182
Zmes.
(Nove menične imena). V 37. listu Novic in tudi po Slovenii nam od gospoda Potočnika naznanjene nove imena mescov s končnico — nik so prav dobre in pristojne, veliko boljši, kakor dozdajne, posebno dve besedne imena, in če so tudi drugim drugod tako všeč, kakor meni in tudi marsikterlm drugim na Lipa v s ki m , druziga ne manjka, kakor kar v očitno rabo jih vpeljati. Tudi bi bilo želeti, de bi se jih ne le samo vsi Slovenci, ampak zavoljo enakosti tudi drugi Slovani, vsaj, kteri so se tudi že Gajoviga pravopisa poprijeli.
(Skergat). Živalica, ktera se po besedah gospoda Zdešarja v Istrii žrikovc kliče, in želijo zvediti, če ima se kako drugo slovensko ime, se na Lipavskim imenuje š ker ga t, mende od glasu, ki ga daje; kterih
pa se obilno najde tukaj tri baze, in so: veči, srednji in manjši. Le ta se ne oglasi s svojim grozno šumečim piskanjem spomladi, dokler ni hude vročine, pa ne dela z nogami na perutnice glasu, vsaj na Lipavskim in Vremskim ne, ampak na herbtu ima nekaki ud, kakor eno pišalko, in ob tistiga z vsim svojim dolanjim životam migaje na moč dergne, kakor bolj ali manj za-brenčati hoče. Jez imam dva mertva hranjena , in žive sim večkrat, njih čudno brenčanje poslušaje , ogledoval, kako de delajo, ker se le toliko človeka boji, de ga ne prime, če naglo po njem ne šapne, ko je v njegovo muziko zamišljen.                               J. Podrebernicki.