List 24.
Tečaj XXXIV
spodarske
j
obrtniške
narodn

ahaia'o vsako sredo po eeli poli. Yeljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; p
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 ^old. 40 kr., za četrt leta 1 erold. 30 kr.
v •
gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr

Ljubljani v sredo 14. junija 1876.
O b s e g : Program obravnav zbora Avstrijskih vinorejcev od 20. do 24. septembra t. 1.
Kmetijski zgodovinski spomini
vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) posebno kmetje, bodite pažljivi pri volitvah!
vensko slovstvo.
Mnogovrstne novice.
Gospodarske novice.
Občni zbor banke „Slovenije
it
O zadevah Woliovega slovarja.
Mati ga izdá. (Dalje.)
Naši dopisi.
Anglija in jugovzhod.
Novičar.
Slovenci
Slo-
;
Gospodarske stvari
nega
Program obravnav
zbora Avstrijskih vinorejcev v Maribor«
od 20. do 24» septembra t. 1.
. Določitev začasnih zborovih pravil in poslov-reda.
Določitev shodišča druzega zbora leta 1878. in
voiitev zborovih opravnikov.
delavnost
Razgo
o vprašanj
i
ali
edan ja naprava in
stuj
gradniških poskuševališč zado-
ljam vinopridelovalcev ali
in kakošnih spre-
memb, oziroma razširjenja tacih poskusevališč bi bilo želeti na korist vinoreji?
Kaj
SO
vejše preiskave o živenj
plodbi
razširjanji in vničevanji trtne uši (phylloxera vasta trixj pokazale? in ali je državna postava za vnicevanje
tega mrčesa dovolj vspeha imela, ali da te postave želeti?
premembe
y
. Kakošnih colninskih tarif pri vvaževanju
in izvaževanju vina bilo bi želeti na korist Avstrijskega vinarstva pri kupčijstvu s sosednimi deželami in z onimi s katerirai nimamo colnih pogodeb?
. Ali bi se Avstrijskemu vinogradstvu in vinotr-štvu pomoglo, ako bi se priseženi vinski posredova Ici (mešetarji) vpeljali? in ali je sploh želeti, da se poskušnja s tacimi mešetarji stori?
. Kaj so skušnje pokazale gledé koristi tako imenovane salicilne kisline, thymola in kaolina za vinokletar8tvo ?
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt."
Dne
Leta
(Dalje.)
Meseca junija.
1762. je vlada Bavarska ukazala
1737
1872
1817
1591
1858
moc pospešuj
b
, naj se na vso
m 1 j i š č
1860. Prva razstava Ogerskih o vac v Budapešti. 1765. Cesarica Marija Terezija oprosti vsakorsnega
davka
JanJ
m u r b i n i h d
v
nasem cesarstvu
je grozna to ča po vsem Francoskem po-končala polje in nograde.
je cesar potrdil štatut više kmetijske šole na Dunaji.
1559. je slavni rastlinoslovec Konrád Gessner
iz Cilricha prvo tul po, ki je na Nem-škem cvetela, videi v Hervartovem vrtu v Avgsburgu, katera je dve leti poprej tje bila prinesena iz Carigrada na Turškem. Ta čas je bila rž najdraža na Pruskem veljal je korec (Scheffel) 5 tolarjev in 9 sre-bernih grošev.
je nenavadno debelo kamenje deževalo v Kuneradorfu na Pruskem, so našli v Magdeburgu na Nemškem prvi-
?
krat tri h
(črvicja bolezen) pri prešičih
okoli 300 ljudi je zbolelo za to sila
bolezn
y
so tako
ijsko meso povžili
(Dalje prihodnjič.)
. Kaj so novejše znanstvene preiskave pokazale
gledé zor en ja grozdja?
Kako
di se
dalo
m an j š i h
10.
odeljstvo po združevanji v pospešiti in povzdigniti?
Kaj so pokazale poskušnje z raznimi tr-
gradnik
tami. ki so se zadnja leta v raznih deželah Avstrijskih začele saditi?
11.
Kaj se je za obrambo vinogradov proti mrazu
in slani najbolje izkazalo?
Gospodarske novice.
* Zopet nov poprej neznan mrces polju škodljiv se je prikazal v Ogerskem Banatu. Ta škodljivec, ki je lansko leto veliko pšenice v Banatu pokončal in ki letos
s še večo škodo žuga (Thrips frumentarius), ki objeda pšenično klasje.
Je
silno droben, črn žužek
v - ~r ------
Vsako leto kaj novega
Als\i%n nr\ r\ si 1/*s\	/
, pa zmirom
bolj žalostnega.
Nove podkve z gumilasticnimi podplatí je iznašel živinozdravnik Hartmann na Hanoveranskem. Podkve s takimi gumilasticnimi podplatí obložene imajo neki to korist, da podkev ne potřebuje potem nikakoršnih štol in še posebno pozimi oštrih štol ne. Taka podkev veljá
188
kaki 2 marki in strpi 2, 3 do 4 druge podkve.
Nasa
blagajnici 1759 gold. 37 kr., ustanovni stroški 45.903
živinozdravniška šola si bode iz Hanovra naročila Hart- gold. 47 kr. (!!), kurzni razloček 30.418 gold 92 kr.
ali
Je
organizační stroški 35.841 gold.
kr.
vredoost dveh
man-ove „Gummipuffer" in bode potem poročala
res kaj na tej znajdbi, ali pa samo ,,nemški Schwindelu. bis 57.000 gld., vrednost pisarniške priprave 9616 gld.

na
Skotskem
Gospodu Bell-u , ranjkemu fajmostru v Karmylli
99 kr., vrednost tabiic 6020 gold. 30 kr., zavarovalne
)
ki je iznasel kosilnice (mašine, ki žito menjice 284.852 gold. 75 kr., račun menjic 7662 gold
in travo kosijo), napravljajo sedaj spominek. Dokazano 38 kr., tirjatev pri zastopnikih 70.746 gold.
21
kr.
da ona grofija, kjer je fajmošter Bell vpeljal ko- tirjatve pri zavarovalnicah 7642 gold. 30 kr., terjatve
silnice, zdaj vsako leto
No
7
pa
zopet po „Tagblattu
najmanj 25.000 gld. prihrani.
u
en
>
.far"
pri delničarjih 1211 gold., razni upniki 18.345 gold
>
kateremu
Je
14
kr., i z g u b a
3J.736 gold. 27 kr.
i
kmetiistvo toliko hvale
o
lžno !

14 vozov pomladanskih kebrov (hroscev).
vaši
Kotovin pri Taboru na Ceskem so ietos 96 hektolitrov 10.300 gold., neizplacani kuponi 654 gold. 22
hrošcev nabi
in 23/4
'a
hektoliter je
eno vedro , 30 bokalov
Pasiva znašajo: delnična glavnica 2337 deinic po
200 gold, je 467.400 gold. , zemljiščino vknjiženi dolg
, pre-
kr.
mijna reserva v gotovini 36.504 gold. 51 kr.
>
v me-
peljal
raaselcev). Na 14 vozovih so jih županstvu pri- njicah 284.852 gold, 75 kr., reserva v škodah 24.000
i
;
ki je nabiralcem odločeno premijo izplačalo.
gold.
>
prenesek iz računa oddelka življenja 379 gold.
ftíarodno-gospodarske si vari.
76 kr., račun dvomljivih dohodkov 3000 gold., skupaj
827.091 gold. 20 kr.
Oddelek življenje kaže kot aktiva: ustanovni
Obćni zboi
banke

Slovenije
ti
stroški 9910 gold. 49 kr.
kr.,
organizačni stroški 883 gold.
>
imetje pri zastopnikih 16.742 g^.-. ,
old.
prinesek
Banka „Slovenija'' je imela, kakor je našim bral-
kakor naj
iz računa ognja na račun življenja
;
71
izguba 1571 gold.
kr.
svoj
obcni zbor
cem znano, 6. dan t. m. so „Novice" v zadnjem listu poročale
ki
Je
skleml
gledé na neugodne
razmere tega domaćega zavoda skliče gold. 34
Pasiva: imetje podedovanskih družabnikov
z obresti 9823 gold. 22 kr., premijna reserva 2497 gld.
17 kr., razni upniki 17.166 gld. 95 kr., skupaj 29.487
r.
že v prihodnjem mesecu izvanredni občni zbor
y
da sklene, kaj in kako zdaj, ko gré za to
>
da
e
ini -
ako
ne
čarji vdrugič doplačajo na akcije svoje in sicer po iztirjati od dolžnikov
90 gold, na vsako. Doplačevanje na akcije ni nič ničarjev odreklo lanskega vplačila, — «rw u nenavadnega, ako se je za izdane akcije izprva pre- spodarski stroški znižali na tretjino sedanjih
Iz vsega tega je očitno, da še danes stala bi banka na precej trdnih nogah, ako bi dobila vse, kar ima
bilo toliko del-
ako bi se g o-
) )
malo
vplačila zahtevalo, in
v - ~ ]/ - * ^ f^1 v	o^uucii	ou woai £iui£jc«ii u« ti^ijiuu ouuaujiu^ -
V to doplačevanje se je tudi bi od konca do kraja pre strojila svoj štatut itd.
ako
vsak delničar vedé ali nevedé zavezal, ko je akcijo
(delnico) vzel.
Mnogi
sicer. ki z delnicami nikoli niso
poslednjem občnem zboru izvoljeci pregledo-
>
nam
nič opraviti imeli, so mislili, da akcija je to
7
kar
valni odbor, ki je svoje delo že zacel bo jasno pokazal stan ban kin i, tako da ga lahko
obligaci ja, ki jo kupi, da potem vsako leto kupon razvidi vsak prost člověk, ki sedaj iz celega kupa če-
od nje od8triže; pa gré po denar niške naprave so vse drugačne.
to je zmota

del-
ravno resničnih številk vendar pravega stanja ban-
Naš namen ne more biti danes preiskavati
)
ka) je
kinega ne razvidi. Gospodje Vilhar
y
agar
j
Jerič
in
Robic si bodo zaslužili veliko zahvalo, če brez opti-
zakrivila banka ob ustanovi svoji in kaj pozneje; mizma in brez pesimizma po zaslišanji veš cako v vsaj bi vse te preiskave bile sedaj ^prekasne. Največa o bankinem poslu delmcarjem povedó: kako stoji
in kaj početi, da se delničarjem prava pot
nesreća
*eča banki „Sloveniji" je ime „Treuenstein", ki se banka, in kaj početi, da se delr šopiril za s tro k o v nj a k a o bankinih zadevah in za njihovo daljno vedenje pokaže.
Je
ime
Treuenstein"
ki
bank
Je
Stvar
je važna in
kateremu so zaupali vsi drugi neizvedeni voditelji njeni, nujna, ker c. kr. ministerstvo zahteva doplač i la po
Glavni pregrešek gotovo bil je ta, da banka svojega bankinih pravilih, delničarji pa sami hočejo vedeti delovanja ni omejila samo na domaće (slovenske) de-
>
pri
čem
da
so.
?
ampak da je segla po širocem svetu
žele
da na Turško ne
se
čuda,
Podučne stvari.
k)er imajo tacih zavodov že na kupe pa tudi goljufnih agentov. In poleg tega je pa
delovanje še pričela tudi s takošno potrato, kakor da	-
bi ticala banka do nosa v denarjih. Al, kakor gori re- SlOVCIlCi, DOSebilO kmetjc, bOíllte bolj
pHp^HpHpp^HH ( Wmpm
čeno, so vse take in enake pritožbe brez koristi sedaj
pažljivi
j
ko je treba misliti na to , kako banko, ki bi imela še
pri volitvah!
precej premoženja, če bi mogla od vnanjih agentov
Dokler je v naši ljubi Avstriji vladal absolu-
iztirjati, kar so jej dolžni, prestrojiti drugače in tizem
7
to
7
presvitli cesar sam s svojimi ministri
7
delničarje obvarovati še veče zgube.
ni nam bilo treba nobenih volitev poslancev v deželni
Iz poročila ta j niko v ega o delovanji lanskega leta ali državni zbor

