**to XLIV - št. 81 - CENA 20 SLT ISUGLAS Kranj, torek, 15. oktobra 1991 MERKUR ®> NOVO ■ NSJIM STROJEV v prodajalni na Koroški cesti 1 mešalec, dvigalo, kosilnice... POPUSTI • KREDITI • UGODNI NAKUPI 24. OKTOBRSKI SEJEM KRANJ 11. -17.10. '91 OZIMNICA GOBARSKA RAZSTAVA GOBARSKE SPECIALITETE VSE, KAR SE VIDI - SE LAHKO KUPI! 3. STRAN Kranjski učitelji štrajkajo Goren\sKa banKa Krani Zastor je dvignjen Zastor pred slovenskim političnim odrom se Je dvignil. Žal nas dogajanje na odstrtem prizorišču bolj sili k pesimizmu kot optimizmu, pa k r<*zmišljanju, da smo pri uku politične parlamentarne abecede šele pri prvih, osnovnih lekcijah. Vse skupaj ne bi zgledalo tako tragično, če *e bi šlo mladi državi Sloveniji za preživetje, za °bstoj in mednarodno uveljavitev, lepemu delu državljanov pa za nujni kos kruha za preživetje, bo teh problemov nihče, pa naj zaseda še tako "WoA državni položaj, ne more biti brezbrižen, Predvsem pa tako usodnih reči ni mogoče podrejati strankarskim ali kakršnimkoli drugim interesom. Večina slovenskih oblastvenih organov je hudo razdvojenih. Svetla izjema je predsedstvo republike, ki še vedno skuša delovati usklajeno, če-Prav so se pri primeru Drobnič in še prej pri Proslavi 50. obletnice Osvobodilne fronte pokarale razpoke. Temu organu še uspeva zadrževati Potrebno avtoriteto. Povsem drugače je pri vladi, že nekaj časa ne daje vtisa homogene ekipe. Namigi, da bo odletel ta ali oni minister, se vr-st\jo. Sedaj naj bi bil spet na vrsti kmetijski minister Osterc, sploh pa na odhod čaka še nekaj tiudi, če bo sprejeta napovedana reorganizacija vlade. Rupel naj bi za zdaj ostal, Janša je bil označen kot razbijač, ko je predlagal svojo vizijo delovanja vlade, verjetno pa se dogaja še marši- k_" _ kaj, kar za zdaj javnosti ni znano. Predvsem pa se vladi hudo očita samovolja, nepripravljenost na dialog s poslanci in strankami ter aroganten odnos do skupščine, kar je na zadnjem kongresu Slovenske demokratične zveze naravnost povedal predsednik skupščine dr. France Bučar. Razmere v skupščini pa so nam znane, saj imamo na vsakem zasedanju priložnost poslušati očitke o blokadah, nagajanju, trmi, ostankih starega sistema in ideologije, rdečih in črnih ter bolj ali manj zavednih Slovencih. Takšno etiketiranje nas ne bo pripeljalo daleč. Lahko se nam zgodi najmanj dvoje. Vsak dan se bo vedno več nezadovoljnih s svojim položajem in plačami zbiralo pred skupščino s pozivi po brci temu ali onemu ministru, celi vladi ali kar skupščini, Slovenija kot država pa se utegne pogrezniti v anonimnost pri reševanju jugoslovanske krize in postati za Evropo pozabljen otoček v Srednji Evropi, ne da bi uradno mednarodno priznanje sploh dobila. Ker se je dvignila zavesa tudi nad Demosom in med drugim tudi pokazala, da je ta koalicija za marsikoga prisilni jopič, v katerem vlada v prejšnjih časih znana disciplina in netoleranca do drugače oziroma s svojo glavo mislečih, se razmere v slovenski politiki lahko skrajno zaostrijo. Huda vladna kriza je še najmanj, kar se lahko zgodi. • J. Košnjek Največja Gobarska razstava - V petek je podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj in predsednik programskega sveta PPC Gorenjski sejem Peter Orehar v Kranju odprl tradicionalni Oktobrski, tokrat predvsem prodajni sejem, kjer sodeluje več kot 220 razstavljal-cev. Sejem bo odprt do 17. oktobra, zadnji dan pa bo tudi sklepna promocija za podelitev znaka Slovenska kakovost. Med vsemi razstavljala z različno potrošniško ponudbo so še posebej obiskani gobarji kranjske gobarske družine, ki so tudi tokrat pripravili največjo razstavo gob v Evropi; ne sicer po številu razstavljenih vrst, zagotovo pa po dolžini trajanja, saj gobe na razstavi redno obnavljajo in dopolnjujejo razstavo z novimi vrstami. Sicer pa gobe v teh dneh, kot pravijo, dobro poganjajo. - A. Z. - Foto. G. Šinik avka v imenu bolnikov Nravstveni denar naj ostane dravstvu ',r?nj\ 14. oktobra - Stavka zaposlenih v zdravstvu in sociali se na-Juje že peti dan. Stavkajoči in vlada so v svojih zahtevah sicer za it ec popustili, vendar očitno ne dovolj, da bi se stavka končala. ^vkovni odbor je po prvih pogajanjih vztrajal na podpisu kolekti-ij Pogodbe in na izhodiščnem OD in na izhodiščni plači v višini 58 jj °tkov povprečne plače v gospodarstvu, pri razmerju med najniž-^ »ajvišjo plačo pa so s prvotnega 1 proti 5,6 znižali na 1 proti tgj Tudi po današnjih pogajanjih partnerja nista našla skupnega ^e Vlada pa je ponudila raz-^■rJe 1 proti 4,8, pri čemer je >0|Ca bruto plača v višini 8.062 rJev, najvišje ocenjeni j0,avnik specialist pa naj bi ^ " po predlogu ministrstva »r^dravstvo 38.700 tolarjev ia "P> po zahtevah sindikata cestnik ministrice za zdrav-01^' Je obljubil, da bo do 15. ^n0^3 P"PravUen nov izra-Wk k' uskladil plače v druž-PoB dejavnostih s kolektivno o^Sodbo. Parlament naj bi to k avnaval na seji 25. oktobra. Havu ni odbor se Je odl°C1' (lojj-. nadaljevati, dokler ne rai'J° pismenega predloga iz-V p .na. prekinili pa jo bodo le h0 nnieru, če bo obveljala nji- "a varianta. bj|0a konec tedna pogajanj ni *vr' Partnerja pa krivdo za to kov£ata drug na drugega. Stav-3:^1 odbor pa opozarja, da jo |eeve stavkajočih ne zadeva-$ tM.Plač, pač pa terjajo, da se %f položajem v zdravstvu O/Jajo tudi poslanci v padanj u- Poslanci naj izglasujejo tyu n rebalans državnega pro- ^iu ' tako da bo zdravstveni ri r *itu! °sla' zdravstvu. Iz več 01C( stvenih ustanov, ki od 10. ^ ooFa stavkajo, prihajajo tu- l° fin en' Protest' z0Per izJa-| olajšal delo misije v Jugoslavij1 s tem, da bi imeli opazovalci v Sloveniji še naprej svojo bazOt od koder bi lažje spremljali i*1 ocenjevali dogodke v Jugosla-viji. Ker se ta hip o usodi Slo* venije odloča v Evropi, pri naših neposrednih sosedih, je razumljivo, da dajemo sodelovanju z evropskimi državami VW pozornosti. Želimo pa biti pri' šotni tudi v globalnih svetovnih dogajanjih, je dejal predsednik Kučan. • J. Košnje* Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Dva zbora sprejela lastninski zakon z dopolnili Zbor združenega dela zavrača očitke vlade Družbenopolitični zbor je naložil izvršnemu svetu, naj pripravi zakon o plačilu enodnevenega bruto osebnega dohodka za pomoč Hrvaški. Zločini na Hrvaškem pred sodišče Skupščinska telesa, vlada in svet za varstvo človekovih pravic it* svoboščin so zadolženi, da obravnavajo nekatere poslanske pobude. Jože Školč (Liberalnodemokratska stranka) je predlagaj' naj Slovenija prizna ljudem s Hrvaške, ki se nočejo vojskovati i" zato bežijo k nam, status begunca, pripravi pa naj se tudi zakon o političnem azilu. Aleksandra Pretnar (Zeleni Slovenije) pa M predlagala sprožitev postopka za ugotavljanje vojnih zločinov na Hrvaškem pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Ljubljana, 10. oktobra - Skupščinski lastninski maraton še ni končan. Po zboru občin je pretekli teden tudi družbenopolitični zbor sprejel prečiščeno besedilo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z dopolnili. Sprejem ni bil vprašljiv. Demosovi poslanci so se številno udeležili seje, tako da je 40 poslancev glasovalo za zakon in dopolnila, 15 jih je bilo proti, 5 pa vzdržanih, kar pomeni, daje bila tokrat udeležba na seji veliko boljša kot na prejšnjih zasedanjih, ko večkrat ni bilo niti sklepčnosti. Lastninski parlamentarni maraton, začet v začetku avgusta, pa še ni končan. Zbor združenega dela terja povsem nov osnutek zakona, ker nobeden od predlogov, niti vladni, niti Zupančičev oziroma Ribnikar-jev niti Pintarjev ni dobil večine. V bistvu je treba napisati neki kompromisni predlog. Če bo zbor z njim soglašal, pa se utegne znova zaplesti pri usklajevanju z drugima dvema zbo- roma, tako da se bo sprejemanje zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij zanesljivo preneslo v zimski čas. Predsednik vlade Lojze Peterle je pretekli teden obtožil zbor združenega dela za zavlačevanje postopka sprejemanja lastninskega zakona. Predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič je takoj reagiral in obtožbe zavrnil z ugotovitvijo, da je za neuspešno sprejemanje kriva tudi vlada, ker ponuja v sprejem slabe predloge oziro- ma ne sprejema predlogov & dopolnitev. Dejal je tudi, ^ zbor nima namena namerf0 zavlačevati sprejem katereg3' koli zakona, kar so je že dokazal, saj je nekatere zakone spf*' jel prej kot druga dva zbora-Družbenopolitični zbor J. zadolžil izvršni svet, da po trem postopku pripravi pre kultura in subkultura postajata "narodnozabavni"! Glede opredelitve na desno in levo pa tole: Govorniki pred me-noj so izjavljali, da so antikomunisti, zase pa bo uporabil izraz ne-\°inunist, a ob tem dodajam, da tudi nenacist ali nefašist, če ho-cfte. Uvrščam se v sredino. Jaz in moji strankarski kolegi iz Tržiča, nismo vstopili v stranko z usmeritvijo iz Identitete. Če bo ^anka postala taka, kot jo identificira ta dokument, sebe v njej Je vidim. Ostajam član (samo) SDZ, pa tudi, če to komu zveni *°t grožnja.« Ze uvodničar in soavtor dokumenta Janez Janša je sicer pou-h vo^J*"8' 11- oktobra - Slovenska konferenca Zveze rezervista starešm Je or,vesti'a zvezno konferenco, da se njeni J^Hce ^»ki ne bodo več udeleževali sej organov zvezne konfe-ugosl^.—Z-°8e s'ovensKe rezervne starešine navajajo razmere L JStala 'dtv,J[ ,n osamosvojitev Slovenije, slovenska ZRVS pa bo °v n s[rokovna družbena organizacija častnikov in po( °omočju Republike Slovenije. • J. Košnjek idčastni- Liberalna stranka Srečanje z Avstrijci Ljubljana, 15. oktobra - Na obisk k Liberalni stranki Slovenije prihaja štiričlanska delegacija avstrijskega parlamenta. Delegaciji se bosta pogovarjali o aktualnih političnih razmerah in o gospodarskem in političnem sodelovanju. Po razgovorih bo danes v Ljubljani novinarska konferenca. Obletnica zgodovinskega predloga Ob obletnici prvega predloga za plebiscitarno odločanje slovenskega naroda za samostojno državo (4. oktobra) je Socialistična stranka Slovenije, ki je ta predlog slovenskemu parlamentu prva podala, v petek na posebni tiskovni konferenci opozorila na današnje razmere. Takratni predlog je bil sicer ostro zavrnjen, vendar le mesec kasneje spoznan kot edino primeren in potreben, danes pa predstavlja njegova uresničitev temeljni kamen naše zahteve po mednarodnem priznanju. Dokončno pa je minil čas velikih političnih tem, saj se soočamo s vedno bolj kruto realnostjo našega ekonomskega in socialnega položaja in prav te razmere terjajo takojšnji dogovor in celo konsenz med vlado, sindikati in gospodarsko zbornico. Prepotrebna uvedba valute je bila slabo pripravljena, saj vrsta potrebnih dogovorov in rešitev ni bila pravočasna. Ali bo tolar doživel usodo dinarja, pred katero skušamo zbežati, je odvisno od uspešnosti improvizacij, ki sedaj skušajo nadoknaditi zamujeno. Vse pogostejše stavke opozarjajo, kje so ključni problemi našega obstoja, vlada pa se tega veliko premalo zaveda. • S. Ž. Kranjski učitelji strajkajo Kranj, 15. oktobra - Stavkovni odbor sindikata osnovnih šol kranjske občine je po dvakratnih neuspelih pogajanjih s predstavniki občinske vlade za danes razglasil stavko. Učitelji bodo stavkali, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane. Danes ob 10. uri bo protestni shod na Trgu revolucije, hkrati pa se bodo začela ponovna pogajanja o zahtevah sindikata. Kako dolgo bodo šolarji na neprostovoljnih počitnicah -v nekaterih šolah so šolniki tudi med stavko za najmlajše organizirali varstvo - je težko reči. Odvisno od pogajanj. Zagotovo bodo trda, saj je kranjska vlada prepričana, da je s 23 odstotkov bogatejšo septembrsko dotacijo storila dovolj oziroma vse, kar je mogla, da bi zaposlene v osnovnih šolah zadovoljila in zmanjšala razkorak med njihovimi plačami in plačami v gospodarstvu, hkrati pa (postopno) poravnala tudi svoj dolg do materialnega položaja šol. Kot je dejal Marjan Kne, so kranjski šolniki dobili celo več kot ljubljanski, ki so včeraj spet stopili za katedre, izvršni svet pa jim je pripravljen izpolniti tudi druge zahteve, če bo občinski proračun dovolj visoko popravljen. To pa je v rokah republiške, ne kranjske vlade. Zahteve stavkajočih delavcev v kranjskih osnovnih šolah so podobne zahtevam šolnikov v drugih slovenskih občinah in imajo podporo šolskega ministrstva ter 24.000-glavega republiškega sindikata vzgoje in izobraževanja. Šolski minister si je s podporo stavkajočim elegantno umil roke, čeprav tržiški šolniki, denimo, niso prepričani, da ima ob tem povsem čiste in si želijo ministra Janševega kova. Tržičani bodo stavkali v petek. Dokler stavkovni odbor ni imel v rokah statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v občini Kranj in Republiki Sloveniji, so nam občinski možje dokazovali, da imamo učitelji že tako preveč sredstev (indeks 126). Iz republiškega zavoda za statistiko pa smo izvedeli, da je bilo šolstvo v kranjski občini v prvih šestih mesecih financirano po stopnji 110,7. Torej 8,3 indeksne točke premalo. Julija pa so se razmere popolnoma podrle. Osebni dohodki so padli na indeks 93,2. Avgusta pa je bilo še slabše. Tudi drugi dohodki po šolah so bili zelo okrnjeni (razna popravila, učila, itd.). Šolstvo so na ta način porinili na rob socialnega minimuma, kar je privedlo do razmer za stavko. V istem obdobju pa si je občinska uprava kar dvakrat občutno dvignila osebne dohodke. Septembra so šole dobile za 23 odstotkov več sredstev, kar pa ne zadošča za normalno delo šol. Med letom so šolstvu v občini proračunska sredstva skrčili na indeks 96, medtem ko ga je občinska uprava