženih prispevnih stopenj v letu 1985. V juniju 1986 pa so samoupravne interesne skupnosti na podlagi srednjeročnih planskih dokumentov spreiele nove pri-spevne stopnje na osnovi pararnetrov izhajajočih \z četrtietnih podatkov \z periodičnih obračunov organizacij združenega dela. Tako je bila vsota v decembru veljavnih prispevnih stopenj 22,786% \z BOD in dohodka organizacij. Bruto priliv sredstev na žiro račune SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljana je bil v letu 1986skupno 87,751.626.911 din, kar je za 150,9% več kot v preteklem letu. Zaradi gospodar-skih težav in rasti vseh oblik porabe bistveno preko resolucijskih določenih okvirov ter kvalitet gospodarjenja z družbenimi sred-stvi je bila konec junija na zvezni ravni sprejeta vrsta omejitvenih zakonov, ki je zajela tudi skupno porabo. Rast sredstev je bila omejena na 95% rast dohodka gospodarstva v SRS, kar je pogo-jevalo vrsto usklajevanj na podlagi rezultatov o gospodarjenju ob * obračunskih obdobjih. TABELA 1 : Blagovna irenjava s tujino v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1986 v 000 din $ - 264,53 86 86 I-IX/8S I-VI/86 I-III/86 1/86 ™,J*L FvrMSNKKT mfKT <; TIITTNT) 1984 1985 1986 IND— IND— IND---------- IND---------- 1M)------------ IND~^— Ql 1985 Q 1986 IM} tKJNUKbKl ULNJbl b IVJSM} laoa r*»________ixo rnu^ jjil^ -""^p;^ ¦" "'j.vj/as I-HI/B5 1/85 ___________________485_ Blagovna menjava s tujino 13.212.535 12.454.606 14.189.671 108 114 114 110 102 244 1.042.345 1.182.473 114 IZVOZ 7.750.124 ¦ 6.596.666 6.664.138 86 101 101 99 100 196 550.723 555.345 101 - tanvertibilni 4.416.448 3.615.252 3.KS.791 80 98 99 109 102 138 302.271 293.900 98 - klirinški ^'V.'. ¦' 3.333.677 2.981.414 3.137.347 95 105 102 89 99 303 248.452 261.446 105 UVOZ 5.462.411 5.857.940 7.525.533 138 129 130 125 104 280 491.622 627.128 129 - kmvertibilni ... 4.288.035 4.972.230 6.534.134 152 131 139 137 91 329 418.166 542.012 131 - klirinski ' ' 1.174.377 885.710 1.021.399 87 115 92 80 159 . 182 73.456 85.117 115 Saldo 142 113 89 101 108 108 52 112 89 Kcnvertibilni saldo 103 73 55 62 71 75 30 72 55 Ftokritje •." . + 738.726 -861.395 ' + 59-101 -71.783 Koivertibilno pokritje " ' -1.356.978 -2.977.343 -115.895 -248.112 VIR: Carinske deklaracije OZD, Narodna banka Slovenije. 16 v 000 din TABELA 2 : Celotni in kanvertibilni izvoz OZD občlne L.iubljana Vič-Ruinjk v obdobju janLar - decarter 1966 ¦ • - - - $ = 264 53 ___ C E I. n T N r T 7 V 0 7 __________ ______^____________KON »HBT.imi.lll T 7 V n 7___________ 0 Z D ¦. . : ¦ ¦ ¦ 19M 1985 19B6 I DHD ~- :IND — 1984 1985 ' 1986 ' IND — M) -_________________________ -________________________________ & I 85 __________J_______ ._______ 84__________85 _________________________________________________1_____________2__________3____________4__________5___________6 | 7 ¦ 8 ¦- i. 9__________10 ID Suroviria TOZD Siirovina Ljubljana 148.067 105.016 35.196 j 24 33 148.067 : KK.016 35.196 ' 24 33 DO Slovenijales Žičnioa 22 998 70.436 32.334 141 45 21.432 62.255 23.559 , 110 36 ED Avtamcntaža TOZD Utensilia 294.499 336.770 304.232 104 99 187.335 235.448 224.761- 120 95 DO Tovil ¦ ¦¦' 132.446 90.512 35.882 28 41 130.023 " 89.777 35.290 28 39 K) Kovinska industrija Ig ' . 140.190 61.247 125.920 90 206 132.047 . 56.656 85.368 ' 65 151 DO 100 1.427.868 1.724.155 L366.033 96 \ 80 205.146 254.561 21.368 [ 11 8 DO Plutal . ' 540.793 ' 454.221 485.414 90 ! 107 505.874 444.788 478.035 ; 95 108 CO Hoja ' . ¦ 1.198.524 734.766 443.844 37 j 61 1.178.294 724.683 416.437 35 53 ¦ DO Slovenljales Silvaprodukt 17.668 20.523 33.135 160 137 17.666 20.S23 24.355 ' 138 119 m Ilirija Vedrcg 1.510.727 1.267.378 925.934 62 . 73 703.250 .613.177 686.799 ¦ , 98 112 m ISKRA 1EZE TOZD SM ' ¦'.. 75.941 100.107 85.334' 113 85 ' 75.941' 100.107 85.334 i I 113 85 . . j DO Inštitut Jožef Stefan , 2.716 28.051 8.096 298 29 2.716 16.457 8.096 1 298 49 CO D.VT . 41.478 34.854 20.349 49 58 41,478 34;854 20.349 49 58 DO Ziraga ¦ " -. . . ' ' ¦ • 33.216 20.536 17.174 57 83 30.216 • 20.586 17.174 '57 83 DO IB Elektroprojekt '¦' ' 109.338 72.110 3.692 4 6 76.941 29.183 3.692 5 13 . W IZTP TOZD Tetncmont '. 844 5.216 1.068 127 20 844 5.216 1.068 127 20 DO Livar TOZD LBK, -" 145.270 250.094 481.879 332 193 25 EO ISKRA Servls 4.718 2.869 1.282 28 45 4.718 2.869 1.282 28 . . 45 DO Kollnska TOZD Virocet • ¦ 194.643 194.641 258.311 133 133 168.95? 167.408 228.619 136 137 DD Dinos TOZD Reg.tekstila Tekstillo 651 1.134 651 1.134 CO Mizaretvo Ig ' 5.375 11.543 17.150 319 149 j 5.375 11.543 17.150 319 149 DO Mi^arstvo Tmovc '' ¦ . ' 18.154 4.556 1.744 10 38 \ 18.154 . 4.556 1.744 10 38 KZ Velike l^šče 57-126 60.073 26.291 46 44 ! 57.126 C0.073 26.291 46 . 