je razvidno, da je banko zadelo nenavadno veliko škode
vse drugače je pa zdaj, odkar se
je presvitli ce3ar Ferdinand I. samovladarstvu odpovedal
rekši
, naj
po požarih. Neposredno (naravnost pri banki) je bilo	in nam us tav o ali konstitucijo podělil,
zavarovanega blaga za 61/',, milijona gold.; škod pa je	ljudstvo vlada samo po svojih zastopnikih. bilo za 64.000 gold., vplačane zavarovalnine Da se pa ta cesarjev blagodušni sklep spolnuje,
(premije) pa le 31.000 gold. Stroški g o s p o d a r s t v a	treba, da so volitve. One so ustavnému življenju
so znašali lansko leto 15.000 gold., plače uradnikov glavna podlaga.
21.000 gold., tedaj vsega skup 36.000 gold.
Po
vsem
lili
tem je bilo izgube v ognje ne m oddeiku 39.736 gold.,
v oddeiku za zavarovanje življenja pa 1571 gld., imeli nobenih volitev.
Pa mi morebiti kdo poreče : kaj bomo zmirom vo-vsaj bilo je poprej boljše ko zdaj , dokler nismo
kar je razvidno iz sledeče sestave bilance:
Predragi mi rojaki! tudi jaz
to kmalu pritrdil ;
Oddelek ogenj ima aktiva: Doplačilo za 2337 a vendar le počasi, da se v govorjenji ne prenaglimo.
deinic po 45°/0 ali 90 gold, na vsako delnico
ker
i ťV guiu. ut» »oaau uvžiuiuu , aci je	j pa	ivu» , u» ov> uuiu uvuhiju oihvuju ^vui »
vplačanih, 210.330 gold., gotovina v Jaz bi rekel, da večidel mi sami, ker premalo cenimo
Kdo je pa tega kriv, da se nam čedalje slabeje godi?
dozdaj še
55°/
0
189
važnost na volitev
ker
je nam vse eno, ali je tujec
v oni
svoje
1870.
Vit^UUOt ua »UUICY, --««"J	jv. mj^v,
aii potujčenec, to je, nemškutar naš odbornik ali poslanec.
Vsaj menda veste po skušnjah, koliko zlega so nam taki	Nemško-francoski vojski čisto na cedila pustila; Italija
« 1 • W 1 1 1 • m ^ •	Vi* • v v I •	1	1	•	'	• i
Francija ne drži veliko več na Anglijo vojski za
_ i
namene zlorabila, in leta
ki
jo je
zastopniki že na glavo nakopali, samo o po8lancih državnega zbora
TÙ
pa ne govorim pa ne šteje nič, čeravno bi rada kaj vmes govorila.
?
kjer
smo
zadnja

Volksblatt" se izreka odločno za zvezo Avstrije z
leta včasih brali take govore, da so nam lasje po konci Rusijo, ter zabavlja ,,Magjaru" Andrassy u , ki se
stali
7
ne rečem to ravno od vseh naših poslancev, ampak hoče postaviti na stran Turka.
tem ta katoliški list
druzih o veiikonemškutarjev, našim maionemškutarjem po vse v tem podobnih,
kaž
da
stvo na svoji zastavi nosijo
, da ima konservativna nemška stranka v Avstriji gorijo le za Nemčiio, brezver- pošteno politiko, in tega jej mi Slovani ne smemo po-
Sploh
itd.
Saj imamo na izbiro zabiti, kajti nehvaležnost je najgrja vseh grdob.
domaćih domoljubnih mož zadosti, ki bolj poznajo po- „Volksblatt" tako iskreno piše za ustaše, kakor da bi
nase.
Pa je tudi za slovensko deželo sramotno, se v Ljubljani ali Belemgradu tiskal.
trebe
da nas taki ljudje komandirajo. Resnica je
7
kar
Je
nek
Tudi
jaz sem tega rnnenja
da obče Evropska zveza
pameten mož rekel : „kakoršni poslanci, takošne zoper Rusijo ni več mogoča, kakor leta 1854.
postave jAHMH^^^HHÉMHMHHHHH
kakoršne postave, taki davki."
Toraj če še srečno v prihodnje kakoršne koli vo- je bila tača3 še močna litve doživimo, nikar teh mojih besedi ne prezirajte, govincev ne more zatreti
Raz
mere za premago Slovanov so se zmanjsale : Turčija
dragi rojaki! Kedar pride čas volitve, stopimo vsi po-
sedaj ; ka.j
V
se
v
se
Bosnjakov in Herce-
7
ce primejo urna-
nosno kot hrabri vojaki na
vohsee
gora
7
7
in pokažimo, da tačas neutralna
Srbija in Rumunija za meč? Nemčija je bila
smo vredni sinovi naše matere Slave. Ne dajmo se pre
7
sed a j
bo gotovo aktivno stopila na
motiti od nikogar. , Zmaga mora biti vaša beseda.
naša"
7
,Po njihovih delih jih boste spoznali
u
7
Je
rekel
stran Rusko, ako se Francija gane, pomagati Angležem, naj je kar pa ni verjetno ; Avstrija tačas sicer ni bila aktivna zoper Rusijo, pa jej je vendar dosti škodovala.
nas
na drobno rešeto, predno
Izveličar, toraj denite vsacega mislite voli ti. Ce se vam kak nemškutar vsiluje
dite ^^BHHHHH^^H^HI
Zato so sedaj Turčiji roke zvezane, in združeni ustaši,
Srb i j a
7
Crnagora, Rumunija in Grška so mocni dovelj
ve-
ne
7
premagati Turke , ampak tudi Angleško armado da ne bo za nas délai , sicer ne bi na slovenski vsaj Anglija je na suhem ničla, in ne zmore mnogo čez
y ?
zemlji nemčurske krame prodajal ;
hitro odpravite
200.000 mož: ti bodo
od sebe vsacega, od katerega veste, da pri vsaki pri- in Hercegovinskem skalovji
pa na Balkanu in v Crnogorskem
malo
opra
v
ili.
Sploh
se
ložnosti duhovne zaničuje in malo ali nič ne drži cerk- sme misliti , da je pri Angliji več kokodaskanja nego
venih obredov ; ne dajte mu glasú, od njega imate malo
dobrega
sadů
prićakovati. Kdaj ste
» - v ] •
siisaii
7
maranče rastejo iz osata, ali grozdje iz trnja
da po
jaje, in da si bo Angleška dvakrat premislila začne vojsko zoper Rusijo.
7
predno
na
kratko rečeno: volite tako, da ostanete vi gospodarji na se morete meriti z vso
Rusija in Nemčija reprezentirate tako silo
7
da
domaćih tleh. Poglejte
M agj ar e
roda
Je
malo
7
V
ce
se ne motim,
kake
vsaj tega námi lij one ,
Evropo, in mala rekel bi, zaleže toliko, kakor vsa Italija
Srbija sama
i
7
kajti
en
Srb
pa vendar zdaj Avstrijo tako komandirajo, da še Nemci dovelj proti 400.000 Lahov.
šteje za pet Lahov, toraj bo 150.000 Srbov čez in čez
morajo po njihovi piščali plesati. Ali so pa Magjari tako izobraženi in učeni, da Avstrijo komandirajo? ne! svet od tega nič ne vé; — ali so tako bogati so Avstrijanci reve proti njim?
lič
Poleg
n a moč
vsega
tega je na slovanski strani mora-
7
da
Slovani se bijejo za svobodo, za vero,
za
tudi
ne
7
vsaj vemo
7
svoj obstanek; Angleži in njih družniki pa za zgolj se-
takem ne more biti. da bi slovanska
bien
e namene
če je le eno leto letina doli prav slaba, da jih tarejo stvar propala.
7 5
po
ki
nadloge. Al ponosni so na svojo narodnost prodadó za noben denár; gorjé Magjaru, ki bi magjar- in tudi Angleži ne bodo ga ustavili.
je ne
Kolo časa, zgodovina človeška se ne dá ustaviti
7
Oni
To
edino to delà jih močne, vsaj močne
stvo zatajil!
na videz, dokier jih Avstrijski nemčurji podoirajo.
mm 'WĚĚĚĚ' . WÊÊ	jj
vzrokov pa ne odstranimo, ki nam delajo slabe čase?
gledali
naj bi rajši
7
če ne
7
da bodo v Indiji bolj lepo in pravično vladali se jim utegae kedaj goditi, kakor sedaj Turkom
nam pomaga, če samo tožimo čez slabe čase in tačas bodo za Anglijo mrtvaški zvonovi peli!
p )
Vse se povracuje na svetu, dobro z dobrim, hudo
podobni smo tistemu evangeljskemu hlapcu , kateremu s budim ; in še nekaj, „similis simili
■■ ■ ■	■■■■ ^■■pappwip	■ _ qmi
je Bog talent dal, pa on ga v zemljo zakopal. Deiajmo
gaudeť', tiranstvo
Turško in tiranstvo Angleško v Indiji se hoceta pobra-
pridno in trdimo se vsak po svojem stanu, gospod s titi; drug se drži druzega, toraj bosta oba padla
v
peresom
7
kmet
pa
z drevesom
7
zraven tega pa svoje
dolžnosti do Boga in bližnjega natanko spolnujmo. Ako se ravnamo po tem, pricakovati smemo boljših časov in zasijalo nam bode milejše solnce ravnopravnosti.
jamo
Slovstvene stvari.
To vam kmetom pové kmet
7
ki
)
ko je drevó z
rok djal, prime za ,,Novice", da se poduči, kaj se po svetu godi o kmetijskih pa tudi o druzih rečéh, ki nazaduje ravno tako kožo kmetovo zadevajo kakor kožo gospoda*	M. II o var.
zadevah Wolfovega slovarja
Odprto pismo gospodu K. Dežmanu II.
Infandflm jubes renovare (tftr^t) rífWf
Politične stvari.
Anglija in jugovzhod.
Katoliški „Tiroler Volksblatt" piše
7
položaj podoben onemu pred Krimsk
vojsko
1854
Da častiti
naši
bralci morejo sami soditi, ali je bilo pravo postopanje to, kakor se je postopalo po smrti knezoškofa Wolfa o zadevah slovensko-nemškega slovarja, zato je pred vsem treba, da poznajo 26. člen oporoke Wolfové, ki govori o izdan j i slovarja. je sedanji Dam jim ga tedaj celega v zvestem převodu, izpustivši
JZ
26.
to
7
kar se tiče izdanja sv. pisma. Oporoka
Tačas, kakor sedaj, se skuša narediti zveza vseh ranjkega knezoškofa Wolfa je datirana od 17. avgusta
Pa
Volksblatt
mi
da
Evropskih sil zoper Rusij sedaj ne bo šio: Anglija nima več tište sile, kakor ta
1858.	leta, in po smrti njegovi razglašena i. svečana
1859.	leta.