povečala na stopnjo 108. Učitelji bi raje delali kot štrajkali, ob normalnih plačah, se ve, ne pa ob drobižu, s katerim je že čarovnija živeti. Boli jih nizka cena njihovega dela, a bi preboleli tudi to, če bi revščina padla na vse, tudi na državno upravo, denimo, s katero naj bi bili prosvetarji v istem košu. Žal niso, saj si v državni upravi na tiho popravljajo plače, medtem ko se šolniki morajo zanjo boriti s stavko. Da so slednji žrtve sistema financiranja in da premalo plačane materialne stroške poslovanja šol nosijo na svojih plečih (plačah), menijo tudi v svetu kranjskih sindikatov ter dodajajo, da bi morali iz proračuna ločeno nakazovati denar za plače (po splošni kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ker področne pogodbe oziroma zakona še ni) in za materialne stroške zavodov. Če pa je šolstvo preveč razkošno organizirano, predrago za osamosvojitveno republiško blagajno, niso krivi učitelji. Naloga vlade je, da ga racionalizira! • H. JelovČan Inovator 1990 V Železnikih bodo v četrtek, 17. oktobra, ob 11.30 podelili priznanja Inovator leta 1990. Prireditev, na katero vabi škofjeloški izvršni svet, bo v tovarni Tehtnica, njen moto pa je več kot zgovoren: Suverenost človeka je v znanju. strankarske novice Kulturno in družabno srečanje tržiških slovesnkih krščanskih demokratov Ob sončnem zahodu je v preddverju vile Sv. Jurij nad Trži-ško Bistrico, 5. oktobra, zapel in prepeval mešani pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča pod vodstvom Vita Primožiča, s čimer se je začel kulturni, pa tudi družabni večer mladih kulturnikov iz Tržiča in okolice, ki gaje pripravil občinski odbor SKD. O pomenu večera je spregovorila predsednica OO SKD TR-žič Jana Primožič, ki je, skupaj z Milanom Valjevcem, tudi pozdravila nastopajoče in goste večera. Poleg omenjenega zbora so nastopili še flavtistka Andreja Praprotnik in kovorska vokalna kvinteta (dekliški in Puerim cantorum). Med gosti - na programu je bil tudi sestanek regionalnega odbora in pogovor z gorenjskimi republiškimi poslanci - je Ivo Bizjak spregovoril zlasti o delu republiške skupščine, kustus tržiškega muzeja Janez Šter pa o zgodovini Sv. Jurija, Sv. Neže, starega gradu in vile, ki je bila desetletja bolj znana kot protokolarni objekt, sporoča Janez Po-štrak. Evropa še vedno ni sprevidela V četrtek je Stranka demokratiče prenove Slovenije v Cankarjevem domu organizirala javno tribuno pod geslom Solidarnost s Hrvaško, na kateri so sodelovali podpredsednik hrvaške vlade dr. Zdravko Tomac, dr. Slaven Letica, član Predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, slovenski krščanski demokrat Viktor Blažič in predsednik SDP dr. Ciril Ribičič. Beseda je tekla o razmerah na Hrvaškem, težkem mednarodnem položaju ter pomoči in solidarnosti Slovenije. Dr. Tomac je razložil nezavidljiv položaj Hrvaške, ki je prisiljena v "politiko obupa", saj jih ob vsaki ofenzivi v tej osvobodilni vojni "zahodni demokrati" prisilijo v premirje, ki ga napadalci izkoristijo še za hujši napad. Hrvaška je v vojni s Srbijo, Črno Goro in "JNA" kot njunim instrumentom, vsa zagotovila o pravicah srbske manjšine pa ne zaleže-jo, saj Srbi v Hrvaškem sploh ne želijo biti manjšina. Ciril Zlobec je razmišljal o razdvojenosti Slovenije glede pomoči Hrvaške, dr. Ciril Ribičič pa je menil, da smo Slovenci do teh žalostnih dogodkov in razmer preveč brezbrižni in ravnodušni. Zahodna Evropa bo vsekakor nosila veliko odgovornost za slepoto, ko ne sprevidi dejanskih razmer, in vprašanje je, kako globoka tragedija jo bo prepričala, da je to tudi njena vojna. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Praznik v KS Primskovo - Sredi minulega tedna so se s šahovskim in balinarskim turnirjem v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občine začele prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Gasilci so praznovanje združili z dejavnostmi v okviru meseca požarne varnosti. Tako so v nedeljo v gasilskem domu organizirali pregled gasilskih aparatov (na sliki). Tokrat je bilo lastnikov aparatov precej več kot lani. Gasilci pa bodo jutri zvečer pripravili še nočno sektorsko verižno gasilsko vajo, v petek pa bodo mladi gasilci obiskali osnovne šole. V okviru športnih prireditev oziroma tekmovanj je bilo včeraj (ponedeljek) na strelišču v Struževem tudi streljanje s pištolo za pokal krajevne skupnosti. V četrtek bodo v zadružnem domu odprli razstavo likovnih del krajanke Alenke Kham-Pičman, ki bo odprta do nedelje zvečer. Poleg otvoritve trgovine in novih poslovnih prostorov Dolnov v Šucevi ulici v petek ob 12. uri, pa bo zvečer potem v zadružnem domu tudi osrednja proslava ob prazniku, na kateri bodo, podelili priznanja, na koncertu pa bodo nastopili Ivo Radin, Alfi Nipič s svojimi fanti in Miha Dovžan. Proslava s koncertom (brez vstopnine) se bo začela ob 19. uri. - A. Ž. Skrita kamera Sklicatelj zbora krajanov - vodstvo krajevne skupnosti Brezje prav gotovo ni imel namena, da bi se zbor pod delovnim naslovom Ni nam vseeno, kakšen bo razvoj krajevne skupnosti končal tako, kot se je v soboto zvečer. Pa vendar sta tako razprava kot nenavaden konec vseeno izzvenela v okviru predlaganega srečanja. Vendar pa se je vse skupaj prevesilo bolj v dialog "ene" in "druge" strani, v na trenutke očitajoči ping-pong, koliko NIČ je bilo narejenega v zadnjih štiridesetih letih in zakaj tako malo VELIKO v zadnjem poldrugem letu. Res škoda, da je zaradi nesmiselne in brezpotrebne omenjane tovrstne obarvanosti celoten zbor (in menda je bilo precej govora v kraju že nekaj dni pred njim) oziroma polno dvorano prevevalo nekakšno živčno, napeto in ob vsaki napačni izgovorjeni besedi razgreto in temu podobno odzivno ozračje. Škoda zato, ker je imel nenazadnje sklicatelj - vodstvo KS, namen (tako je vsaj poudaril), da bi se skupaj pogovorili o programu, za katerega ni denarja, da bi se morda uspeli sporazumeti, da bi vsi, ki lahko, prispevajo in se dogovorijo, da denar dogovorno in sporazumno namenijo za program in razvoj. Tako bi morda lahko zbrali tistih 40 odstotkov, da bi razliko moral potem primakniti občinski proračun. Problemov komunalnih in drugih v krajevni skupnosti ne manjka. Pa so se namesto razmišljanj, kako se jih lotiti, več pogovarjali, od kdaj in koliko časa že so (kot na primer smetišče, dom, dvorana in prostori, sanitarije...). Pobude člana izvršnega sveta občine o programu in možnostih (skupaj 30 arhitektov v občini) za prostorsko opredelitev, o čemer bo razpravljala občinska skupščina prihodnji mesec, kot da dvorana sploh ni slišala. Čeprav bo najbrž prav to že jutri glavni imenovalec vsega dogajanja tudi v krajevni skupnosti Brezje. Škoda. Nazadnje je bila v takšnem naelektrenem razpoloženju nenadoma najbolj pomembna skrita (video) kamera, ki je predsedstvu zbora krajanov v trenutku "vzela vajeti iz rok", krajane, ki so zapustili zbor, pa razgrela v sumničenje, kdo in zakaj jo je postavil za oder. Pa je bil snemalec (menda) le nič hudega sluteči in brez zlega namena navadni videoamater, ki je zase želel posneti zbor čimbolj verodostojno, misleč, da bi kamera pred očmi vseh "delovala", da ljudje ne bi povedali vsega, kar so želeli. Morda res. Nenazadnje so krajani, čeprav se niso pravzaprav nič dogovorili, povedali veliko. Škoda le, da ne predvsem o tistem, o čemer se bodo slej ko prej morali sestati in se dogovoriti; seveda predvsem v drugačnem - zaupljivejšem in vsestransko strpnem ozračju. Sicer bodo čez čas lahko za vse zamujeno (banalno) krivili "skrito kamero". # A. Žalar Pogovor s pisateljico Radovljica - V okviru literarnih prireditev v knjigarni DZS so minuli teden predstavili pravkar izdano knjigo pisateljice Polone Škrinjar Divji volčin. Nekaj odlomkov iz tega sodobnega krneč kega romana je prebrala Alenka Bole - Vrabec. Na predstavitvi je sodeloval tudi urednik založbe Kmečki glas, kjer je knjiga iz šla, Andrej Blatnik. # Ivanka Korošec Živila Kranj za svoje kupce - Z avtobusom Zvestobe so Živila Kranj prejšnjo soboto popeljala na izlet svoje kupce, ki so bili izžrebani v prodajnih akcijah poleti v trgovinah Market Center na Bledu, NC Storžič na Kokrici, NC Drulovka na Drulovki in SP Vodovodni stolp v Kranju. Izletniki so si ogledali Lipico, Kraso-vo pršutarno v Sepuljah, kjer vsako leto dozori 180 do 200 tisoč kosov vse bolj dragocenega pršuta. Gostitelj izleta je bila KZ VI-nakras iz Sežane, kjer so pokazali trgatev in predelavo grozdja v znani kraški teran. Ob igrah in zabavi v vinski kleti ter predstavitvi podjetja so se delavci Živil tudi zahvalili kupcem za zvestobo, (až) Stanovanjska gradnja in zadružništvo Zadruga ni skrivališče šušmarjev V Stanovanjskih zadrugah so presenečeni in užaljeni hkrati, kadar se govori, da so le-te zgolj oblika za oprostitev davka. "To govorijo le laiki, ki o stanovanjskih zadrugah ne vedo skoraj nič," pravi Franc Teran, upravnik Stanovanjske zadruge Kranj. Kranj, 14. oktobra - Na področju nove oziroma bodoče zakonodaje se pripravlja tudi zakon o zadrugah, ki pa v zasnovi ne prinaša posebnih novosti. Poznavalci celo ocenjujejo, da je morda še vedno preveč samoupravljalski in premalo "poudarja" strokovnost in poklicno odgovornost za urejanje tako imenovane zadružne vzajemnosti, ki je pravzaprav na področju stanovanjske gradnje, predvsem organizirane na zazidalnem območju, največkrat osnovni pogoj, da takšna gradnja lahko nemoteno poteka. Je pa trenutno v stanovanjskem zadružništvu vseeno kar nekaj odprtih vprašanj oziroma bolje rečeno nejasnosti in ugibanj. V Zvezi stanovanjskih zadrug Slovenije je trenutno registriranih okrog 40 stanovanjskih zadrug. Stanovanjska zadruga Kranj je tako po številu članov, graditeljev in zemljišč prav gotovo največja. Že do zdaj je bila prav kranjska zadruga večkrat pobudnik različnim novostim in utemeljnim pravilom. Kako ta trenutek ocenjuje vlogo in pomen stanovanjskih zadrug in zadružništvo?" smo vprašali upravnika Stanovanjske zadruge Kranj Franca Terana. "Zadruge so bile in prepričan sem, da bodo tudi v prihodnje, tako za državo kot za njene državljane najcenejša oblika za pridobitev stanovanja. Nova zakonodaja naj bi sicer na tem področju naredila več reda. Vendar s tem ne mislim toliko na dosedanjo organiziranost zadrug in sicer tistih, ki bi jim že danes lahko priznali, da delujejo in izpolnjujejo pravzaprav vsa dosedaj izvedljiva določila o tako imenovanih proizvajalnih zadrugah. Ob ustanovitvi Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije je bilo vanjo včlanjenih 23 zadrug, danes jih je okrog 40. Še vedno pa delujejo različne, samozvane stanovanjske zadruge pri raznih trgovskih organizacijah, ki ne delajo zgolj zmedo, marveč zaradi njih slišimo tudi očitke, da podpiramo šušmar-stvo. Na tem področju bomo morali urediti vrste." Precejšnja negotovost je ta trenutek med zadružniki oziroma graditelji ob sprejemanju tako imenovane lastniške zakonodaje. Kaj čaka zadružnike, člane zadruge po sprejetju teh zakonov? "Kar zadeva našo zadrugo, sodelujemo pa na Gorenjskem tudi zelo dobro s Stanovanjsko zadrugo Sora pa tudi z zadrugo Radovljica, tanko rečem, da ni bojazni za kakršnakoli "presenečenja". Vsa zemljišča, na katerih so zadružniki gradili pretekla leta, so zemljiško prenesena na Stanovanjsko zadrugo Kranj. Zato ni bojazni, da bi prišlo do kakšnega lastninjenja ali zapletov zaradi denacionalizacije. Delamo na tem, da se ob izdaji uporabnega dovoljenje tudi zemljišče prenese v lastništvo zadružnika, za objekt na zemljišču pa je to veljalo že zdaj. Zadružnik torej ne bo plačeval nobenih novih davščin, razen storitev in takse na zemljiški knjigi ob prepisu." Omenili ste očitke, da zadruge podpirajo šušmarjenje in da so pravzaprav oblika, kako se izogniti plačilu prometnega davka? "To večkrat slišimo, celo iz vlade in slovenske skupščine prihajo k nam v predsedstvo Zveze takšni očitki. Govorim za našo zadrugo in lahko odločno rečem, da to ni res. Mi veliko hodimo po objektih, opazujemo, kdo in kako gradi. Vidimo, da so to registrirani izvajalci, firme. Če pa potem ni faktur, to nenazadnje ni naša stvar. Mi nismo organ, ki naj bi preganjal obrtnike oziroma šušmarjenje. To je stvar upravnih organov. Skratka, če se to dogaja, so za to druga merila in poti. Zadruga ni "policaj". Njena načela so vzajemnost, skupna nabava materialov in nenazadnje, kot sem že omenil, proizvodnja. Kar pa zadeva oprostitev davka, delamo v naši zadrugi kvalitetno in spoštujemo pravilnik o prometnem davku na proizvode in storitve. Vsaka naročilnica našega člana, ko gre za priglasitev del in vzdrževanje objekta ima klavzulo, da pri nabavi materiala ne velja oprostitev davka. Smo pa z Merkurjem sklenili pogodbo, da naši člani lahko nabavljajo material brez marže (kar je ceneje) in z zamikom valute 15 dni. S tem v zvezi pa imamo tudi izjave za plačilo po valuti. Sicer pa delujemo tudi na podlagi načela, da smo proizvajalna zadruga in zato že sami nabavljamo večje količine posameznih materialov za zadružnike; v tem tem primeru za tako imenovanega neznanega kupca. Pri tem pa dosegamo od 12-do 20-odsdotne popuste. Skratka, prav je da vsi vemo, da je Zadruga servis za vse graditelje, pri čemer pa veljajo stroga pravila medsebojnega zaupanja." Omenili ste tako imenovane proizvajalne zadruge. Kaj pravzaprav velja razumeti s tem? Novi zakon v tezah govori, da zadruge ne bodo oproščene prometnega davka za nabavo materialov, razen v primeru, če gre za proizvajalne zadruge. Mi ocenjujemo, da so Stanovanjske zadruge, razen tistih v sklopu trgovskih podjetij, že