■ witlHfM N*m tot
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
•in at. ar«-
tin at- cii cLinu
Tha largest >S<-W WmUt in th* . e
of A«t..' ^ ^ Sworn Circulation . -V. Issued every Wednesday Snbseriptioa rat«. For mamhers yearly J4
For »wwWi ............11.6«
Foreign Countries--I3.M
Telephone: Randolph (28
OF THE GRAND CARNIOLIAff SLOVENIAN CATHOLIC UNION
e P&fOffice at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912
▼ Zdr (Jenih driarah.
Izhaja
Ima 14,300 naročnikov
Naročnina:
Za {lana, na leto ______tiJM
Za nečlane--------41.60
Za inozemstva..........SZ.M
NASLOV
uredništva in upravniitva:
«117 St Clatr Ar«. Cleveland, O. Telefon: Randolph C2t
Rntered m Second-Class Matter December 12th, 1623 at the
V«
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOi,IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 3. — 3.
cleveland
, O., 14: JAM
UARJA (JANUARY), 1925.
__«■—
Leto XI. — Volume XI.
CLEYELANDSKE VESTI.
Cernetova trgovina oropana.
V petek 9. januarja zjutraj, ob 9:50 sta stopila dva bandita, eden starejši, drugi mlajši v podružnico zlatarske trgovine Frank Cerne-ta na 922 E. 79th St. V trgovini se je nahajala sama Miss Jennie Marinko, .ki je že več let zaposljena pri Mr. Cernetu. Bandita, ki sta prišla v- trgovino, sta bila nenavadno surova. Starejši bandit je segel z roko preko prodajne mize ter zaprl Miss Marinko usta. Potem jo je zgrabil in potisnil v zagrajeno odprtino, kjer so grafofoni. Tu jo je zvezal na rokah in nogah ter ji grozir če se premakne; vzel ji je tudi dragocen prstan. Poleg tega ji je privezal preko ust precej umazan robec. Dočim je en lo-l»ov pobiral dragocene ure kar s pestjo, je tlrugi stražil dekle. Pobrala sta iz registra $118, in odnesla finih prstanov in ur v vrednosti $3,500. Med ukradenim je tudi krasen diamanten prstan vreden $600. Mr. Černe je zavarovan v tej podružnici samo za $1,000 proti ropd, kajti zavarovalnina te vrste je ja-ko draga. Po ropu sta $e bandita ed peljala. in s teiavp se je Jennie posrečilo oprostiti se vezi.
Ponesrečen pri dHu.
Dne 23. dec. se je pri delu v tovarni zlomil nogo sobrat Josip Russ, bivši večletni tajnik društva sv. Vida, št. 25 in bivši pravni odbornik K. S. K. Jednote. Sobrat Russ se zdravi na svojem domu ter je upati, da bo v par tednih zopet okreval.
Smrtna kosa.
Umrl je rojak Frank Grego-rič, star 43 let, stanujoč na 15010 Upton Ave. Padel je ponesreči doma na stopnicah in se smrtno nevarno poškodoval. Pokojnik je bil iz vasi Podklanc, fara Sodražica. Bil je član Waterloo Camp, W. O. W. Tu zapušča soprogo in tri hčere, v starosti 10 do 17 let, ter dva brata. V starem kraju pa dva brata in pet sester. Pogreb se vrši v četrtek ob 8:30.
KRVAVO MAŠČEVANJE.

Zrna ustrelila napa-
dalca z detetom v naročju.
Huntington, W. Va^ 11. januarja. — V hiši tukajšnjega prodajalca zemljišč, Tyson Cobb-a se je včeraj odigrala krvava žaloigra s tem, da je Cobbova žtna ustrelila 42 letnega C. L. Rice-a, svoječasnega druga njenega moža; morilka je stara komaj 19 let.
Rice se je zglasil v Cobbovi pisarni, ko je bila njegova žena sama doma. Dasiravno mu je zatrjevala, naj pride kasneje, ko se bo Mr 'Cobb vrnil domov, usiljivec ni hotel oditi, ampak je celo naglo zaklenil vrata pisarne.
Mrs. Cobb je takoj slutila, da jo hoče novodošlec napasti, vsled tega je s svojim detetom v naročju stekla v stransko sobo po možev samokres. Ko se ii je napadalec tudi v sobo-približal, je oddala nanj več strelov, da je kmalu zatem umrl.
Aretirana morilka je natanko opisala ta krvav dogodek. Rekla je, da je v levici držala svojega otroka, med tem, ko je * desnico oddajala strele. Tc^e izvršila iz maščevanja, ker jo je Rice že pred rti k rat hotel napasti.
Morilko so danes izpustili na svobodo, ko je položila $10,000 varščine; tu se govori, da ne bo nič kaznovana, ker je branila svojo čast.
GUVERNER V ŠKRIPCIH.
kansaški guverner je prejemal podkupnino.
Topeka, Kana., 10. januarja. — Prihodnji teden se bo nova zakonodajna zbornica bavila z obtožnico napram guvernerju Jonathan M. Davis, vsled prejete podkupnine.
Vest o tem škandalu je te dni objavil list Kansas City Journal z zapriseženo izjavo, da je guvernerjev sin Russell prejel od bivšega bankirja Fred Collmana $1,250, kojo svoto je izročil svojemu očetu, nakar je onega bankirja pomiloetil neke kazni.
Mladi Davis sc je sestal z bankirjem Pollmanom v nekem hotelu. Rekel mu je, da naj mu plača $1,000, nakar ga ho njegov oče (guverner) pomilo-stil. Po prejemu te svote je prišel mladi Davis kmalu nazaj z listino o pomiloščen ju; nato je zahteval še $250 podkupnine. Ves ta dogodek so opazovali časnikarski poročevalci in spravili stvar v javnost. Guverner Davis zatrjuje, da je vse to delo njegovih političnih sovražnikov.
" r^^Bfc-f^.'.tf«'. * 'O ' flU^^&SiCtfoA..
TELEFONI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
PRIREDITVE NAŠIH LOKALNIH DRUŠTEV.
CoDintroodčani pozor!
Društvo sv. Jožefa, št. 169, K. S. K. Jednote bo priredilo zadnjo nedeljo v tekočem mesecu (25. januarja), ob 7. uri zvečer v Slovenskem Domu velik družinski zabavni večer z banketom in plesom. Vstopnice bodo imeli naprodaj člani in članice društva; tako se bodo dobile tudi na večer pri blagajni.
Dne 15. febrftarja v Grdinovo dvorano.
Največje žensko društvo naše Jednote, društvo Marije Magdalene, št. 162 je najelo za 15. februarja Grdinovo dvorano za svoj plesni venček v korist nove cerkve sv. Vida. Na to veselico že danes opozarjamo vse plesaželjn*.
Plesna veselica društva sv. Vida
Tudi naši Vidovci (društvo sv. Vida, Št 25), so letos oživeli. Na Belo nedeljo, dne 19. aprila se bo v Grdinovi dvorani zopet vse trlo, ko se bo vrlila velika plesna Veselica označeni ga društva. Tiketi za to prireditev bode razposlani vsem Članom po pošti.
STARODAVNO MESTO ODKRITO.
Los Angeles, Ca L, 10. januarja. — Pri gradbi nove cest med državo Nevada in Arizona so nedavno blizu Thomas, Ne v., naleteli na veliko podzemsko mesto, staro najmanj 2,000 let. Razvaline tega mesta se pro-stirajo kakih šest milj na dolgo in eno miljo na široko; sodi se, da je tu nekdaj živelo okrog 15,000 prebivalcev. Dosedaj so odkrili že 40 hiš in našli 11 človeških okostnjakov.
STANOVANJE SAMO ZA ŽENSKE.
New York. — Miss Vera Poggi bo dala prezidati sedanje poslopje Irvin Hall v moderno apartment hišo, kjer bodo lahko stanovale samo neporočene žen-, dovoljeno jim bo imeti ptiče, pse in mačke, toda ne moških. Vsaka stanovalka bo morala pri selitvi obljubiti, da se toliko in toliko let ne bo poročila.
POVODENJ V LENINGRADU.
Leningrad, 7. januarja. — Včeraj in danes se je zopet pojavila velik^ povodenj v našem mestu, ker je voda narastla za osem čevljev čez svojo normalno mero. Vsled pretečih zalivov je ves promet mesta ustavljen; ljudstvo beži prestrašeno na višje in bolj varne kraje.
NOVI GENERAL. PRAVDNIH
Washington, 10. januarja. — Namesto "nedavno odstoplega generalnega pravdnika H. F. Stoneja je predsednik Cootidge danes imenoval Charles B. Warren-m, bivšega ameriškega poslanika ta Mehiko; novi generalni pravdnik je po poklicu odvetnik.
Nobena druga država na svetu se ne more ponašati s takim razvojem telefona kakor baš Združene države. V Evropi pride na 1,000 prebivalcev povprečno 12 telefonskih aparatov; toda pri nas v Združenih državah pa znaša to število 131, oziroma 13.1 telefonov na vsakih 100 prebivalcev.