100
Omenjeni §. 26. se po izpustu onega, kar se ne tiče slo varja , in pa po izpuščenih dolocbah, kako naj se iz prodanih knjig (slovarja in sv. pisma) skupljeni denar na korist Alojzijevisču obrne, glasi tako:
,,Mislil sem, da moram svoje rojake, ki težko pri-cakuj ej O slovarja nemsko - slovenskega in slovensko-nemškega, razveseliti s tem , da stroške tega izdanja (Auflage) na se vzamem; prvi del slovarjev v dveh debelih zvezkih v veliki osmerki utegne že letos na-tisnjen biti. će pa umrjem, predno je natis obeh teh
od dežele koiliaj pričakovanih knjig izgotovljen, na-
lagam Alojzijevišcu, svojemu dediču, dolžnost, stroške za popolno izvršitev tiska obeh knjig (slovarja in sv. pisma) iz zapuščine moje poplaćati; da pa v tisku teh knjig
nikakor ne nàstopi kaka zainuda (ja keine Verzo-
gerung eintrete), zato pooblaščujem gospode izvrševalce oporoke svoje, da še pred izročitvijo zapuščine mojemu dediču za poplaČanje teh stroškov potrebni denar za
tisek in papir dadó; mojega naslednika v škofijstvu
ali generalvikarja pa prosim , da od mojega za Alojzi-jevišče prejetega premoženja zmirom toliko gotovine pripravljene ima, da se stroški tiska in drugi stroški
(Druck- und sonstige Kosten) za obojno delo zmirom o pravém času poplaČati morejo.
To je od besede do besede jedro knezoškofove oporoke. Hitro hitro je hotel neumrli mecen svojim rojakom izročiti popolni slovar, katerega nemsko slovenski del se je ob življenji njegovem dotisku bližal, in razločno je izrekel, da ga je volja, vse stroške izdanja na-se vzeti.
Da pa naši čitatelji in med njimi posebno oni, katerim je mar za to, da narod naš brez dalje zavleke dobi nemški slovar, tudi izvedó, kako sta bivši knezoškof dr. Widmer in pa sedanji knezoškof dr. Po-gačar še kot prošt postopala o tej zadevi, naj po ak-tih, ki so tiskani v ,,poročilu deželnega odbora" za
leto 1874., razložim to stvar bolj na drobno.
Da se drznem delovanje dveh škofov kritikovati, mi Vi, gospod Dežman, ne boste v greh šteli, vsaj ste me, kakor sem že povedal, v „Tagblattu" svetu razglasili za „škofa" ne sicer „de nomine", pa ,,de facto" ; zato smem kot bivši „škof" pretresti delovanje onih dveh gospodov knezoškofov, od katerih bila je odvisna izvršitev slovarjeva. Sicer je pa tudi vsa ta zadeva po prvih besedah §. 26. gori navedene oporoke pre-blagega knezoškofa Wolfa postala de žel na zadeva — kot tako so jo v deželnem zboru leta 1861. pripo-znali tudi vsi in odlični pravoslovci , med njimi tudi c. kr. deželne sodnije svétnik vitez Strahl — in to mi tudi „neškofu" daje pravico, da se potegnem, Vam na-sproti, za toliko let zavlečeno izvršitev §. 26., kateremu vzrok sem bil jaz, ki sem kot predsednik bivšega ,,slovenskega društva" že 8. junija 1848. 1. v prvi seji odboroví kot eno prvih opravil njegovih oklical izdelovanje slovenskega slo varj a na podlagi Vodnikovega rokopisa, ki mi ga je prof. Metelko za to delo blagodušno ponudil. („Novice44 26. list leta 1848.) In na veliko moje veselje glas moj ni bil glas vpijočega v puščavi o tej važni zadevi. Zbralo se nas je nekih 10 rodoljubov po dvakrat vsak teden popol-dne, da smo Vodnikov nemško-slovenski rokopis množili s pomočjo druzih slovnikov in poslanimi nam dru-zimi zbirkami , ter tako z dodanim obilnim gradivom cenjenih pisateljev slovenskih pomnožili Vodnikov rokopis tako, da našemu izdelku, ki ga je g. Cigale konečno še dopolnil in popolnoma vredil, ni moglo več ostati imé Vodnikovega slovarja. — Tudi teh zgodovinskih črtic omeniti ni se mi zdelo odveč, da niti Vi, gospod Dežman, niti gospoda knezoškofa ne mislite, da ranjki knezoškof Wolf ni vedel, kako
je teklo z Vodnikovo „osnovo" n e m š k o - s 1 o v e n-skega slovarja, in da osnove Vodnikove za sio-vensko-neillški slovar nikakoršne ni bilo. Gosp. knezoškofu Wolfu ni nic „beigebracht worden"; blagi
gospod se je sam marljivo briga! za to, kar je in kar ni, in ker je prav dobro vse to vedel, prav zato je zapustil za izdanje slovarja tudi veliki zaklad, živo prepričan, da ,,za3tonj se „maČke švigajo" in da od malopremožnih naših slovničarjev, ki nimajo škofovskih dohodkov, se ne more zahtevati, da bi slovár izdelovali iz golega rodoíjubja, zraven pa glada mrli!
Deželni odbor, spolnovaje svojo dolžnost, se je po sprejeti nalogi večkrat brigal za to, kako stoji z izde-lovanjem slovensko-nemškega slovarja, pa zmirom je
slišal le to, da ga še ni. — 31. marca 1874. leta ga je
c. kr. deželna sod ni j a sama, kateri se je tudi to-likoletna zamuda prečudna zdela, prašala, ka j je s 8lovarjem? — Deželni odbor je vsled tega dopisa naprosil gospoda knezoškofa dr. Widmerja, naj blagovoli povedati, kako stoji z nesrečnim slovarjem? Odbor je dobil odgovor , ki je natisnjen v omenjenem „poro-
čilu dež. odbora za leto 1874". V tem odgovoru pravi gosp. knezoškof, „da 26. §. Wolfové oporoke govori le o tisku, o stroških za spi s an je slovarja pa da ne reče ne besede. PreČastitemu testatorju bilo je podtakneno (wurde beigebracht!!), da rokopis 2. delà je že gotov in da treba je le ga v natis dati. Ker pa temu ni bilo tako, se je zahtevalo od dediča (Aloj-zijevišca), naj se vendar tudi rokopis na stroške njegove nakupi. Ta želja se je na korist narodu spol-
nila; kupil se je Zalokarjev rokopis za 3400 gold.,
ki se je v merodajnih krogih za tisek pripraven proglasil; kmalu potem pa se je to zanikalo. Přivolili so se potem tudi še drugi stroški. Pod predsed-stvom preč. gosp. dr. Pogača rj a, zdaj prosta, se je neki odbor ustanovil, ki naj bi za tisek pripraven rokopis oskrbel. V ta namen p ri vzeti delavec je stal celih 1100 gld., al ne ena pola ni prišla iz njegovih rok na dan. Za Gafove na posameznih listkih napisane besede se je plaćalo 500 gold., in da so bo-goslovci na cele pôle v abecednem redu prepisali Ca-fove listke, plaćalo se je 648 gold. Tako se je potrošilo 5648 gld., —a ne ena pôla se ni za tisek izgoto-
viia. Nasvetovani so bili zdaj za vrednika slovarjevega drugi jezikoslovci, pa s takimi pogoji, da ao se kazali prav veliki stroški, a brez gotovosti izvršitve. Jaz sam nisem mogol vec nositi vse odgovornosti. Naprosilo se je mnenje preč. stolnega kapiteljna, od katerega pa nikdar nisem ne crtice pismenega odgovora dobil. Vse ima predsednik razpu-ščenega brez vspeha delajocega odbora (dr. Pogačar) zdaj v svojih rokah. Zapuščina knezoškofa Wolfa se skrbno hranuje in račun o tem vsako leto razglaša."
Tako se je glasil odgovor g. knezoškofa dr. Widmerja 4. maja 1874. 1. — tedaj pred dve ma letoma.
Deželni odbor je přepis tega odgovora nemudoma poslal c. kr. deželni sodniji in jo prosil, naj g03p. ku-ratorja primora, da se izvrši oporoke §. 26. — Deželna sodnija je z odpisom od 20. junija 1874. leta odgovorila, da knezoškofa siliti ne more zdaj v to, ker je zapuščina knezoškofa Wolfa že dediču izročena. Sodnija tedaj o tem dalje oblasti nima, in po tem takem ne ostaja druzega kot pot pravde.
Deželni odbor je brž (26. junija 1874. leta) povabil
gosp. prošta dr. Pogačarja s stolnim kapiteljnom v sejo in v to 8klical v posvèt, kaj zdaj storiti, tudi skupščino strokovnjakov iz „Matice" i. dr. Prišli so vsi pozvani, le
g. prošta Pogačarja ni bilo; přišel je pa pred sejo k
deželnemu glavarju in mu razodel, da je bivšemu prof. Pájku v Mariboru izročil izdelovanje slovarja. Temu
191
9)
fa
accompi
u
nasproti ni skupšeina mogla druzega obnašati povsod in v vsem, more li kdo zagovarjati to
ukreniti nego to
)
da
za potrebno spoznala
da
se
V VU^VJMIV« J/V »	W ¥	"AV/i W il U.V7 UU^ vy V ai javi KKJ j
da mu grdo popačene besede maternega svojega jezika
Paik
za
hitrej
•	I	V •
in lozi
puucuuu opu^juaia j \JLCk OU	UW LU u	^u^wvuuu wuvv^v Uicjivi	J ó Jv?
rešitev náloga še kak stro- iz ust gredó v službi njegovi? Ce pa se bo v vojaških
kovnjak pridruži
da se tako za tisek pripravlj
šolah ućil pravilni jezik slovenski in bo prosti vojak
pôle še kritiki druzih strokovnjakov podvržejo itd. (Opom- slisal svojega oticirja lepi slovenski jezik lepo govoriti,
takrat po dolgi bolehnosti zadržan, jaz odstranile se bodo kmalu spake tudi v vojaškem stanu
niti moram
m
ALU, ua,	pv/	vrv/i^uuvon «««^»u,	----------- —---------- ---*
bil pričujoč v tej seji; ko pa bi bil, ne bi bii iz milega našega jezika. lu sedanji ćas
)
ko
po novi