44 DO GG LjdDljana 115.337 99.353 133.129 116 134 '115.337 99.353 133.129 116 134 EO Iskra MBrilna elektrauka ' | 902.476 ' 538.155 ' 877.682 98 163 7.3.241 123.113 199.617 256 162 DO Avtarcntaža TOZD TW ¦ 62.522 ; 186.930 150.026 240 80 62.522 186.980 195.026 240 80 DO IW TOZD Galanterija . ' 14.405 j 27.263 25.127 175 92 ' 14.406 27.263 25.127 175 92 DO Erara IPMD ' ' 11-120 I 638 5.409 49 B* : 11.120 638 5.409 49 8*8 I / DO LM TOZD Posestva 1.409 ^ 4.568 325 ; 4.558 DOTistema 21.129 6.368 18.640 89 293 , 12.9» 6.368 2.124 17 33 DO Tobačna tovama Ljubljana ¦ 387.812 , 15.116 483.839 125 3.201 361.301 10.709 483.839 133 4.518 EOOZTriglav j 782 1.504 2.665 341 177 ' 782 1.5CM 2.665 341 177 LD Astra AFS Inženirlng i . . 1-900 ; ^^900 COTIFK) ! 398 j 398 i I 18 DO Inštitut za celLilazo in papir ! I 18 | i ^,Q ! 273 DO BF VTOZD za agrcncmijo dli • i DO Mizaretvo Vlč 3.953 6.484 3.2.T. 82 EO 3.953 6.484 3.235 82 50 EOKIP ' "" o U4 03 Ljiiljana TOK Gozdarstvo Škofljica 2.033 2-°-to Vir: Carinske deklaracije OZD, ¦Narodna banka Slovenije 17 TABELA 3 : INDUSTRIJSKA PROIZVOCNJA V OZD V OBCINI UUBLJANA VIC-RUCNIK V LETU 1986 Zap. št. PONLER 85 REAL. PLANA OSKRBLJENOST STANJE dcrač. uvož. elekt. embalaža tek. surov. surov. energ.___________ipriva krediti za obrat.sred. 1. DO KIP 2. CO Livar TOZD LBK ' 3. D3 Avtaranta|a TOZD Utensilia • 4. CO Avtcmcrrtaža TOZD TXH 5. DO Plutal ¦ . . 6. CO KIG . : ' • 7. DO Tovil ¦;¦ ! • ' '; ¦ 8. DO Emona IPffi) 9. DO 100 10. EO Sloverujales Žičnica 11.DO Ilirija Vedrog TOZD Koziretika 12. DO Ilirija Vedrcg TOZD Ilirija 13. DO Silvaprodukt 14. DO Hoja 15. DO Rašica TOZD Korifekcija 16. DO Snaga i ' 17. DO IUV TOZD Galanterija 18. DO TTL TOZD Torbica 19. DO TTL TOZD Proizvodnja 30. HP Kolinska TOZD Vinocet ' 21. DO Tiskama 22. 93P Grosiplje TOZD Gradb.pollzd. 23. DO Surovina MB TOZD Ljubljana 24. DO Iskra Merikia elektronika 1,7 162 113 3.4 110 98 3,7 103 72 3,1 109 102 3-8 __ 188 ^3 % 3> 9,1 114 81 2.1 106 107 7,7 98 92 1,9 93 85 0,6 105 101 7,2 0,6 92 100 1.5 98 100 0,4 125 132 0,5 111 106 18,7 88 88 .4,8 101 91 2,7 94 2.4 79 87 6.2 99 104 3.5 110 87 D - D D D D D S D D/S S D D D D D - D D S D S K D Z K D Z K , Z Z Z D D Z D D Z D D S D D D ' D D Z D D K D Z Z D D D D D Z D D - D D - D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D Z D D D D D D D D D D D ' Z Z D D Z D D D D D D Z D S Z S S Z D D D Z D Z - S D D S D D K Z Z K D Z S Z D D Z D D Z - S Z - - y — D Z Z Z D D Z Z Z - D D D D D S D D - D D Z S - Z D D D - DOBRO S - SLABO Z - ZADOVOLJIVO K - KRITI&D VIR PODATKOV: PODATKI OZD V OBRAZCU fESECNO SPREMLJANJE KOLICINSKEGA OBSEGA PROIZVOENJE TABELA 4: Flnančnl rezultatl poslovanja gospodarstva v letu 1986: _____________________________________________________ (vmlo din) GOSPOD INDUSTRIJA TRGOVINA ^™^ 5: i ¦ . ' ----------------------.-------------------------_--------- Celotni prlhodek, porabl|ena sredstva !n dohodek: IND[-XII. 19B6nND |-XI1. 1986 JIND CEbOTNI PRIHODEK 268.106 193 91.600 184 111.587 1B8 CEli- PR!H- PORABl>J.SRED. DOHODEK (v mlo dln) (v mio din)______fv mio dini - prih., ustv. s prod. blaga 'l-XII.I986|INC i-X!i. 1986 IIND I-XII. !9B6!lND : In storitev na tujem trgu 9.149 156 8.216 159 205 69_______________________________ I______ I_______________|______; ! - prih. Iz skup. prih na tujem trgu 2.601 137 1.716 129 - - GOSPODARSTVO 26B.I06 193 205.430 186 j 62.676 223 PORABliJENA SREDSTVA 205.430 ^86 61.B33 173 101.414 184 INDUSTRUA 91.600 184 61.833 173 \ 29.767 212 - amortizaciia 5.963 195 2.634 166 602 213 . elektrogospodarstvo 654 261! 210 215 j 445 291 i DOHODEK 62.676 223 29 767 212 10 172 236 - predelava nekov. rjdnin 1.166 130[ 881 139 285 110 ! - kovinska predel. delavnosi 21.534 174; 14.901 169 i 6.632 1B7 1ZGUBA - celotna 282 255 178 161 . strojna insutrija 2.512 170 1.325 134 j 1.186 242 NEKRITA IZGUBA ! 54 - 50 - - " Proizv. elektr. strojev in I aparatov 10.419 230! 6.552 214 : 3.867 261 SKUPNl DOHOOEK 3.725 273 2.641 243 . predelava kem. izdelkov 10.856 194| 6.653 169 i 4.203 252 iRAZPOREJENI DOHODEK 62 913 223 29.917 212 10 172 236 -proizv.gradb.mat. 3.248 174; 2.404 156! 844 260 | . , I ' ¦ - proizv. 2ag. lesa in ploši 3.336 200: 2.55B 198 I 778 204 jRAZPOR. CISTI DOH. 46.885 220 22.123 20f 7.47B 231 - proizv. kont. lesnih izd. 4.656 169i 3.387 166 1.269 180 ¦ - del CD za OD in skup.por. 34.116 230 14.337 2IB 6.245 231 - proizv. In predel. papirja 55 230^ 23 195 \ 32 264 - del CD za akumulacijo 12.769 197 7.7B6 1B8 1.233 237 . proizv. konč. tekst. izdel. 250 247i 23 217 i 227 250 SREDSTVA ZA REPRODUK. 18.733 196 10.420 182 1 B35 228 - proizv. obutve in galant. 2.699 231 j 1.693 210 | 1.006 277 , - proizv. živilskih prolzv. 