zdaj takšne. Ukvarjajo se že zdaj z nakupom zemlje, z urejanjem komunalne opreme, že zdaj se gradijo na ta način objekti do na primer pete gradbene faze, tudi za neznanega kupca. Naša zadruga ima na tem področju precej dobrih izkušenj v tržiški občini (Senično), slabše pa v kranjski, ker se srečujemo v nekaterih delih s Skladom stavbnih zemljišč. Mislim pa, da se bomo naprej morali ''spopasti" s tako imenovanim gradbenim lobijem. Zakaj? Do zdaj so bila stanovanjska naselja, na katerih so gradili zadružniki pogosto preveč "bogata", za zadružnika prej breme, kot olajšava. Kaj porna; ga zadružniku, ki mora prit' čimprej do stanovanja, objekt s 300 kvadratnimi metri, če ve, da bo ostal na primer pri tričlanski družini. Projektanti s° do zdaj delali uniformirano BJ drago, kar je seveda razmulj1' vo, če je v ozadju njihov zaslužek. Z ukinitvijo Skladov stavbnih zemljišč pa bodo prav zadruge prve pri urejanju zemljišč. S tem bo konec predrag6 opreme, predvsem pa zapletov, zakaj nekaj je ali pa ni urejen0 (opremljeno) tako, kot je bjl° dogovorjeno ali bi moralo biti-Kot rečeno, so naše izkušnje ie do zdaj zelo ugodne na tem p0' dročju v tržiški občini, v kranjski pa lahko rečem, da je tako vzorno, vzajemno urejeno naselje zadružnikov v Hotemažah in v Cerkljah. In kje oziroma kako naj bi torej po novem gradili? Vso politiko zadruge je treba usmeriti v pridobivanje zemljišč slabše kategorije. Tu pa bo treba spremeniti tudi zakonodajo. V mislih imamo tako imenovane dvofazne postopke, ko nazadnje največkrat ne veš, aH je sploh kakšen postopek zakonit, če na prvi stopnji "pade • V nadaljevanju naj bi potem zadružništvo postalo tudi no*'" lec in naročnik projekta, za kakršnega bodo zainteresirani z3' družniki oziroma kupci. In nenazadnje je zakon o stanovanjskem gospodarstvu opredeli'-da so zadruge tudi eden °" upravljalcev stanovanjskega fonda. Ko gre na primer za etažne lastnike v zgrajenem bloku: v katerem je treba poprav'1' streho, ki je enkratni strošekJe najbrž močna zadruga možu3 oblika, da se to delo organiz^ cijsko in stroškovno hitro z£ ključi. Zakon nakazuje nost, da na tem področju 1$ druge lahko nadomestijo ne' kdanje samoupravne stan0' vanjske skupnosti." • A. Ža" Namesto zneska - točke Koruza in jabolka Tržič, oktobra - Takoj po objavi v Uradnem listu RS bo v tržiški občini stopil v veljavo nov odlok o komunalnih taksah, ki ga je pred dnevi sprejela občinska skupščina: takse ne bodo več v fiksno določenih zneskih, temveč bodo izražene v točkah, katerih vrednost se bo spreminjala z gibanjem drobnoprodajnih cen. - Višje takse za igralne avtomate in uvedene nove takse za reklame, prodajne razstave. Da hitro rastoča inflacija prinese pri fiksno določenih taksah vse premalo v občinski proračun, so spoznali tudi v Tržiču. Zato so se pri komunalnih taksah odločili podobno, kot določa zakon in odlok o turistični taksi: višina komunalne takse je določena v točkah, trenutna vrednost točke pa je 7 tolarjev. Vrednost se bo višala (ali nižala), kakor se bodo pač v Sloveniji gibale drobnoprodajne cene. Ob sprejemanju novega odloka o komunalnih taksah v občini Tržič so povišali tudi takse za igralne avtomate, da bi z relativno visokimi taksami zajezili množično nameščanje teh avtomatov v gostinskih in drugih lokalih. Najpogostejši igralci so mladi ljudje, ki nimajo lastnih denarnih sredstev, dejstvo pa je, da gre pri igralnih avtomatih zgolj za pridobitno dejavnost, ki prinaša s seboj še vrsto negativnih pojavov med mladino. Novi odlok o komunalnih taksah bo takso naložil tudi za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori, za reklamne napise na panojih, tablah na javnih mestih, za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe, za začasno uporabo prostora za parkiranje, šotorjenje, cirkuse, točilnice, stojnice in podobno ter za uporabo trgov in drugih javnih prostorov za razstave in zabavne prireditve za gospodarske namene. • D. Dolenc Ne BIeiweisova cesta Kranj - Septembra je bil v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju zbor krajanov, na katerem so obravnavali pobude in zbirali predloge za novo poimenovanje Ceste JLA v Kranju. Predlog, da bi se cesta preimenovala v Bleivveisovo cesto, ni dobil podpore. Krajani so predlagali več imen in sicer Gorenjska cesta, Triglavska cesta, Zoisova cesta, Cesta La Ciotat in Prevaljska cesta. • (až) Grad pri Cerkljah - Po nedavnem "Prazniku krompirja" pri Cirilu Zupinu v Gradu pri Cerkljah smo te dni izvedeli pri Cirilu za novo pobudo. "Imam veliko bučo z napisom Svobodna Slovenija in udeležil se bom tekmovanja za najdebelejšo in najdaljšo bučo v Ljubljani, ki ga organizira revija Moj mali svet." (Tekmovanje je bilo to nedeljo in ko smo Cirila dopoldne iskali doma, smo izvedeli, da je na tekmovanju v Ljubljani). "Ze nekaj časa se oglašajo obiskovalci in stavijo, koliko buča tehta. Odločil sem se, da jo bomo stehtali v nedeljo, 20. oktobra, ob 15. uri in tisti, ki bo najbolje ocenil težo, bo dobil nagrado," je povedal Ciril. Pridelovalci jesenskih pridelkov iz bližnje in daljne okolice pa so k Cirilu začeli prinašati tudi zanimive primerke koruze in jabolk. Obojega se je že kar precej nabralo. Zato se je Ciril odločil, da 27. oktobra popoldne pripravi v Gostilni Na vasi v Gradu pri Cerkljah še eno tekmovanje. Zmagal bo tisti, katerega koruzni storž bo imel največ zrn in tisti, ki bo prinesel najdebelejše jabolko. Oba zmagovalca bosta prav tako dobila lepo nagrado. Turistični delavci v Cerkljah o Cirilovi pobudi pravi- jo: "Prav je, da se čimvečk^1 nekaj dogaja...!" Mi pa smo se tokrat od'^ čili (tudi zato, da spodbudim morda še koga za sodeloval pri Cirilu 27. oktobra v Gra° pri Cerkljah), da vam "pokav mo" debelo hruško. Ne bo . pojavila na tekmovanju prj ^ rilu Zupinu. Našli pa smo j° ' slikali Miru Gajgarju iz Ze1 ■ nikov. Zrasla je na pet let s f rem drevesu, tehtala pa je " i, 960 gramov. Če ne bi bila rfl ^ ce objedena (na sliki se ne di), bi imela kar nekaj čez ki., gram. Na istem drevesu Pa g Miro Gajgar pridelal še ok^ deset polkilogramskih hrlJ • (až - ik) GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL-ŽLEBIR Slepi stremijo za širšim obzorjem Da bi ne bili drugorazredni državljani, pač pa enakovredni zdravim, naj bi slepi imeli enake možnosti v informiranju, izobraževanju, kulturnem bogatenju. ^drav, polno čuteči človek ima številne možnosti zajemanja infor- macij, slepi pa je pri tem žal omejen. Časopisi in knjige v Braillovi Pisavi, kjer s pomočjo tipa »prebere« tisto, kar zdravi z očmi, pa Zv°čna knjižnica in časopisje, kjer mu ta medija približa napovedovalcev glas, ne moreta več dohajati današnje informacijske naglice, "'epi bi si vendarle radi razširili obzorje, so nam povedali sogovor-Jjtf: HUBERT VERDNIK, predsednik Zveze društev slepih in sla-°°vidnih Slovenije, ANTON ŽAKELJ, predsednik gorenjskega društva slepih, in tamkajšnji tajnik CIRIL DRINOVEC. časopisi v brajici in zvoku Širjenju obzorja namenjajo v °rganizaciji slepih veliko pozornosti. Izdajajo dva mesečnika v Braillovi pisavi. Moj prijatelj in Obzornik za ženo in družino ter °bčasne priloge k enemu in dru-8emu. Za slabovidne izdajajo tu-d| mesečnik v povečanem tisku. !;a kasetah pa imajo zvočni izdaja mesečnika Obzorje in 14-dnev-n'ka Odmev. V medija, dostopna s'epim. »prevajajo« tudi članke jfcjnejše vrednosti iz dnevnega nlsopisja. Med oblike obveščanja §re šteti še informacije, posnete Za telefonske odzivnike, ki slepe Obveščajo zlasti o prihodnjih dodajanjih. Z založniško, izdajatelj-sko in informativno dejavnostjo Se na zvezi slepih ukvarjajo štirje °d šestih zaposlenih, pa še zunanji bralci, ki prebirajo knjige in časopise na magnetofonski trak, ^ndar informacijski žeji okoli :"00 slepim v Sloveniji ne more-J0 docela ugoditi. Lani so knjižnico slepih obogatili z 21 v Braillovi pisavi prepisanih knjižnih del (v 204 zvezkih), 90 knjižnih del, prebranih v zvočno tehniko, kar pomeni okoli 1100 kaset, ter 65 učbenikov in strokovnih del za srednje in visoke šole, prav tako prebranih na kasete. Ana Karenina v 32 knjigah Bolj zadovoljni so z razvojem knjižnice, kjer je zbranih kakih 600 naslovov. Ker so knjige v Braillovi pisavi številne in zajetne (Tolstojeva Ana Karenina denimo obsega 32 zvezkov po 90 listov), zavzema knjižnica veliko prostora. Nedavno adaptacijo stavbe, ki jo ima Zveza slepih v Ljubljani, so namenili prav povečanju knjižničnega prostora. Poleg tega pa je knjižnica v Braillovi pisavi tudi draga, saj papir ni Braillova pisava je posebna pisava za slepe, kjer kombinacija šestih pik sestavlja abecedo. Slepijo izpisujejo z nekakšnim šilom, ki ga vbadajo skozi šablone posebnih tablic. Obstajajo pa tudi Posebni pisalni stroji za slepe, ki odtipkujejo v Braillovi pisavi, berejo pa slepi tako pisavo z blazinicami prstov. Pisava je dobila ifne po svojem izumitelju Francozu Louisu Braillu, ki je, tudi som slep, v začetku prejšnjega stoletja postal prvi učitelj za sle-Pe. ^ Železnikih terjajo vrnitev dežurnega zdravnika Hišni zdravniki odrešitev? |.*°fja Loka, 10. oktobra - Pred dvema letoma so v Selški in Po-J*nski dolini ukinili stalno pripravljenost zdravnikov ter organizi-j9''centralno dežurno službo v Zdravstvenem domu v Škof ji Loki. Jjzurstvo traja 24 ur na dan, dežurna sta dva zdravnika, eden v dravstvenem domu in drugi na terenu. Medtem ko iz Poljanske ^•ine, kjer so dotlej zdravniki dežurali v zdravstvenih postajah v i7,|*h in Gorenji vasi, na spremenjeno organizacijo ni pripomb, pa A^je iz Selške doline terjajo vrnitev dežurnega zdravnika v Želez- 'ke. Ijj V krajevni skupnosti Zelezni-p Pravijo, da je bila zdravstvena °staja zgrajena zato, da bi bil n Ravnik ljudem bližji, vsak tre-j ,ek pri roki. Tako je do pred n prazna. Skofjo Lo- tti^a v pripravljenosti (cena deji,- ^očakov na mesec), da paema letoma tudi bilo. Odtlej (j0Je Postaja od petka popoldne h Ponedeljka zjutra' ko v m°rajo voziti v k a'i klicati dežurnega zdravni p • v obeh primerih je pot dolga p0^°č zaradi tega lahko celo pre- 1^9 vrnitvi dežurstva v Železni-neJe bil sredi junija letos sestavu. Pri predsedniku občinske Qs e Vincenciju Demšarju. V so ?Vr!ern zdravstvu Gorenjske Predi rtalogo, da pripravijo slVa rnoznih variant dežur-L zdravstveni postaji v Ze-(j 'kih. Ponujajo štiri variante: stai°Slane' kot Je' da v 2e'eznikih ;e no dežura sestra, zdravnik pa Je dom£ cz 107 lS$Urala seslra in zdravnik (cena jtj llsočakov) ali da zdravniki, tna ^"Jejo v Železnikih oziro-*1išW .'c'' opravljajo samopla-anta e bišne obiske. Slednja vari-dek \ . Pravi dr. Dušan Bav-?a ' ,e ni zrela, saj v ministrstvu k°nc ravstvo pripravljajo enoten p]a» ePl odpiranja, vodenja in b(jja Vanja samoplačniških am-'e8itirn ^' k°d° tud' zakonodajno Prve?n.krat toreJ pridejo v poštev na jj n, Variante, o njih so precej 'oške ° govorili na seji škofje-Sk|e_ v'ade konec septembra. n°vn razPrave je bil, naj "v Oslepi"1 zdravstvu Gorenjske za Zdrav J5e obdobje poskusijo v 8ani2iStv^ni Postaji Železniki or-kov 2ratl Pripravljenost zdravnicah" Posredovanje v urgen- Se je sicer pripravljena po- §kof;;Ja zdravstvenega doma v vi da - • dr- MaJda Se'an Pra" 6"jati i stio pal stl"okovnih krogih), ja-Je< da v primeru vrnitve dežurstva v Železnikih stroške nosi občinski proračun (ali krajevna skupnost Železniki) in da bi v tem primeru morali vrniti dežurstva tudi v Žiri in Gorenjo vas. 0»Dežurna služba je namenjena nenadno obolelim, bolnikom, ki se jim bolezen nenadno poslabša, in ranjenim, ne pa ljudem, ki so bili po nedeljski maši vajeni prihajati v zdravstveno postajo po napotnice in recepte. Za pomoč v nujnih primerih je centralna dežurna služba v Škofji Loki tehnično in strokovno usposobljena (terensko vozilo z opremo za nujno pomoč), tak model organizacije, ki velja za celo Gorenjsko, podpira tudi republiško ministrstvo za zdravstvo. Zdravniki sami, ki dežurajo, pravijo, da je delo zdaj bolj strokovno in da so bistveno manj obremenjeni; včasih so poleg rednega dela dežurali tudi po 100, 120 ur na mesec. To je bilo nečloveško. V krajevni skupnosti Železniki očitajo, da so krajani zato, ker v Železnikih ni dežurnega zdravnika, celo umirali. Ko sem zahtevala konkretne podatke, jih nisem dobila, na strokovnem kolegiju v Kranju sem terjala, da se "napake" strokovno preverijo.