pritrdil tej poti ,,per longum et latum", o kateri tudi rekrutni postavi mnogo inteligencije iz učitelj skega gosp. skupšcinarji niso pomislili, koliki stroški vedno stanů in druzih izobraženih enoletnih prost o-ustavljanega tiska se narastó pri takošnem postopanji.) voijcev prihaja v vojaški stan, bilo bi pač lahko mo-
vora
Zd
sled teh razprav je deželni odbor poročal o na- goče, kmalu vse grde pleve pregnati iz vojaškega go-
, ako bi se omenjeni gospodje zavedli dolžnosti,
s voj e
, naj sežejo po
In \
vedenem poročilu deželnemu zboru to
e*j j ^ «P«",r v r . « . . ~ ~ ** v,	----
slovenako-nemški del Wolfovega slovarja v kratkem
pravi c
da bode tudi tudi omiko maternega jezika prinesti
v
kroge.
Zato posebno njim priporocamo
č
d o d e i
i n
tisk
To Ko
bilo anno 1874. junij
meseca
se
t
bližal deželni zbor, vprašal
pis
gosp. Komeljevi slovnici in postanejo apostoli čed-nega slovenskega jezika v onem oddeiku sl. naše ar-made, kjer tudi po ukazih vojnega ministerstva ima
meno
deželni odbor gosp. knezoškofa dr. Po ga čar ja slovenski jezik veljavo. Knjižica se dobiva menda v
svečana meseca, naj blagovoli razodeti
t
kako
varjem
)
ni
dobil
more poročati deželnemu zboru
kakoršnega
Res
kei
na vprasanj
Antwort ist auch
dg
eine Antwort.
s slo- vseh knjigarnah in tudi pri izdatelju samem, ki sedaj odbor službuje vlnomostu (Insbrucku) na Tirolskem.
nova knjiga
f
ki
Častiti čitatelji zdaj po a k t i h vedó vse
>
kar
* „Mali obcni zemljepis J. Jesenko v Trstu ravnokar na svitlo dal. Prip
J° Je
v pí
vrsti za prve
treba, da sami lahko sodijo, ali je dopisnik iz Dunaja teljska izobraževališča
rede srednjih šol in za uČi
„Novicam" v listu pravo trail au ne. jno duo di dokaz žalostné narodne ravnopravnosti v Avstriji — nikakoršnega komentara več treba. Da pa vendar ka- zemljepis povsod, tudi v tako imenovanih slovenskih
Sl__u: u:i	TT m I	«Wyv	u: '	I ii 1 ______r.	rr.	1 ♦ T	,
19
ednjih šolah
se
zdaj
istu pravo trdil ali ne. Ne bilo bi dokaz žalostné narodne ravnopravnosti v Avstrij
zem, aa oi on „íaguiait rnuurejsc lavuai, uc ui paralel&an nemsKo uci; zato se zaaj Jesenfcova í s puhlimi frazami in sofismi zagovarjal 151etne za- venska knjiga ne more v šoli rabiti. Priporočati pa
da bi bil „Tagblatt" modrejše ravnal, ako ne
paralelkah nemško uči; zato se zdaj Jesen k
slo-
vleke slovensko-nemškeg
da se ,,sine ira et studio
se
njem
dali
Jistu
Častiti čitatelj
, treba, gosp. Dežman, slovenskim ďijakom kot pomočna knjiga, ki dobro vstreza krat 8rećava v prihod- zlasti takim, ki so nemškega jezika še malo zmožni in
mislim
da mi bodo radi absolucij
nemško šolsko knjigo težko razumej
Vsa
^astm v/itavctji, w tau lu, u«* uja w^uvj	auoumwju paje Knjiga za i z o u r a z e v a 11 s c a uciteijSKa. sicer
ako jih trpinčim z obširnimi razkladbami, kajti tù se tudi tam povsodi ne podučuje zemljepis v'slovenskem
knjiga
za
braževal
pripravna
učiteljska. S
9
gre za
d
blagó
ke važnosti, za katero
sem že 1848. leta
povzdignil in katera bila bi že
jeziku bi si
na Primorskem), pa kot pomoćno knjigo naj vsak kandidat oskrbel. Sicer ne bode kot uči-
davno dobro gotova, ako bi nam bil mili Bog pri živ- telj slovenskim otrokom najpotrebnejših reci zemljepisne
Ijenj
obránil gospoda
f
ki
ženja žrtoval narodu slovenskemu
velik del svojega premo
nisem provo
lagati mogel
Priporočamo pa to knjigo tud
ploh
ciral pravde , p
vsem, ki se hočejo v slovenskem jeziku na kratko pod
vaj
molcati
pa o nobeni reči nisem učiti o zemljopisu. O Avstriji pa bodo dosti ob
Dr. Jan. Bleiweis
in
Slovensko slovstvo.
najnovejše date našli.
Knjiga
eno in s precej ve-likimi Črkami tiskana in se dobiva pri knjigarjih po 80 krajc.
* Kurzgefasste praktisehe Grammatik der sloveni-schen Sprache fiir Deutsche. Mit hesonderer Berucksich-tigung der Milit ar terminologie. Zum speciellen Gehrauche in den Militarschulen und filr jene Militdrs . ivelclie in
Zgodovinske
stvari.
Osoda Turskih sultanov.
Dné 30 preteklega meseca pahnili so v Carigradu mann im Linien - lnf. - Regimente Baron Maroicic Nr. 7. s prestola dva in tridesetega sultana iz rodo-
ihrem Berufe die slovenische Sprache erlernen wollen. Verfasst und verlegt von Andreas Komelj, k.k.Haupt-
Klagenfurt 1876. Druck der Hermagoras-Druckerei.
Pod tem naslovom je naš neutrudljivi rojak dal
vine Osmanove.
Zanimivo bode ravno sedaj
bralcem „Novic",
ako
ravnokar slovnico za rabo posebno slovenskim iz Turške zgodovine objavimo povest od o ds ta vi jen ili vojakom na dan. Cutil je namreč, da nikakor ne za- njenih cesarjih. Prvi sultan je bil odstavljen leta
dostuje, če se
grdi
germanizmi iz ,,kranjske
šprahe" 1512. Podvzetni dub, s katerim so pridobili si Turki
trebijo iz posameznib besedi, ki jih vojak rabi pri va- svojo velikost in moč, je začel pešati za Bajazet a II.
Osvojevanja tega cesarja so bila Turčiji več na škodo
i
jah svojih; vedel je, da to samo je toliko, kot hišo zidati stem, da se streha naredi brez temeljnega zidanja,
nego na korist in Turško vojsko so vedno pobijali
in da vsi drugi ne zaležejo nič, ako jim ni podlaga slov-	Egipčanki mameluki. Gonzalvo Hordo v ski progna!
ni ca. To mu je bilo povod, da je sestavil kratko slov-	je Turke na čelu brodovja Ferdinanda katoli-
nico slovensko vojakom, ki razumejo nemški, osobito	škega iz Joniškega morja, med tem, ko je Peter An-
po izgledu kratke slovnice Ceske c. k. stotnika in pro-	busonski kot poveljnik papeževega brodovja pustošil
fesorja Censkega na c. k. vojaški akademiji. In pravo	Turška posestva v Arhipelagu do uhoda v Dardanele. je zadel. Zato radostní pozdravljamo tudi to novo delo
orje ledino na polji vojaškega slov-
To
možá, ki neumorno
Je
bilo
terminologije, in
se ponašati mare, da ne
stva vojaške
brez dobrega vspeha , če tudi ga ta ali uni „pisano miru z Benečani in Ogri. Janičarji so se uprli temu in
1500. Namesti da bi bil pozval svojo dr-
orožji zoper neprijatelje, kakor so zahtevali Bizantinski premagalci, podpisal je Bajazet II. pogodbi o
žavo
vsaj se nemčurjev v nobenem stanu ne manjka
gleda",
ki ne vedó, kaj da delajo. Ce vojak mora biti čedno janskim psom" slab in v serailu lén. BajazetII. je volil
razljutili nad sultanom, očitajoč mu,
da je proti „krist-
JLV i UV T V> W V ^ JAMJ WW VAW1	V •	V T VJ t«	UJI Vi. Mf Vili vv VAXJIV	j tAliU LXAUi	U V LU	UXWN/ M, U f OVI UilW iVUI ^ «^J	J V 1
adjustiran v vsi njegovi opravi, — če se mora spodobno za svojega naslednika najstarejega sina Ahmeta
;
a
192
Janičarji ga ne potrdé in zahtevajo princa Selima guvernerja Trapecuntskega, brata Ahmetovega.
se vzdigne zoper svojega očeta
y
bil
* Na nemški podkov îj s ko - zivinozdravniŠki šoli v Selim Gradca je za prihodnje šolsko leto razpisanih 5 šti-je premagan. pendij po 100 gld. in s prostim stanovanjem v učilnici.
Novic gré zoper očeta in pride brez ovír do Stambula Prošnjiki imajo dokazati, da so rojeni Stajarci, že (Carigrada), kjer mu ustajniki odprć vrata. Sultan pride 18, pa ne še 30 let stari, in pa ubogi ter da so se ko-z narodom in ^velikaši pred palačo očetovo. Bajazet II. vaštva naučili. Vsak mora se pri ravnateljstvu v Gradcu
Pa-
jih vpraša: „Cesa iščete?" Jednoglasno odgovoré:
diša naš je star in bolehen; mi želimo namesti njega jemalo ne tište, ki dobro nemški berejo in pišejo
podvreči preskušnji, pri kateri se bode najbolj
Starec videč
y
da
vse
ozir
tem urno podkovati znajo. Pismene prošnje se vlagajo
y
pozdraviti sultana Selima!" upanje je prazno, pravi otožen : ,,Jaz odstopljem vlado do konca juli ja pri deželnem odboru v Gradcu.
svojemu sinu! Mahomed naj blagoslovi njegovo vlado!" Selim mu zagotavlja vse cesarske časti. Bajazet II. od-
ide v Dematico in umrje 66 let star, ost rupi jen po zapovedi svojega sina! — Taje bil prvi padec
PoŠtna novica. Kdor pri svojih poštah na
roči, naj se mu pisma, časniki ali kar koli
druzega ne
in izgled prihodnjim, kakor smo viděli letos 30. maja 1876. £atj 50 kr. za shrambo. Selim je nadaljeval osvojevanja in umri
y t y	•	ITI • i
pošilja na dom, ampak na pošti shrani, dokler sam po to ne pride, mora odzdaj za vsak mesec naprej pla-
1520
y
vra-
Vsa draga pisma itd.
y
ce niso
zaznamovana s
čaj oc se iz Egipta.
(Konec prihodnjič.)
poste restante", se bodo po listouosih pošiljala na dom , kakor dozdaj in se bode morala za
To
1 • f
veija vsem,