V mestih nad 50,000 stanov-nikov je bilo 1. januarja, 1924 povprečno 177 telefonov na vsakih 1,000 prebivalcev. Znano obmorsko letovišče Atlantic City, N. J., prekaša glede največjega števila telefonskih naprav vsa druga mesta; v označenem mestu ima vsak 3 sta-novnik po ,en telefonski aparat na svojem domu ali trgovini ali 36.6 na 100, oziroma 366 na 1,000 prebivalcev. Temu sledi mesto Omaha, Neb., « 284 telefoni na vsakih 1,000 prebivalcev. Druga mesta imajo telefone na 1,000 stanovalcev: Pasadena, Cal., 275; Des Molnes, Ia., 276 'r Lincoln; Neb., 262; San Francisco, Cal., 259.
Zelo obširno telefonsko omra-žje je tudi v Cedar Rapids, la.; Minneapolis, Minn.; Portland, Oreg.; Topeka in Wichita, Kans. Mesto Chicago šteje 238 telefonov na vsakih 1,000 prebivalcev., Boston, Mass., 222, in. nekaj manj pa New York, ki je po številu telefonov na 43 mestu. Samo mesto New York ima več telefonov kot vsa sledeča mesta skupaj: Berlin, London, Pariz, Liverpool, Rim, Antwerp, Bruselj in Shanghai.
2e gorioznačeno mesto Atlantic City se ponaša tudi z največjim številom javnih telefonskih govorilnic: 8 na vsakih 1,000 prebivalcev, med tem, ko jih ima New York samo 5 na 1,000 stanovalcev.
le teh številk je dokazano, da je mpd vsemi telefoni na gvetu 68 odstotkov v Združenih državah ; vse ovrepske države tvorijo nadaijnih 26 odstotkov; dru-
—Dosedanji državni tajnik Združenih držav, Charles Evans Hughes je podal dne 10. januarja resignacijo, ki ima stopi ti v veljavo dne 4. marca. Predsednik CooHdfce t»o imenoval na njegpvo mesto sedanjegaj>osla-nika na angle^cem dvoru Frank B. Kellogg** ' v—V Moskvi se jc 8. januarja vršila važna konferenca med sovjetskimi višjimi uradniki in zastopniki ruskih kmetov. Komunisti so ktnetom obljubili več pravic v Ipolitičnem oziru, tako tudi več svobode pri na rodnih volitvaft.
—Pi vo nov$ nemško križar ko, zgrajeno vojni, so spustili v vodo dne 7. januarja v Wilhelmnhaven; ime te križar-ke je ."Emden." Na podlagi sklepa verzaljske mirovne pogodbe je Nemcem dovoljeno imeti samo šest bojnih ladij. "Emden" je ena izmed prvih novozgrajenih.
—Znani general John J. Pershing- je bil dne 9. januarja častni gost mesta Santiago, prestolice chilske republike; sprejeli so ga % velikimi častmi in mu priredili sijaje* banket.
rit h*) ter
v Chieagu. Te dni je polk a j Rooney aretiral nekega "taxi-cab" šoferja, veleč mu, naj zapelje na bližnjo policijsko postajo. Šofer ga je sicer ubogal, toda ga je peljal dalje od postaje v neko samotno ulico, kjer mu je odvzel policijski znak in jo z avtomobilom odkuril dalje.
—Vest je pekla nekega neznanega bivšega farana kongre-cijske cerkve v Sioux City, Ia. Tamošnji župnik je dne 12. januarja prejel od nekod pismo in bankovec za $100. V pismu je pošiljatelj priznal, da je še kot deček nekoč ukradel $5 cerkvenega denarja; zdaj*.to svoto vrača z narastlimi obrestmi vred.
—V Vladivostoku na Ruskem je te dni umrl ameriški kapitan Henry Wells, katerega so bolj-ševiki lansko leto s silo odvedli z Wranglovega otoka.
—Iz Tiflisa na Kavkazu se poroča, da je ondi dne 10. januarja zmrznilo okrog 100 oseb; tako hude zime na pomnijo ondi že več let.	*
—Ekstra! Ekstra! Iz Rima se poroča, da je bilo še le 11. januarja letos vojno stanje med Italijo in Francijo definitivno preklicano na podlagi verzalj-ske pogodbe. Označeni dan je bilo izvoljenih nekaj delegatov, ki bodo sklenili med označenima državama stalen mir.
—V Gallipolis, O., je dne 10. januarja umrla 73 letna Mrs. Caroline Deeds vsled nesrečnega padca na domačem pragu. Pokojnica je že več tednov slutila smrt; radi tega si je že tedaj kupila krsto, izbrala po-grebce in duhovnika.
—V Chicagu je prvih 11 mesecev minulega leta vsled slabega žganja umrlo 239 oseb; poleg tega je v istem času "moonshine" povzročil 151 umorov, samomorov in drugih večjih nesreč.
PREDRZNI ROPARJI.
banditje Napadli slov.
duhovnika v župnišcll.
Chisholm, Minn., 3. januarja. — Zadnji čas se je izvršilo v tej okolici več ropov in tatvin pod "pokroviteljstvom" neke dobro organizirane dražbe ban-ditov. Gotovo najbolj drzen roparski napad se je izvršil šele sinoči v župnišču slovenske cerkve sv. Jfiefa. kjer pastiruje Rev. Frank J. E. Schiffrer.
Že pozno, okrog 11:45 ponoči se je oglasil električni zvonec pri vratih označenega župnišča. Father Schiffrer, misleč, da ga nekdo kliče h kakemu bolniku, je odprl nato vrata. Koliko razočaranje. ko je pred seboj za-zrl tri roparje z nastavljenimi samokresi; vsi banditje so imeli spodnji del obraza zakrit z robcem. SpoznavŠi nevaren položaj, je hotel župnik vrata na-gloma zapreti, toda roparji so s silo Udrli v sobo. Nato so župnika vrgli na tla in ga z vrvjo zvezali.
Da bi svoj nameravani čin tem lažje izvršili, so spravili iz postelje še pomožnega župnika Enright-a, tudi njega zvezali
AVTO. INDUSTRIJA. NOVI SLOVENSKI LET.
NAJVEČ AVTOMOBILOV JE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
tafc tla poteg župnika
Schiffre^ja, ležečega na tleh v sprejemni sobi. Ko so še hišno oskrbnico Ertio 'Vrilie zaprli v njeno sobo, so pričeli krasti in pleniti po vseh sobah farovža. Pri tem so odnesli okrog $150 cerkvenega denarja. Da jih ni pri ropanju ovirala tema, so prižgali v vseh sobah električne hiči. Ko so skoro celo uro stikali po sobah, so se podali še v pritličje, da si privoščijo nekaj mašnega vina, nakar so odnesli svoje pete.
-o-
T VOJNA ODŠKODNINA.
Pariz, 12. januarja. —■- Med delegati zavezniške " finančne komisije je bil danes dosežen sporazum glede odplačila vojne odškodnine Združenim državam. Način odplačevanja je izdelan po Dawesovem načrtu. Nemčija bo morala torej povrniti* Združenim državam vse okupacijske stroške in plačati tudi ostalo vojno odškodnino. Rok za odplačevanje je določen na' 25 let po 25 milijonov dolarjev letno; skupna vojna odškodnina znaša okrog $600,000,000.
PAPEŽ ODLIKOVAL PREDSEDNIKA POLJSKE.
Rim, 8. januarja. — Papež Pij je odlikoval predsednika poljske republike, Wojciechow-skija in njegovo ženo z dvema zlatima kolajnama, katere so bile pred 25 leti vdelane v posebna zlata vrata cerkve sv. Petra. Sveti Oče je odlikoval predsednika Poljske v spomin na ona leta, ko je bil nuncij svete Stolice na Poljskem.
ge ali ostale pa 11 odstotHpv. Ameriško telefonsko deluje po večini po sistemu, oziroma po imenu izumitelja telefona.
$888,309.014 ODOBRENIH v 100 MINUTAH.
Washington, 7. januarja. — Pri današnji seji senatske zbornice je bil odobren proračun za zakladniški in poštni department po samo 15 minutnem debatiranju; ta svota znaša $763,309,058; debata za odobre-nje proračuna poljskega department^ je trajala pa 85 minut;
znaša $124,663,473. V 100 minutah je torej senat odobril nad 888 milijonov dolarjev.
Začetkom januarja, t. 1. je mesečnik "Motor Magazine" priobčil zanimivo poročilo o avtomobilski industriji, oziroma rabi avtomobilov v Združenih državah ameriških tekom minulega leta. Preračunali so, da pride na 114 milijonov tu živečega prebivalstva po en potniški avtomobil ali en "truck" na vsakih 6.42 osebi
Ižvzemši zadnjih deset dni lanskega decembra je bilo leta 1924 širom držav 17/700.179 avtomobilov registriranih. Od leta 1923 je to število narastlo za 16.28 odstotkov z ozirom na tedanje "skupno število 15,222,-658.