5.395 217 3.596 193 I 1.799 286 NEPUACANI PRIHODKl 3.740 193 1.736 165 902 446 . proizv. in prerjel. tobaka 19.347 176 14.199 169 i 5.149 196 IZDATKI ZA OBRESTI 9.590 177 6.322 186 2.404 192 " gra'iCna dejavnost 1.B41 205 B83 180 | 957 234 - obresti / razen za kred. - predelava in proizv. surovin i za osnovna sred. / 8.846 175 5.897 182 2.356 190 Iz odpadkov 3.631 140 2.545 150 1 1.086 121 - obresti za kred. za osn.sr. 744 206 425 247 4B 363 KMETIJSTVO 5.818 188 5.001 192 i 817 166 PRIHODKI OD OBRESTI 6.849 224 2.764 197 1.9B9 250 GOZDARSTVO 4.129 236 2.994 260 I 1.135 190 POPR. STEVI^O ZAPOSU. na VODNO GOSPODARSTVO 2.119 196 841 309 ; 1.278 288 . podlagi stanja ob koncu mes. 14.352 102 6.477 101 2.729 101 „ | ¦ . . GRADBEN1T5VO 2.433 274 1.630 3G0 ! 803 233 OBRACUNANI ClSTl OD (v din) na delavca 123.71B 224 116.628 225 119.213 221 PROMET . ¦. 12.237 230 8.773 250 ' 3.464 192 POPR. UPOR. POSL. SRED." 128.335 191 55.481 187 22.516 17B TRGOVINA I 111.587 188 101.414 184; 10.172 236 POPR UPORAB OSN - na drobno 57.591 197 51.6B9 193 ! 5.90! 246 ' SREDSTVA* ' - na debelo 53.099 179 49.292 176 I 3.807 231 ! . - zunanja trgovlna 897 157 434 139 i 464 180 I STOPNJA akumulat. spos. 9,9 103 14,0 100 5,4 132 ' , GO5TINSTVO 2.736 224 1.592 218 j 1.144 233 STOPNJA reprodukt. spos.« 14,5 103 ,8,7 97 8,1 ,29 QBRT ^ ... j% ZAL°GE _________________4I..62 196) 23.. ,9 175 | ,2.882 244 ] ..^ KQM_ DEJAVNQST „„ „„ " ^ ^ ; ^ 2W „ ¦ ¦ " ¦ ¦ . FIN. POSL. STORITVE 11.516 211 5.873 190 5.642 238 brez elektrogospodarstva • ¦_________________________________________1________________!_________________ 18 TABEW 6 : Razparejana sredstva za oeebne dohndke i/i skijjno porabo, obračuriani čisti OGetni dotodek na delavca in cbseženi dohodek na delavca v letu 1966 Razpor.sred.za Dohodek Obračunani čisti Dohodek na OD in skup. ,^,q OD na delavca delavca por. (v mio din) (mes. (v din) (v din) I-XIt. 19S6| IND !-XII. 1986 I-XII. I9B6 j IND I-XII. 19B6 IND G05PODARSTVO 34,116 230 223 123.718 224 4.435.503 218 j jlNDUSTRIJA | 14.337 218 212 116.628 225 | 4.662.717 210 j :- elektrogospodarstvo | 369 290 291 186.410 232 i 5.230.541 267 ! !- predelava nekovin. 1 ; rudnin 257 177 110 105.190 186 I 1.828.596 101 I- kovinska predel. dej. 3.B57 217 187 119.598 222 3.811.733 188 '¦- strojna industrija 695 219 242 127.912 235 ' 4.072.223 239 '- proizv. elektr. stroje\ 1 1 in aparatov 2.137 260 261 130.75B 238 I 4.745.096 236 I- predel. kem. izdeikov 1.494 242 252 122.608 240 ! 6.427.142 255 I- proizv. gradb. mat. 513 251 260 104.949 249 3.080.693 259 - proizv. 2ag. lesa in plošč 370 208 204 100.435 206 4.007.969 206 - proizv. konč. lesnih izdelkov 919 178 180 92.794 196 2.115.356 1B3J - proizv. in predel. ! papirja 4 691 264 - - - -! - proizv. konč.tekst.izd 129 237 250 104.143 238 3.49B.046 258J - proizv. obutve in gal. 708 2651 277 97.B30 234 2.864.692 280: - proizv. fivilskih proizv. 472 2381 286 124.537 223 9.779.771 278! - proizv. in predel. | 1.604 172' 196 107.692 235 7.982.344 198 j tobaka i - grafiina dejavnost j 453 234 234 132.603 233 5.288.790 234 - predel. in proizv. surovin 356 169. 121 126.333 179 7.288.134 122 iz odpadkov j 1 KMETIJSTVO 526 205 166 114.130 219 3.16B.418 1661 GOZDARSTVO 690 214 190 138.819 207 4.631.991 190 VODNO GOSPODARSTVO 689 283 288 149.086 249 5.7BI.5H 265 GRADBENI5TVO 475 235 233 112.296 223 3.474.991 224 PROMET 1.916 243, 192 121.750 225 4.498.545 182 TRGOVINA 6.245 231 | 236 119.213 221 3.853.OB1 234 - na drobno 3.762 241, 246 113.512 230 3.4B5.769 244 - na debelo 2.276 222: 231 128.163 210 4.350.944 226 - zunanja trgovina 207 173 180 144.483 193 6.439.5B3 185 GOSTINSTVO 764 25B 233 124.477 237 3.508.843 222 O B R T 2.B91 257 247 135.816 233 4.708.575 230 STAN. KOM. DEJ. 2.212 268 288 121.650 243 3.260.729 281 FIN. POSb. STORITVE 3.371 22B 238 16B.252 201 5.865.260 234 3 ^ X s i a. LJ ^ I- CD Z L a J. 3 2 7 4> si: 0"»CD(vJCMU\a30rsio —• — (MCMCMCMCMCSICM — r^c^c-*r^i — cm — \O ^O O"» f*~ O^ iT\ --^1 O K^ cd r^ a — r^ -^r^KNtr* CO CN \Q \O K> CNI U^ ^o m — — vO r^ K^ CM O CO K^ K\ — — CSI CM 3 2 5 tN K^ N N N O O* —• -^ —— t/N — O CO CO O — cntT«u"\K\or^^cD O^Of^ —ivOK^tr*a ^ - 1> N N t+\ o cd u~\ r- OO ^fl iA O^ Q* O xf\ CM O — a co — — --NNNNNNN- O» - CD f*-' O3 -^ O* K\ ^O ^' ^ % ll * B 3 c ^ g I! |Hi|! T"_ C E al 4 ( i F s i! i - - *' - * ™ a u L o a.......~ - N tt ^ 19 Tabela 8 : Poslovna sredstva in viri poslovnih sredstev POSLiOVNA SREDSTVA VIRI POSUOVNIH SREDSTEV Stanje Delež v % Stanje Delež v % 31.12.1986 IND 1985 1986 • 31.12.1986 IND 1985 1986 (v mio din) (v mio din) SKUPAJ POSLOVNA SRED. 191.549 208 100,0 100,0 SKUPAJ VIRl POSli.SRED. 191.549 208 100,0 100,0 I. OBRATNA SREDSTVA 88.425 197 48,8 46,2 I. KRATKOROCNI VIRI 69.396 222 34,0 36,2 1. Denarna sredstva 6.031 181 3,6 3,1 " od tega: 2. Terjatve do kupcev '• °bv- do *>bav.(vkljueno (vključno s terj. Iz z obv- lz čekov ln „ „.- „, lfl , ,, „ Cekov In menlc) 17.202 199 9,4 9,0 menlc 2L019 222 10>3 M'° 3. Terjatve za predujme 3.196 16. 