Mnogovrstno novice
Kako Turki sultana na tron posajajo
y
se
bere
v
časnikih to-le : Ko pride dan inštalacije. novega sultana
dopošiljatev plaćati navadna potnina. ki stanujejo v občini, kjer je pošta, ali v srenjah , ka-mor zahajajo redni potni iistonosi. Drugim ni treba plačevati shranovine , če njihova pisma ostajajo več časa na pošti.
zjutraj zgodaj izbudijo in sicer brž potem
1
ko je

mu-
jeccin" (napovedovalec molitve) iz stolpa mošeje (Tur-ške cerkve) svetu zaklical : ni ga Boga zunaj Boga in Mohamed je njegov prerok. ,,0 pridite molit, o pndite se umivat". Brž potem pride viši eunuh k sultanu in
Zabavno borilo.
Ko
se je
y
sul-na
ga vabi v kopelj in k zjutranji molitvi, tan izkopal , se po tleh razgrne preproga (tepih) katero poklekne in potem gori navedeno molitev v predpisanih sedraerih nastavah opravi. Ker sultan na dan svoje inštalacije se posti, začne po opravljeni molitvi prebirati pobožne knjige ali pa državne letnike. Med tem se zbirajo velikaši v prestolni dvorani in pričakujejo tukaj svojega gospoda. Ko je sultan přišel v dvorano, gredó vsi skupaj na dvorišče in ondi zasedejo
sodnijskega življenja.
Po spominu skušenega starega pravnika
Spisuje Jakob Aléšovec.
V.
sin
y
Mati ga izdá.
(Dalje.)
Kar sem pričakoval, se je zgodilo, v^c*, wcvn obrneta oko od bolnice in ne odgovorita ničesar.
Oba
mati
m
konje
in
jezdijo
*
prvi med njimi sultan, z godbami in
tem se približa mašnik
ki
Je
malo
za nami
přišel
zoči
nekolikimi batalijoni vojakov spremljani v mošejo Ejub« Ta mošeja je Turkom najsvetejša zato, ker po njihovih mislih v mausoleji blizo te mošeje Turski svetnik Ejub, Mohamedov bandernik, pokopan leži. Kdor drug v to Turkom presveto mošejo se drzne stopiti, pride zato ob glavo. Pri vratih pričakujejo suitana Scheikh-ul-Islam in mnogi ulemi, ki ga spremijo v cerkev, kjer se potem na povišano mesto sam vsede. Zdaj molijo ulemi za dolgo življenje sultanovo in njegove rodovine; re£e zdravnik :
da bi podělil revici sveto olje. Ko ga ta zagleda , se spne kviško in pomoli zopet roki proti njemu
Vsi
na
pokleknemo, tudi mati se vrže na kolena in jame
MM H Hl MH ^^^BHHI
britko jokati. Ko vidi sina še stati, ga potegne in ječi vsa objokana :
„Jaz ne morem tega prenašati. Poklekni tudi prosi Boga, da ti to odpusti.*
m
c
Med tem je bolnica přejela sveto olje, mi pa smo
se odpravili,
a še
predno sem jaz stopil iz sobe
y
mi
po dokončani molitvi mu Scheikh iil-Islam opaše meč
,,Sinrt je blizo. Le malo trenutkov ima še živeti
Osmana, ustanovnika sultanove dinastije, ter ga opo- Četrt ure pozneje bi bilo za vas prepozno
• •	• a	v	•	•	•	i	1 •	lu	r r
i:
)
naj
ta meč zmirom in zmirom slavno rabi za
Potem se podá sultan s spremstvom svojim v
>
na
minja
vero.
stari Serail, kjer je za-nj že prestol pripravljen katerega se vsede. Potem pristopijo državni velikaši in poljubijo dva dolga trakova, katera'3 prestola doli visita. — S temi komedijami je nameščenje novega sultana na prestol Turški končano.
* Zavoljo 8 krajcarjev ! Nek mestjan v Ogerski Sobo ti ci (Steinamaoger) je Sopronjski kupčijski zbornici
Podamo se k sodniji, kjer je čakala nas
>
mojem
ukazu potovka, ki je na dan umora srečala gosposkega člověka v gozdu.
>>
To naznanim svojima jetnikoma.
?
pustite to, ne nadleguite dalje Ijudr
povedati.
(
7
pravi
sem, vse vam
pa jetnik, „pripravljen
Vendar pokličem ono potovko, ki vstopivši gleda nekoliko časa predstavljenega jej člověka in konečno
reče
dolžan ostal
krajcarjev, ki jih
plačati ni hotel. Zbor
ga
• ?? še!"
Bo
že pravi! Malo se je spremenil, pa spoznam
nica ga je zato težila ; sodnija je izrekla, da mora za-
ostalih 8 krajcarjev plaćati; dolžnik se je pritožil pri nje; ,,žena je prav videla.
,,Boste v stanu priseči na to?" jo prašam dalje. „Tega ne bo treba"', pa odgovori jetnik sam mesto
Jaz
sem
tisti
J
visi
sodniji
katerega je
y
ki je tudi spoznala oni dolg in zato pri- v gozdu srečala".
tožbo zavrgla. Iz teh tožeb in pritožeb se je nabralo okoli 100 gold, stroškov , ki jih je imel toženec popla-
ćati.
Ko ga je sodnija zavoljo plačila rubiti dala
y
se
Ker vidim, da sta oba hudodelnika pri volji ob-
stati hudodelstvo, spustim potovko in pričnem izpraše-
■■ ■■■ ■IM' 'iàggmàm-
vanje ž njima. Naj sledi tu
je davkarju zoperstavil tako, da je bil zavoljo siiovi- v krátkém tako-le glasi:
izpoved „barona", ki
tega upora na 3 mesece v zapor obsojen. Zavoljo krajcarjev tedaj 100 gold, v gotovini stroškov,
pa
se
mesece zapora povrh.
Naj bi si taki, ki se za nikdar pripoznati in
„Jaz sem nezakonsk sin svoje matere, ki se je pozneje z uradnikom Dolarjem omožila. Zato me ni smela
vsak krajcar radi pravdajo, tega Ogra v izgled vzeli! še sramovala
ker

tudi, ko jej je umri bilo znano, da
moz, se me je z možem ni imela
otrok. Vendar je po moci skrbela za me in me dala v z Avstrijo? Zastonj Rusije gotovo ne podpira v tem zavod, kjer sem pod njenim prejšnjim imenom „Kregar" Sanjalo se mi je, daje Avstrija vojno napovedala Ru
zdělal
mze
šole.
Tudi poznej e me je izđatno podpírala

S1J1
?
tako mi je bilo mogoče studirati nekaj gimnazijskih šol ; Francozi čez Reno
Prusi so pa na Česko primarširali ; na to vdarij
v
Trst
pa
pride Angležka ladj
ker pa nisem imel pravega varha, zašel sem bil kmalu polna srebra, in v tistem ,času jamejo puške na južnem na slaba pota in bili bi me izkljucili iz šol. Predno pa Tirolskem pokati, tudi v Gorici se je slišalo streljanj
se je to zgodilo, sem se prostovoljno oglasil k vojakom
Srbi
pa so ravno z
godbo
v Carigrad stopali. Ves ta
konec
in tam postal častnik. Al zavoljo neke krvave praske šunder me je zbudil, da ne morem povedati s sočastnikom in nekaterih drugih sitnosti moral sem popustiti vojaški stan.
?
kak
bil
Gorici, 11. junija
Cast, da je nepremagljiva
j
Brez vseh dohodkov in nikakor v stanu drugače řešila si je naša „Isonzo-va" stranka srečno. Tudi v 1.
z delom, katerega se
si obraniti življenje, ko upal privaditi, pišem materi, da pridem
pa
nisem
nJeJ
y
in
ob
volilnem razredu so izvoljeni njeni trije kandidatje
pohlevne dušice
s
67
68
glasovi od 73 volilcev.
enem s pismom odrinem. Přišel sem peš in ponoči, nihče Borbe tedaj nikakoršne ni bilo 6. dne t. m., ker so se me ni videi. Ta noc je bila nesrečna. Dovolíte, go-
spod sodnik, da to ob kratkem povem
Dogovorila
druge stranke kuj ale.
Med
sva se z materjo, umoriti vdovo Reberjevo in polastiti Trije stari, vnovič izvoljeni, so vse drugo prej
Preglejmo zdaj nove starešine! izvoljenci so 3 stari (v 2. skupini), 6 pa je novih.
, nego
se njenega premoženja. Drugi večer se je imel izvršiti „Isonzo-vcitV; med ostalimi so skoraj vsi nedolžni ljudje. naklep. Materi moji, prijateljici vdove, so bili vsi pro- Nadejamo se, da — ,,saremo poveri, ma ben governati.
stori hiše znani, tudi je lahko prišla še pozno ponoči
ali zgodaj zjutraj
U p r a v n a s o d n i j a na Dunaji je tedaj sestavljena;

)
V
ce
zmiraj skrivne denarne barantije.
je bilo treba, ker ste imeli med njenimi svetovalci ravnokar imenovanimi nahajamo
Da
pa ni vsa
ulica
videla, kedar je moja mati šla k vdovi, je dobila od vdove, ki jej je v vsem zaupala, ključ za skrivna vrata, ki so zad za drvarnico, a tako dobro skrita, da jih nihče
tudi našega Winklerja Da je žarek Dunajské milosti posijal tudi na enega naših rojakov, štejemo si v čast; ali je pa vlada s tem, da je gospoda Winklerja vnovič
Vdovi se
sina.
Zato
se sanjalo ni, da ima mati
me
Je
zvecer
7
poslavila, nam Primorcem ustregla, sam ne vem. Winkler
spo-
sobnega za vsakosen delokrog ga delajo temeljite pravni oj a kacega niske znanosti in mnogotere uradniške skušnje , kakor
ali
ne najde, če ne vé za-nje. Iz teh se pride naravnost je sicer povsod na svojem mestu, kamor ga denete na polje in po stezi v mesto nazaj.
ko sva jo obiskala oba, iz- tudi znanje treh jezikov (slov., nemšk. in italj.)
mi Primorci si mislimo, da srajca je životu bliža
dala za svojega stričnika, častnika na začasnem odpustu. Opornniti mi je, da sva ta večer oba šla skoz sprednja ko suknja, in da za marsikaj W. na Dunaji ne bo
;
vrata v hišo, ker mati ni hotela pokazati
;
za
i
da
jaz
vem
kar je bil v Trstu kakor ustvarjen; zakaj, od kar Tr-
za skriti vhod. Tišti večer sem si ogledal hišo in sobe, žaška namestnija stoji, niso ga imeli menda svetovalca, po materi pa sem zvedel, kje ima denar in druge de- da bi bil
naše
razmere tako dobro poznal, kakor on. narne vrednosti. Ko sem vse , kar se mi je potrebno Gledé na to in gledé na vsestransko njegovo spretnost zdelo , ogledal, grem z materjo domu — zopet skoz delavnost, uradniško poštenje, prijaznost in postrežljivost sprednja vrata. Tako me v mestu ni mogel nihče za- smemo naravnost reči, da Primorsko namestništvo zgubi
7 i
paziti m
pogrešati, ko
sem bil drugi dan zginil.
z Winklerjem svoj glavni steber.
Bili
so
časi
y
ko je
(Konec prihodnjic.)
Trst bil preskrbovalnica vsakoršnih tujih in domaćih
(neslovenskih
se vé da) zmožnih in nezmožnih ple-
dopisl
Nemske Avstrije, 7. rožnika.
To
diplomati pod zemljo, kakor krti! Kako za neumne mo-
menitašev, ki so tam v namestniji imeli svoje sinekure přepustivši delo kateremu „plebejcu", ki so ga še povrh pisano gledali. Bili so časi, ko je marsikak sicer prav pa rijejo dober in gladek laško-nemški domaćin hodil ven in noter
i w\ v^ /\ /\	wm /v ATT	n Ci r)	il r-w c\	n I A v~\ C t i vi rw n -vt s\ «m* r\ rw r^ v^ 4- r\ i i r^ C C
da
rajo imeti druge ljudi, ako jim zagotavljajo ne bo kalil o tem, ko vse na veliko vojsko kaže!
pri
v
govêrnu", dober
za „salon
se mír
in za „reprezentacijo
i
Naš
ali, da bi bd vedel, ste li Prosecco in Opchina (Občine
in Prosek) íaške ali
(po ranjcem Kandlerji
Bog
Andressy si je celó smělost vzel, trditi. da Srbija in mu daj mir božji!) starorimljanske naselbine, tega ne
• J i	1	#	T	1	1	v •	1 f	y I	T^V • 1 #	y	•	1	%	,	, t . ♦	1 1 0 1 • y •
Crnagora ne pojdete v boj. In kake reči se godé v
moremo reci.
Bili
so casi
Carigradu! Najprej so sultana odstavili pravijo ; kdor hoče, naj pa verjame! zadušili