Tekom minulega leta je skupno število potniškihi avtomobilov (passenger cars) narastlo e 13,455.073 na 15,520,663; to-re> za 2,065,590, oziroma za 15.35 odstotkov. Število mo-fibrnih vozov je narastlo z 1,767,585 na 2,179,516 ali za 23.3 odstotke.
Skupna vrednost vseh teM avtomobilov in "truckov" je znašala $10,620. W7.40«. J^H:
V državi New York je največ avtomobilov registriranih: 1,412,500; od teh je 1,136,300 potniških ali za osebno vporabo. California je na drugi najvišji stopnji z 1,321,480 avtomobili; izmed teh je ' 1,126,956 potniških. Na tretjem mestu je država Ohio z 1,237,000. Tej državi sledijo: Michigan, 877,-453; Texas, 823,074; Massachusetts, 672,315, Indiana, 649,-797, Iowa 614,500 itd.
-—o-
COOLIDGE IN DAWES IZVOLJENA. Washington. 12. januarja. — Danes so se zbrali v glavnih mestih vseh 48 držav Oni elek-torji, katere je ljudstvo lanskega novembra izvolilo. Pri tej priliki so danes oddali svoje glasove za predsednika Cool-idge-a in podpredsednika Chas. Dawes-a. Overovljene glasovnice vseh elektorjev bodo zatem poslane v Washington, kjer jih bodo v skupni seji v senatu na svečani način prešteli dne. 18. februarja. Tako postopanje se vrši vsako četrto leto na podlagi ustave Zedinjenih držav
Dne 7. januarja je izšla prva številka "Nove Dobe." lastnega glasila Jugoslovanske Katoliške Jednote s sedežem v Ely, Mirni., koje glasilo je bilo sprejeto na minuli konvenciji v Ix>rain, O. Prva številka je tiskana' na osmih straneh, za naprej I>o pa izhajal ta najnovejši ameriški slovenski tednik na štirih straneh in sedmih kolonah. "Noro Dobo" urejuje začasno Mr. A. J. Terbovec, tiska se pa v tiskarni "Glas Naroda" v New Yorku.
Vsebina, tisk in oblika prve številke "Nove Dobe" se nam dopade; samo unijski znak pogrešamo. i ^ V tej številki je edino povsem neumesten članek "Prebujenje," izpod peresa F. S. Taucharja, ki kar na svojo roko priporoča članstvu, da naj se premeni dosedanje ime J: S. K. Jednote na neko drugo ime. Kakor znano, je bila ta točka že dvakrat na konvencijah in dvakrat potom splošnčga glasovanja zavržena. Škoda s takim nasvetom takoj v prvi številki lastnega glasila razburjati mirno članstvo so-bratske nam podporne organizacije 1. S. K. Jčdnote.
POGREB NADŠKOFA MOEL-LERJA.
Cincinnati, O., 13. januarja.
— Danes se je vršil iz tukajšnje katedrale sv. Petra veličasten pogreb za pokojnim nadškofom Henry Moellerjem. Pogreba se je vdeležilo številno škofov, monsignorjev, duhovščine in tudi lajikov. Pontifi-j kalno sveto mašo zadušnico je daroval kardinal Hayes iz New Yorka; pogreba se je vdeležil papežev delegat, nadškof Pietro Fumasoni-Biondi iz Washing-tona.
Truplo pokojnika so položili k večnemu počitku v posebno grobnico na pokopališču sv. Jožefa.
V znamenje visokega spoštovanja do pokojnega nadškofa Moellerja je zastava na mestni hiši med pogrebom * visela na poldrogu.
MLAD MORILEC.
PotLsville, Pa.. 12. januarja. — William Cavalier, 14 let star, je bil danes spoznan krivim umora prve vrste. Ustrelil je svojo staro mater, Mrs. Catherine Cavaleir. Vedel je,*da stara mati nosi denar v nogavicah. Napadel jo je z revolverjem, sedemkrat ustrelil v njo, potem ji pa vzel $58. Zagovorniki so trdili, da je fant blazen, oziroma nenormalen, toda porotniki temu niso vrjeli in so ga spoznali krivim umora.
leo koretz umrl.
Stateville. 111./ 8. januarja. — Leo Koretz, ki je zadnja leta prigoljufal več milijonov dolarjev s prodajo ničvrednih oljnih delnic, je danes umrl v tukajšnji državni jetnišnici, kjer je presedel samo 34 dni.
Koretza so šele minuli mesec aretirali v Kanadi, nakar je bil v Chieagu obsojen na 10 let ječe.
SKLADATELJ PARMA UMRL
Na Sveti dan večer je umrl v Mariboru po kratki Bolezni znani skladatelj Viktor Parma.
V Benetkah je bil rojen. Njegov oče je bil policijski nadko-misar. mati je bila hči bivšega majorja v Napoleonovi armadi. Ljudsko šolo je obiskoval v Novem mestu in Tridentu. Z glasbo se je pričel pečati še v Za-dru, v Tridentu je že igral v gledališkem orkestru. Leta 1881 je končal na Dunaju pravne študije in služboval nekaj časa v Trstu pri policijskem ravnateljstvu, potem pa v politični upravni službi na Kranjskem v raznih mestih. Postal jfr vladni svetnik in bil primo-ran iti v pokoj.
J Bil je pač poštena jugoslovanska duša, ki se ni ustrašil leta 1915 v službi v Litiji izjaviti, da Slovani ne bodo nikdar premagani in da se Srbi povsem upravičeno branijo. Zaprli so ga na ovadbo nekega častnika, renegata iz Ptuja, ali kmalu izpustili in poslali v pokoj. Preselil se je na Dunaj, po prevratu je prišel v Maribor.

NAZNANILO. j v odbor za leto 1925 sledeči so* Članstvu društva sv. Družine, ; bratje: št. 5, La Salle, Ul., se naznanja, Predsednik Peter Sterk, pod-da je bil na seji dne 4. januarja predsednik Josip Musich, tajnik za tajnika izvoljen brat Josip George Mulivich, blagajnik Pe-Spelič. , ter Majerle, zapisnikar Louis Kot novi tajnik, najprvo pro- Pucel, mL, bolniški nadzornik sim one člane in članice, ki še Peter Majerle, zastavonoša Pe-niso poravnali društvenega ter Studohar, banderonoše Jo-asesmenta za leto 1924, da ^o v sip Petrič, Anton Petrič in kratkem izvršijo. Tako so tudi j Frank Strumbel, maršal Martin prošeni člani, živeči izven me- Božič, reditelj John Arko. sta La Salle, da pošiljajo svoje Obenem tudi prosim vse član-asesmente na tajnika in niko-1 stvo, da bi bolj redno prihajali gar drugega. ' Dolžnost vsake- na mesečne seje, ki se vrše vsa-ga člana in članice je, da pla- ko drugo nedeljo v mesecu, čuje redno vsak mesec svoje S sobratskim pozdravom, asesmente in sicer najkasneje George Muhvich, tajnik, do 20.. Kdor ne bo tega v po-	-
števal ali 'kdor ne plača mesečnih prispevkov točno, se sam suspendif^; pri tem niso krivi društveni odborniki. Važna opomba: Jaz ne bom hodil po hišah 1» opominjal: "Plačajte asesment." Držite se Jednoti-nih in društvenih pravil. Ko pa član ali članica zboli ali se poškoduje, se še isto uro bolnega naznani pri društvu. Upoštevajte torej to moje naznanilo in opomin. Izvršujte svoje dolžnosti napram društvu, jaz bom pa svoje, pa bo vse v redu.
S pozdravom, do vsega članstva našega društva.
Joseph Spelič, tajnik.
R. F. D. No. 1, La Salle, 111.
Društvo sv. Janeza Krstnika. št. 11, Aurora, 111. • Odborniki našega društva za tekoče leto so sledeči:
Predsednik Martin Zelenček. podpredsednik Jernej B. Verbič, tajnik Josip Fajfar, zapisnikar
NAZNANILO.
Na letni seji društva Marije Pomagaj, št. 78, Chieago, 111., je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1925:
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Jennie Stajer, tajnica Julija Gottlieb, druga tajnica Margaret Kure, blagajni-čarka Marija Gregorich, nadzornice Matilda Duller, Fany Mikuš, Anna Smid, ml., ravnatelj ica Mary Mladič, društveni zdravnik Dr. J. Ursich, 1901 W. 22nd St.
Seje do meseca maja se vršijo vsako tretjo nedeljo i popol: dne v cerkveni dvoranic
Katere članice še niso plačale ali vrnile tiketa od igre "Miklo-va Zala," naj to storijo gotovo na januarski seji 18. januarja.