2,2 1,7 2" obv" za PredtJime 3J24 186 ''8 ''6 4. Zaloge 41.162 196 21,0 21,5 3- obv" za kratk.kred. 15.001 238 6,8 7,8 - mat drob.ind..embal. 21.332 186 4 Obv, za kratk. zdr. - nedokonč.proizv. ln polproizv. 2.892 180 5. Druge kratk. obv. 24.170 231 11,4 12,6 I bTago' Pr°iZVOdi ,2'got 252 " «• DOliGOROCNI VIRI 19.692 233 9,2 10,3 5. Druga obratna sred. 17.181 219 8,5 9,0 K Obv" za dol9- zdr"sr- 9"623 256 4>' 5'° II. PHASMAJI IZ POSLI.SRED. 21.660 239 9,8 11,3 2. Obv. iz dolg. kred. 10.069 215 5,1 5,3 III. OSN.SRED. - po sed. !I1- TRAJNI VIRI "od te3a: l02Ml 196 56'8 "'5 vredn. 73.54/ 206 38,7 38,4 1. Poslovni sklad 102.039 196 56,7 53,3 IV. OSNOVNA SRED.- a) del za trajna obr. v pripravi 7.519 . 329 2,5 3,9 sred. 5.761 180 3,5 3,0 V. POSU.SRED. IZVEN b) del za druge potr. 96.278 197 53,2 50,3 uporabe 398 221 0,2 0,2 20 TABEIA 9 : NEKATERI KAZALCI POSLDVANJA GOSPODARSKIH OZD V LETU 1986 CELOT. DOHDDEK BOD+SP AKUMJIACIJA ZAPOSLENI rETO OD NA DEL. tEK) OD INDUSTR. KONVER.EEIEZ IZGUBA V St. 0 Z D RAZLIKA PRIH3D. IND IND TND PO STANJU NESECNO POVPR. I« DEL. PROIZVDD. IZVOZ MDN.IZV. 000 IND 86/85 86/85 86/85 1986 ~ V DIN IMD IND INDVCP DIN ________86/81,,______________________________________________________1966___________86/85 86/85 86/85 %______________ 1_______________2______________________3________4_________5_______6 _______7________ 8__________9____________10_______11_______12 13_______14 1. KL DO Savske elektrame DSSS 261 291 290 - 88 +2 185.411 232 - 2. DO KIP 133 110 177 - 147 + 11 105.C00 188 162 3. DO Livar TOZD LBK ¦ 153 186 219 127 84+2 109.026 220 94 4. DO Avtarontaža TOZD Utensilia 188 220 228 22 374 15 118.002 248 105 95 17 85 5. DO PUTTAL 176 230 226 326 312+7 115.552 219 103 108 18 6. DO KIG 177 188 217 98 224+3 131.157 219 109 151 4 7. DO TOVIL 184 188 224 33 314+1 113.731 220 102 39 4 8. DO Encna IPKD 129 207 190 733 101 • - 7 114.584 199 98 848 1 9. DO IGO ¦ 168 161 202 117 414 - 4 124.273 210 114 8 0,8 10.-DO Žičnica 203 264 233 357 198 +14 134.578 255 106 38 1,7 11. DO AvtcnontaSa TOZD TGN 229 . 274 283 124 182 +26 162.231 246 110 80 6 12. D3 TIPRO (ni prirrerljivo) 13. DO ISKRA Merilna elektraiika 211 264 253 . 297 340 + 15 ' 125.885 245 110 162 10 14. DO Ilirija - Vedrcg TOZD Koziretika 195 219 242 247 229 - 109.833 233 98 15. DO Ilirija-Vedrcg DSSS 247 262 248 4.121 207 +4 136.865 238 16. EO Silvaprodukt 223 297 297 305 31 - 150.137 253 105 119 7 17. DO Ilirija-Vedrog TOZD Ilirija 174 355 254 - 213 14 118.734 244 93 18. GPS Grosuplje TOZD Gradb.polizdelki 174 260 251 233 264.-3 104.949 249 79 19. DO Hoja TOZD Žaga Rob 204 195 226 186 31+2 99.655 190 20. DO hbja TOZD Tesarstvo in žaga 199 201 205 259 168-5 100.573 209 21. DO Hoja TOZD Pohištvo 191 175 192 30 194+6 95.335 197 Hoja skupaj 22. EO Hoja DSSS 174 185 179 - 90-4 136.876 226 106 58 23. DO hfoja TOZD Stavfcno mizarstvo 138 185 176 - 170-8 88.823 200 24. DO (toja TOZD Galanterija 189 172 158 - 152-4 81.072 193 25. DO ISKRA TOZD SEM 224 235 227 236 278+7 113.971 216 - 85 26. DO Rašica TOZD Konfekclja 247 250 237 266 68 + 1 ¦ 104.144 238 92 27. DO DIN3S TOZD Tekstilka ni primerljivo (statusna spremanba) 28. DO ZMAGA 223 292 278 569 246 - S 95.025 241 98 83 2 ¦ 29. DO IUV TOZD Galanterija 251 226 232 204 45+2 115.912 224 125 92 16 33. DO TTl. TOZD Torbica 260 274 254 547 84-3 95.619 221 (iy,) - 8 31. HP Kolinska TOZD Vinccet 217 286 237 352 194+8 124.505 223 101 137 7 32. DO TU DSSS 292 " 349 338 - 145 - 35 130.292 228 33. DO TTL TOZD Proizvodnja 173 188 149 208 543-44 99.742 229 88 4.518 5 34. EO Tiskama 204 235 234 219 154-2 132.217 234 95 33 35. D3 Partizanska knjiga TOZD Graf.dej. 214 232 230 225 14 - 137.602 224 33. DO Surovina MB TOZD Surovlna Ljubljana 140 121 169 89 153 126.333 179 99 33 6. KHETIJSTVO: 37. KZ Velike Lašče 190 173 186 138 70-2 95.033 191 44 3 3. DO Ljub.mlekame TOZD Posestva 177 191 211 - 139 - 124.006 22* 39. K2 Ljubljana TZO Vič 190 212 211 153 40+3 108.109 215 OOZDARSTVO: ' ' Jfft 40. GG Ljubljana DSSS 215 226 225 - 70-8 166.179 220 41. GG Ljubljana TOK Gozdarstvo Škofljica 198 184 211 133 49+4 132.539 194 - 134 3 42. GG LJ TOZD Gozdni obrat Štofljica 185 186 210 188 43-2 123.866 203 43. GG LJ TOK Gozdarstvo Ljubljana 180 155 193 57 31-1 133.141 203 44. m KGP Kočevie TOZD Gozdarstvo Lašče 439 187 225 104 49+1 125.000 219 48.783 49.020 78.790 104.050 TOENO OOSPOnARSrVO: 45. Podjetje za urejanje hutoumikov ' GRAEBENIŠIVO: 46. DO Gradbero podjetje Tmovo 47. DO LM TOZD Strojni obrat 48. DO Elektrcmontaža 49. OZ PROKNS (ni primerljivo) 224 + 19 149.087 249 294 190 217 64 78 + 13 87.917 220 216 242 245 235 46+1 121.000 224 231 225 225 225 102 - 9 123.987 225 21 1 13 14 PFOCT IN 2UE2E: 50. D0 Viator TOZD Ljubljana TP 51. Obrtna zadnjga Prevoz 52. Podjetje za PTT prcmet TOZD FTT Ljubljana TRGOVINA: 53. DO Mercator Rožnik TOZD Ltalomiti L4. DO Msrcator Rožnik TOZD Savica 