Začetki ustvarjanja skupnosii zavarovancev 
v kmetijstvu
Državoi zavarovaliii zav<xl j« začel v 1. 1955 uvaja^ti ikoJcktivflo zavarwan.ie y kmetijstvo. To zavarovanjie izvaja ipri: knielijskih. potsevkili p.roii toči in poplu-vam (večifloma prek k.ineti.isk'ih zadruft), viiiasradih, bombažm im maku proti slaaii, pri koimali.irainili posevvkih pirek odfcup-nih. tob-aka pa prok lcbačnik pod.jeti.j in žrvine prak zadru<L in izvem njili.
NaoeJa so pri vsfh tcli zavarovanjiih vc-činoma enaka, nekatere razlike so Le v ~viši,ni premije k\ iiekaterih drug-ih flH>go-jih. Opisali bomo naein i-n rezukate ibo-lektivnega zava.rovanja živine.
Predeii se k>ti sklepa<nja zava:rovam.ja, skliče s«stamke žirinorejcer, na 'katerih jim razložt poinpn in'predinostj koLokti-v-neg-a Aavarovanja. Hk.rati tu-di ufjotavlja razpoloženje živinorejoev, a šele tedaj *e loj.i pon>isa. in (o samo t tisfiJi krajiih, kjer prijavijo za tkolaktivno zavarovaiije živinorejct nad 50 odstotkov skupniCffa šievila žrvine. V tem primeru odobri Dt-/a-vrni zaviarovaltri zavod za 30 odstotlkov iiižjo premijo, Jcaikor znaša :pri posam<('z-in-ra z;avar>ovan.iu. Fremija se ffiblje od 1.6 flo 2 od^stotikov zavarffva.ne vsote (vired-nosti). Pri zavarovanju sr-oveda zmaša pre-mija prO'kli6no SOO <k> 1000 din na lek>.
Znižanj« pr.eniij'e odobri zavod iz ve-č razlogov. Ker so v teai primeru zavaro-vanei ffrupiTOffli, omo^ooa kolektTVOO za-"va.rovanj€ uspešnejše izvajan.ie preven-tivnih uikreipov, učinkovitejše nadzoirstvo, fi tem t z\f7.i pa tiidi zatiranje ra^nih žpeknlacij, ki so pri posamezineira za"va-rovafiju preoej pofroste (na primer |>ri (»eamejnem aavairovanju zavarujejo ži-Hnorejci navadno oajsliabšio živimo in ?e tako odstoteik po^inov znatno Tišji). Ra-zen tPffa *e ,pri kolciktivneiin zaraTova.njiu čedalje bolj praikticira, da iz-ToIiijo zava-rovanci svoje odbore, s či'rm!r Re povftčn tudi njihov imleres. Ti od.bori ocenjuiefo skodo, izplaoujejo zavaroval.nino, oprav-Ijajo nadzorstvo in dirujre mkrepe, t<> .j«. vtnekeni »misln oipiraTljajo iposle, ki jih ix> optpaTijala  tnd;i  skupmost  zavarovamceA'.
Vs« te pred^nosti, tako misii.jo v DKZ, so T-pMvale, da je bilo koldkfivmo zavaro-va'n}e živjuc (.kar se na.naSa tudi na dm?a Ikoil^k+iv.na zav-airovanja) dobro 6>pre.reto. Zivinorejei predvsein zavairujejo ffOTeda. V okrajit Kraljevo in RadovIjiiFca so na priiner zavarfKvana "v koVektivnem zava-roramjn vsa sovcda. 'V vseh krajih. kjer se izvaja ta način zavarovamja, >pa je za-"»arovamje zajielo 65.9 adsto+ka <tkiuipm«pra števi'1« živine: tt Sloveniji 78,3, Sfbiji 61,5, Bofitii in Hftreegovimi 6",l, na Hrvatskeini ¦58,8, im Maik€d«ynij'i 65,5 odsfotka (v Crni gcfl-i kol<>ktivTiega zavarovan ja še «p^t>li niso ^^ačeln ^vajatiiV Doslci je sfcaipmo z»-varovaniih 62.777 gx>ved.