S pozdravom do vsega članstva. Marija Blaj, tajnica. Društvo Marija Čistega Spočetja, št. 80, So. Chicago, 111. Tem potom naznanjam čla-
August B. Verbič, blagajnik!nicam omenjenega društva, da
August C. Verbič, predsednik nadzornega odbora Viktor Ja-koš, pregledovalca knjig Martin Zelenšek, ml. in Mihael Ze-lenšek.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 11, priporoča soglasno glavnim odbornikom na januarski seji, da bi delovali za podaljšanje polovične bolniške podpore, ne pa samo za šest mesecv. Društvo priporoča podporo do dne okrevanja ali do preminule
so bile izvoljene sledeče Članice v odbor za tekoče poslovno leto, 1925: Predsednica Uršula
Kučič.
podpredsednica Mary Levk, tajnica Louise Likovich, blagajni-čarka Agnes Mahovlič, zapisni-karica Barbara Simčič, nadzornice: Margareth Stanko, Agnes Mergole, Mary Bertič. Mesečne seje . se vršijo v cerkveni dvorani na 96th St. in Ewing Ave.
Obenem naznanjam, da ima-
Dalj« naznanjam, da je naše društvo na zadnji sfcji sklenilo, da se vdeležimo slavno«ti 20
letnice društva Marije Pomagaj, št. 79, ki se bo vxilla v nedeljo, dne 18. januarja t. l. Radi tega prosim vse cenjene sestre, da se te redke slavnosti vdeležite v obilnem številu. Zbirale se borao v Frank Sve-tetovi dvorani ob 10. uri dopoldne, da potem skupno odkorakamo k 10:80 sveti maši; vsaka članica naj prinese s seboj regalijo. Toliko v blagohotno naznanilo.
S sosestrskim pozdravom, Frances Terček, tajnica.
Društvo Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn.
S tem naznanjam vsem članom našega društva, da se bo vršila prihodnja seja dne 18. januarja. Uljudnu ste vsi vabljeni, da se te seje vdeležite, ker bo prebran celoletni račun, poleg tega bo še več drugih važnih točk na dnevnem redu Na prihodnji seji se bodo članom delile tudi Spominske knji^ ge; pridite torej na to sejo vsi, kajti jaz ne bom nosil teh knjig okoli po hišah.
Čeravno že malo pozno, želim s tem vsem članom cjguštva in Jednote srečno Novo leto!
Sobratski pozdrav,
George Simonlch, tajnik.
št.
Društvo Marija Pomagaj, 147, Rankin, Pa.
Tem potom naznanjam članicam omenjenega društva, da so bile izvoljene sledeče članice v odbor za leto 1925:
Predsednica Barbara Gozda -novic,318 3rd St., Rankin, Pa.1, tajnica Mary Kerchel, Bok 93, Braddock, Pa.; blagajničarka Agnes Kerchel, Box 95, Brad dock, Pa.; odbor bolesti: Luba Bučar, 225 2nd St., Rankin, Pa.
Redna seja se bo obdržavala vsako drugo nedeljo V mesecu v cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne v Rankin, Pa.
"S sosestrskim' pozdržtVOth, 'K - - Mary Kerchel, tajnica. *
zadnje ure (smrti). Iskreno mo dne 25- januarja veselico v želimo, da bi bil sleherni član j cerkveni dvorani, začetek ob 7.
ali članica pod okriljem centralizacije naše dične Jednote, ker le na ta način smo zavarovani do naših poslednjih dni.
Cenjeni odborniki! • Ne prezrite te važne točke. Želimo vam mnogo uspeha pri tem zares potrebnem 'ielu.
Dalje naznanjam an los t no novico, da nam je nemila smrt ugrabila našega sobrata Alfonz Kesler-ja, v starosti 53 let. Umrl je 17 .decembra, 1924 Jolietu. 111.
uri zvčeer; veselica se vrši v proslavo 20 letnega društvenega obstanka; vsaka članica mora plačati $1 v društveno blagajno, če se te veselice vdeleži ali ne, tako je bilo zaključeno na glavni letni seji.
S Sosestrskim pozdravom, Louise Likovich, tajnica.
Društvo Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale; III.
v> Naznanjam vsem onim člani-Pegrcb se je vršil |katere niso bile navzoče na
20. decembra s sveto mašo za- zadnji letni seji dne 14. decem-
dušnico. Naj v miru počiva! Pozdrav.
Jetiip Fajfar, tajnik.
NAZNANILO. Iz arada tajnika društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., se naznanja, da so bili na zadnji mesečni seji izvoljeni sledeči uradniki za tekoče leto:
Predsednik George Verbanec, podpredsednik Frank Flajnik, tajnik Vinko Besal, 5406 Butler St., Pittsburgh, yPa., blagajnik Matija Jakša, bolniški obiskovalec Anton Curl, 1026 Sprnig-garden Ave. N. S. Pittsburgh, Pa., predsednik nadzornega odbora Anton Curl, nadzornika Math Malich in Joseph Beljan, porotniki John Pavlešič, Anton * Sur.ič in Andrej Hodnik, zastavonoša Joseph Vlahovič, maršal Mihael Jugovič. S pozdravom na vse članstvo, V teko Besal, tajnik
bra, da so bile tedaj izvoljene bledeče uradnice za letošnje le-
• Marija Kastelic, predsednica; Margareth Muha, podpredsednica; Terezija Zupančič, .tajnica; Frančiška Božič, podtajni-ca; Mary Bostjančič, blagajničarka.
S sosestrskim pozdravom, Jennie Zupančič, tajnica.
127,
Drvštvo sv. Barbare, št. 40,
Hibbing, Minnn. Naznanjam vsem članom in članicam, da so bili dne 14. decembra na glavni seji izvoljeni
Društvo sv. Ane, št.
Waakegan, 111.
Naše društvo je imelo svojo glavno sejo dne 28. decemhra. Te seje se je vdeležilo lepo število članic; na tej seji je bila tudi volitev odbora za leto 1925, izvoljene so bile sledeče uradnice:
Predsednica AAa Artač, podpredsednica Ana Kušman, tajnica Frances Terček, zapisnikarja Frances Furlan, blaga j ni-iarka Frances Drobnič, nadzorne: Uršula Jerina, Frances 3vete in Mary Drobnič, poslan-'<a Louise Caunt, vratarica Apo-lonija Madrid, zastavonosilka društveni zdrav-Charles Dickeson.
Društvo sv. Ane, št. ISO, Cleveland, O.
S tem naznanjam članieam našega društva, da so bile na glavni letni seji, 21. decembra, izvoljene sledeče Uradnice za leto 1925:
Predsednica Rose Glavič, podpredsednica Mary Kuznik, I. tajnica Mary Globokar, II. tajnica Rose Glavič, ml., Magajni-čarka Mary Miklavčič, zapisnikar ica Justine Supan, nadzornice: Mary Gliha, Frances Miklavčič, zastopnica za Slovenski Narodni Dom Agnes Žagar in Frances Skufca.
Vse članice našega društva opozarjam na kampanjo, ki je., razpisana iz glavnega urada naše Jednote za pridobitev novih članic, odrastlega in mladinskega oddelka. Ker je vstopnina k društvu prosta do meseca marca, mislim, da bi vsaka članica lahko vsaj eno novo članico pridobila k društvu.
Naznanjam tudi, da sem prejela Spominsko knjigo in članice, ki jih imajo z» dobiti« naj pridejo k meni na dom po nje ali pa na j. pridejo na prihodnjo sejo in jih bodo dobile. -■:•«,.
S sosestrskim pozdravom, ■ Mary Globoltar, tajnica
Obenem naznanjam članom našega društva, da se bodo za-naprej društvene seje vršile ob 2. uri popoldne in ne več ob 3. Vabim vas, da pridete vsi na prihodnjo sejo dne 18. januarja in s seboj dovedete vsak po enega novega kandidata, da bomo uspešno začeli s prvim mesecem tekočega leta. Gotovo vam je znano, da so razpisane razne nagrade za društva in tudi za posameznike pri pridobivanju novih kandidatov od novih članov aktivnega oddelka je $1 nagrade za vsakega, od otroka pa po 50 centov; zatorej idite vsi na deld za napredek društva in Jednote!
S sobratskim pozdravom, Mihael Semeja, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., je na redni mesečni seji 5. januarja določilo prost pristop" V društvo za tri mesece, to je od 1. januarja do 31. marca. Žene in dekleta, pristopite v rmše-društvo sedaj, ko je lepa prilika. Posebno se še opozarja, da vpišete tudi svoje otroke v naše društvo.
Naznanjam, da se" bo ases-ment pobiral na seji in na domu tajnice 18 in 19. v mesecu.
Naše društvo bo fmelo plesno veselico v korist cerkve, 15. februarja v Grdinovi dvorani. Za zabavo bo dobro preskrbljeno, torej pridite, da se prepričate!
S sosestrskim pozdravom, Frances Poaikvar, tajnica.
1011 E. 64th St.
s*-	-	- M v.	. -
Društvo sv. Jožefa, št. 169, Collin wood. O.
V zadnji številki "Glasila" se je vrinila neljuba pomota, izpuščenih je bilo par odbornikov" našega drUŠtva. Zatorej priobčujerri danes " popdlen društveni odbor, ki je bledeči:
Predsednik Karol Skebe, podpredsednik Frank Znidar, taj-Hik ErneatTerpifc, blagajnik Leopold Kolar, 4 društvom duhovni vodja Rev. Milan Slaje, zapisnikar John Mesec, nadzorniki: A,. J. Žužek, »Louis Koželj in Mrs. Alojzija Verhovec, za* stavonoše Mihael Anzlin in Mihael Berus. . » ; «
Članom in članicam priporočam, da gredo skupno z novim odborom na delo ta pridobivanje novih članov in članic.