55. DO TTL TOZD Tobak 56. DO Agroteh.Gruda TOZD Lovec 57. DO Mercator Cbdna hiša DSSS 58. CO Mercator Rožnik DSSS • 59. DO KZ Ljubljana DSSS 60. DD Agrotehnika Gruda TOZD Agroteh. trgovina 61. DO Kerrofarmacija 62. SOZD Mercator KIT DSSS 63. CO IZIP TOZD Tehnoralt COSTINSrVO: 64. DO (tercator Konditor 65. DO Gcetinsko podjetje Vič 66. EGS DS za počitniško rekreacijo 178 196 189 79 840+4 127.533 196 Pri73V1 48 251 454 340 688 29+6 139.000 211 213 185 240 64 770 + 25 121.133 225 211 233 234 231 487+9 129.069 234 208 240 243 252 333+9 106.506 231 186 263 247 302 877-3 105.100 231 prilivi IX 175 180 97 37 - 114.355 182 84 34 240 254 244 - .20+1 225.700 235 233 257 257 - 39+2 146.022 252 236 234 229 - 37+7 96.175 196 165 214 208 185 531 +10 117.000 209 218 245 235 273 205 - 159.428 231 316 275 '249 - 122-4 157.383 225 157 180 173 187 71-3 144.484 193 20 0 226 221 261 150 200 + 11 123.408 241 ' ; 221 250 253 254 124 + 3 124.927 235 214 258 257 - 17+1 140.457 230 ' ; OBRT: 67. DO KPL TOZD Remont ¦ ¦ 68. DO Kovinoservis 69. DO Glinek 70. DO Iskra Servis 71. DO Mizarstvo Vič 72. DO Obrtno podjetje Pc4>eč 73. DO Mizarstvo Ig 74. DO Pohištvo 75. ED Mizarstvo Tmovo 76. OZ Triglav 77. ONPZ ONIKS STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST: 7U. DO KPL TOZD Kocnunalne gradnje •/9. EO Vamost DSSZ 80. EO Vamost TOZD Varovanje premoženja FINAN&E, TEHUČNE IN POSLDVNE STORITVE 81. SOZD Msrcator KIT DS Intema banka 82. SOZD Kemija DS Intema banka 83. DO Illrija Vedrog TOZD Nbrketing 84. EO PTT Inženiring 85. DO Planun TOZD Biro za projektiranje 86. Inženirski biro Elektroprojekt 87. DO Astra ARS Inženiring 88. DO Široka potrcšnja TOZD Raziskovalni inštit. 232 89. DO Iskra Zorin DSSS 90. EO Mehancgrafski center 91. DO RRC Račuralniške storitve 222 244 249 471 84-1 152.789 253 178 172 252 146 . 20+1 118.626 207 232 233 254 224 44+2 190.262 235 214 253 263 291 692 + 68 136.118 234 45 222 260 264 275 80+9 118.000 223 50 1 233 260 260 308 21 13.448 242 183 223 235 216 93 +3 98.602 223 149 5 334 288 233 1.075 24 - 2 109.688 259 176 224 222 240 34-1 141.472 233 38 1 223 275 300 280 9 256.588 313 177 174 209 209 209 15 ¦ - 180.508 216 225 302 273-596-6 125.696 245 217 231 229 - 60-4 186.154 236 ^KI?^1 7 274 275 272 244 292 + 30 100.488 244 249 249 243 64 - 4 151.000 222 "' . 271 271 253 -40+6 158.498 221 200 326 304 1.031 216 +2 137.067 247 ¦ 195 198 198 136 20 - 2 170.631 213 352 220 220 358 8 .- 173.000 214 . . 208 222 203 324 337 + 19 203.000 177 '43 3 196 137 149 67 106 - 8 108.323 157 232 257 248 291 32 - 1 165.323 248 195 196 185 - 5-1 201.000 242 235 292 315 280 51 + 4 169.330 235 , . . . 248 297 274 346 67 + 2 178.067 264 22 V 000 din Tabela 10: Finančni rezultati poslovanja negospodarskih OZD v letu 1986 Izvajalske Celotni prihodek____________porabl.jena sredstva__________________dohodek_____________________________________________ orgamzacije_______________________1-12/85 1-12/86 ind. 1-12/83 1-12/86 ind . 1-12/85______1. -12/86________ind.___________________________ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 1. Vl/0 Lj. Vič-Rifcnik 757.149 1.811.448 239 255.231 54o.539 212 5ol.917 1.27o.9o9 253 2. OŠ Franc Leskošek-Luka 153-551 345-094 225 49.829 98.359 197 Io3.722 246.734 238 3. OŠ Brezovica 94.512 221.997 234 26.73o 55-627 2o8 . 67.782 166.37o 245 4. OŠ 7.maja Dobrova " 112.982 255.673 226 31-221 66.678 214 81.761 188.995 231 5. OŠ l.bat.Dol.odr.Horjul 98.733 23o-517 233 26.884 64.873 241 71.849 165.644 23o 6. OŠ Ljubo Šercer-Ig 87.21o 196.93o 225 22.588 49.158 217 64.622 147.772 228 7. OŠ Oskar Kovaoič ' 187.136 438.214 234 58.1o7 136.262 235 129-o29 3ol.951 234 8. OŠ Dolomit.odr.Pol.Gradec lol.637 223.315 219 28.389 61.o25 214 73.248 162.29o 221 9. OŠ Krim Odr.Preserje 69.olo 164.608 239 17-8o4 45.3o2 254 51.2o6 119.3o6 233 10. OŠ Levstik.brig.Škofljica 81.311 195.237 241 24.7o3 54.821 222 56.6o8 14o.416 249 11. OŠ PrimDŽa Tr.Velike Lašče 86.385 188.476 218 24.231 5o.oo3 2o6 62.154 >38.472 223 12. OŠ X.SNOUB Trnovo 158.492 385.849 243 56.675 132.51o 233 lol.817 253.338 248 13. OŠ Marjan Novak Jovo 183.228 4o9.156 223 55.156 Ilo.o58 2oo 128.o72 299-o98 234 14. OŠ Vlado Miklavc Vrhovci 82.5o9 179.977 218 2o.823 41.o56 197 61.746 138.921 225 Skupaj 2-14 1,496.696 3,435.o43 23o 443.14o 965-732 218 I,o53.616 2,469.3o7 234 15. Sred.šola za računalništvo 84.471 186.992 222 15.498 32.64o 211 68.973 154.351. 224 16. Sred.agroživ.šola 85.263 218.192 256 18.318 12.2o4 23o 66.945 175-966 263 17. Sred.šola za strojništvo 157.7ol 311.138 197 53-192 88.o21 166 Io4.5o8 223-116 213 18. Sred.kemijska šola 17o.991 383.799 224 44.311 9o.748 2o4 126.679 293-o51 231 19. Sred.lesarska šola 78.599 173.854 221 21.319 42.12o 193 57-279 131-733 23o 20. Šolske delavnioe teh.