ko je tam v tišti dolgi hiši

studenti, blizo molo-a S. Carlo imela svoje središče „Tiroljska
potem so ga kolonija". Pod sedanjim namestnikom so se reci obrnile potem so ga pustili še živeti, pa zaprtega, tako, na bolje. Ne le, da on sam razmere Primorske natančno
da ga nihče ni videl (ali je živ, ali mrtev?); sedaj spet pozná, prišlo je zaporedoma k centralni oblastniji nekaj se je zaklal s škarjami sam (??). Hudobni ljudje pa zmožnih in zavednih slovenskih mož in zgodilo se je pre-
majejo z glavami, in nič nočejo verjeti, ter menijo, da teklega decembra tudi
V
se
vest o sultanovi nezgodi nekim diplomatom (Angležkim?) Slovenec neplemenitega
nekaj nezaslišanega
da
rodu
Je
» ^WW w M.XVWUV T x	XJ.V/XW LU Ul^lVJiU « iè\J ULI ^lUglU^aim h J	KJ1V Y Ull^/U 11 U I U JULI U 11 1 t U g Oi 1 UUU. ^OStcl I ^U V W 1 U i
ni prišla tako iznenade, kakor so pred svetom kazali, sveto válec!" Nemški časniki ugibajo, kdo in kaj je Le lahkoverni ljudje verujeje v resnično tricesarsko novi upravno-sodnijski svetovalec W? Kaj je, to je pri
dvorni
zvezo
5
mnogi pa mislijo, da bosta Bismark in G or- nas notorno. Tu imate njegovo kariéro! IBHHÉHI brez
Stai
je gosp
čakov našega Andrassy a brez mjila obrila! Vstaši	Winkler 51 let; rojen na Trnovém (2—3 ure od Gorice),
imajo med velikimi vladami le 2 prijateljici: Rusijo in Nem-	Začel je kot uradnik služiti 1. 1851. Bil je najprej au-
čijo. PrvaTurška prijateljica je zdaj postala Anglija;	skultant v Kanalu, potlej sodnijski adjunkt v Gorici; Francija pa se iz golj sovraštva do Nemčije nagiba
po preuravnavi okrajnih oblastnij
1852?) okr. aktuár
Angležki. Anglija skuša pridobiti tudi Italijo in Špa-	v Sežani, nekaj časa adjunkt v Ložinju in Rovinju (imel
nijo. Naš Andrassy pa ne vé, ali je kuhan ali pečen,	je le s civilno-sodnijskimi řečmi opraviti); kot adjunkt
tako ga za nos vodita una dva (Gorčakov in Bismark),	je přišel v Gorico in deloval veliko let v zemljiščno-
Anglija pomaga Turku iz sovraštva do Rusije; da pa	odvezni komisiji, kjer je mnogo najtežavniših, najbolj
Nemčija stoji na strani ustašev, o tem že koj iz početka	zahomotanih zadev řešil. L. 1861 je přišel v deželni
>
ni bilo dvomiti Slovanov gotovo ne; kdo vé, kaj Bismark namerava
praša se le: zakaj? Iz ljubezni do zbor in odbor; v prvém je še zméraj, že 15 let
i
v
boru
katerem
kakor povsod
od-
si je zapustil svoj
194
monumentum aere perennius), je ostal do 1. 1867, ce se ne motim. Iz Gorice je přišel kot okraj ni predstojnik v Karmin, kjer se je (1. 1866!) v težavnih okoliščinah izvrstno vedel; Karminci so ga po odhodu počastili s častnim meščanstvom ; cesar mu je podělil viteštvo Franc Jož. reda. Iz Karmina je Šel kot okr. glavar v Tomin. Kaj je bil Tominskemu okraju, znalo bi ondašnje kamenje, znale ondašnje ceste povedati, ko bi njegove zasluge Tominci kedaj pozabili. Se kot glavar v To-minu je postal maja m. 1874 namestništveni svetovavec, šel kot tak pozneje v Trst in postal lani dvorni sveto-vavec. L. 1873 v Tominu je bil izvoljen za državnega poslanca. — Pred seboj imam mrtvašk list, došel mi iz Pariza. Umri je tam 29. maja t. 1. 83 let stari naš velikaš — znan tudi na Kranjskem — g. Mihel grof
Coronini Kronberški (oče nekd. namestnika Salc-burškega, poznej ega župana Goriškega, g. Karola gr. C.). Bil je ranjki priljuden aristokrat stare šole, udgospojske zbornice Dunajské. Živel je že več let v Parizu. Očasu Prusko-francoske vojske in pozneje o Času komune in oblege je navlašč ostal v Parizu in jedel — miši. Zapustil je dva sina, eno hčer in troje vnukov, — Danes ima naša kmetijska družba svoj občnizborv Rihenbergu. Prof. Povšé bo govoril o kletnem orodji, prof. K u r a 11 menda o sadjoreji. — Vreme imamo po hudi vročini spet deževno; bati se je vsak hip toče.
Iz Trsta 12. junija. (Telegram.) Oropana je bila
danes pošta med Pu i j em (Pola) in Trstom. Škoda
iznaša 30.000 gold.
Z Vrbniske okolice 10. rožnika. = Predzadnji teden
na pritožbo mnozih posestnikov na mahu, da že-lezniški most pri Žalostni gori je med drugim kriv, da se zadržuje odtok Ljubljanice, ki zarad tega stopa po polji in senožetih in zraven druzih okoliŠčin delà temu svetu po povodnji veliko škodo, bila je na mestu tega mostů velika komisija, ki je s svojimi ocrni se morala prepričati, da je pritožba popolnoma pravična. Izprva je imel ta železni most le 2 stebra v vodo, zdaj jih ima že 12, ki so takovpodprti, da se morejo v res-nici jez ovi imenovati. Ce že izprva je tudi gledé na državni zaklad, iz katerega se je Tržaška železnica delala, bila nesrečna misel ta, da se je čez mocvirje delala, kateremu je škodljiva še na druge strani, zdaj ta zmirom in zmirom z novimi ,,flikami" podpirani most prav očitno škodo delà našemu zemljišču. Nadjamo se, da bosta gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade se resno potegnila za to, da se odstrani brž vse, kar ne sme biti in je že brez tega zeló tepenim kmetom na mahu v veliko škodo. Ni ne preveč rečeno, če se škoda, ki jo je letos povodinj mahu na mestnem in okoliškem delu skupaj naredila, na 100.000 gold. ceni. Naj pa pri tej priliki še nekaj omenimo , na česa so nas spomnile unidan „Novice", ko so pisale, da so se v čitalnici nabrani milodari izročili možém, ki so pametno nasvetovali, da se oni denár obrne za tako potrebno, vsem kmetom koristno trebljenje zasutih grab-nov, ki ovirajo odtok povodnje. In to je: kako to, da onih 60.000 gold, ali še več za „Cornov" graben brez
konca in kraja mrtvih leží med tem, ko leto za letom naš mah zmirom na huje gré? Ai ni ves mah vreden usmiljenja, da se tako strogo gleda le na naslov „Cornov"? Skoro bi smeli reči, da ta mrtvi kapital je za nas le „Zorn Gottes".
Konečno pa še nekaj lepega in nelepega. Nedavno je bil gosp. podmaršal Pir ker v okolici naši ogledat prostor , kjer bi mogle biti vojaške vaje v jeseni. Prijazni gospod je želel Vrhniški okraj ogledati z griča in ondi videti tudi cerkvico sv. Trojice nad Vrh-niko. Pobožno je stopil v zalo cerkvico, ki mu je bila jako všeč, al psička, ki ga je imel seboj in ki je hotel
za njim v cerkev, nikakor ni pustil noter, rekši, da se ne spodobi, da pes léta po svetišču. Pač lep izgled utegne general biti marsikomu, kogar ni sram jemati v cerkev psa, da med mašo na eni strani kleči ministrant, na drugi pa leži — pes tako, da pes druzega ministranta reprezentira in duhovnik v sredi med ministrantom človeškim in ministrantom pasjim sv. mašo opravlja!! Ce kdo misli, da to ni istina, naj pride pogledat k nam.
Iz Kranja 12. rožnika. („Besedo" na korist ubogim
dijakom tukajšnje gimnazije) napravi čitalnica naša 15. dne t. m. na Jelenovem vrtu.- Program besedni obsega
15 mikavnih toček pevskih in glasbenin, in iz Ljubljane pride mestna godba. To in blagi namen ,,besede" naj bi přivábilo mnogo obcinstva k dobrodejni tej veselici.
Vstopnina za ude čitalnične je 20, za neude 30, za družine 50 soldov.
Iz Ljnbljane. (Iz seje odbora družbe kmetijske 11,
dne t. m.) Sklenjeno je bilo vsled poziva sl. ministerstva kmetijstva poročati o vspehu različnih državnih subvencij (podpor) od julija lanskega leta do julija letošojega, in v ta namen pozvati tudi čebelarsko, vrtnarsko in svilorejsko družbo, da donesó svoja poro-čila. — Ker se gledé na porazumljenje Avstrijske vlade z Italijansko potreba kaže, da se nekako prenare-dijo deželne postave zarad varstva kori s tni h tiče v, je sl. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski velélo, naj natanko pregleda Kranjsko deželno postavo in dotične premembe nasvetuje, ako jih za potrebne spo-zná. — Sl. ministerstvo kmetijstva pozivlja odbor, naj nasvetuje tacih ljudskih šol, ki še niso dosihmal dobile Ha r ti n g e r j e v i h kmetijskih tabelj, pa bi jim dobro došle, ako se ondi uči ta ali uni kmetijski nauk. Da odbor izvé take šole, se^je za to obrnil
do c. kr. deželnega šoiskega sveta. Će kak krajni šolski svèt, ki nima še tacih jako poducnih tabelj v svoji šoli, pa dokaže, da jih potřebuje, naj se brž obrne do kmetijske družbe. — Vabilo predsedstva Ma-riborškega vinorejskega zbora, v današnjem listu ,,Novic" natisnjeno, — poročilo g. Ogulina v Novo-mestu o bolehanji trtnega perja in vrtnarja g. Kozine o pomnoženji sadnega drevja po odrezanih mladikah bilo je na znanje vzeto. — Prošnja g. Jož. Go s tiše iz Logatca za 20G0 gozdnih sadik se je c. k. deželnemu gozdnemu nadzorniku s priporočilom izročila. — Gosp. profesor Po vše, ki bode po naročilu ministerskem pre-iskaval rodove goveje živine na Dolenskem in No-tranjskem, je bil naprošen, naj pri tej priliki blagovoli ogledati tudi goveda , ki so bila od kmetijske družbe kakor koli na deželo dana, da se izvé, ali spolnujejo namen. — Ker večletni predstojnik kmetijske podružnice Idrijske, gosp. župnik Maj nik v Žiréh, žalibog, že več časa tako boleha , da ne more izvrševati predstojnikovih opravil, je gosp. Leskovic, c. kr. poštar v Idriji, vodil novo volitev podružničnega odbora. Izid te volitve je bil ta: za predstojnika je izvoljen g. Leskovic, c. k. poštar in posestnik, za odbornike pa gospodje: Ivan Ju van, šolski katehet, Franc B laži č, župan v Žireh, dr. Ludevik Ger bec, c. kr. rudarski zdravnik v pokoji. Marka Lipoid, c. kr. viši rud. svetovalec, Kajetan Stranečky, trgovec, France Svetličič, župnik v Godoviču, in Lavoslav Urbas, c. k. rudarski oskrbnik ; — za nove ude Idrijske podružnice so bili sprejeti gospodje: Lavoslav čuk, župnik v pokoji, Adolf Exe li, c. kr. rudarski svetovalec^ Rudolf Gabriel, c. kr. rud. oskronik , Maks Herr-man, c. k. blagajnični kontrolor, Mihael Hor vat, župnik v spodnji Idriji, Josip Kogej, dekan, vitez Edm. Lasser, c. k. viši blagajnik, Ivan Onderka, c. kr. stavbeni nadzornik, Ivan Rotter, c. k. davk. uradnik,
195
Adalbert
S c h Ô n wá 1 d
s
y
7
c.
e. kr
gozd
, (	- ; ■ . '	y
gozdarski asistent, Anton sko pripoznanje. Ze zdaj družba 13 siromašnih družin
c.
okrajni predstojnik, vitez Franc Pre m erst
Venzofsky, zdatno podpira. Zadnji čas se je sicer zopet več revnih
n
7
posestnik , 1
posestn
7 7
Grud
družin društvu v podporo priporočilo, pa tudi tem upa
7
in Josip War to, lekar
posestnik , Franc Rudolf, na pomoč priti ter jim potrebnega živeža poskrbeti.