Važno! V nedeljo dne 25. januarja se vrši v Slovenskem Domu družinski zabavni večer našega društva. Vstopnice bom članom kmalu razposlal. , S sobratskim pozdravom, Ernest Terpin, tajnik.

Društvo Marije Pomagaj, št.
174, WHlardt Wis.
Naše društvo je imelo svojo glavno sejo dne 14. decembra m. I. in volitev odbora; izvoljene so bile sledeče uradnice za tekoče leto:
Predsednica Antonija Rako-vec, podpredsednica ; Genovefa Quast, tajnica Mary Gosar, blagajničarka Jbhana. Artač, nadzornice: Mary Toleni, Mary Ti-Qst in Frances Lesar. S sosestrskim pozdravom, ' Mary Gosar, tajnica.
ako zavarujemo svojo mladino v mladinskem oddelku K. S. K: Jednote. Samo borih 15 centov boste plačevali pri naši Jednoti na mesec, med tem ko je treba plačevati pri raznih inšurencih po 40 ali 50 centov. Tudi v slučaju smrti Otroka ne dobite pri "inšurance" toliko kakor plačuje naša Jednota; to vem iz svoje lastne skušnje jaz imam že štiri leta vso svojo deco zavarovano pri K, S. K. Jednoti, imel sem jih tudi pri insurance, kar sem pa iz . gorinavedenih vzrokov pustil, dal sem jih zavarovati raje še k nekem drugem slovenskem društvu. Pri K. S. K. Jednoti, kamor spada vsa moja družina, smo prav zadovoljni, plačujem na mesec kakor morem.
Zato še enkrat apeliram na člane našega društva, da vpišete še svoje ženo in otroke pod Zastavo naše milijonske Jednote; velika jubilejna kampianja še ni zaključena; še je čas, torej na nogč za pridobivanje novega članstva, da bomo morda tudi mi deležni kake nagrade; kako lepo se bo* prilegla naši blagajni. Dragi mi rojaki prekmurski Slovenci v Chicagu! Glejmo, da bomo Vsi spadali k našemu društvu sv. Martina; saj je zaščitnik tega društva tudi n^š pravi domačin.
S»-pozdravom.
Joseph Ray, predsednik.
Društvo sv. Alojzija, št. 179, Elmhurst, 111. Naša redna letna seja se je vršila dne 14. decembra rp. L, na kateri je bil izvoljen sledeči odbor za tekoče leto:
Predsednik Karol Remec, podpredsednik Frank Vertovec, tajnik* Josip Komel, blagajnik Frank Komfel, < zapisnikarica Marija Kerkoč^ i
Josip Kjomel, tajnik.
/*1
Društvo sv. Martina, št. 178,
Chicago, 1)1. Dragi mi sobratje: Znano vam je, da smo na zadnji letni seji odobrili točko glede ustanovitve mladinskega, oddelka tudi pri našem, še mladem društvu, kajti društvo, ki nima naraščaja v rezervi, ne more upati na bodočnost, oziroma na obstanek. Dragi mi očetje in matere! Zdaj imate najlepšo priliko, da svoje ljubljence (otroke) zavarujete pri K. S. IL Jednoti, prvi in najstarejši slovenski . podporni organizaciji na svetu. Ne odlašajte s pristo-mladine okrog St. Clairja, da Pom do druge seje, ampak vpi-lahko brzih nog steče za klobu- Site jih še danes; tozadevno se
Društvo sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn.
Cenjeni »obrat urednik: Mogoče Inislite, da smo Minnesot-čani že vsi pomrli ali pozebli vsied te hude zime kakoršno imamo letos tukaj, kajti toplomer večkrat kaže od 30 do 35 stopinj pod ničlo. Vem, da takega sibirskega mraza nimate tamkaj v vašem slavnem Cleveland«, če vas prav včasih malo sapa podraži, da vam klobuk odvzame; pa saj je gotovo doeti
kom.
Posebnih novic vam ne pišem, ker je vse botf po starem pri nas; z delom smo še bolj pičli, pa je upanje, da se bo kaj na spomlad oitvefc.
zglasite pri tajniku, ki bo vse potrebno uredil za sprejem. Tudi mladina ni sigurna pred boleznijo aH kako ponesrečijo; zatorej dragi mi sobratje in sose-stre, v našo lastno korist bo,
Društvo sv. Alojzija, št. 179; skega, št. 185, BurgettStown, Pa Seja našega društva -se vrši všako prvor. nedeljo* ..efe-r«.t uri popoldne./.-Bratje in sestre ste prošeni, da pridete vsi na sejo; ker nas je bolj malo, da se vsaj mi vsi istih vdeležimo in skupno kaj ukrenemo v korist našega društva.	,
Na zadnji seji je bilo skle-» njeno, da se vrši 14. februarja veselica pri bratu Steve Jenko-td v Burgcttstown, Pa., v korist našega društva. Možje plačajo 50 centov vstopnine, žene z možem so proste; posamezne žene ali dekleta plačajo 25 centov. Vsak član je uljud-no jprošen, da nekaj daruje v korist našega društva. Za okrepčila želodcev ia suhih grl bo preskrbljeno.
S tem pa že 'danes prav ljud-no vabimo vse cenjene Slovence in Slovenke iz bližine Caiv nonsburga I11 okolice, spadajoče v katoliška društva; pridite na našo veselico, vašo naklonjenost vam bomo skušali hvaležno povrniti pri »lični prireditvi. S sobratski mpozdravonv John Pintar, tajnik.
-—o-—
Canon City, Čolo. — Cenjeni sobrat urednik: V tukajšnji naselbini Canon City, Cob., nas ie veliko Slovencev, kjer imamo štiri podporna društva raznih Jodnot; vsa društva, še precej dobro napredujejo.
Najmlajše društvo, sv. Antona Padovanskcga, št. 180 K. S. K. Jednote, je imelo lansko leto 31. decembra svojo pno veselico, kamor je došlo dosti Slovencev skupaj in vse je bilo zelo veselo. Godcev smo imeli šest; eni so igrali za stare, drugi pa za mlade; naravno da cenjeni gostje niso počivali; ko se i c na Silvestrov večer bližala polnoč, oziroma novo' leto, so nam marljive ženske prinesle vsakovrstne prigrizke, purana, kokoši, prekajene mesnine, klobase, potice, pohanje, kekse itd.
Vam naznanjam, da smo sedaj pridobili še veliko novih članov, okrog trideset (30). tako je prav in lepo, da se pristopa v našo K. S. K. Jednoto.
S tem izrekam lepo hvalo mu-zikantom za njih nastop, hvala
lepa tudi ženskam za prigrizek.
Iz daljne Colorade pošiljam mnogo pozdravov vsem bratom in sestram naše Jednbte. John Levstik, zapisnikar.
Pittsburgh, Pa. — Zadnji dan v letu 1924, na Silvestrov večer so priredila skupno društva št. 15, 33, 41, 50, 81 in 92, vsa v Pittsburgh«, Pa., zabavni večer, kateri je bil nepričakovano dobro obiskan in je tudi prav zagotovo zadovoljil vse, kateri so se te tako redke in zanimive slavnosti vdeležili.
Namen tega zabavnega večera je bil proslaviti obletnico, ko je na ravno isti dan nastopil svoje odgovorno mesto kot glavni. : predsednik K. S. K. Jednote se tu v Pittsburgh u takrat nahajujoči sobrat, Anton Grdina. Nismo zagotovo vedeli, da nas o priliki te slavnosti zopet obišče; ko se je okoli 10. ure zvečer raznesel glas po Kranjsko -Slovenskem Domu, da nas je prišel zopet obiskat in osebno pozdravit — mu v pozdrav zaigra tukajšnje tambu-raško društvo "Ilirija,'" obstoječe iz članov in članic mladinskega oddelka K. S. K. Jednote,- par komadov, nato pa nastopijo s svojimi izbranimi pes-mami pittsburška pevska društva "Prešeren" in "Triglav."
Za ta velikodušen sprejem se zahvali sobrat glavni predsednik s povdarkom, da on ljubi in spoštuje pittsburško naselbino Slovencev od prvega dneva, ko je bival med nami. Nato pozdravi na prireditvi se nahaja-jočega bodočega glavnega predsednika Jugoslovanske Katoliške Jednote, Mr. Anton Zbaš-nika, kateremu je manjkalo le še dve uri, da nastopi tako važno. in odgovorno mesto kot novoizvoljeni glavni predsednik J. S. K. Jednote.