šol 122.62o 255.606 2o8 4o.753 77.953 191 81.868 177-653 217 Skupaj 15-2o 699-645 1,529-581 219 193.391 373-686 193 5o6.252 1,155-892 228 21. FAGG-DSSS 16.327 46.844 287 1.116 3-893 349 15.211 42.95o 282 22. FAGG-Arhitektura 187.54o 466.446 261 39.841 139.463 35o 138.699 326.983 236 23. FAGG-Grad., geodezija 441.2o5 1,275-853 289 144.283 425.835 295 296.922 85o.ol8 286 24. FNT-DSSS 55-o51 129.073 23^ 11.367 24.542 216 43.684 Io4.531 239 25. FNT-Farmacija 126.735 3o8.827 244 66.596 148.445 223 6o.l39 16o.382 267 26. FNT-Kem.in kem.tehn. 4o6.19o 1,158.018 285 16o.4o5 349.643 217 245-785 8o8.375 328 27. FNT-Matematika 37.077 34o.535 248 37.9o4 88.o57 232 99-173 252.477 255 28. FNT-Tekstilna tehnologija 144.088 368.954 256 62.922 148.477 236 81.166 22o.477 271 1 2 5 4 5 b y b 9 lo ?9. FNT-Fizika 165.342 433.629 262 5L2o9 131-761 257 114.133 Jol.867 26A 30. BF-Agronomija 324.173 854.786 264 13.83o 331.396 249 19o.343 523.39o 275 31. BF-Živil.tehnologija 136.465 392.682 288 5o.915 154.777 3o8 85-55o 237.9o5 279 32. BF-Gozdarstvo 162.366 416.564 267 71.1oo 161.348 227 91.265 255.215 28o 33. BF-Lesarstvo 158.227 " 377.5o5 24o 7o.32o 163.8o7 234 87.9o7 213.699 243 34. BF-Veterinarstvo 422.832 I,o82.o97 256 128.o32 271.977 212 294.8oo 81o.l2o 275 35- Fak.za elektroteh. 847.482 2,4o4.589 283 225.976 6o7.7o6 268 621.5o6 1.796.883 289 Skupaj 21-35 3.631.1oo Io.o56.384 277 1.135.816 3,151.127 277 2,466.283 6,9o5-272 28o 36. Arhitekturni muzej . 2o.943 156.787 748 7.633 113-518 1487 13.31o 43.269 325 37. Knjižnica Prežihov Voranc 23.089 49.53o 215 6.957 9.658 139 ' 16.132 39.871 247 38. Teh.založba Slovenije 274.865 77o.495 28o 221.859 648.628 292 53.oo6 121.867 23o 39. Zavod za teh.izobraževanje 57.918 99.1oo 171 36.785 48.597 132 21.133 5o-5o3 239 40. Zoološki vrt . 75-777 16o.264 211 3o.o96 59.5o6 198 45.681 loo.757 221 41. Radi Študent ¦ ¦ . . 41.212 99.o84 24o 32.174 73-542 229 9.038 25.541 283 42. Dom srednjih šol 164.575 388.737 236 Io4.439 198.o76 19o 6o.l36 19o.66o 317 43. Študentski center " - 921.o63 I,378.o44 150 751.73o 83o.625 111 169.333 547.419 323 44. ZD TOZD Vio - 740.436 1,839-282 248 192.833 421.8o9 219 547.6o3 1,417.473 259 45. UKC-Gerontologija 46. Glasbena šola • . • 65.845 143.381 218 7-551 14.493 192 58.294 128.888 221 47. Mlad.dom M.Belič 58.999 143-680 243 24.942 54.637 219 34.o56 89.042 261 48. Dom starejših občanov 371.376 915-361 246 169.o2o 349.5o2 2o7 2o2.356 565.859 28o 49. Center za socialno delo 41.412 Io7-126 259 4.287 8.500 198 37.126 98.626 266 50. Zavod za slepo mladino 97.394 254.886 262 28.o23 61.253 218 - 69-371 193.633 279 51. Dom Dolfke Boštjančič 52. Zavod športni park Svoboda 12.o26 21-o85 175 9.244 14.672 158 2-782 6.413 23o Skupaj 3-52 2,966-93o 6,526.842 22o 1,627.673 2,9o7.ol6 179 1,339.257 3,619-785 27o SKUFAJ VSE 9,551-520 23,359.298 245 3,655-251 7,938.1oo 217 5,867.325 15.421.165 263 Tabela u •. Razporeditev čistega dohodka Izvaialske _________________Razporeditev čistega dohodka_______________________________________________________________•____j3redstva za organizacije ______skupa.j________________za bruto OD____________sklad skup. porabe______poslovni sklad_______rezer.sklad_________ akumulacijo ____________________1-12/85 1-12/86______ind. 1-12/83 1-12/86 ind. 1-12/86 1-12/86 ind. 1-12/85 1-12/86 ind. 1-12/83 1-12./86 ind. 1-12/86 l-12/86ind 1 2 3 4 3 6 7 8 9 lo 11 12 15 14 13 16' 17 18 19 l.VVO L.i.V.R._______427-128 I.o76.719 232 38o.lol 96o.?23 25? 32.393 86.438 267 96______:_______ 14.538 29.336 2o3 14.634 92.536 2o2 2.0S Franc Les.L. 88.853 2o9-598 236 8o.977 186.562 23o 5.8ol I8.I0I 312 - - - 2.o74 4.935 238 2.o74 4.935 238 3.0Š Brezovica 58.134 142.248 244 52.138 125.2o3 24o 4.515 lo.29o 227 125 95o 76o 1.356 5.795 427 1.481 6.745 455 4.0Š 7.maja Dobr. 69-994 161.222 23o 62.532 141.747 227 5.76o 12.318 214 67 3.377 5o4 1.635 3.78o 231 1.7o2 7.157 421 5.0Š l.bat.D.odr.H. 61.962 14o.863 227 54.74o 121.632 222 5.594 13-333 238 91 2.285 251 1.537 3.613 235 1.628 5.898 362 6.0Š Ljubo Šercer Ig 55.151 124.885 226 51.553 111.561 216 2.3o5 7.491 325 - 1.5oo - 1.292 4.332 335 1.292 5.832 451 7.0Š Oskar Kovačič llo.946 255-883 231 99.466 225.433 227 8.899 23.ol7 259 - 2-581 7.433 288 2.581 7.433 288 8.0Š Dol.odr.P.G. 62.767 138.o25 219 56.999 121.715 213 4.3o3 11.488 266 - 1.576 - 1.465 3.246 221 1.465 4.822 329 9.0Š Krim.odr.Pres. 43.863 loo.645 229 39.198 89.648 229 3.49o 8.262 237 152 349 23o I.o24 2.386 233 1.176 2.735 233 lo.OŠ Levst.brig.Šk. 48.13o 'l2o.291 25o 44.61o Io8.4o9 244 2.388 9.o74 38o - - 1.132 2.808 249 1.132 2.808 249 11.OŠ P.Trub.Vel.L. 53-722 118.372 22o 46.o75 I05.298 228 4.488 8.956 199 1.915 364 19 1.243 3.753 3o2 3.158 4.118 ljo 12.OŠ X-SNOUB Trnovo 87-457 213.o47 243 79.792 192.474 241 5.629 15.506 275 - - - 2.o36 5.o67 248 2.o36 5.o67 248 13.OŠ N.Hovak Jovo Io9.697 25o.388 228 97.171 225.762 232 9.965 16.860 169 - 2.561 7.766 3o3 2.561 7.766 3o3 14.OŠ V.Miklavc Vrh. 53.o74 117.866 222 47.636 Io8.579 228 4.2o3 6.5o9 155 - - - 1.235 2.778 225 1-235 2.778 225 Skupaj 2-14 9o3-75o 2,093.333 232 812.887 1.864.o33 229 67.34o 161.2o5 239 2.35o lo.4ol 443 21.171 57.692 273 23.521 68.o94 289 15-Sred.