zvolil za uda gosp. Ivana Vilharja, posestnika v vse3kozi
Centralni odbor Neka silno revna družina pa, ki je blage podpore
Ljublj
vredna, potřebuje še posebne
in izdatnejše pod-
dogo
Koneč
Je
dr
pore
7
katere ji mlado Vincencijevo društvo brez škode
deliti
Bleiweis nasvetoval, naj se po drug m ubožnim družinám, ki jih ima podpirati
z Matičnim odborom prične obrav
o
ne more.
to vem spominku. Odbor je odobril predlog
lezni, ki je najprej
Všeliká revščina je prišla v družino vsled bo
mater, potem otroke, in nazaduje še
seje deželnega odbora 9. junija.) Na dopis družine očeta položila, katerega dolgotrajna bolezen bila
vzrok, da je vsa imovina romala v zastavnico; in da
mestnega odbora v Pragi o smrti Ceskega zgodovinarj
Fr
Palackega je deželni odbor skle
7
izraziti sožalovanj
o
eiiki
gub
~ ----j	f - ------f--) - '	------ - w--------«-«v« , u,w,	v.m.
pismeno so se celó zastavni listi zopet v sili zastaviti morali.
tega
jaka
Družinico, ki je zdaj brez potrebnega perila
obleke
Vloga live in
OVtlWIU f WUJV V TV/»*.»*	O	O	J ~	4	^	j w	j^vvl vwwv^m/ mvlil» j	UlUlXVŽ
gosp. župnika v Krašnji za pomoč zoper za- in posteljne oprave, treba bo dalje časa zdatno podpi-
žel delaj
vladi
pe po hudournikih se je izročila c. kr. de
v
blag
hudournik
ondi
prevdarek velike škode

ki
da si bo zamogla zopet sama pomagati
imeni
Sklenilo se

se na vse
rati
te v resnici uboge in podpore silno potrebne družine obrača se podpisani na blaga srca prebivalcev Ljub
okrajno cestne odbore razpošlje okrožnica o postopanji pri ljanskega mesta s trdnim zaupanjem, da bodo tudi v
tit va h za cestne namene potrebnega svetá
10. junija^ pretresal
•	i •	1	T"^
deželni odbor v
nred
sej
po primary zbora
deocu.
dr. Kar. Bleiweisu vsled sklepa deželnega
tem slučaji pokazali svojo blagosrčnost, katero jim bode Bog poplačal z obilnim blagoslovom.
preaelani program za stavbo b
na
Stu
Gogala
7
(N,
—~ YM p V V C mVOWlV	ovj iiv v. t/.	) «v j^» .	» viuwo » vu vm. iu vnnvu uutuni —~" VIDIU U U.UU.G 11J1 tVtt,
gnali nad 500 goved, okoli 300 kónj in nad 200 mladih ki sta spomladi pri sv. Barbari ob Hkofji Lok i tako
pedsednik družbe sv. Vincencija v Alojzniei.
(Pred porotnim sodisčem) sta stala v pondeljek
mesecni živinski sejm 8. t. m.) so pri- Tomaž Ž on tar in Jakob Ž ni dar — tista hudodelnika
prešičev. Ce
je
bil
Ko
se ti novi sejmi bolj
srednja, ker kupca je bilo malo. grozovito umorila 18!etoega fanta in I61etnega dekleta
glasijo po svetu, utegne brata in sestro, med tem ko
so bili drugi v cerkvi
7
pn
tudi več kupcev priti. Zanimivo je bilo na tem sejmu maši, ter potem odnesla nekaj obleke in malo denarja.
videti
vola
katera je kmet s samo
V lUCll VI > cv v \J l c; J uaiOi M j V «íjjv^w VJ ^ «.
divjim koštanjem tako dobro izredil
m
7
da
b
in po
vse pitanim podob
fa klaj a se tako-le ravná
divj
Zatoženca pri obravnavi nista tajila groznega hudodel-stva, bila sta zavoljo tega po porotnikih kriva spoznana in obsojena prvi na vislice , drugi pa ,
ki

Še
1G
kostanj se mora dobro posušiti, potem pa v^mlinu v let star, na 18 let težke ječe. Iz sodišča gredé sta tri-
moko zmleti ; ta moka se z rezanico zmeša. Zi
jé in jej prav dobro tekne
rad
večkrat priporočev
kar so ,,N
to
V
ze
noga se sniejalal!
lu icftuo, ou	— (Čudite se Čudom!) Vceraj se je v Ljubljani
Zato živinorejci! nabirajti divji nekaj zgodilo, česar bi nihče, ki vé, kak veter že ves
kostanj
)
morete z majhnimi stroški odebeíiti
čas
Auerspergovega ministerstva vleče, ne bil pričako
Prikazala
( Tursko govejo kugo) imamo zopet v deželi. val, česar bi tudi mi ne bili verjeli, ako ne
bili
sami
v Hrastovem
Zatiškeg
okraj
na Dolenskem. Storilo se
vse
7
kar postava veléva
videli, namreč: Ljubljanski
)7
Tagblatt"
ali bolje
7
da
s
ck
zabrani
„Turski list" je bil konfisciran. Je-li, tega nihče
v •
V listu
enje te pošasti
novico
JLIVS V IVU , »1 JO - ivvi OÍUVUJV	-	------ -----" "	JJ. v-uvçjv.	W* , »V* MWMUMj UW umnu
večino meščanov in deželanov, duhovnov in neduhovnov, nesramnosti ni bil zasežeD. Pripoveduje se cam
ki
Je
J
reči smemo
d
ne ver jame
i
Vendar
resnica.
Zakaj je zapadel ta
so
u
Novice" naznanile list enkrat policiji, tega dozdaj še ne vemo; vendar mora
hudo razburila veliko
že
kaj
7	.
da je gospod knezoškof dr. Pogačar suspendiral gpoda Kluna „a ministerio" in „magisterio", — dne t. m. ne nastopi zaukazane mu službe v Zag
groznega biti, ker dozdaj še zarad nobene
, da je
go-
ako do
bot
potem
pa
je prinesel „Slovenec" poročiio,
da je gospod knezoškof umaknil úkaz Zagorski in pre-
v vvodnem članku razžalil opravilno sodišče, menda zarad tega, ker ni va nj přišel nvi dr. Suppan, niti dr. Schrey ali kak drug njihovih petelinov. Zato listu novo opravilno sodisče nikakor ni všeč.
Novi'
klical suspenzijo ,,a ministerio", suspenzija „a magisterio" cam", da pačijo zgodovino, ker so v zadnjem listu po*
( Pobirki iz časnikov.) , Tagblatt" je očital
_ t # i • * t • «
77
pa je d i raj
ostala
laki navskrižni ukazi, ki deloma po- ročale, da je škof Herberstein zgrudil se na tla
danes, kar je bilo včeraj zapovedano, sami svetu
avgusta
preočitno kažej
da
ažugan
ka
1787 t. j. na dan porcijunkule, in pravi,
da
se ne opu
na
je umerl še le meseca oktobra istega leta po dolgi bo
prestopek kanoničnih zapoved, in da tedaj duhov- lezni, o čemur se lahko vsak prepriča v mrtvaški knjigi nik v tem slučaji stoji svojemu škofu nasproti
Senklavške fare. Da si mi občudujemo těsno zvezo zaď-
litičnh zadevah, ki, kakor vsak svetni uradnik, pred nji čas med škofijo Ljubljansko in „Tagblattom", po kaznij
more
zahtevati d i s c i p 1
Stvar, kakor so „Novice i cjtvic , j^ v
pielno vprašanje, in mora, ako ne vlada pri Turski absoiutizem , od prve instancije ^ priti stanciji v razsodbo. Predvčeranjem se je gosp
podal na Dunaj menda ne
že
rekle
preiskavo* kateri je gotovo to mikavno novico zvedel, se vendar
po vse p
že
ne damo staviti na laž po tem listu, dokler nam ne do-
tyl	•
visi m-
K1
kaže, da se škof Herberstein ni zgrudil 1. avgusta v
pojasnilo „Tagblattu" pa po*
slonovih ulicah na tla.
vemo
7
ministru dr. Stremajerji
pa
kar nam je znano
da
omenjeni Škof
zgru
divšise na tla tišti dan, potem bolehal do smrti, ki ga kmalu pobral a, kar „Tagblatt*' sam pripozna. Saj je
(Mila prošnja.) Družba sv* Vincencija, katera znano, da ne umrje vsak isti hip, ko ga mrtud zadene.
66
v podp
bogih druž
1 n
m a r i e n i h
tfok v Ljubljani ustanovila ter 8 24. aprilom
t
poročila tukajšnjih nemških listov zvemo
7
da
je
gvoje delovaoje pričela, pridobila času svojega obstanka že nioogo
gospod Dežman na zadnjem shodu nemčurskega kon
dobrotnik
v tem kratkeui stitucijskega društva V kazlci neusmiljeno vdrihal po
1	..M	* ,	V • « 1 v i	I	T^r	•«	»	V« , I	*
va udeiežba od strani
podpořnikov in večini deželnega zbora Kranjskega in ji ocital zaprav*
t	• y !	J	! ^	J	«i V	1 '	f	1	(1 v 1	, ,	1 M	1 W	4
bivalstva obefu družbi lepih vspehov ter
njega
liivost
7
češ, da
narocln
vsestmn- posebno obdarovala,
9 dsželne uradnike s plačard?
pa in
drugemu
■ *