? Z navdušenim govorom pozdravi Vse navzoče naš veleza-sluini župnik, Rev. Josip Škur, dalje porotnik K- S. K. Jednote, sobra,t Frank HRi hovni zdravnik, sobrat Dr. Josip V. Grahek. '
Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko so tovarniške piščalke naznanjale nastop novega leta, 1925. Kakor so leto nazaj ravno v dvorani Kranj-8ko-Slovenskega Doma v Pitts-burghu zavedni možje dvignili kvišku novo izvoljenega predsednika, sobrata Anton Grdina, na isti način so zopet na zadnji Silvestrov večer dvignili na novo nastoplega glavnega predsednika J. S. K. Jednote, Mr. Anton Zbašnika. S takimi slučaji se ne more ponašati vsaka .slovenska naselbina v Ameriki.
Prvi, kateri mu je čestital s spodbujevalnimi besedami kot kolega jc bil glavni predsednik K. S. K. Jednote, sobrat Anton Grdina; v kratkih besedah mu je povdarjai vztrajnost in ne-ustrašenost v prospeh slovenskega naroda v Ameriki, kajti pot in odgovornost, katero pre-, vzame s tem trenutkom, ni posipana sj cvetkami, pač je to važno in odgovorno deio za pro-cvit slovenskega naroda in napredek J. S. K. Jednote v zvezi z naporom.
Nato želi in vošči vsem sreč- jJednoti! no in veselo novo leto v daljšem jedrnatem govoru Rev. Josip Skur, spodbuja navzoče k vzajemnosti in bratski .slogi, da bi obe jednote napredovale v nastopnem letu.
Vrstile so se čestitke tudi od predsednikov pevskih društev "Prešeren" in "Triglav," za kar se novo nastopli glavni predsednik J. S.'Tt. Jednote, Mr. Anton Zbašnik vsem iskreno zahvali za izkazano mu zaupanje in čast.	j./> ; *t
S tem se v imenu vseh gori imenovanih društev K. S. K. Jednote zahvaljujem v prvi v»rsti glavnemu predsedniku, sdbratu Anton Grdina za njegov trud, o priliki te Slavnosti, kakor tudi glavnemu predsedniku J. S. K. Jednote, Mr. Anton Zbašniku in našemu domačemu častitemu gospodu župniku, Rev. Josip Skurju za prisotnost in ganljive govore. Hvala za nastop pev-
skim društvom "Prešeren" in "Triglav" ter tamburaškemu društvu "Ilirija" za soudeležbo in sodelovanje pri tej veliki slavnosti, kakor tudi hvala vsem, ki so se te prireditve vdeležili.	Vinke Besal.
-o-
PROŠNJA. Dragi Vrhničani in Vrhničan-čanke! Romarska cerkvica sv. Trojice kliče vas na pomoč! Kruta svetovna vojna posegla je tudi v notranjost cerkvice in je pobrala zvonove-glasnike, kateri so skozi stoletja oznanje-vali vesele in žalostne dogodke. Kdo izmed vas se ne spominja vsaki dan hribčka sv. Trojice, kjer ste "bili žogo," se igrali "vojake" in trgali na eni ali drugi način hlačke. Marsikdo izmed vas je potrkaval na ljubke zvonove cerkve sv. Trojice, katerih glasovi so doneli daleč na okoli, in kdo se ne spominja "kvaterne nedelje," ko se praznuje žegnanje pri sv. Trojici in ko vse, najsibo staro ali mlado, vre na prijazni hribček. Po vojni je ostal še prijazni hrib- T ček in ljubka cerkvica, toda vse je tiho, mirno in žalostno. Cerkvica ne more dati glasu od sebe, ne zamore klicati vernikov k pobožnosti in temu je treba nemudoma od pomoči. ,
Prijatelji in ljubitelji-sv. Trojice so osnovali odbor, v katerem se nahajajo cerkveni in posvetni člani, katerega namen je nabaviti cerkvici prepotrebne zvonove. Proračun za zvonove znaša približno 200,000 dinarjev.	f	i
Ker je odboru znana požrtvovalnost Američanov, se tudi v tem slučaju obrača . do vas z uljudno prošnjo, da pomagate kolikor je največ mogoče in da tako zadostimo naši dolžnosti napram cerkvici sv. Trojice. Prosimo, agitirajte v ta namen pri vaših društvih, pri prijateljih in znancih; vsak cent. nam bo dobrodošel. Zneske izvolite vpošiljati na blagajnika Fran Trempuš in vr- Jurca, t*^g$#;,kmetske, posojil-~ nice na Vrhniki. Izkaz o vplačilih bo točno objavil v vseh vaših in naših časopisih.
Odbor goji željo, da bi Zvonovi . prvič zapeli na kvaterno nedeljo leta 1925, zatorej stavi na darovalce uljudno prošnjo, da bi nabrano svoto vsaj do konca svečana poslali.
Vrhaičani in Vrhničanke, pokažite, da ljubite še vaše najdražje, to je cerkvico sv. Tro-jice.	Odbor.
(Advertis.)
-o-
KAMPANJSKI KLICI. Katero društvo bo dobilo prvo nagrado?
Pristopajte k naši milijonski Jednoti!
DrŽava na noge!
Pennsylvania, stopi
Država Colorado hoče dobiti glavne nagrade?
Društva v državi Ohio bi rada dobila prve nagrade.
Delujmo za močnejšo in večjo K. S, K. Jednoto!
Pristopajte k naši milijonski
Ženska krajevna Stopite na noge!
društva!
Agitirajte za naše Jednoto!
Agitirajte osobito za Mladinski oddelek K. S. K. Jednote!
ODOBREN AMENDMENT K USTAVI.
Sacramento, CaL, 8. januarja. — Danes je bil v obeh postavo-dajnih zbornicah z veliko večino sprejet amcndfnent k zvezni ustavi glede otroškega dela.
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino s obleko za inoike in otroke; v salogi Imam tudi veliko izbero adjev m ženske, tudi aartSU se „ obleke po Mi. JOHN GERM,. Slovenski trgovec. •|7 East C. St. PmUo, Colo.
■ii ?iiiiTil7
PREKMURJE.
Spi—l dr. M. SltrW (Ntftllevtaje.) -
Ogrsko mirovno delegacijo v Parizu je vodil stari parlamentarec grof Albert Apponyi. Na ogrske mnogoštevilne proti-predloge, posebej glede Prek murja, ki ga je zastopal prekmurski domačin prof. Aleksan der Mikola iz Budimješte, mirovna konferenca ni oziral Tako je postalo Prekmurje do razvodja med Rabo in Muro de-finitivno jugoslovansko. Ogri so se mu odpovedali, ko so podpisali dne 4. junija, 4920 mir v Trianonu (Ia Grand Trianon), kakor se zove krasna palača v versailleskih vrtovih, izven znanega pravega versailleskega gradu, kjer se je podpisal nemški mir dne 28. junija, 1919.
Zanimive so številke ogrske uradne statistike, ker se iz njih vidi, kako je madžarizacija napredovala na škodo Slovencev in tudi Nemcev. Pripomniti je da se le Slovenci silno množijo, tako da se jih veliko izseljuje v Ameriko. Madžari pa ostajajo glede rojstva v normalnem številu, madžarski kalvinci še celo pod normalnim številom. Tudi Madžari iz madžarskih delov Ogrske se ne selijo v Prekmurje, da torej tudi odtod ne prihaja pritok za.madžarski živelj. Povrh pa so šteli veliko Nemad-žarov za Madžare.
Kako se je pristranski štelo, naj pokaže uradno štetje v nekaterih občinah. - Gerlinci, leta 1890, 560 Slovencev, nič Madžarov ali Nemcev; leta 1910,' 544 Slovencev, 128 Madžarov in nič Nemcev; leta 1921, 674 Slovencev, 1 Madžar in- 22 Nemcev. Tešanovci, leta 1890, 874 Slovencev, 16 Madžarov, nič Nemcev; leta 1910, 738 Slovencev, 144 Madžarov, nič Nemcev; leta 1921, 834 Slovencev, 13 Madžarov in dva Nemca. Motovilci, leta 1890, 383 Slovencev, nič Madžarov ali Nemcev; leta 1910, 282 Slovencev, 127 Madžarov; leta 1921 439 Slovencev, nič kovci, leta 1890, 187 Slovencev, Madžarov in dva Nemca. Ratio Madžarov in nič Nemcev; leta 1910. 57 Slovencev, 125 Madžarov in nič Nemcev; leta 1921, 170 Slovencev, nič Madžarov ali Nemcev. Bogojina, leta 1890, 736 Slovencev, 35 Madžarov, nič Nemcev; leta 1910, 57 Slovencev, 125 Mad žarvo; leta 1921, 170 Slovencev in 35 Madžarov. Bogojina, leta 1890, 736 Slovencev in 35 Madžarov; leta 1910, 651 Slovencev, 157 Madžarov; leta 1921, 859 Slovencev, 7 madža-rov in en Nemec. Turnišče, leta 1890, 1,138 Slovencev in 67 Madžarov; leta 1910, 261 Slovencev in 961 Madžarov; leta 1921, 1,118 Slovencev, 19 Madžarov in 5 Nemcev. Kobilje, leta 1890, 870 Slovencev, 38 Madžarov; leta 1910, 41 Slovencev in 1,057 Madžarov; leta 1921, 1,029 Slovencev, 4.1 Madžarov in 41 Nemcev.