«E Kdo ima prav? Zdravniki, ki vztrajajo pri pravici, da se organizirajo po svojih možnostih in stroki ali ljudje, ki hočejo imeti pri roki zdravnika ob vsakem času, tako kot so bili vajeni desetletja nazaj? Dr. Selanova pravi, da zdravnika še vedno lahko pokličejo domov in pride. Očitno je rešitev res v konkurenci zasebne zdravniške prakse, kjer pa bo hišni obisk zdravnika, čeprav bo šel merit le vročino, seveda treba krepkeje plačati, kot ga zdaj plačuje država. Cena samoplačni-škega hišnega obiska avgusta je bila 620 tolarjev prek dneva, ponoči pa 1240 tolarjev. Najbrž bi jih marsikdo rad dal... • H. Je-lovčan poceni, kilogram menda stane 4 nemške marke. Del knjižnice za slepe zajema tudi fonoteka, posneta sprva na magnetofonske trakove, ki jih zdaj nadomešča kasetna tehnika. Iz knjižnice v Ljubljani izposojajo knjige svojim članom v velikih zavojih po pošti, kar spet predstavlja oviro. Knjižnica je po prepričanju sogovornikov še vedno prerevna. Pobuda, da je treba to dejavnost obravnavati na enak način kot knjigo za zdravega človeka, pri pristojnih žal ni naletela na razumevanje. Slepi bi radi, da država vpelje ustrezen način financiranja, ki bi jim približal knjigo in informacijo ter njihove možnosti bolj približal možnostim zdravih. Tudi v zakonu naj bi bila po njihovem določba o informiranju slepih na njim dostopen način. Njihova organizacija jim skuša omogočiti izobraževanje na vseh področjih. Tako letos razmišljajo o učenju tujih jezikov po metodi 2000 S, ki jim je kot zvočna slepim še najdostop-nejša, medtem ko bi pripadajoče učbenike prevedli v Braillovo pisavo. Tudi razvoj sodobne tehnike jim odpira jasnejšo prihodnost. Tako so se denimo lani v okviru ministrstva za raziskovalno dejavnost dogovarjali o zasnovi projekta o razvijanju sintetičnega slovenskega jezika. Tehnologija dela velike korake, s tehničnega stališča lajšanje manjkajočega čuta slepim ni nikakršna utopija. Žal pa je s finančnega, saj je prvič omenjena tehnika namenjena majhnemu številu uporabnikov, drugič pa tudi financiranje njihove dejavnosti predstavlja precejšni problem. Slepi v nacionalni program Bivša SIS za kulturo in mini-strtvo za kulturo sta do 30 odsto- tkov sotinancirala tovrstno dejavnost slepih. Tudi letos je še tako, preostali denar pa prihaja iz sredstev Loterije Slovenije. Slepi se ogrevajo za to, da bi financiranje njihove dejavnosti postalo del nacionalnega programa. Da bi namreč bili enakovredni zdravim in se čim uspešneje vključevali v življenje in delo, morajo imeti slepi vrsto pripomočkov. Priprave za pisanje -Braillov pisalni stroj ali tablica -že sodijo mednje, za »branje« zvočnih knjig magnetofon ali kasetofon, če omenimo le najnujnejše. Slepi in slabovidni ne uživajo brezplačne pravice do tehničnih pripomočkov, pripadajo jim le palica, pes vodnik, posebna očala in očesne leče, vse drugo morajo kupiti sami. Ker jih je večina žal na nižjem klinu družbene (dohodkovne) lestvice, si to težko privoščijo. Zato tolikšna prizadevanja za sistemsko financiranje, kakršno poznajo v nekaterih južnih jugoslovanskih republikah in evropskih deželah. Če namreč slepi nimajo niti osnovnih tehničnih pripomočkov, so vsa vlaganja v računalniško tehnologijo zanje zaman. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Prvi zavod za slepe je bil osnovan že leta 1784. Tudi v Avstroogr-ski monarhiji so kmalu sledili temu poslanstvu z zavodi v Trstu, na Dunaju, v Linzu. Na slovenskih tleh pa je prvi zavod za slepe nastal 1919, zasluge zanj ima slovenska učiteljica Franka Vrhunec. Tedaj pomnimo tudi začetke prve knjižnice za slepe. Dobro-tnica Minka Skabernetova je poskrbela za prepisovanje knjig v Braillovi pisavi. S seje jeseniškega izvršnega sveta H kosilu le tretjina učencev Jesenice, 14. oktobra - Za prehrano šoloobveznih otrok je premalo denarja, zato se jeseniški izvršni svet zavzema za kompenzacije socialnih pomoči za prehrano učencev. Reorganizacija Vzgojnozio-braževalnega zavoda je nujna. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim obravnavali tudi program dela Vzgojnoizobraževalnega zavoda Jesenice in delavske univerze Jesenice. Učni uspehi na jeseniških osnovnih šolah so bili glede na razmere, v katerih delajo pedagogi -številni razredi, izmensko delo in sorazmerno iztrošena oprema -dobri. Med novostmi pri organizaciji fakultativnega pouka je tudi fakultativni pouk tujih jezikov na razredni stopnji. Na vseh šolah imajo organiziran pouk računalništva in informatike za učence sedmih in osmih razredov, pouk srbohrvatskega jezika za učence šestih razredov na mestnih šolah in kmetijski pouk za učence petih in šestih razredov na šoli v Žirovnici. Na vseh osnovnih šolah so poskrbeli tudi za ustrezno prehrano. Šolsko malico so prejemali vsi učenci, na kosilo pa je bila naročena le dobra tretjina vseh učencev. Vzroke za to je treba iskati predvsem v težjem materialnem položaju družin. Na osnovni šoli s prilagojenim programom so se s preselitvijo v nove prostore v začetku tega leta bistveno izboljšali pogoji za kvalitetnejše vzgojnoizobraževalno delo. Jeseniški izvršni svet je sprejel predlagani program dela z nekaj usmeritvami in pripombami. Sekretariat za obrambo mora skupaj s predstavniki osnovnih šol analizirati stanje glede zaklonišč, sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo pa mora proučiti možnost kompenzacije socialnih pomoči za prehrano šoloobveznih otrok v šolskih kuhinjah. V pripravah za oblikovanje proračuna občine Jesenice za prihodnje leto naj se upošteva razreševanje prostorske problematike osnovnih šol. Čimprej pa je treba tudi pripraviti predlog reorganizacije Vzgojnoizobraževalnega zavoda in ga posredovati v obravnavo izvršnemu svetu. • D. Sedej DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Invalidnost in prenehanje delovnega razmerja Vprašanje: Zaradi posledic bolezni nisem več zmožen opravljati svojega dela v podjetju. Moj zdravnik je zato začel postopek za priznanje invalidnosti. Ali mi bo zaradi invalidnosti prenehalo delovno razmerje, če podjetje zame ne bo uspelo najti ustreznega delovnega mesta. Odgovor: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS 27/83) zavarovance, pri katerih nastane invalidnost, glede na preostalo delovno zmožnost razvršča v tri kategorije invalidnosti: - v I. kategorijo spadajo zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti, - v II. kategorijo spadajo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa (4 ure) opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom, - v III. kategorijo spadajo zavarovanci, ki lahko po poprejšnji prekvalifikaciji oz. dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije oz. dokvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo. Zaradi invalidnosti vam lahko preneha delovno razmerje samo, če bo ugotovljeno, da ste invalid I. kategorije - torej, da ste popolnoma nezmožni za delo. V primeru, da vam bo ugotovljena invalidnost II. ali III. kategorije, pa vam je podjetje, v katerem ste zaposleni, dolžno zagotoviti drugo ustrezno delo. Pri tem lahko zaprosi za pomoč pristojni zavod za zaposlovanje. Dokler vam podjetje ustreznega delovnega mesta ne bo zagotovilo, boste na čakanju s pravico do nadomestila osebnega dohodka, določenega s splošnim aktom oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov Majda Maček Jančič, dipl. iur. Brezposelnost Denar - začetek in konec Tržič, 8. oktobra - "Zavedamo se, da se more problem brezposelnosti reševati samo z odpiranjem novih delovnih mest in drugimi oblikami produktivnega zaposlovanja". Tako so zapisali v vabilu na okroglo mizo o zaposlovanju tržiški in kranjski liberalni demokrati. Toda odziv obiskovalcev je bil sila slab, gostov, ki so skušali problematiko razsvetliti in nakazati tudi nekatere konkretne možne rešitve, je bilo skorajda več kot tistih, ki bi jih spraševali. Kljub vsemu pa je bila pobuda tako tržiških kot kranjskih liberalnih demokratov še kako potrebna in tudi sama okrogla miza, lahko rečemo, je uspela. Zakaj? Nenazadnje zato, ker smo lahko slišali kar nekaj tehtnih in ilustrativnih podatkov o brezposelnosti. Npr.: v zadnjih sedmih mesecih se je zaposlenost v tržiški občini zmanjšala za 968 delavcev, kar pomeni, da je bilo vsak mesec 138 manj zaposlenih in vsak dan kar 4,6 delavcev manj zaposlenih. Na Gorenjskem je bilo še slabše, saj je bilo vsak mesec 620 delavcev, ki niso bili zaposleni, vsak dan pa dvajset delavcev. Pomočnik direktorja Zavoda za zaposlovanje R Slovenije, Slavko Kalan, ki je nanizal te podatke, se je spraševal, ali je možno te trende naraščanja nezaposlenosti ustaviti. Kot ilustracijo o izredno težkem položaju na tem področju je navedel zadnji podatek, koliko je bilo v tržiški občini novih razpisanih mest. Dve! Le dve delovni organizaciji sta iskali pripravnika in delavca za določen čas (en mesec). V Tržiču je po zadnjih podatkih 1127 brezposelnih, od tega jih 70 odstotkov dobiva denarno nadomestilo. Največ isklacev zaposlitev je seveda iz BPT, kjer se sicer nakazujejo nekatere možnosti reševanja. Toda, če se problem BPT-ja ne bo ustrezno rešil, je poudaril Slavko Kalan, bo že v letošnjem letu 53 brezposelnih izgubilo nadomestilo, v naslednjem letu bo takih 373 delavcev. Okrogla miza je prerasla tudi v dajanje konkrektnih nasvetov, kam naj se posamezniki, ki se trudijo za samozapo-slovanje, obrnejo. Eden izmed takih naslovov je Zavod za za-sposlovanje v Kranju, kjer bodoči podjetniki lahko dobijo strokovno pomoč. • M. Peter-nelj VESTI Merjenje krvnega tlaka Kranj, oktobra - Občinska organizacija Rdečega križa Kranj je poskrbela, da medicinske sestre pridejo vsaj enkrat na mesec brezplačno merit krvni tlak v ducat krajevnih skupnosti. Vsak prvi torek v mesecu od 18. do 19.30 so v Cerkljah, in sicer v prostorih turističnega društva. Prvi ponedeljek od 16. do 17.30 v knjižnici osnovne šole v Dupljah, drugi ponedeljek od 16. do 17.30 v prostorih KS Hrastje, prvi četrtek ob isti uri v osnovni šoli Jezersko, drugi torek v mesecu v krajevnem uradu v Kokri, tretji ponedeljek v osnovni šoli na Kokrici. Na Prim-skovem bodo merili krvni tlak prvi torek v mesecu, in sicer poleti od 18. do 19.30, pozimi pa kot povsod od 16. do 17.30, tudi v prostorih KS. V Predosljah bo to vsak prvi ponedeljek v mesecu od 15.30 do 17. ure v prostorih KS, tudi v Šenčurju vsak prvi ponedeljek, le da od 18. do 19.30, v KS, v Naklem pa vsak prvi četrtek od 17. do 18.30. V Stražiču bodo merili vsak prvi ponedeljek od 17. do 18.30, v KS, medtem ko je Kranjčanom ta storitev na voljo vsako sredo od 9. do 12. ure v prostorih društva upokojencev na Tomšičevi 4. Selški kulturniki ob tednu otroka Selca, oktobra - V začetku leta oživelo kulturno društvo iz Selc je ob mednarodnem tednu otroka pripravilo razstavo otroških risb in igrač ter lutkovno igrico. Obiskovalci so razstavo lahko »odkupili« s čokolado ali bonboni in tako nagradili lade obiskovalce. Prodajali so tudi prikupne igrače, izdelke vzgojiteljic iz domačega vrtca. Osnovnošolci so prireditev popestrili s folklornim nastopom, pesmijo in recitacijami. Po nedeljski igrici Kraljevi smetanovi kolački pa so selški otroci lahko čarali z v zgodbi nastopajočima čarovnicama, risali požreš nega kralja ali poslušali pravljico. • Marjan Pogačnik KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališu bodo v četrtek, 17. oktobra, ob 11. uri zaigrali otroško predstavo Mojca Pokrajculja brezplačno za otroke in njihove starše ali spremljevalce, ki te dni kot begunci bivajo v Kranju in okolici. Jutri, v sredo, bo v Pionirski knjižnici ob 16. uri ura pravljic. V galeriji Prešernove hiše razstavlja svoje grafike akad. slikarka Alenka Kitam - Pičman. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43 je na ogled razstava karikatur Aljane Primožič. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled fotografije Jaka Čopa. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Ustvarjalnost v občini Jesenice. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta med 9. in 15. uro, razen ob sobotah, ob nedeljah pa od 12.30 do 16. ure. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 predstavili delovanje kranjskega društva Sreča. V petek, 18. oktobra, ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo likovnih del iz stalne galerijske zbirke. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v večeru ob diapozitivih Damjan Slabe predstavil naše gore. V četrtek, ob 18. uri bodo v okviru Foto kino kluba predstavili diapozitive na temo Naše okolje. V Groharjevi galeriji so na ogled slikarja Berka. V galeriji Fara razstavlja slikar Martin Goričanec. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je na ogled tudi razstava Pripoved o Prazgodovinski hiši - na fotografijah in s filmom. LJUBLJANA - V novem atriju Narodnega muzeja je na ogled razstava Pismo brez pisave (Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem). Tržič - V Lomu pod Storžičem je bila minulo nedeljo prireditev, na kateri se je predstavilo sedem gorenjskih malih vokalnih skupin. Sodelujoči - Tunjiški oktet, dekliški cerkveni zbor Andrej Vavken, oktet Vasovalec, oktet Lip Bled, kvartet Mlin, Stobljan-■ ki oktet in kvintet bratov Zupan so se predstavili s po tremi skladbami v lastni izbiri. Prireditev so popestrili tudi najmlajši folklorni plesalci FS Karavanke. - Foto: Jure Cigler Lutka,lut-ka, lutkica ČISTA VIZIJA Ž1VLJENJA~ Pristava, oktobra - Lutke so lahko hvaležne spremljevalke in potrpežljive vzgojiteljice. To vam lahko zagotovi Gabrijela Bodlaj, slavistka iz Pristave, ki je nedavno vodila lutkarsko delavnico v Tržiču. V njej je svojim slušateljem, vzgojiteljicam in učiteljicam predstavila izdelavo in animacijo bolgarske lutke. Bolgarska lutka je posebna, namizna prstna lutka, ki je ravno zaradi tega, ker za njeno animacijo uporabljamo lastno roko, živi del telesa, izredno živa, življenjska. Gabrijela Bodlaj seje s te vrste lutke seznanila na seminarju v Radencih, kjer jo je nazorno prikazal Uroš Trefalt. Svoje znanje je v eni od sobotnih lutkarskih delavnic, ki jih organizira Z KO Tržič, skušala prenesti tudi na druge. "Te lutke niso primerne za daljše predstave, saj način animacije ne omogoča ponazoritve vseh gibov. Lutke lahko hodijo, govorijo, ne morejo pa npr. ničesar držati. Odlične so zaradi svoje živosti, zelo dobre za razne skeče ali krajše nazorne prikaze določene teme," nam je dobre in slabe strani lutke predstavila Gabrijela Bodlaj. Za bolgarsko lutko potrebujete rokavico, ki jo lahko izdelate sami. Rokavico nataknete tako, da prstanec spodvihate in s tem dobite telo lutke. Na zapestje pritrdite še glavo, ki jo izdelate iz pene in bolgarska lutka je tu. Seveda jo morate še primerno oživiti, lahko jo polepšate,... Možnosti je nešteto. Takšne lutke lahko izdelajo