šola za rač. 59-133 131.oo7 222 53.151 117.38o 221 4.182 9-54o 229 42o l.ooo 239 1.38o 3.o87 224 I.800 4.o87 228 16.Sred.agrož.šola 57.538 149.4o5 26o 52.522 137-526 262 3.516 8.359 238 - - - 1.500 3-52o 235 1.5oo 3.52o 235 17-.Sred.šola za st. 88.172 187.o67 212 87.80I 172.989 197 371 9.615 2592 - - 4.462 - - 4.462 - 18.Sred.kem.šola Io8.999 249.46o 228 98.071 22o.34o 224 Io2.o88 228.506 224 - 7.766 - 2.533 5.861 231 2.533 13.627 537 19.Sred.lesarska š. 49.525 113.5o3 229 45.223 Iol.l67 224 3.156 9.615 3o5 - - 1.145 2.720 238 1.145 2.72o 238 2o.Šol.del.teh.šol 69.8o5 149.963 215 61.678" 135-274 219 6.489 11.163 172 - - - 1.638 3.526 215 1.638 3.526 215 Skupaj 15-2o 433.172 98o.414 226 398.446 884.676 222 119.8o2 276.798 231 42o 8.766 8.196 23.176 283 8.616 31.942 371 21.FAGG-DSSS 13.108 36.634 279 12.246 34.931 285 646 17o3 264 - - - 217 - - 217 - - 22.FAGG-Arhitekt. 116.17o 264.292 228 99.981 233.676 234 lo.882 22.287 2o5 1.13o 31 o,o3 4.176 8.299 199 5-3o6 8.33o 157 23.FAGG-Grad.geo. 248.726 7o3.85o 283 2o7.5o6 559.524 27o 23.698 lo3-638 437 3-7o9 14.896 4o2 13.813 25.791 187 17-522 40.687 232 24.FNT DSSS 36.944 88.473 239 33-219 80.254 242 3.725 8.219 221- --- - - - - - - - 25.FNT-Farmaci,ja 47.38o 128.343 271 41.6.50 99-931 24o 4.526 lo.634 235 - 14.57o - 1.2o2 3.2o8 267 1.2o2 17.778 149 26.FNT-Kem.kem.tehn. 2o4.352 693.&3o 1318 179.457 485.928 27o 14.479 39.o48 269 5-5oo 152.486 2.772 4.916 16.168 328 lo.416 168.654 161 ^^.FNT-Matematika 81.393 2o6.352 254 73.o39 184.552 253 63.7o7 14.651 23 - 2.1oo - 1.983 5-o49 255 1.983 7.149 36o 28.FNT-Tekst.tehn. 66.168 181.033 274 53.435 133.821 25o 4.1o8 11.155 271 7.000 31.646 452 1.623 4.4o9 271 8.623 36.o55 418 to 01 s? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 15 16 17 18 19~ 29.FNT-Fizika 93.332 248.534 266 84.306 2o*.oo2 241 6.743 15-521 23o - 22.972 - 2.283 6.o37 264 2.283 29.oo9 127o 3o.BF-Agronomija 152.277 413.342 272 133.936 349.153 262 13.4o4 4o.o55 3o8 1.125 lo.ooo looo 3.811 14.132 467 4.836 24.132 600 31.BF-Živil.teh. 67.31o 187.477 279 61.472 16o.573 262 4.126 22.145 55o - - - 1.711 4.758 278 1.711 4.758 278 32.BF-Gozdarstvo 75-194 2o8.o27 277 60.8I0 161.080 268 5.454 14.878 28o 6.944 24.969 4oo 1.835 5-lo4 5oo 8-779 3o.o73 375 33.BF-Lesarstvo 74.815 169.356 226 57.276 148.llo 258 4.681 14.454 3o8 ll.lol I.I60 lo 1.758 5-633 32o 12.859 6.793 52 34.BF-Veterinarstvo 247.112 687.859 278 2oo.553 547.522 273 2o.642 45.767 222 2o.o21 71-o96 355 5.896 23.474 398 25.917 94.57o 365 35.Fakult.za el. 529.727 L539.992 29o 424.5o5 1.150.799 271 33.166 91.71o 276 54.531 66.189 121 17.525 231.294 1319 66.961 297.482 444 Skupaj 21-35 2,o54.oo8 5,757.23o 28o 1,723.391 4,533.856 263 213.987 455.865 213 111.06I 412.115 371 62.749 353-356 563 159-615 765.47o 626 36.Arhitekt.muzej 11.122 34.473 31o 9.766 22.955 235 I.o7o 2.191 2o5 - 8.462 - 266 865 325 266 9-327 35o6 37-Knjiž.Pr.Vor. 13-817 33-767 244 12.475 29.699 238 82o 1.5oo 183 2oo 6o4 3o2 323 797 24? 523 1.4ol 268 38.Teh.zal.Slov. 45.614 Io3.486 227 35.66? 74.988 21o 2.955 9-58o 324 . 2.932 16.481 278 I.060 2.437 23o 6.992 18.918 27o 39.Zavod za teh.iz. 18.421 43.159 234 13.855 31.7o5 229 1.578 3.332 211 2.565 7.112 277 423 l.olo 239 2.988 8.122 272 4o.Zoološki vrt 41.545 90.086 217 24.155 51.424 213 2.774 5-8o2 2o9 13-473 31.968 237 1.142 891 78 14.615 32.859 225 41.Radio Študent 7.622 21.857 287 6.561 16.815 256 575 2.458 427 3o4 1-783 587 I80 800 444 484 2.583 534 42.Dom sred.šol 5o.751 163-2ol 322 49.od5 145.lol 296 542 4.o99 756 - 1.2o2 4.000 333 1.2o2 4.000 333 43.Štud.center 136.866 461.752 337 136.818 367-596 269 - 39-667 - . .- 4o-262 - 48 14.227 29 j639 48 54.489 113-519 44.ZD TOZD Vič' 438.065 lJ.3o.419 - 258 4o8.942 I.o21.215 25o 18.17o 80.854 445 - . - lo-952 28.349 259 lo.952 28.349 259 45.UKC-Geront. 46-Glasbena šola 49.994 Io8.494 217 41.74o 95.7ol 23o 3-688 8.27o 225 3-4oo I.o55 31 1.166 3.468 298 4.566 4.523 99 47-Mlad.d.Malči B. 3o.l33 75-177 249 23-754 64.847 272 2.69o 6.381 237 3.008 2.168 72 681 1.781 261 3.688 3.949 Io7 48.Dom star.obč. 172.727 479-578 278 153-492 398.484 26o 15.I88 69-776 459 - - 4.o47 11-317 28o 4.o47 11-317 28o 49.Center za s.d. 31.971 84.139 263 28.225 74.996 266 3.003 5-956 198 - 553 - 743 2.634 355 743 3.187 264 5o.Zavod za slepe 60.459 169.566 28o 5o.812 119.168 234 3.181 8.193 257 5.079 38.332 755 1.387 3-873 279 6.466 42.2o5 653 51.Dom D.Boštj. 52.