Posebno značilno sta slučaja v Turnišču m Kobil ju, kjer so prestavili kar po 900 ljudi iz rubrike Slovencev v rubriko Madžarov, kakor^je pokazalo ljudsko štetje 31. januarja, 1921. Da so se ogrski števni uradniki v resnici samovoljno igrali s številkami, kažeta dva kraja, kjer so leta 1890. napisali vse prebivalce za Madžare, leta 1910 pa našli tam samo 4 ali 2 Madžara.
Andrejci, leta 1890, 302 Madžarov; leta 1910, 335 Slovencev, 4 Madžari; leta 1921, 808 Slovencev ni 3 Madžari. Krači, leta 1890, 135 Madžarov; leta 1910, 140 Slovencev, 2 Madžara; leta 1921, 131 Slovencev.
Po tej pomanjkljivi statistiki je bilo v celem ogrskem Prekmurju, od Mure do Rabe, leta 1890., ko ^o še Slovenca šteli posfebej 67,962 Slovencev, 789 Hrvatov, 107 Slovakov, 11,-734 Nemcev, 24,529 Madžarov in 232 drugih narodnosti. Isto-tam je bilo leta 1910., ko so
Slovence in driige narodnosti skupaj šteli, in torej teh malenkostnih 232 drugih narodnosti iz leta 1890 pri skupnem številu Slovencev leta 1910, ni treba upoštevati: 72,287 Slovencev, 165 Hrvatov, 7 Srbov, 38 Slovakov, 5 Rumunov, 10,151 Nemcev in 33,263 Madžarov..
Pri skupnem številu prebivalstva 105,343 leta 1890. je torej bilo 67,952 Slovencev ali 789 Hrvati 68,741 Jugoslovanov nasproti 24,529 Madžarov: Leta 1910. pa je bilo 115,916 prebivalcev, izmed njih 72,287 Slovencev ali s 165 Hrvati in Srbi, 72,459 Jugoslovanov in 33,263 Madžarov. Ce še prištejemo radgonsko Prekmurje zraven, imamo leta 1910. po pristranski uradni statistiki na vsem tem ozemlju, ki bi ga morali dobiti, 74,535 Jugoslovanov, 33,263 Madžarov in 13,321 Nemcev, torej skupaj 121,119 prebivalcev.
Avstrija je dobila od tega ozemlja radgonsko Prekmurje in dve precej ponemčeni župniji rab^kega Prekmurja, ob bivši štajerski meji (Dobra in Rab-ski Sv. Martin). Ogrska pa je dobila tri katoliške slovenske župnije rabskega Prekmurja (Dolnji Sipik, Gornji Sinik in Štefanove i) in mestno župnijo Monošter (Sv. Gothard) ob Rabi, kjer so Slovenci, Nemci in Madžari ter nekatere mejne kraje ob vzhodni meji ogrskega Prekmurja, kjer je mak) Slovencev, ki jih je zahtevala jugoslovanska delegacija, da se zasigura Dolnja Lendava, ki je zdaj preblizu državne meje in vsled tega izpostavljanja ogrskim vpadom.
Ozemlje, ki se je prisodilo Jugoslaviji, obsega okroglo 970 kilometrov; od izliva Kučnice v Muro do izliva Leda ve v Muro je 48 kilometrov zračne črte, od Mure do severne točke (breg sv. Katarine) na razvodniku med Muro in Rabo pa 38 kilometrov ; najoddaljenejši točki sta vrh 400 pri Sv. Ani na*Igu in izliv ^endave v Muro, od se-verozapada na jugovzhod v razdalji 62 kilometrov.
V tem jugoslovanskem Prekmurju je bilo po ogrski statisti ki iz leta 1910 skupaj: okrog 90,000 prebivalcev, in sicer 68,-lToOO Slovencev, 20,000 Madžarov in 2,000 Nemcev, po veroizpovedi 65,000 katoličanov, 24,-evangeličanov, 23,000 luteran-cev in 1,000 kalvincev in 1,000 izraelitov.
Po ljudskem štetju 31. januarja, 1921 pa je skupaj 92,416 prebivalcev in sicer 74,447 Slovencev, 14,435 Madžarov, 2,081 Nemcev, 763 Srbohrvatov, 65 drugih Slovanov, 42 Arnavtov, 24 Italijanov, 5 Rumunov in 564 drugih narodnosti, po veroizpovedi 66,414 rimskih katoličanov, 24,754 evangeličanov, 642 izraeHtov, 447 pravoslavnih, 142 muslimanov, 11 grških katoličanov, en druge veroizpovedi in pet brezvercev.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Rev. Franc P en gov, prof.
T,

Nekaj za naše pre-mogarje.
Velik del naših ljudi onstran Oceana je premogarjev. Globoko pod zemljo rljejo ti krti v človeški podobi. Nam, ki se vedno gibljemo in dfelamo le na božjem sobicu, se sde živi pokopani. Saj tudi so; še'globlje, kot jih bodo enkrat zagrebli. Vendar jih mi radi tega bolj pomilujemo, kakor se sami. 3početka jih je le skrb za vsak-' danji kruh pognala v jame. Ko bi bili dpbili kako drugo primerno plačano delo na vrhu, bi jih ne bile one požrle. Pozneje so se jih tako navadili in jih vzlju-bili, da rajši v njih delajo kot na vrhu. Vsekeko je njih delo, brez ozira na nevarnost, težko, naravnost suženjsko. Kakor je res, da m človek najtežje in najbolj težaškega dela polagoma tako navadi, da mu je dolg čas, ako ltima z njim opraviti, tako je tudi res, da mu gre lažje od rok, de pri njem ne delu-
jejo le telesne sile, temveč je tudi duh obvlada. Najbolj težaško delo na ta način postane človeško. Da tudi našim pre-mogarjem njih suženjsko delo spremenimo v človeško, bomo v naslednjem nekaj spregovorili o premogu. Ko bodo videli, da 3 premogom, ki ga kopljejo, ne zalagajo samo peči, ampak pripravljajo material še za marši-* kaj drugega, koristnega in lepega, se bodo po težkem delu samozavestneje zopet zravnali In dvignili k luči ter hiteli k svojim družinam.
1. Kaj je premog.
Sedaj se prišteva med rudnine. Toda Bog zna pred koliko tisočletji ni bil rudnina, temveč rastlina. ' Torej je okam^-nina. Pri mlajšem, rujavem premogu se to,jasno vidi. Mej rujavim šentjanškim premogom na Dolenjskem se na primer večkrat dobijo kosi, o katerih na,prvi pogled ne veš, ali je les ali kamen. Prav dobro se še poznajo drevesne žile. Le teža priča, da je že precej okamenel les. Pri trdem premogu, antracitu, se to i\e opaža. Videti je popolni kamen. A najbrž je bil proces isti, le da ga je narava že dovršila. Vse kaže, da ves premog ni drugega kot proizvod počasnega razkrajanja pradavnih rastlin, v prvi vrsti praprotnic, preslic in lisičnjakov. Pri antracitu se je to pretvarjanje že završilo, pri rujavelm premogu je v teku, pri šoti je v početku. Antracit je skoraj čist ogljenec, medtem ko vsebujejo druge vrste premoga več ali manj plinov.
2. Kaj vsebuje premog. Dolgo se je premog smatral samo za kurivo in se tudi samo za to rabil. Napredujoča kemija pa je dognala, da to zdaleka ni res. Premog ima toliko drugih velevažnih koristnih snovi v sebi, ki se dajo izločiti, da je naravnost velikanska škoda, če se ga rabi samo za kurivo, kakor se ga je toliko časa. Ako segreješ.v dobro zaprti železni retorti, razkroj ilnem aparatu, 1,000 kilogramov srednjega premoga do 1,300 stopinj Celzija, dobiš iz njega kakih 300 kubičnih metrov plina. Ta surovi plin je zopet zmes 47 odsto metana (močvirskega plinV-9 odsto ogleAčevega okisa, 5 odsto drugih oglenčevih vodonov, 1 do 2 odsto ogleočeve kislin ein ka kih 30 odsto vodenca). V su rovem plinu so pa še razne druge snovi, ki igrajo veliko vlogo na raznih poljih človeškega znanja in stremljenja. Iz njega se pridobiva: katran, amo-nijak, ^žveplo in še več drugega Iz ene tone premoga se da izločiti 50 kilogramov katrana, 8 kilogramov z amonijakom nasičene vode, 8 kilogramov cyano-vega blata, 8 kilogramov čistilne mase z žveplom in 2 kilograma grafita. V retorti pa ostane 700 kilogramov koksa. O nadaljnih proizvodih iz teh pre-mogovih snovi bomo spodaj obširneje govorili. Tu smo le mimogrede omenili, da čitatelj ve, koliko dragocenih snovi je šlo s premogom že brez haska v peč in z njimi koliko vrednoeti.