tudi otroci sami, v veliko pomoč pa so tako vzgojiteljicam v vrtcih in učiteljicam na nižji stopnji poučevanja v osnovnih šolah. Bolgarska lutka pa ni edina, ki je pritegnila Gabrijelo Bodlaj in njeni hčerki. Z lutkovno skupino Čenče so lani, ona, njeni hčerki in njuna prijateljica (8-10 let) žele številne uspehe s svojo lutkovno predstavo Pajacek in punčka. Tudi letos obljubljajo, lutke so jim namreč zelo prirasle k srcu, da bodo pripravile novo "čenčarsko" predstavo. • M. Peternelj, foto: A. Gorišek . ,iSSfSGLAS Gabrijelina najljubša bolgarska lutka, ki jo je izdelala sama in ji tudi uspešno vdihnila življenje. Slikarstvo pred štiristo leti PODOBE GALLUSOVEGA ČASA Ribnica - V prostorih imenitno obnovljene Miklove hiše so konec minulega tedna predstavili knjigo Podobe Gallusovega časa avtorja dr. Jureta Mikuža. Pobudo za nastanek tega dela so pred časom dali ribniški kulturni delavci, da bi tako počastili spomin velikega glasbenega rojaka. Po eni strani bi bilo seveda nadvse zaželeno, da bi velikega mojstra motetov in madrigalov, ki jim od nekdaj rada prisluhne vsa glasbena Evropa, končno enkrat "nastanili" tam, kjer je bil rojen in kjer je preživel mladost. Še po 400 letih ni za mojstra, ki se je rad podpisoval tudi Carniolus, torej Kranjec, kakšnega trdnega dokaza, da se je zagotovo rodil v Ribnici ali v kakem drugem kraju pri nas. Po drugi strani pa morda niti ni tako pomembno, vsaj v glasbenem smislu, kdo je bil Jakob Gallus. Potem ko je pred 400 leti še dokaj mlad, komaj štirideset let je imel, umrl v Pragi, je postal last evropske glasbene zakladnice, postal je evropski s svojim glasbenim delom, znan in slavljen še za življenja. Trdnih dokazov, da je bil Gallus resnično Kranjec, zgodovina še ni dala, vse, kar imamo, je zgolj obilo trdnih domnev, kar seveda ni isto. Toda pustimo takšno spraševanje, kdo je bil kdo; vsaj za današnje dni se zdi še kako pomembno, da lahko tudi te zgodovinsko nepotrjene domneve spodbujajo nova ustvarjanja. Kdo ve, kdaj bi namreč šele dobili imeniten oris likovne umetnosti takratnega časa, kot je pač nastajala s freskami v cerkvah med Turjakom in Ribnico. Te dni je namreč skupščina občine Ribnica izdala knjigo Podobe Gallusovega časa avtorja dr. Jureta Mikuža. Knjiga je imeniten prikaz poslikav cerkva iz 15. in 16. stoletja, torej časa, ko je Gallus odraščal in po vsej verjetnosti poleg vseh drugih vplivov domačega okolja srkal vase tudi podobe fresk. Nekatere med njimi so sicer bile že doslej znane, večinoma pa gre za poslikave, ki jih javnost ne pozna, nekaj zaradi odmaknjenosti cerkva, pa tudi zato, ker gre večinoma za poslikave, ki bolj odražajo duha časa in razmer, kot pa da bi izstopale po svoji kvaliteti kot nekatere druge freske pri nas. Še manj so te poslikave primerljive z veliko umetnostjo renesanse. Lisica - romarica iz cerkve v Maršičih, prva polovica 16. stoletja. Brez dvoma so avtorji poslikav srkali vplive umetnosti iz sosednjih dežel in vse skupaj prenašali na naša tla. Njihova prizadevanja pri poslikavi cerkva so najpogosteje dosegala raven, ki bolj sega proti ljudski umetnosti. Vendar pa, kljub temu da tem poslikavam ne gre pripisati prvo-razrednosti, izstopajo nekateri ikonografski motivi pa tudi primeri cerkva v celoti pokritimi s freskami, kar ni ravno vsakdanji primer v evropskem prostoru. Avtor dr. Mikuž se posebej ukvarja s freskami v cerkvi sv. Petra z Vrha nad Želimljami, poslikavo grajske kapele na Turjaku, cerkvijo sv. Jerneja na Rašici, cerkvijo sv. Primoža v Zgončah, v Maršičih, Velikih Poljanah in Nadlesku. Ob likovni analizi avtor posebej opozarja na nekatere zanimive in zgovorne detajle na freskah. Pri tem vsekakor kaže omeniti posebnosti, kot je podoba svetopisemskega Jeseja, naslikanega tako, da mu iz ust poganja korenika. Podobnega prizora ne bi našli naslikanega nikjer v evropskem prostoru. Izredno redka v evropskem prostoru W tudi podoba Luksurije iz cerkve na Veli; kih Poljanah: prispodobo pregrešnosti najdemo pri nas le še v Marija Gradcu in moida na Visokem. Zanimiva je tudi upodobitev lisice romarice v cerkvi sv. Urha pri Maršičih, ki seveda kaže na to, daje s fresko v takratnem času bilo mogoče resno kritizirati ter svariti pred hinavstvom dvoličnežev na najvišjih posvetnih in cerkvenih položajih. Knjiga Podobe Gallusovega časa je vsekakor odstiranje zastora pred podobami, ki smo jih doslej zelo malo ali pa sploh nič poznali. Avtor se seveda rtf ukvarja s tem, koliko so ali bi lahko fre* ske, ki so nastale pred štirimi stoletji vplivale na glasbeno občuljivega in nadarjenega Jakoba Gallusa. Tudi literarni zgO' dovinarji bi končno lahko kaj povedali 0 tem temačnem času, v katerem je odrasla bodoči glasbenih, saj je to čas, ko so deželo pretresale nesreče od kobilic, do turških vpadov, kmečkih uporov in drugih usodnih dogodkov. Odgrinjanje doslej neznanega in nevidenega je v letu, ko se spominjamo Gallusove obletnice smrti, vsekakor požlahtnilo spomin na glasbenega mojstra. Še posebej zato, ker lahko knjigo jemljemo kot spodbudo, ki naj bj ji sledile še druge podobne. Ali bo to tudt v Ribnici ali ne, niti ni tako pomembna Vsekakor pa ribniška pobuda za knjig0 zasluži vso pohvalo. Ne le zaradi tehtnega besedila, ki mu je uvod napisal prof. Janez Debeljak, pač pa tudi zaradi celotnega videza, za kar je zaslužen oblikovalec Zmago Rus. Še posebej je treba omeniti več kot imenitne fotografije fresk avtorja Marjana Smerketa. Knjiga je izšla v nakladi 3000 izvodovin ob pomoči Rik°. Ribnica. Slovenska verzija pa je hkrati dopolnjena z češkim prevodom, izdali pa so tudi verzijo z angleško - nemškim besedilom. 0 Lea Mencinger MACKARE V GRAFIKAH Kranj - V galeriji Prešernove hiše akad. slikarke Alenke Kham-Pičman razstavlja grafično mapo na temo Pust in ohcet v Ponikvah v Dobrepoljah. Na Dolenjskem so najbolj zanimive in slikovite pustne seme doma v Dobrepoljah. »Ma-čkare« jim pravijo domačini. Podobe pustnega veselja, obredja in značilnih šemskih likov je oživljal na svojih platnih in grafikah že dobrepoljski rojak, slovenski slikar Tone Kralj. Najbolj trdoživo so vztrajali pri svojem domačem pustnem in svatbenem izročilu Ponikov-ci, saj so ga neprekinjeno ohranjali prav v današnji čas. Tradicionalni ponikovski šemski liki spadajo v znano skupino do-brepoljskih mačkar, nekateri pa se v nadrobnostih razlikujejo in so bolj lokalno zaznamovani (npr. petelini, ta stara dva). V svoje pustovanje domiselno vpletajo tudi sodobnejše šemske postave, uglašene na vsakdanje življenje. Zadnji dve leti je pustovala z njimi akademska slikarka Alenka Kham -Pičman. Svoja doživetja in svoje impresije je povezala v radosten in slikovit slikarski snopič. Ponikve so vas v zahodnem obrobju Dobrepolja, v bližini Trubarjeve Raščice. Pustovanje je posebej imenitno med njimi in zaobjame vse vaščane, stare in mlade. Fantje se že nekaj tednov poprej pripravljajo na pustovanje. Že tri nedelje pred pustnim torkom je videti prve ma-čkare na vasi. Ob večerih se fantje sestajajo v skupnem prostoru, kjer hranijo pustna oblačila, jih kompletirajo, popravljajo in obnavljajo. Tudi maske - »larfe« so še v desetletjih po drugi vojni izdelovali sami iz nalepljenega papirja. Zdaj maske kupijo, pred nekaj leti pa so se potrudili in sami izdelali maski za »ta stari par«, da je tako povsem obdržal svojo tradicionalno podobo. Pustni program obsega jutranji obhod mačkar, popoldanski sprevod in prizor v središču vasi, večerni obhod mačkar in nočni fantovski »krst«, ko sprejmejo mladeniče v fantovsko skupnost. Šemijo se le fantje. Najstarejši ponikovski šemski liki so »podivci«, »ta star in ta stara«, »ta lepi par« in »godec«. Domačini prištevajo k starim domačim šemskim likom tudi »agenta« in »policaja«; kar pomnijo, sta nepogrešljivi sestavini tradicionalnega pustnega dogajanja, v katerem ima vsaka od naštetih pustnih postav po tradiciji nadrobno določeno mesto. Ob zori pridejo prvi na vas podivci, kljukajo na vrata in naznanjajo začetek pustnega dne. Vse dopoldne obvladujejo vaški prostor ter s palicami pode in straše otroke in so nekakšno vezno tkivo vsega pustnega dne. Obuti so v škornje, nosijo belo rdeče pajacaste hlače, bele srajce, prepasane s kravatami. Na glavi imajo dopoldne maske v podobi petelinove glave; novejši element so rdeča ogrinjala, ki jih nosijo »petelini«. V popoldanskem in večernem dogajanju pa se podivci pokrijejo z visokimi »špičastimi« kapami iz lepenke, ki so okrašene z rdečim in srebrnim stanio-lom, pisanimi papirnatimi trakovi in rožami. V popoldanskem sprevodu dobijo podivci vlogo »konjev«. Dva vlečeta paradni voz; nekrščenim fantom vselej naložijo to težaško delo. Obhod mačkar po hišah pa začne jutri agent v zeleno belih pajacastih hlačah. S cilindrom na glavi in z napisanim sporočilom nemo naznanja vašča-nom v kakšen (duhovit) namen bodo pobirale darove mačkare, ki mu bodo sledile. Za njim sta na vrsti ta star in ta stara, ki pri jutranjem obhodu pobirata v »procko« jajca. Zato jima rečejo kar »jajčar« in »jajčarca«. S svojim okorno norčavim vedenjem sta nepogrešljiva lika tudi v popoldanskem in večernem dogajanju. Za to vlogo izberejo navadno fanta, ki imata nekaj igralskega daru. Pravo pustno gledališče z izbrano aktualno družbeno, gospodarsko in politično problematiko oblikujejo vsako leto v popoldanskem Času v središču vasi. Ta lepi par ima svoje mesto šele v popoldanskem in večernem dogajanju. Oba - moški in ženska nosita veseli maski. Moški je oblečen kot podivc, le da nosi zeleno bele hlače, svilen pas in okrog vratu svileno ruto. Od podivcev se loči tudi po tem, da nima palice. Pratnje je oblečena ženska tega p3' ra. Dva ta lepa para, godec lf! policaj, ki jih vodi, so v sestal večernega obhoda po hišah, l'1 je izraz zahvale vaščanom l* sodelovanje. Ta lepa para vsaki hiši zaplešeta, najprej sa' ma, potem še z domačimi. ^.e. čemi obhod skleneta ta star v> ta stara, ki tokrat po hišah P0' birata pecivo - »pohaje« l. skupno gostijo v vaški gostih"' h kateri povabita tudi domači Tam se nadaljuje pustno vese lje vaščanov - mladih in starej ših, ki doseže svoj vrh v polnočnem fantovskem krstu. Mačkare večernega pustne^ obhoda, to je osem šemskih ' kov, se vse leto znova in zn0VL vraščajo v običajsko življenj vaščanov. Obiščejo vsako sv3v bo ženina in neveste iz Ponik - tudi če priredijo svatbo v <£ daljenem kraju. Pridejo z mu* ko - opolnoči in značilno oba vajo svatovsko veselje. v AnkaNoV* MOJCA POKRAJCULJA ZA OTROKE BEGUNCEV Kranj - Prešernovo gledališče Kranj in kranjski odbor . pomoč Hrvatski bosta v četrtek, 17. oktobra, ob 11. uri organ . rala predstavo Mojce Pokrajculje brezplačno za vse otroke in ^ hove spremljevalce, ki so v teh dneh kot begunci v Kranju in s okolici. Kranjsko gledališče, ki je imelo v preteklih letih odlične ^ lovne stike z varaždinskim gledališčem, želi v vrsti akcij P0*!!^ tudi v prihodnje organizirati posebne prireditve oz. predst katerih izkupiček bo namenilo obnovi osiješkega gledališča- f/ GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Delavci Vezenin stavkali domala ves minuli teden Občina po 3.500 tolarjev pomoči Radovljica, 11. oktobra - Delavci vseh obratov blejskih Vezenin, na Bledu, v Kočevju, Ilirski Bistrici in v Vipavi so stavkali domala ves minuli teden, od ponedeljka do petka. V tovarni na Bledu je začela delati šele petkova popoldanska izmena in sicer potem, ko je izvršni svet vsem zaposlenim, ki doslej še niso prejeli niti plače za avgust, Jagotovil pomoč v znesku 3.500 tolarjev na delavca. Delavski svet Je na četrtkovi seji sprejel odstop vodilne petčlanske ekipe, ki jo je vodil Andrej Korenčan. Vodilni so odstop sicer ponudili, zahtevali pa so ga tudi delavci. "Blejske Vezenine so že dolgo v težavah, razmere pa so se še bolj zaostrile po zastoju pri Prodaji na vzhodno, klirinško tržišče ter po razpadu jugoslovanskega trga in vojni v Sloveniji in na Hrvaškem. Prodajo na Zahod so sicer povečali s Prejšnjih 15 do 20 odstotkov na 30 odstotkov, vendar to za normalno poslovanje in za preživetje ni dovolj," pravi predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman in poudarja, da imajo Vezenine velike terjatve na jugoslovanskem trgu, kamor prodajo okrog 70 odstotkov vse proizvodnje, in da so terjatve večje od njihovih dolgov. Ali to pomeni, da bi Vezenine lahko preživele, če bi jugoslovanski trg normalno deloval in če politika ne bi otežila gospodarskega sodelovanja? "Podjetje bi v normalnih gospodarskih razmerah lahko Preživelo. Ker pa so razmere nenormalne in ker samo dohodek, ki ga ustvarja s prodajo na Zahod, ni dovolj, je zašlo v hude likvidnostne težave, ki so se kazale v tem, da delavci že dva meseca niso prejeli plače. To je bil tudi razlog, da so v ponedeljek začeli stavkati in da so stavkali ves teden. Stavka je zajela vse obrate, na Bledu, v Kočevju, v Vipavi in Ilirski Bistrici, kjer je skupno zaposlenih okrog 700 delavcev. Ker so bili tudi prejšnji osebni dohodki delavcev zelo nizki, nekateri so prejeli celo manj od zajamčenega dohodka, se je njihov socialni položaj zaradi zamude pri plačah tako poslabšal, da so se številni že spraševali, kako preživeti." V četrtek zvečer ste prav zaradi težkega socialnega položaja delavcev uvrstili problematiko Vezenin na dnevni red seje izvršnega sveta. Kaj ste sklenili? "Izvršni svet je sklenil, da vsem zaposlenim na Bledu, razen petčlanski delavca) in jim s tem pomaga prebroditi vsaj najhujše težave. Podoben način reševanja trenutnih problemov smo predlagali tudi izvršnim svetom občin, kjer imajo