Športni p.Sv. 2.4o6 5.362 24o 2.169 4.993 23o 154 213 138 28 28 loo 55 128 23o 83 156 189 Skupaj 36-52 1,111.513 3,oo4.516 27o 997.456 2,519.687 253 56.388 248.272 44o 33-989 148.808 438 23.675 76-577 323 57-663 225.3e5 391 SKUPAJ VSE 4,929.57112,912.212 262 4,312.281 30,762.977 25o 489.91 o 1,228.598 251147.916 58o.o9o 392 130.329 540.337 415 264.o49 l,12o.427 424 V 000 din Tabela ij- Zaposleni in osebni doho&ki I-ajalske. Povprecno St. zaposlenih ^oT* na^S viin^ orgamzacije po stanju konec na podl.vkal ^ ----- meseca ur 1-12/85 1-12/86 ind. 1-12/85 1-12/86 ind. 1-12/85 1-12/86 ind. 1-12/85 1-12/86 ind. 1 2 3 4 5 6 7.8 9 lo 11 12 13 1. VVO Lj.Vič-Rudnik 512 515 lol 472 467 99 274.475 657.175 239 48.46o 117.269 242 2. OŠ Franc Leskošek L. 79 77 97 74 74 loo 54.539 114.793 211 61.193 129.272 211 3. OŠ Brezovica 5° 55 llo 52 53 lol 35.9o9 8o.78o 224 57-547 12?.ol2 22o 4. OŠ 7.maja Dobrova 58 58 loo 56 56 loo 45.589 97.399 214 67.84o 144.939 214 5. OŠ l.bat.Dol.odr.Hor. 48 48 loo 49 49 loo 37.637 82.438 219 64.oo8 14o.2ol 219 6. >0Š Ljuber Šercer Ig 49 49 loo 4$ 45 loo 35-667 77-335 216 66.o5o 143.213 216 7. OŠ Oskar Kovačič 96 99 Io3 9o 91 lol" 66.874 152.12o 227 61.921 139.3o4 225 8. OŠ Dolomit.odr.P.Gr. 46 46 loo 52 5o 96 39.5o5 82.o51 2o7 63.31o 136.752 216 9. OŠ Krim.odr.Preserje 38 41 Io8 36 39 Io8 26.94o 62.1o5 231 62.362 132.7o3 213 lo.OŠ Levst.br.Škofljica 39 42 Io8 4o 43 Io8 32.249 69.37o,216 67.185 134.438 2oo 11. OŠ Prim.Trubar Vel.L. 42 43 Io2 43 43 loo 31.75o 7o.o61 22o 61.531 135.778 22o 12. OŠ X.SNOUB Lj.Trnovo 79 88 111 77 82 Io6 54.941 133.936 244 59.46o 136.141 228 13. OŠ M.Novak Jovo Io3 Io6 Io3 99 99 loo 65-111 157.ol2 241 59-ol2 132.165 124 14. OŠ Vlado Miklavc Vrh. 44 41 93 43 41 95 .32.42o 75-566 233 62.83o 153-589 244 Skupaj 2-14 771 793 Io3 756 765 lol 558-9311,254.966 225 61.61o 136.7o6 222 15. Sred.šola za rao. 46 46 loo 46 46 loo 38.o92 80.942 213 69.000 147.000 214 16. Sred.agroživil.šola 5o 48 96 49 46 94 37.037 91.447 247 62.988 165.665 263 17. Sred.š.za strojništvo 58 57 98' 68 69 Io2 6o.9oo 121.437 199 74.632 146.663 196 18. Sred.kemijska šola 64 64 loo 67 67 loo 66.3o9 139.688 21o 82.473 173.7*0 21o 19. Sred.lesarska šola 35 36 Io3 43 43 loo 33.469 74.ol7 221 64.862 143.443 221 20. Šol.del.teh.šol 57 55 96 69 73 I06 42.377 89.32o 211 51.I80 lol.963 199 Skupaj 15-2o 31o 3o6 98 342 344 loo 278.184 596.851 215 67.784 144.586 213 21. FAGG-DSSS 9 9 loo 9 9 loo 8.818 22.625 257 81.651 2o9.494 257 22. FAGG-Arhitektura 51 53 Io4 52 53 Io2 61.85o 159.122 257 99.119 250.193 252 23- FAGG-Gradbeni6tvo 125 132 I06 . 125 131 Io5 145-784 364.186 25o 97.189 231.671 238 24. FNT-DSSS 22 . 2o 91 21 19 9o 24.421 52.486 215 96.9o8 23o.2ol 238 25. FNT-Farmacija . ¦ •; 26. FNT-Kem.in kem.tehn. 131 134 Io2 123 125 lol 126.286 294.I08 232 85.559 196.o72 229 27. FNT Matematika 47 51 I08 46 49 I06 53.552 123.448 23o 97.014 2o9.945 216 28. FNT-Tekstilna teh. 39 4o Io3 39 39 loo 36.426 88.27o 242 77.83o 188.6I0 242 29. FNT-Fizika 55 , 54 98 54 53 98 59-999 128.o22 213 92.ooo 2ol.ooo 218 30. BF-Agronomija ' 92" 99 I08 92 Io4 113 129.o84 318.484 247 117.000 268.ooo 229 31. BF-Živilska tehn. 44 51 116 44 5o 114 42.774 Io6.374 252 81.000 117.000 218 32. BF-Gozdarstvo 35 4o 114 35 38 I08 39.212 Io3.452 264 94.000 227.000 241 33. BF-Lesarstvo 29 37 128 3o 36 12o 37.968 Io2.2o7 269 I05.000 237.000 225 34. BF-Veterina 162 164 lol 153 158 Ip3 14o.924 331.441 235 76.756 174.8I0 228 35. Fak.za elektrotehn. 247 256 Io3 244 251 Io2 3o5.59o 762.213 249 Io4.37o 253.o59 242 Skupa.j 21-35 1.12o 1.173 Io5 l.loo 1.148 Io4 1.242.431 3.o22.312 243 94.124 219.39o233 36. Arhitekturni muzej 37. Knjižnica Prež.Vor. 38. Teh.založba Slovenije 39. Zavod za teh.izob. 40. Zoološki vrt 41. Radio študent 42. Dom srednjih šol 43. Študentski center 44. ZD Vic 8 9 112 8 8 loo 6.3o9 15-976 253 65-714 166.416 253 12 13 I08 12 13 I08 8.941 2o.428 228 62.o9o 13o.948 21o 31 32 Io3 3o 3o loo 24.343 51-922 213 67.618 144.229 213 1L 13 81 18 15 83 Io.o25 22.049 22o 52.212 141.338 271 24 , 25 Io4 24 24 loo 16.323 34.4o5 211 56.677 119.462 211 8 4 9 113 8 9 113 4.734 11.645 246 49.318 Io7.829 219 211 21o 99 197 198 loo 98.374 241.853 246 41.613 lol.79o 245 389 385 99 38} 380 99 28o.599 665.587 237 61.o53 145.962 239 27 1 2 3 4-367 8 9 lo 11 12 13 45. UKC - Gerontologija ' ¦ 46. Glasbena šola 36 . 35 98 4o 4o loo 29.731 65-34-5 22o 61.939 136.135 22o 47. Mlad.d.M.Belič 23 25 Io8 25 28 112 16.331 4-5.ol8 275 54-.ooo 133.ooo 246 48. Dom star.obč. 21o 225 Io7 192 217 113 Io5.818 277.65o 262 4-5.928 Io6.625 232 49. Center za soc.delo 25 25 loo 23 24- Io4- 21.4o6 4-6.386 219 77-558 162.624- 21o 50. Zavod za slepo ml. 35 36 Io3 42 4-2 loo 32-948 76.216 231 65.ooo 151.ooo 232 51. Dom Dolfke Boštjančič Io6 155 146 loo 144 144 7o-537 2o8.876 2% 58.781 120.877 2o6 52. Zavod Š.p.Svoboda Io6 155 loo loo 144 loo 1.61o 3-562 22o 33.542 74.2o8 221 Skupaj 36-52 SKUPAJ VSE •