Um]
196 -
tuđi gosp. Dežmatm, je znano, da se je placa povikšala
le enemu deželnih uradnikov, namreč kustosu deželnega muzeja
sliti
več !
ne more
Magj
nima denarja, zato pa
puha
Dežmanu. Ali tedaj gosp. Dežman ni res prav nehvaležen člověk V Na inestu, da bi bil deželnemu
naš rojak, gosp
Iz Hrvaškega nam je došla žalostna vest
>
. dr. Anton
zboru hvaležen za povišanje place, pa ga še po očitnih cenjeni jurist in kr. bilježnik
>
shodih zapravljanja dolži!
Zadnji
ojc
J«
da
, v Zagrebu vele-
5. dne t. m. v 56.
a
Tagbl." se togoti, letu svoje starosti umri. Bil je ranjki prejšnji čas pro-
da
gosp. knezoškof preklical suspeuzijo g. Kluna. fesor kazenskega prava na Zagrebški pravoslovni aka-
On te novice ne verjame, marveč se nadja, da je
škof
demiji in vrednik
v
mož", namreč
ostal
vidno, kako ljub bi
moz
9)
Tagblattov
hrvaškega časnika „Pravnik
u
Iskreni
a
bil „Tagblattovcem
lz tega je raz- rodoljub in poštenjak skozi in skozi pretrpel je mnogo
\((	f ! J^	V» 1 VI n d	K M I /] !r ^ f 1 «■» n r» /-v i /\	Tl,T 4«	rt ^ >rv Ml^l na.-« rt Pl	A«
pri na3 bridkosti v svojem življenji.
Mati
sopruga s o otroci
Kulturkampf bis aufs Messer". Med vrstami je brati sestra in brat žalujejo na njegovem grobu. Bog jim tudi jeza zarad tega, ker so naši nemčurji nekoliko po bodi v pomoč, pokojniku pa zemljica lahka!
tUUl )	C*	1 WU	j	u v aaj w V* : j » AAVAAV**».» v à
nosu dobili in morajo pripoznati, da njihova moč vendar-
le ni tako silna, da bi vse
premagala, ce prav imajo za
Iz Turškega bojišca.
Dasiravno imajo Turki
sabo — dežel. predsednika sajDnega. — Naše cesarstvo je menile. Ustajniki se bijejo, kakor monarhija; tudi Srbija in Cernagora ste monarhiji ; plomati ugibajo in spletajo, kakor
druzega sultana , se razmere vendar niso izdatno spre-
, Evropski di-
Avstrija in posebno cesar naš živi v prijateljstvu s Ser- pripravlja gnjezdo
bijo
in
t
da
prej
prej
;
sultan pa si
bilo priležneje
>
to je
rnogoro. Kako tedaj more vsled pozitivnim kratko poročilo. Pri vsem tem pa ura ne stoji, ampak
ustanovam Avstrijskega kazenskega prava Dunajskému gre naprej. Berolinski memorandum je zrairaj èe v rokah
Turškemu" časniku ,,N. fr. Presse" biti dopušceno
a kneza Srbije in Crnegore v vsacem listu
>
imenuje
(iorčakovib , Evropske vlade se
ne podajo Turški vladi, s tem, da bi se med tem s svo-
izgovarjajo , zakaj ga
„Fanghunde
u
J)
Tagblatt4
t
)
pajdaž
Presse"
„* , naj nam da
jimi ministri posvetoval

kako
se dali ustajniki po-
odgovor na to vprašanje
miriti z besedo in obljubami in ne z orožjem
Tedaj
Evropske oblasti čakajo prvih njegovih korakov, potem
Novicar iz domaćih in ptujih
dežel.
se
hočejo
se
zopet vmes
vtikati, če bi jim ti ne bili
po volju Turškega sultana toraj zdaj nič ne priganjajo,
lz Dunaja.
prvi vrsti političnih vprašanj še
pač pa
razen Kusije
pritiskajo vse na Srbijo
zmirom stoji Turčija in punt v njenih deželah. Nasproti „N. fr. Pressi" vsi oficiozni tukajšnji in Peitanski časniki enoglasno trdijo , da Avstrija ostane trdno v tro-
Ua bi ostala še dalje mirna. Al v Srbiji vse vré, to ve
tudi Murad V.
zakaj

ki
do kneza stavil odločno vprašanje :
da se Srbija vedno oborožujeV Knez Milan
P"
carski zavezi in nikakor ne misli na zavezo z Angleži, niu je prav po lesičje odgovorii, da se to ne godi iz
ki so glavni prijatelji Turku. Zarad tega
»
N. fr. Presse" sovražnih namenov do Turčije
>
ampak
zarad lastne
iz zagrizenosti proti Slovanom še ceió Andrassy a in poročnika njegovega v Carigradu Zichy-a obira,
varnosti, ker je Srbija na vseh stranéh obdana od ustaj-
na
Rusijo in njene državnike pa bljuje vse mogoče po-
niških čet biti.
;
ki
utegnile njenim prebivalcem nevarne
Zato treba moćnih straž ob meji
Na
r n i-
gode. „Rundschau"	psovke njene' imenuje „cvet der	gori so sole že zaprii, tujcem, ki nimajo gori poseb-
Kussenhetze". To je	znamenje, da stvar Rusije dobro	nega opravila, je ukazano zapustiti deželo, sklicani so
U	J /	t/	_ ^ • ___ , • I • 1 • •	V	% \ m
stojí*
Novo sodnijo, to je sodnijo upravno (Ver-
Waltungsgerichtshof) smo dobili in imenovane so te dni bili osebe, ki pridejo v to sodnijo, kateri predsednik je
vsi orožja zmožni ljudje in naroćeno jim preskrbeti se
t. m. so prišle usmiljene sestre in
z živežem.
Dne
več zdravnikov iz Ruskega v bolnišnico naCetinje. No
vega
sultana še menda ni pripoznala niti Crnagora niti
U » li UOt UCj t\l p i	v	O VVVi i-i JJ \/j UWVV4 4 JL^l V^UOV/UUlft J	o	JL i --------- ---- -----O	— —
baron Stâhlin, bivši načelnik oddelka v ministerstvu Srbska, čeravno se o zadnji kaj tacega piše nemskim
notranjih zadev, senata predsednik pa dr, Fierlinger
iz ministerstva finančnega; 10 je svetovalcev ; vsi advokata dr. Alter-a, ki
listom.
sveiovaicev ; vsí, razen	MVjígwM »««-uv^« oc ^»uw, u» je uu dinast
bil odbornik dezelnega na Kamenem brdu Pavlovic zopet Turke potoikel. R
Iz boji
samega se poroča
da
J*
Nikšiču in
au v UJLvait» ui. aiiď a , m JC wu
odbora Ceskega, so c. kr. uradniki
)
med
• «
njuni
tudi
tako so bile v Bosni bude bitve, posebno v K
Winkler, so malo zadovoljni ž njimi zato, ker so vsi
birokrati in možje sedanje sisteme* Cakajmo, kaj bo akušnja kazala.
mru
)
so bili tepeni
eč ko 5000 Turkev napadlo ustajnike

Tursko selo Bjelaj ter vpl
t. m. so ustajnik
pa
1100 ovac, 50 konj
padli veče
Minister državnih financ baron Holzgethan, goved in več druzih reči. — Muktar-pasa
)
100
že dalje časa na pljučah bolehen, je 11. dne t* m. nagle Prejšnjega sultana, noče več boj smrti umri za pljućnim oedemom.
)
naravni sin
Tukajšnja deželna vlada je razpustila „Du
lemokratićno diužbo" zarad prestopka družbine
kom in se je odpovedai povelj
naisko demokratično
iJ	%	*	i « *
postave od 15. nov. 18ô7. Ta družba je nameč name- "J
ravala sklicati demokratičen „partheitag" z namenom, da se v tem zboru sklene resolucija proti novi A v
evati se proti ustajni-vu. Se mu že več ne
prejšnjem sultanu se sliši, da njegovo privatno premoženje je vredno 100 mi-
ljubi kožo na prodaj nositi.
a
nkov


Žitna
cena
strijsko-ogerski pogodbi.
Ker
je
znano
tega
v
partheitag-a
a
SO
Dittes itd.. smo radovedni
, da kolo vod je
državni poslanci Kronawetter,
piše „Rundschau"
kako
se bodo ti možaki v pnhodnjem državnem zboru vstopili
v Ljublj&Li 10. junija 1876.
Hektolíter v nov* denarii : pšenice domaoe 9 11.
banaska
10 il. 28.
tur ai ce 6 fi.
soraice 7 íi. 20.
rzí 6 fl. 40
proti vladi „dem Fleische aus ihrem Fleische."
Obravnave Avstrijsko-ogerske
ječmena 4 il. 80.
prosa 4 fl. 80.
ajde 6 fl.
oviia 3 8.
col
80.
Krompir 4 fl. 30 kr. 100 kilogramov.
n e
z veze ne tekó tako gladko, kakor so se izprva nadejali
liishiica vrcdništv
Magjari
âedaj
h Pešta.
Državno gospodarstvo Ogersko se
V
Gosp. L. II. v B : Z ;l nam je, da iz priocipielnega stališča ne moremo vstreei želji Vaši. Naj zanika-
javuo; vsaj si tega sami ne verjaraemo ! Veliko kokodajkanja,
po izvršenem proračunu
za letošnje leto
malo jajic. Vsaj jih odzunaj in znotraj poznamo
v T
H
kaže v tako žalostni podobi, kakoršna se žalostneje mi- po Vašem poručiiu franco ka
lepa za raajasnilo besede „masóa'1 (freimavrer)
Gosp. J. G. V
i
ki je
v*»	v»«-»- —•