Vezenine svoje obrate. Prihodnji teden naj bi delavci Vezenin prejeli tudi vsaj minimalne osebne dohodke, za katere pa naj bi denar zagotovili iz terjatev, ki jih ima podjetje po Sloveniji in Jugoslaviji." Bo "gašenje požara" pomagalo Vezeninam iz težav? Kakšna je njihova nadaljnja usoda? "Urejanje razmer zahteva korenite spremembe, ne le v organiziranosti, ampak tudi v strokovnih službah, ki operativno niso kos vsem nalogam, in še na številnih drugih področjih. Nadaljnja usoda je veliko odvisna tudi od tega, ali se bodo stavke v Vezeninah še nadaljevale. Za to, ki je trajala ta teden, sicer še ni znano, kakšno škodo je povzročila, lahko pa se zgodi, da bodo tuji kupci zaradi neizpolnjevanja dobavnih rokov zahtevali plačilo pena-lov." Vodilna ekipa je odstopila... "Vodstvo se je zamenjalo marca. Novi direktor Andrej Korenčan je postopoma oblikoval novo petčlansko vodilno ekipo, ki naj bi Vezenine tudi dolgoročno postavila na trdnejše temelje. Prve tri mesece je bila dokaj uspešna, z razpadom jugoslovanskega trga pa ni bila več sposobna izdelkom zagotavljati trga niti ne delavcem osebnih dohodkov. Ekipa bo ostala v podjetju do 1. novembra, do tedaj pa naj bi poskušali izbrati novo vodstvo." Bo pri tem pomagala tudi občina? "Čeprav predvsem zaposleni veliko pričakujejo od občine, pa ni njena naloga, da bi po podjetjih postavljala direktorje, ampak mora skrbeti predvsem za socialni projekt oz. za reševanje socialni problemov njenih občanov. Ker pa je preventiva boljša od zdravljenja, bo občina Vezeninam pomagala pri iskanju ustreznega strokovnega kadra, pri organizaciji poslovanja in pri izdelavi analize, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako naprej." Kako naprej? So Vezenine še sposobne preživeti? "Število zaposlenih (vseh je blizu sedemsto, samo na Bledu jih je 437) je za sedanji obseg proizvodnje precej preveliko. Koliko preveč, je težko odgovoriti, ker je treba najprej raziskati trg in ugotoviti, kolikšen del proizvodnje bi še bilo mogoče prodati." Na četrtkovi seji delavskega sveta, kije bila v veliki meri tudi pranje umazanega perila, je bilo slišati tudi precej očitkov o nepravilnostih, zlorabah... "Izrečenega je bilo precej. Kaj je res in kaj ni, naj bi ugotovili inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva in delavci organov za notranje zadeve."• C. Zaplotnik Vsaka tretja pot vodi v tretji svet Ljubljana, 8. oktobra - V Cankarjevem domu je danes Liberalno demokratska stranka pripravila javno tribuno o privatizaciji in tržni ekonomiji v evropski perspektivi, na kateri sta sodelovala dva gosta iz Nemčije. Gosta slovenskih liberalnih demokratov sta bila tokrat Manfred Brunner iz kabineta Podpredsednika Evropske komisije za skupno tržišče ter dr. ^ritz Fliszar, glavni direktor liberalne fondacije za politično ^obraževanje odraslih Frie-drich Naumann Stiftung. Temi Pogovora sta bili dve: možnosti vključevanja osamosvojene Slovenije v Evropo ter izkušnje ln pogledi na privatizacijo. Za Evropo je bilo ugotovljeno, da doživlja prav zaradi jugoslovanske krize tudi svojo *r'zo, saj ukrepi, sprejeti po naČelu skupnega imenovalca, *ejo zaostajajo za potrebami, Pričakovanji in seveda željami. rušitvijo železne zavese in vsega, kar je bilo v bistvu za njo, se položaj tako radikalno spreminja, da so Evropske asociacije daleč za tem, kar zahteva čas. Bruseljske stolpnice postajajo po besedah g. Brunner-ja podobne Babilonskim stolpom, Evropa je presenečena, zbegana in šele premišljuje, kako ujeti nova ravnotežja. Evropska skupnost se bo morala šele pripraviti na vstop kar precejšnjega števila novih članic z vzhoda, še več napora pa bo potrebnega v pripravah na strani kandidatinj, ki morajo - to je sedaj že gotovo - postati po gospodarskem sistemu kompatibilne in s konvertibilno valuto. V prehodnjem obdobju bo možno sodelovanje po sporazu- mih z ES ter povezovanje na regionalnih ravneh, ki je v Evropi v velikem razmahu. Slovenija na svoji poti v Nemčiji uživa velike simpatije, vendar zaradi zgodovinskih razlogov ni smotrno, da jo prav Nemčija prva prizna. Prilagajanje nekdanjih socialističnih gospodarstev tržnim mehanizmom je izredno zahteven proces, kar spoznavajo tudi pri preobrazbi nekdanje NDR. Pot vodi skozi globoko krizo, brezposelnost - vse to pa povzroča socialne nemire. Temeljni proces je lastninjenje in hkratno sproščanje tržnih mehanizmov, pri čemer je največja skušnjava prav pri tem ali pomagati (z državnimi sredstvi, v bistvu umetno sanirati) podjetjem, ki v takih razmerah zaidejo v težave. Tudi v Nemčiji so, skupaj z dogovorjeno agen- cijo za privatizacijo, na tem področju napravili napako, saj so postopki lastninjena ovirani, proces pa otežen. Pri tem spoznavajo, da bližnjic, na eni strani in ovinkov ter izogiba-lišč, na drugi, pri tem ni, in da vsaka tretja pot vodi v tretji svet. Tudi v Nemčiji so problem velika podjetja, zlomi in stiske, ki odvračajo tudi najkvalitetnejše kadre, pa vodijo v spirali navzdol. V dilemah, koliko dopustiti vpletanja politike, je vredno vedeti, da je to v bistvu zelo dvomljivo početje: S tujim (davčnim oz. proračunskim) denarjem politiki rešujejo tuje probleme! Tržno gospodarstvo je rezultat tisočletnih izkušenj ravnanja z denarjem, socialisti-čno-plansko pa je bila znanost oz. teorija, ki jo je življenje zavrglo. • Š. Zargi Carinski postopki na meji s Hrvaško |^ranj, 14. oktobra - Republiška carinska uprava je dala podrobna avodila, kakšni so carinski postopki na meji s Hrvaško po osamosvojitvi Slovenije. Ustanovljenih je 34 mejnih prehodov, razdejani so v mednarodne in meddržavne, ustanovljenih je sedem postaj '? f'topatološko in veterinarsko kontrolo. V potniškem prometu ca- n'ki opravljajo carinskih nadzor in carinjenje blaga, v blagovnem dometu pa samo nadzor. L Po ustavnem zakonu se v ^Publiki Sloveniji kot repu- 'iski uporabljajo tisti zvezni predpisi, ki so veljali vse do 25. s letos, vse pristojnosti, ki , .J'h v zvezi z zunanjetrgovin- .,rn poslovanjem in izdaja« Jern raznih listin imeli zvezni gani za potrebe carinskega u st°pka, so preneseni na kjrezne republiške organe. Taca Se v Sloveniji uporabljajo ^.•"•nski zakon, zakon o poseb-d uv°zni taki, zakon o posebni obV za 'zravnavo davčne j. rernenitve in zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju ter Slo lz«..wn _ .. - §.ranJi 9. oktobra - Letošnja atletska sezona je bila, zaradi vojne v loveniji in kasneje na Hrvaškem, močno okrnjena. Med atleti in t'etinjami kranjskega Triglava pa so letos dobesedno "razsajale" ™skodbe, saj so le redki lahko normalno trenirali in tekmovali vso v«j°no' T'st0' kar Je v klubu letos predvsem razveseljvo, pa je, da je u V atletskem klubu Triglav [anJ gojilo kar petindvajset ^'etskih disciplin, tako pri fan-I n kot dekletih. In čeprav je bi-a letošnja sezona skromna s ■?krnovanji, po vojni v Sloveniji Pa tudi z dosežki, trener Do-rrvoje Vučkovič ni razočaran ■j30" dosežki svojih varovancev, akole pravi: "Če štejemo še H'onirsko šolo, je v našem klu-JJ nekje med sto in stopetdeset tletov in atletinj. Letos treni-t"jtn skupino štiridesetih atle-£ v> na čelu z Goranom Kabi-s^tTl» v disciplinah šprinti in °ki. Glede letošnje sezone l^ram reči, da je glede uspe-v°v naših atletov bolj slabo, v!p^ar Pa Je temu botrovalo H ''ko smole. Prav atleta, ki sta H začetku sezone po testih vj*Jveč obetala, sta se poškodo-l 'a. Goran Kabič si je v začet-tr Tiaja zlomil prst in ni mogel pirati, kakor bi lahko. Ko '■° šli julija na tekmo v Feld-Cr\ si je zvil še gleženj in je imel mesec premora. 'dno več zanimanja za njihovo pionirsko šolo, saj je dve, tri leta l^aj kazalo, da bo mlade vse težje zvabiti h "kraljici športa", ka-^r v mnogih deželah še danes upravičeno pravijo atletiki. Pri nas Skratka poškodbe so mu onemogočile ali omejile nastopanje, vendarle pa je le postal slovenski prvak na 100 metrov ovire. Druga v moji skupini, šprinterka Saša Udir je imela še večjo smolo, saj ji je počila ahilova tetiva in najbrž je njene športne poti za vedno konec. Matjaž Polak je šele marca prišel iz vojske. Kljub temu je maja na državnem prvenstvu zmagal na deseteroboju. Izredno se je popravil na 100 in 200 metrov, na slovenskem prvenstvu je bil tretji na 100 metrov in drugi na 200 metrov z osebnim rekordom. Omeniti je treba uspeh Miloša Krampla v tro-skoku, saj je v finalu pokala Jugoslavije (še pred vojsko) skočil več kot 16 metrov, kar je prva šestnajstica v klubu. Po vojski pa je vsa slovenska atletika nekako "padla dol" in ni bilo nobenih posebnih rezultatov." Med boljšimi pri Triglavu sta tudi dva metalca kopja, An- drej Babic in Matjaž Pangerc. "Babic ima že od februarja poškodovan komolec, Pangerc pa si je tik pred balkanskim mladinskim prvenstvom zvil gleženj in se pred koncem sezone "pobira" nazaj. Oba sta bila tudi kandidata za evropsko mladinsko prvenstvo, vendar nista izpolnila norme. Pri srednje-progaših so v ospredju še vedno Rozman, Sinko in Oljačič. Precej pa prihaja mladih, predvsem letniki 1978, 79, 80, ki so tudi relativno dobri. Imamo slovensko pionirsko rekorderko v skoku v daljino Marcelo Umnik iz Šenčurja, ki ob koncu sezone izredno dobro skače. Omeniti je treba še Sašo Eberel in Brigito Langerholc, ki sta med mlajšimi mladinkami na slovenskem prvenstvu dobili medalji. Pri starejših mladincih smo.Triglavani dobili kar osem medalj. Tudi pri metalcih prihajajo dobri, mladi atleti. Kar je predvsem razveseljivo, pa je, da smo letos prvič uspeli v dvorani na Planin dobiti tri termine za treninge najmlajših in da se je k atletiki vpisalo okrog petdeset otrok. Naenkrat je spet večji odziv mladih, saj je kljub stroškom potovanj, atletika še vseeno med "cenejšimi" športi," razmišlja trener atletike pri kranjski športni zvezi Dobrivoje Vučkovič. • V. Stanovnik k Goran Kabič med skokom, foto: J. Cigler I. slovenska košarkarska liga - moški Svetla točka le Marko Tušek Triglav : Helios 79 : 99 (40 : 56) Kranj, 12. oktobra 1991, športna dvorana na Planini, gledalcev 350, sodnika Sabljič in Schulc oba Ljubljana. Triglav: Lojk, Ceranja 23 (2 - 2), Muhi, Milic, Prevodnik, Tušck 12 (2 - 2)Tadič 8 (2 - 2), Bošnjak 8, Subic 5 (2 - 1), Kastigar, Jeras 8 (4 - 2), Mitič 15 (4 - 2); Helios: D. Trifunovič, Mičunovič 8, Žirovnik 25 (7 - 5), Jovanovič, Brodnik 31 (6 - 6), Škrjanc 4(2-2), Žemljic 2, Žitnik, Cimperman, Radovič 6 (2 - 2), Todorevič 14 (5 - 4), R. Trifunovič 9 (2 - I); Skupni met: Triglav 72/30, Helios 72/38; Met za tri točke: Triglav 12/6, Helios 7/3: Skok: Triglav 25, Helios 30; Osebne napake: Triglav 17, Helios 18; Tehnična napaka: Mitič 30. minuta, Dolenc (trener Triglava) 32. minuta; Pet osebnih napak: Tadič 35. minuta; Prosti met: Triglav 26 - 10, Helios 24 - 20; Tri točke: Ceranja 3, Tadič 2, Mitič I, Mičunovič 2, Brodnik I. Igralci Heliosa iz Domžal, zadnji prvaki R Slovenije s igralci Smel-ta Olimpije (Mičunovič, Brodnik, Trifunovič) so začeli tekmo izredno dobro in v 10. minuti vodili za 11 točk (17 : 28). Svoje vodstvo so do konca prvega dela povečevali in na odmor odšli s prednostjo 16 točk. V drugem delu so vodstvo še zviševali (60 : 87). Pri domačih je blestel le mladi Marko Tušek, ostali pa so prikazali bledo igro. Svoj prispevek slabi igri domačih sta dodala še slabša sodnika, ki sta s svojimi odločitvami spravljala v nejevoljo tako igralce kot gledalce. j. Marinček I. slovenska košarkarska liga - ženske Ločanke visoko premagale Cimos, Kranjčanke v zadnjih minutah ODEJA MARMOR : CIMOS 90 : 33 (48:13) Škofja Loka, 12. oktobra - dvorana Poden. gledalcev 150, sodnika Maljačič, Glušac; Odeja Marmor: Oblak 4, Šifrar 2, Poljanec 4, Čajič 2, Maček 21, Bizjak 6, Primožič 2, Luskovec 8, Baligač 10, Jelovčan 6, Pejič 14. Budimir; Cimos: Kuret, Mahnič J. 2, Kuharic 4, Sušič 6, Pušnik A. 3, Mah-nič P, Coraci, Pušnik P. 6, Roma 9, Stegne 3: Osebne napake: Odeja Marmor 16. Cimos 29 Za tri točke, Bizjak 2, Budimir 1, Roma 1. Košarkarice Odeje Marmorja so bile v sobotni tekmi neenakopraven nasprotnik mladi ekipi Cimosa. Že v začetku so domačinke povedle, razlika do polčasa pa se je večala, tako da so imele Ločanke že med odmorom petintrideset točk prednosti. Čeprav je v drugem delu igre trener poslal na igrišče vse igralke in čeprav so mlade naredile nekaj napak tako v obrambi kot napadu, so prednost še povečevale in na koncu visoko in zasluženo zmagale. Trener Odeje Marmorja Brane Lojk pa je po tekmi povedal: "Bili smo toliko boljši, da smo med tekmo lahko uigravali naše kombinacije. Priložnost sem dal tudi mlajšimi igralkam." # V. Stanovnik Rokometna super liga - moški . Junak tekme vratar Martinčič Preddvor : Drava 25 : 24 (12 : 10) Kranj, 12. oktobra 1991, športna dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Krasna in Vodopivec oba iz Ajdovščine. Preddvor: Martinčič, Gregorc 2, Sink 1, Zavrl 1, Zibert 7, Meglic, Uršič 3, Lombar, Perko 3, Cuderman 8 (4), Komovec; Drava: Koštomaj, Vogrinec 3, Krambergar, Mešel, Terbuc 1, Pučko 1, Šimac 3, Osterc, Ramšak, Sagadin. Hrupič II (6), Pintarič; Sedemmetrovke: Preddvor 5 (4), Drava 9 (6); Izključitve: Preddvor 7, Drava 7. Igralci Preddvora so v tretjem kolu moške super lige pred domačimi gledalci dosegli prvo zmago. Junak srečanja je bil vratar domačih Martinčič, ki je ubranil dve sedemmetrovki in štiri stoodstotne priložnosti. Preddvorčani so sicer vodili vso tekmo, največjo razliko so si priigrali v drugem delu (15 : 12, 21 : 18), vendar so dovolili gostom, da so malo pred koncem tekme izenačili (24 : 24), kaj več pa borbeni in grobi igralci Drave niso uspeli naredili. Trener Preddvora Slavko Cuderman je po tekmi dejal: »Pohvala vratarju Martinčiču in strelcu Zibertu predvsem v drugem delu (15 : 12). Sodnika sta svoje delo opravila slabo.