Ta zavarovanja obaesajo samx> ivrizaio pogina«:. Razen tega je DržaTmi zavaro-rafciii zavod začel uvaiatd tudi kotektivno 7<iTarovan}'e za >riziiiko zdtravlj^Tiia«. Ta lačin je sorazimemo s.labo razvit, čeprav je zanj vo-I.ik iiitores. Vz:rok je ražiličnost pogojcv. Zavarovanje. aa »riziiko zdira^-l.jenja« inamreč predpostavlja kot enefja izmcd osuOTnih pogojev obstoj Teteri-narsike postaj« v krajm, kjer se teuka za-varovanja sikl-ene.i'0. To zato, ker \e tako omofročeno pravooaeno poe,'redovan|e im ¦Dref>pp<'evanje. oziroma lokaliTiacHa na-lezljiv-ih bolezni. Kct vsd kraji nimajo "vpteriiiarske po«'taje, so tmdi pofrojj raz-lični, kar terja, da se za vsak kraj d«v loči   premiiia   na   osmrri   teh   apeciifičaiih
pogiojev (oddaJj.eiDos't in možno&ti vetexi-nacsike ix>sita.jie, zdravstveno st«nje žxvali itdj. Zalo DZZ še ne jnore eprejeti rseli .predloiffov p-roizvajaltcv. Gotovo 'pa jt", <la se bo tudi to zavarovanje v prihodnje čedalje Jx>l>.f izvajailo. To jc tnidii rnzuini-l.jivo, če u.poš'leva<mo njogove f>rediiw>sti. To zavaroTan.je aajnreč »podbuja k iz-\ajaiaju pruveiitivinih uk:rf,pov, kc.r so zan.je zaiiivtericisiTa.ni ta.ko veterina.rjd Jca-kor zapvarova'nci. Glcjt-c, za.kaj? Koliikffr do konea lefa n« porabijo za JsdrevJ.jen.ie določenega odistotka vplačanih pr<Mnij, se razJiika ra^.deLi na tTi del<e. Tretjdna os-ta.ne v »ktadu I^ržavncffa zavarovalinoffa zavoda, trptjino izpiiačajo T<?'teri'narsikii ptv slaji. treijimo pa vrnejo zavarovaTKJem, vefldaT   ne   posamezno,    tem-več   mdmtgi.
.koLiikor se zav&rovau.je »kJejae iprek njc, ali odiboru zavarova:ucev. Ta &red»tva se invcstirajo v skuipne potrcbe. V aiekaterib. krajiiih ¦Siovenijc so jiU porabili ina prim-er iZa urediiei' plraniinfiikih pašnikov (o^raie-vaoje, nrcditev  napajališč itd.).
V Državnem zavarovalnein zavodu me-nrijo, da kolfiktiino zavarovainjie najfcolj ustreza Jiašim |x>Ko.jcm i'ti dia bodo dose-danie izkušnje v -vn&kem priim<;ru nuddie dragocene iPodatkc za uad.ailjn.ie delo v zvezi z zaTarovam.iein v JtmeHjstvu, ozi-roma bo »1'užilo kot temelj za nstaaav-Ijatuje sJsii'pnoisit.i zavarovaocev. Preipri-čaiii so, da bi bilo štcvilo zavairovaincev večje, prav tako pa bi se kotektivsio za-varovaaje bolj uvcljavilo, če bi iraeld zani zaikonsko osnovo. (Navajajo ma ,pri-nier, ds posta.ne v Švici zavairovamie oi>-vezno, 6e se ze.n j azjavi 50 ods-totikov pro-izvajailcev.) Pričaiku.jejo, da bo moppoče številn« vppašanja zavarovan.ia t Jcaie-tijstviu laže rešiti z Tis+ainaTnliain-jein siknp-nosti  zavarovanoev.                          B. Š.