« J. Marinček Namizni tenis Zmaga Merkurja Kranj, 13. oktobra - Ta konec tedna je bilo odigrano prvo kolo v moški super slovenski namiznoteniški ligi. Igralci Merkurja so gostovali v Gornji Radgoni in premagali tamkajšnjo ekipo z rezultatom 4:5. • V. S. Gorenjska in območni nogometni ligi Triglav zmagal v gosteh Kranj, 13. oktobra - V gorenjski nogometni ligi so bili minuli konec tedna doseženi naslednji izidi: Trboje - Bitnje 2:1, Creina - Zarica 0:2, Šenčur - Sava 4:1, Visoko - Bled 1:2, Lesce - Polet 2:2, IT H -Mavčiče 1:3. V mladinski nogometni ligi - zahod sta ekipi Jesenic in Creine igrali izenačeno 0:0, Triglav pa je premagal ekipo Pirana 5:0. V območni nogometni ligi za člane je Triglav na gostovanju pri ekipi Brd zmagal z rezultatom 0:4, Alpina pa je gostovala na Jesenicah, kjer je bil izid izenačen 1:1. • V. S. Rokometna super liga - ženske Kranjčanke izenačeno v gosteh Škofije - Rokometašice Kranja so v tretjem kolu gostovale pri ekipi Burje Centrop v Škofijah in igrale izenačeno 19:19 (9:9). Iako so si Kranjčanke po dobri igri vendarle priborile prvo točko, že danes, v torek,' 15. oktobra, pa bodo Kranjčanke doma gostile ekipo IMV Novo mesto. Tekma bo ob 20. uri v dvorani na Planini. • V. S. Slovenska nogometna liga Naklanci izgubili v Zagorju ZAGORJE ELEKTROELEMENT : ŽIVILA NAKLO 1:0 (0:0) Zagorje, 13. oktobra - Kljub najboljši igri na gostovanju v letošnjem prvenstvu, so nogometaši ŽIVILA NAKLO v Zagorju nesrečno izgubili. Obe ekipi sta si priigrali nekaj zrelih priložnosti, sredi drugega polčasa pa idealnih za Živila Naklo nista izkoristila A.Jošt in Ahčin. Njuna udarca z glavo iz neposredne bližine sta zletela za las mimo gola. Edini zadetek na tekmi so domačini dosegli v 86. minuti z izrednim udarcem iz prostega strela. V 13. kolu, ki se igra že to sredo, so Živila Naklo prosta, v nedeljo, 20. oktobra, ob 14. uri pa prihaja v Naklo ekipa Potrošnika iz Beltincev. • Dane Jošt GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torek, 15. oktobra 1991 SREDNJA DRUŽBOSLOVNO JEZIKOVNA ŠOLA »BORIS ZIHERL« ŠKOFJA LOKA Podlubnik lb Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh od dneva objave razpisa. TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU objavlja prosto delovno mesto SODNEGA IZVRŠITELJA za območje Temeljnega sodišča v Kranju. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - program srednjega izobraževanja IV. stopnje - izpit za voznika vozila B kategorije - 1 leto delovnih izkušenj. Sodni izvršitelj bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Moše Pijadeja 2. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. CIMOS CITROEN /Ct ottcito #e, VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA MEDNARODNEM OKTOBRSKEM SEJMU V KRANJU OD 11. 10. 1991 DO 17. 10. 1991 V PRVI HALI MALI OGLASI @217-960 APARATI STROJI Prodam nov OVERLOCK. znamke Baby Lock. 41-858 17727 Prodam 4 kose betonskih CEVI, premer 100, g 83-531 17730 Poceni prodam CEMENT. g 421-130 Poceni prodam 1.000 kosov OPEKE, tf 84-535 silikatne 17749 Poceni prodam 4 nova BALKONSKA VRATA g 44-654 17754 Ugodno prodam bakreno PLOČEVINO za žlebove, g 66-540 17758 Po polovični ceni prodam ncplash!it-ira-no PLUTO. -SP 270-061 17818 l godno prodam HOJO g 47-383 17819 Prodam stresno OPEKO špicak. 600 k<>-10S\ g 51-291 17880 Prodam dva večja RADIATORJA Jugo-term, g 51-291 17881 Prodam 4 kub. m MIVKE, g 631-420 IZOBRAŽEVANJE Tujka INSTRUIRA in PREVAJA nemščino (PC). g 312-520 17364 okolica 17778 INSTRUIRAM matematiko Medvod g 631-523 IZGUBLJENO Od Nakla do Kranja sem izgubil ZADNJE LUČI od prikolice. Najditelj naj pokliče na g 312-407 17767 KUPIM Kupim salonitne CEVI, premer 20 cm. "2? 695-088 17736 Kupim poceni traktorsko kiper PRIKOLICO.^ 58-490 17737 Kupim KLETKO za kokosi. g 242-686 Kupim rabljene KUHINJSKE ELEMEN-TE. 60 x 80 cm. g 74-854 17771 Kupim 7 dni starega TELIČKA simental-ca "g 422-739_17823 Kupim domač čebelji MED. g 323-565, Kranj 17862 LOKALI V najem oddam odlično vpeljan GOSI INŠKI LOKAL, do dobo pot leta "S 82-142 17781 V starem mestnem jedru Tržiča oddamo v najem opremljeno TRGOVINO z možnostjo različne trgovske dejavnosti. Pogoj : odkup inventarja. g 48-545 17784 Ugodno prodam kovinski KIOSK. Zele-zarjeva 18, Jesenice 17789 Za plačilo obnove odstopim LOKAL v Šk Loki. g 622-137 17796 MOTORJI KOLESA Nujno prodam APN 6, letnik 1986 g 242-517 17567 Prodani špnrtno KOLO ter kupim OBROČA za R 5. g 57-633 17810 Ugodno prodam CTX, letnik 19h9 g 218-423_17833 Ugodno prodam CTX 80, letnik 1989 g 421-339 17835 Prodam MO'IOR APN 51-458 17863 Prodam dekliško KOLO na 5 prestav g 620-398__17868 Zelo ugodno prodam APN 6. g 76-520 OBVESTILA J & J TV, video. HI-FI, servis Popravljamo vse vrste tv, video in HI-FI naprave. g 329-886 16355 MONTIRAM stiskače Fiocchi. 15,00 din, g 216-153 Cena 16760 SKRBIM za grobove na kranjskem pokopališču g 48-067_ 17247 ROLETE, /.ALUZIJE, lamelne ZAVESE - naročite na g 75-610_17337 AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko. Bevkova 37, Radovljica, g 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE. Plačljivo z bo-nl_17433 oktobru stalno 17443 Koča "Ermanovec" v ODPRLA g 695-066 RVI SERVIS Gorenje, Samsung. "Orbi-tcr". g 216-945_ I 7658 Kvalitetno izdelujem SMETNJAKE in ŽEBLJE, g 326-426_17672 VODO INSTALACIJE, tudi popravila, vam naredimo, g 218-427 17725 Novo v Lescah! Trgovina z avtodeli CO-RAL Ugodne cene! 17755 ŠIVAM krila in hlače, g 79-065 [7757 SKRBIM za grobove na kranjskem pokopališču, g 48-067_17772 Občasno ČISTIM stanovanja, LIKAM, UREDIM vrt. g. 48-067 17774 TIPKAM. LEKTORIRAM. OBLIKU-JLM tekst.9 312-221 17811 polagam 65-705 keramične ploščice. 17866 OTROŠKA OPREMA Prodam otroški kombiniran VOZIČEK l'eg. 76-489, pop._17746 Prodam otroški POCiRAD z jogiji Krpic. Podlubnik 160, Šk. Loka 17887 OSTALO Prodam GAJBICE. Frelih, Posavec M Podnart _17533 Prodajam ploščate SPONKE za broške-g 621-686 17641 Nov hrastov SOD. 240 I, prodam za 250 DEM, g 323-632_17726 Prodam ZEMLJO za presajanje rož Je-zerska 88. Kranj_17762 Prodam ZEMLJO za na grobove g 242-686_17763 Poceni prodam 18 m BLAGA za lapecira-nje. g 51-458_17768 Prodam DRVA; bukev. hral. po 850 SLT za m3 g 631-320_17798 Prodam SMETNJAK (kontejner) iz nerjaveče pločevine in gume, 165 x 13 g 218-330 17827 Prodam suha bukova DRVA polica 12, Cerklje Pšenična 17875 SVEČE, po zelo ugodnih cenah. g 31 1-031. popoldan_17878 Ugodno prodam pomično MERILO O-250 mm. g 242-325 17888 Prodam PLASTIČNO CISTERNO -tisoč litrov in ELEKTROMOTOR 5.5 kVv. Zg. Duplje 80__ PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR in vrtno SENO. Letališka 27. Voglje - Šenčur, g 49-264 17836 Prodam semenski KROMPIR polica 12. Cerklje MONTAŽA in PRODAJA avtoakustike. g 061/815-656_ 17869 NAPELJUJEM vodovod in centralno kurjavo. g 327-323_17877 OBNAVLJAM starine, slike in freske. g 45-372_' 17883 OPRAVLJAM prevoze s kombijem (8 + I) g* 323-522__17892 Ugodno IZDELUJEM pletenine po naročilu. ^ 327-603 17897 Pšenična 17874 POSESTI Prodam I ha ZEMLJE - PAŠNIK. GOZD. po 2 DEM za kvad. m., v Bohinju 81-441. int. 21-98. od 7. do 15.30 LD "Jelovica" Ribno - 1/lelniška 29, Bled. odda V najem LOVSKO KOČO na Tale-žu. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Stane Pirnat. C. Staneta Žagarja 22/C 64240 Radovljcia, flf 78-871. Pirnat, do 31. 10-1991__I78L? RAZNO PRODAM Prodam NOŽE za rezanje zelja in KOTEL za centralno kurjavo Ferolerm Me-ga, nerabljen. 30.000 ccal. Velesovo 61. Cerklje.^ 421-433_17775 Prodam silazno koruzo in črno-belc 11 I ICKE. Na vasi 5. Voglje - .Šenčur. 49-258 17776 STAN. OPREMA Prodam KAVČ s posteljo. ^ 329 602. popoldan 17735 Globoko 6-delno OMARO, prodam za 6.000 SI T "S" 325-245 17831 Novo litoželezno KAD. prodam za 5.000 SLT. g 215-201_' 17832 Prodam raztegljiv KAVČ. Cena 4.500 SLT. g 45-648_I786J STANOVANJA Zamenjam družbeno STANOVANJE (2 + 2), s centralnim ogrevanjem in telefo-nom. za manjše. Šifra: NUJNO 17786 GARSONJERO v Kranju, centralna. SAT TV, stalo topla voda, prodam za 35.000 DEM <2? 325-276, popoldan__ VOZILA DELI j Za Z 101 prodam GUME s platišči i«j PRTLJAŽNIKA. ® 215-061 1772«, 1200 PRTLJAŽNIKA 'g Prodam vlečno KLJUKO za Lado 1200- qj 70-078_LTJi- Prodam MOTOR z menjalnikom in DE- LE za Z 101. g 81-195__ Za Z 101 prodam zadnji LEŽAJ in zavor- no ČEUUST. g 57-633_ Prodam nov levi BLATNIK za R 14. A. Kodra 4, Cerklje \™7> Prodam nove plastične BLATNIKE za ^ 4 ® 216-153__163J VOZILA GOLE diesel, letnik 1987, ohranjen. Pr^ damjg 631-364_L/fj: Prodam WARTBURG karavan, ietjj! 1978. ^ 46-159, po 16. uri__["Ž* Poceni prodam JUGO 55 Koral, let o 1^ 1989 flf 631-364_ Prodam JUGO 55, letnik 1982. Voklo^ Šenčur__ Prodam Z 850, letnik I98L# 622-581^ Prodam GOLF. letnik 1982. registrira" do 9. 10. 1992. dobro ohranjen. Cen« 5.500 DEM. flr 325-044 Jj/J? R 4: 126 BIS. prodam ali zamenjam za ■- , flfr 218-941 Jji^ Prodam Z 101, letnik 1987. 70-322^, PriKlam LADO Niva, letnik 1988. 45.0^ km.g 75-271__IJi:, Prodam Z 101. letnik 1978. Roprel. OS harja 2. Kranj GLAS TEČAJ ŠIVANJA NA BLEDU INF.: TRGOVINA MARCELA BLED ® 064/78-531 ALI 77-834 Torek, 15. oktobra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN CM)£^^©IEEGLAS prodam ali menjam JUGO 1.1 GX. le-|^kJ988. Preska 4_17733 ^[AT Regata 70, letnik 1984, prodam. V 633-853 17738 poceni prodam GOLF, letnik 1980, ohra-3j*n. g 323-265_17740 prodam Z 750. letnik 1979, rumene bar-77-201_17742 frodam LADO Samaro 1300 S, letnik 1?89. g 801-371 17756 '?6 BIS. letnik 1991 bolnik 94. g 46-458 prodam. Hribar, 7759 Prodam LADO Samaro, letnik 1990 g «U86_*_17764 Prodam / 101, letnik 1981. Cena 2.300 £EM. g 82-259 17766 Prodam Z 750, letnik 1978, v voznem sta-||ju__g 57-425_ 17769 Z«'o ugodno prodam GOLF, letnik 1980, rumene barve. Ranko Čerketa, Kosarska VTržić 17783 Prodam J23-916 Prodam R 18, letnik 1982. g> 311-390 Prodam FORD ESCORT, letnik 1972, re-gistriran do aprila 1992. Cena 1.000 DEM. Pero Matevina, Zapuže 13/c, Begunje 17865 Prodam VW 1200, letnik 1974, v izrednem stanju, g 323-140_17876 Prodam z 101, letnik 1988. Cena po dogo-voru. g 325-540_17885 Prodam GOLF JGL bencinar, letnik 1980. g 323-265_17886 HONDO Civic zamenjam za cenejši avto. Savska 26, Lesce_17889 Prodam JUGO 55, letnik 1988. Skubic, g 73-692 17890 JUGO 45, letnik 1987, prodam za 3.500 DEM. g 622-424 17891 Prodam R 4, letnik DEM. Vrhnje 56 Cena 2.800 17896 Razstava in pokušina gob v dvorani Partizana (Sokolnica) v Tržiču v petek, 18. oktobra, od 8. - 23. ure v soboto, 19. oktobra, od 8. - 14. ure Užitne cene: omleta z gobami 70 SLT; pražene gobe z jajci 60 SLT; gobja pašteta 50 SLT; gobja obara 40 SLT Vabi vas GOBARSKA DRUŽINA TRŽIČ Izrežite oglas iz časopisa ter ga prinesite s seboj na razstavo - imeli boste zastonj vstop. JUGO 45, letnik H 17787 pgodno prodam Z 101, letnik 1975. g ^633_ 17788 £ 128, letnik 1982, prodam za 2.000 gEM. g 421-360_17790 SPAČKA, letnik 1975, ohranjen, ugodno Prodam, g 327-089 17791 Prodam 241-176 Z 750 LE, letnik 1985. g 17794 Prodam JUGO Florida, letnik 1990, predenih 23.000 km. Cena 11.000 DEM. Rozman. .Škofjeloška 39. Kranj 17795 Prodam CITROEN VISO II RE, letnik |9gS. Polhar, Kuraltova 13, Šenčur 17797 Prodam Z 101, letnik 1979. g 215-361, 12L42__17801 j; 750, letnik 1985, prodam za 1.200 OEM- Konc.g 79-943_17804 frodam HONDO Civic 1.5 GL. letnik i^O. g 59-152_17806 Prodam ali menjam GOLF diesel, letnik J984, g 84-197_17807 Prodam R 5 TL, letnik 1990. g 74-831 Prpdam Z 750, garažirana, 55.000 km. ^621-316_17812 Vodarn LADO 1200 S, letnik 1986. g 1^^752_ 17816 Prodam VVARTBURG, letnik 1989. zelo ?°bro ohranjen. Informacije na g ^197, po 21. uri_17821 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, dobro °hranjen. Informacije na g 68-197, po •uri 17822 Prodam Z 101, letnik 1982, dobro ohra-njena. g 73-186_17898 ZAPOSLITVE Iščem resnega PARTNERJA za trgovino ali drugo sodelovanje - Kranj, Valjavčeva 29. Trgovina Je opremljena in komisijsko pregledana. Zivkovič, Podvasca 7, Tržič Iščem kakršnokoli DELO, razen akvizi-terstva. g 77-609 __17743 Honorarno L1ELO nudimo za STREŽBO v nočnem lokalu, v Kranju, g 061/271-278_17780 Razpisujem ŠTIPENDIJO za 2. letnik Gostinske šole. Šifra: GOSTILNA 17800 Nujno iščem DELO na dom: sestavljanje. leplenje, tipkanje. Šifra: STISKA 17824 MESARJA, s prakso, z znanjem predelave mesnih izdelkov ter predpriprave mesa, zaposlimo. Samo vestni! g1 50-348 ali 52-079 "_17825 DELO na vašem domu! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Rant, Križna gora I, Škofja Loka 17837 Osebam z lastnim prevozom nudim honorarno DELO. Zaslužek 8.000 SLT tedensko. Vabljeni tudi vodje skupin, g 47-425. danes, od 15. do 19. ure 17850 Ponujam DELO na domu. Praksa ni potrebna! Šifra: DOBER ZASLUŽEK 17852 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dobre mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete MARIJE BIZJAK iz Mavčič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej Jelki in Darinki, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Tršanovi za zdravljenje. Najlepša hvala arhidia-konu Melhiorju Golobu in Vsem duhovnikom za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric JANEZ RIHTARŠIČ iz Zgornje Besnice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem prisrčna hvala! Vsi njegovi Zgornja Besnica, 7. oktobra 1991 Zaposlim MESARJA 213-441 St KAČA. g 17884 21 "rodam Z 750, letnik 1977, motor letnik obnovljena. Janez Tolar, Grosova a, Kranj, g 214-438 17828 ŽIVALI 24/, dodani Z 128, letnik 1986, garažirana, registrirana do avgusta 1992. Cena po do-ggvoru. g 50-657_17829 CITROEN AX TRE, letnik 1987, pro-2^n. Oldhamska 1/12, Kranj 17830 Prodam Z 128, letnik 1985. Cena 3.300 DEM, g 325-946_17838 Ugodno prodam Z 101, letnik 1980. Sebe-2je46/a, Križe 17839 jj"----————— iJfodam R 18 ali menjam za Jugo ali Z podjetnika 1987 dalje, g 73-883 Prodam PEUGEOT 405 GL. letnik 1989, ^000 km. g 241-685_17841 KI Svvift prodam ali menjam, g ^4-778 17842 prodam nov CITROEN BX 1.6, dodatno JjPgmljen. g 324-778 17843 ? 128, letnik 1986. prodam za 3.000 !^M. g 45-532_17846 i^pO 45, letnik 1986, prodam za 2 800 gEM. g 216-220_17848 podani OPEL KADETT Berlina 1.3. Sv. i^jhU)7,Sk. Loka_17853 fjodam OPEL KADETT 1.3 Berlina, g iif-333. Mravlja 17855 Breje OVCE, prodam, g 692-761 ali 311-471, zvečer_17626 Prodam KRAVO, drugič breja, težka pri-bližno450 kg.g 44-142_17720 Prodam 29 mesecev staro KOBILO. Sav-ska 14, Ribno - Bled_17741 Prodam srnaste KOZE, za rejo. Pševo 11, Kranj_17779 Prodam 3 leta staro KOBILO, pripušče-na. g 421-008 17792 Prodam ZAJCE in breje OVCE . g 79-823 ali 73-914 17799 Manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Sta-nonik. Log 9, Škofja Loka, g* 65-546 _17803 Prodam PSIČKA, pasme labradorec g 41-825_17815 Prodam 2 visoko breji OVCI, solčavske pasme, g 45-532 17847 Ob ZAHVALA prezgodnji smrti našega očeta, brata in strica JANEZA KOŠIRJA, roj. 1941 Matajcev Janez se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, Kmetijski zadrugi Škofja Loka, Inštalacijam Škofja Loka in Slikopleskarstvu Škofja Loka za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala tudi dr. Debeljaku za zdravljenje in lajšanje bolečin, Gasilskemu domu Poljane in njegovemu članu za lep govor, pevcem za lepe žalostnike, g. župniku Bonči za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga poznali in spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Na svojo zadnjo pot je odšel naš ata JOŽE KRIŽAJ Od njega smo se poslovili v sredo, 2. oktobra 1991. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja g. župniku za lep pogrebni obred, govorniku ing. Zibertu ter pevcem kvarteta Spev. VSI NJEGOVI Kranj, oktobra 1991 menjam Z 101, letnik 1977, za manjši Sgjor, z. doplačilom, g 49-221 17857 h 2°darn Z 750, letnik 1982, registrirana, jrjffll-l 18_17859 Prodam Z 750, letnik 1982. g 802-118 NOVA TEL. ŠT. 328-540 RAJKO KMIFIC Tončka Dežmana 4, Kranj ZAHVALA Ob smrti prijatelja JANEZA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujem vsem domačim za vso izkazano hvaležnost in pozornost. Vsem mojim pa za tako velik obisk ob slovesu. Rezka , Poljane, 9. oktobra 1991 ZAHVALA Ob izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA SUŠNIKA se za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem servisa Remont, Iskre TEL, Iskre Terminali, pevcem, nosačem, pogrebniku in vsem ostalim. Posebna zahvala duhovnikoma za lep pogrebni obred in dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Meja, Podreča, Trboje, Sv. Duh, oktobra 1991 Kvadratni meter stanovanja je dosegel že vrtoglavo ceno, zato prihranite nekaj s funkcionalno opremljenimi prostori! Kako? Oglasite se in povedali vam bomo. SALON POHIŠTVA ZLIT DETELJICA tel. i 064/50-795 SLOVENSKE ŽELEZARNE 1 ugodno prodaja svoje izdelke v novi industrijski prodajalni na Jesenicah • betonsko železo in pletene žične vrvi • vlečeno jeklo • vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo • pločevino - navadno in nerjavečo • hladno oblikovane profile • vratne podboje • dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice • žeblje • končne izdelke - diske za kmetijske stroje, kljuke za žlebove, snegobrane, žlebove, kotličke za bojlerje Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Za Ruplovo zamenjavo ni razlogov Tako so menili na komisiji slovenske skupščine /a mednarodne odnose in želeli, da bi komisiji o svoji zunanjepolitični aktivnosti kdaj poročal tudi predsednik vlade Peterle. Premier je že sprožil vprašanje odpoklica Rupla, ker se "preveč druži s predsednikom predsedstva". Komisija za mednarodne odnose je dala vedeti, da za Ruplovo zamenjavo (zamenjal naj bi ga dr. Janez Drnovšek) ni razlogov, saj so njegove zunanjepolitične poteze uspešne, posebej po obiskih, ki sta jih skupaj s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom opravila v Parizu, Bonnu, na Dunaju in v Budimpešti. Član komisije dr. Danilo Tiirk, ki deluje kot član slovenske delegacije na mirovni konferenci v Haagu v skupini za človekove pravice, je celo dejal, da je bil drugi oktober, ko je bil Kučan pri francoskem predsedniku Mitterandu, lahko dan slovenske neodvisnosti. Dr. Rupel je povedal, da je Peterle dvakrat ali trikrat sprožil vprašanje njegovega odpoklica, ker se "preveč druži s predsednikom", vendar je minister zavrnil očitek, da skuša ministrstvo sodelovati z vsemi vejami oblasti in daje normalno sodelovanje pri organizaciji predsednikovih obiskov, za kar je bilo ministrstvo zadolženo. Sploh pa se tujina vedno pogosteje obrača na predsednika, kar je mogoče za premiera moteče. Tudi v Švico je bil povabljen zunanji mi nister, pa je odšel Peterle, ki pa bi moral kdaj, tako kot počno ostali, tudi poročati skupščinski komisiji. Slovencem diplomatski status Tudi v Haagu je treba še naprej vzdrževati iniciativo pri reševanju jugoslovanske krize in še posebej slovenske samostojnosti. Stališča so nam sicer naklonjena, vendar večje denarne pomoči za zdaj še ni pričakovati. Slovenija bo v Haagu še sodelovala, vendar bo terjala drugačen položaj - položaj samostojne države. Naši predstavniki naj bi dobili diplomatski status, potovali naj bi s slovenskimi potnimi listi (to počno, z večjimi zapleti, že sedaj), na konferenci pa naj bi prevajali tudi v slovenščino. Slovenija bo terjala tudi takšne sestanke, kot jih sedaj prakticira vodstvo konference z Miloševičem, Tudjma-nom in Kadijevičem. Sploh pa je za haaško konferenco značilno, da imajo Slovenci, Srbi in Črnogorci dokaj jasna stališča, kar pa na primer za Hrvate ni mogoče trditi. Srbi še naprej vztrajajo na skupni državi in na razpravi o mejah, kar so predstavniki Evropske skupnosti zavrnili. Rupel potuje v Rim Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se bo danes srečal z italijanskim zunanjim ministrom De Michelisom in skušal zgladiti nesoglasja glede napovedanega umika armade iz Slovenije prek Italije. Pred tem se bo sešel s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji. Sicer pa je italijanski zunanji minister De Michelis opustil grožnje Sloveniji, naj ne nadaljuje z osamosvojitvenimi koraki. Zadnje dni jo je celo pohvalil zaradi njenih razumnih korakov in za Slovenijo uporabil besedo "neodvisna". Sploh je interes Slovenije, da tudi z Italijo vzdržuje stalne stike, kot jih že ima z vsemi sosednjimi in tudi nekaterimi drugimi evropskimi državami. Trdo stališče so nepriznanja Slovenije in Hrvaške spreminjajo tudi socialisti. Posledica tega je zanesljivo presenetljivo hitro priznanje slovenskih potnih listov. • J. Košnjek Beljak in Jesenice na poti sodelovanja Jesenice, 14. oktobra - Včeraj je obiskala jeseniško občino večč-lanska delegacija iz Beljaka, ki jo je vodil župan g. Helmut Man-zenreiter, ki seje s predstavniki skupščine občine Jesenice pogovarjala o konkretnih nadaljnjih oblikah sodelovanja med obema občinama. Ugotovili so, da so že doslej uspešno sodelovali predvsem v okviru Alpe-Jadran. Zdaj pa se tako na Jesenicah, kot v Beljaku zavzemajo za konkretnejše oblike medsebojnega sodelovanja na gospodarskem, športnem, turističnem in kulturnem področju. Dijaki iz jeseniških srednjih šol naj bi se preko izmenjav veliko bolj vključevali v šolski sistem sosednjega Beljaka. Avstrija sicer doslej ni imela toliko oblik mednarodne izmenjave dijakov in študentov, kot države evropske skupnosti, vendar se je sedaj odločila, da sprejema v srednje in visoke šole veliko več študentov in dijakov iz tujine. Med drugim so poudarili, da bi v Beljaku lahko organizirali tečaje za tiste brezposelne iz Slovenije, ki bi bili pripravljeni v sosednji Avstriji opraviti kvalifikacijo in bi tako dobili delo. Zanimivo je tudi, da so v Beljaku že začeli s poučevanjem slovenskega jezika. Pouk v slovenskem jeziku obiskuje že trideset avstrijskih dijakov. V dveh ali več delovnih skupinah bodo v prihodnje obravnavali vse koristne in konkretne pobude in tako začeli z medsebojnim sodelovanjem na turističnem, izobraževalnem, kulturnem in na drugih področjih. • D. Sedej I OLASOVA ANKETA Slovenski potni list se uveljavlja Kar nekaj evropskih držav je že (presenetljivo hitro) priznalo slovenski potni list. To so storile (do včeraj) Avstrija, Nemčija, Italija. Švica, Litva. Latvija in Estonija, Madžarska in Češkoslovaška federacija. Neuspešno glasovanje o priznanju Poslanci Evropskega parlamenta niso izglasovali resolucije o Jugoslaviji, ki uveljavlja tudi ukrepe za priznanje Slovenije in Hrvaške. Sprejeli so milejšo resolucijo, v katero so zapisali, da dosedanja Jugoslavija ne obstaja več in da je prišlo v njej do nepovratnih sprememb. Parlament je sprejel dokumente iz Haaga. Najbolj sporen je bil šesti člen resolucije, ki predvideva priznanje Slovenije in Hrvaške. Za je bilo 64 poslancev, predvsem krščanskih demokratov, liberalcev, konzervativcev, zelenih ter en italijanski in štirje nemški socialisti, proti pa 82, to je skoraj vsi socialisti, komunisti in pripadniki evropske desnice. DOBER OKTOBER Znižanje cen nekaterih izdelkov v Merkurjevih prodajalnah od 7. oktobra do 7. novembra. 2Q vrtne garniture, motorne in električne o/>fj/ kosilnice, garniture DOM-Triso (meter, OU /0 kotnik, vodna tehtnica,...) 23 vrtne mreže,orodja ISKRA-ERO,Swaty - FLEX f\r\Q/ Black & Decker, Unior, vijaki, okovja Titan dm\J /0 in Kovinoplastika, EMO-BIO in garniture. 15% Varstroj in Iskra - Varjenje BARVE, LAKI, RAZREDČILA Znižanje cen velja za takojšnja plačila nad 1.000,00 tolarjev in člane stanovanjskih zadrug.Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih! Prodaja šepa, zanimive so gobe Kranj, 14. oktobra - Mednarodni Oktobrski sejem letos s poudarkom na prodajo najrazličnejših izdelkov sicer skuša v nekaterih delih ostati še vedno zvest donedavni usmeritvi in specializaciji. Vendar pa se ta posebnost kaže le v tradiciji gobarskih razstav in deloma na kulturnem področju z razstavo skupine Tri art. Vključuje pa tokrat sklepno predstavitev podjetij in izdelkov za podelitev znaka slovenska kakovost, ki bo v četrtek. Kaj pa o sejmu menijo razstavljala in obiskovalci? Filip Jelen, direktor Nove opreme Slovenj Gradec: "Nova poslovna strategija trženja nas je spodbudila, da se predstavimo na tej prireditvi v Kranju. Želimo čimbolj približati naše proizvode, ki se po kakovosti ne razlikujejo od izvoznega programa, kupcu. Pričakujemo, da bomo prav s takšnimi nastopi spoznali želje kupcev in trga, sposobni pa smo se s proizvodnjo temu tudi prilagajati v udobju in kakovosti naših izdelkov." Drago Makuc iz Kranja: "Čeprav se Živila Kranj predstavljamo tudi tokrat na sejmu i ozimnico po primernih cenah, je naš nastop predvsem povezan s tradicijo tega sejma. Kar pa zadeva letošnjo sejemsko ponudbo, imam vtis, da je prireditev skromnejša kot prejšnja leta, čeprav ta sejem nikdar ni .bil po predstavitvi in obisku nadpovprečen." Milena Pelipenko, prodajalka v paviljonu z igračami: "Prvi dan je najbrž težko primerjati obisk z avgustovskim sejmom v Kranju m nedavnim v Celju. Upam pa, da obisk bo, čeprav je v tem trenutku, ob menjavi denarja, težko karkoli napovedovati. Sicer pa smo z različnimi igračami dobro založeni tokrat na prireditvi." Marjan Koželj iz Hotemaž: "Na sejem sem prišel predvsem za razstave gob. Sicer pa je prvi vtis, da tokrat sejem deluje nekako prazno. Najbrž se poznajo tudi razmere: vojna, pomanjkanje denarja... Razstava gob pa je tradicionalna posebnost, na katero se je marsikdo tako navadil na tem sejmu, da bi bilo škoda, če je ne bi bilo." Franc Žumer, Gobarska družina Kranj: "Gobarska razstava na Oktobrskem sejmu je že kar nekakšna 20-Ietna obveza naše Gobarske družine. Letos predstavljamo blizu 400 različnih vrst gob, odločili pa smo se tudi za predavanje Sonje in Dušana Vrščaja. Nismo presenečeni, da je tudi tokrat na sejmu na naši razstavi vedno precej živahno. Dobivamo pohvale in podporo, da je z zakonodajo v prihodnje treba gobe in problematiko s tega področja čimprej urediti." • A. Žalar Posvetovanje o varstvu pri delu Zveza društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije prireja v četrtek in petek, 17. in 18. oktobra, v Kazini Park hotela na Bledu dvanajsto republiško posvetovanje o varstvu pri delu. Prvi dan posveta, na katerem bo dan poudarek vzgoji in izobraževanju o varnem delu, bo ob 17.30 okrogla miza z no- . silno temo Varstvo pri delu danes. • H. J. Kranj, 14. oktobra - Izplačilni dnevi navadno sprožijo plazove stavk. Danes zjutraj so začeli stavkati tudi v Iskri Telematik' MKD. Na jutranjem zboru delavcev, kjer se je zbralo okoli dvesto zaposlenih v tem Telematikinem podjetju, so zahtevali zamenjav0 direktorja in povečanje plač do meje, ki jo določa branžna kolek'1' vna pogodba. Po zboru delavcev je stavkovni odbor začel s pogaja' nji z vodstvom MKD in krovnega podjetja Telematika. - D.Z. Foto; A. Gorišek 6/ PPC GORENJSKI SEJEM KUPON za 50 % popust = 50,00 SLT pri nakupu 1 vstopnice za OKTOBRSKI SEJEM v Kranju do 17.10.91