Vzemimo na primer Nemčijo, ki ima zlasti v Ruhru in prej tudi v Šleziji bogata premogo-va polja. Pred vojno se je tam nakopalo 34 vagonov premoga na minuto. Ko bi se ta ves porabil za k igrivo, bi šle 15 do 20 odsto njegove vrednosti brez vse koristi v pepel. To se pravi, da bi z njim zgorelo 600 do 700 nekdanjih visoko stoječih nemških mark. Pri produktu ene minute je to vsekako velika zguba in škoda na narodnem premoženju. Ko bi vse to skupaj zračunali, kar je šlo v peč, bi Nemci s tem svoje velikanske dolgove veliko laije in prej plačali, njih marka bi ne bila samo toliko vredna kolikor je njen papir.
3. Kaj se is premoga izdeluje.
Pretnogove derivate, to je tisto kar se iz njega prideluje, smo mimogrede pravkar omenili. Oglejmo si njih vprorabo nekoliko pobližje!
Iz grafita,
ene tone premoga dva kilograma, izdeljujejo oglene palčlce za obločnice, elektrode za galvanske elemente in izvrstne, ta-kozvane pasavske topilnike. Komur je pomen in vporaba vsega tega znana, on ve, kolikega pomena je ta derivat. Še večje vrednosti je zgoraj omenjeno cvanovo blato, ki bi ža-služilo kako bolj častno ime. Iz njega riapravljajo razne spojine za galvanske kopeli in pridobivanje zlata. S pomočjo takih cyanovih spojin so dobili samo iz afriških zlatih rudnikov zlata v vrednosti sto in Sto milijonov in sicer iz materijala, ki je bil popolnoma mrtev in 6rez vrednosti. Iz amonijako-ve vode se prideluje važno umetno gnojilo, amonijakov sulfat.	V
Najvažnejši premogov derivat je pa katran. Kar je človeško bistroumnost s pomočjo raznih čudovitih aparatov v zadnjih štiridesetih letih iz te šmiraste tvarine pričarala na dan, spada skoraj v deželo bajk in čudes. Ako destiliramo, pre-kapamo katran s toploto do 180 stopinj Celzija, dobimo lahka olja: bencol, boluol, ksilol, od 180 do 250 stopinj Celzija pa težka olja, na primer anijin iz njega. Iz teh premogovih otrok (derivatov) proizvajajo danes vse barve solnčnega spektra od rdeče preko pomarančtle, rumene, zelene, modre, indiga-ste, pa do vijoličaste, in sicer v nad 2,000 različnih (niansah). Ta barvila rabijo v najrazličnejše svrhe. Z njimi barvajo svilo, bombaž, volno, papir itd. v neizmerni mnogoličnosti, poslužuje se jih umetna obrt, zlasti tiskarstvo v čudopolne efekte. Take barve so alizarin, rdeče nadomestilo za nekdanji brošč; nič manj važna in intka, lepa modra barva, ki jo je še-stavil leta 1897. kemik Baeyer. Druga barvila so na primer fuksin, sudan, eozin in še ni broj drugih takozvanih azo-vil.
Pa ne samo etai
jejo potomci premoga, ampak dajejo tudi važna zdravila. Iz katrana delajo fend ali karbol-no kislino, ki je jako važno antiseptično sredstvo pri ranah, ravno tako sta bencol in salicil-n akislina važni razkužili, ki ju uporabljajo tudi pri notranjih boleznih. Za čiščenje ust izdelujejo iz katrana thymol, ki se nahaja v naravi v timijanu ali materni dušici.
Iz toluola proizvajajo tudi saharin, znano močno sladilo za jedi in zdravila, ki ga rabijo zlasti diabetiki, ki ne smejo uživati trsneg ali pesnega sladkorja.	*
Iz katrana so dalje različni*— ini — idi in — oli, na primer antipirin, fenacetin, acetanilid (antifebrin) asaprol, salol in dru!gi, ki jih rabi moderni človek, kadar ga boli glava ali trpi na nevraigiji ali drugače. Tudi priljubljeni lizol spada sem.
Se nos ne odide brez daru iz družhe katrana, kajti iz njega izdelujejo najrazličnejše dišave: vonjavo vijolice, vrtnic, he-lijotropa, jazmina, kumarina (prvenca) in še mnogo dirggili, ki se jih poslužuje parfumerija.
Iz tega kratkega izleta jpo deželi premoga in njegovih derivatov smo že spoznali celo mn ožico prekoristnih in dragocenih snovi, ki jih skriva v svojem naročju ta sicer tako umazana in skromna tvarina. Mnogi mislijo, da s temi snovmi katran-pki zakladi še od daleč niso izčrpani, ampak da bodo rbdovi, ki pridejo za nami, dobili iz njega še dragocenejše snovi, morda celo kruh in meeo(?). Vse prvine, ki so v krujhu in mesu vsebuje tudi premog, menijo ti fantasti, zakaj bt se ne moglo posrečiti, da bi ju napravili i t njega.
Brez dvoma je premet kot oče brezštevilnih otrok (derivatov) eden izmed najdragocenejših darov božjih za človeka; »*r to ga nazivamo po vsej pravici
"črni demant." Zato pa je bilo tudi zelo pametno, da so ustanovili pred leti v mestu Muehl helm ob reki Ruhri poseben zavod za preiskovanje premoga in njegovih derivatov ter pridobili za njegovo vodstvo enega najiz-bornejših kemikov v tej stroki, profesorja dr. Franc Fischerja.
4. Premogov! derivati in industrija.
Ko je kemija rodila iz premoga te čudne otroke, jih je takoj industrija vzela v fvojo službo. Pomogli so ji do novega silnega fcrocvita in napredka. Zlasti je provzročil pravcato revolucijo v obrti. Pričela se je na Angleškem, potem, ko je W. H. Per-kin leta 1856. iznašel prvo ka-transko barvo, takoimenovani movein. V Nemčiji je potem dosegla ta obrt svoj rekord, obhajala svoje zmagoslavje. Napovedala je konkurenco pisani naravi in jo, premagala. Ka-transke umetne barve prekašajo naravne, zlasti broščevo rde-čilo in indka. .
Pred letom 1868 so pridelovali brošča okoli 70 milijonov kil na leto. Leta 1868. pa sta odkrila Graebe in Liebermann, da se da proizvajati broščevo rdečilo, zvano alizarin, na prav enostaven način tudi iz antracita, ki je v premogovem katranu. Zato ganeš tega rdečila ne pridelujejo več iz rastlin, ampak ga proizvajajo v kemičnih tovarnah. Pridelovanje brošča, časih tako dobičkanosno za južno Francijo, je popolnoma prenehalo.	i ,
Ista usoda je zadela rastlinsko, iz oblastja predelovano ind-ko, odkar proizvajajo po Bae-yerjevi iznajdbi indko na cenejši in boljši način, nego zamore to storiti rastlina. Tako podlega na te mpolju kmetijstvo -kemični industriji. Leta 1889. je prišlo še 33,612 zabojev indke iz Indije v Evropo. Danes izdela Nemčija toliko umetne dke> da ne uvažajo skoro nič več naravne indke. Par tvornic proizvede danes toliko barve, kolikor so jo preje pridelale obsežne pokrajine, v Indiji. .
Orjaška industrija pretvarja v Nemčiji in še nekaterih dr žavah znanstvene pridobitve katranske kemije v žvenketa-joče vrednote. Da dobiš, cenjeni prijatelj, nekoliko pojma velikosti te industrije, ti naj povem samo par šteVilk o eni izmed največjih, o Badenski anilinski in soda-tovarni v Lud vigshafenu ob Renu, ki je bila ustanovljena leta 1865:
Ob pričetka svetovne vojske, leta 1914. je zaposlovala ta tovarna nad 200 kemikov, 150 inženirjev, 900 trgovskih uradnikov ln nad 8,000 delavcev. Tovarna ima 220 hektarov zemlji šČe, zazidanih je 411,200 štiri-jaških metrov in sicer stoji gori: 400 tovarniških stavb, 656 delavskih in 108 uradniških stanovanj. Na leto porabi to-varha 35,000 vagonov premoga. Z njimi kuri 1&0 velikih parnih kotlov, ki poganjajo 368 parnih strojev s 25,000 konjskimi silami. Na leto porabi tovarna 50 milijonov kubičnih metrov vode in 12 milijonov -kilogramov ledu. Lastna plinarna da 22 milijonov kubičnih metrov svetilnega plina za kurjavo in razsvetljavo. Poleg tega ima še dinamostroje s skupno 10,000 konjskimi silami, ki oskrbujejo 500 elektromotorjev, 1,400 električnih obločnic in 20,000 žar-ntč z elektriko.
Poleg te tovarne se odlikuje Še podjetje Meister, Luosius in feruening v Hochstatu ob reki Men.	.
Danes deluje kakih 70 tvor-nic za katranske barve, ki pro-izvedo na leto barvil v vrednosti nad 200 milijonov zlatih nemških mark in zadolčajo željam ^ vsega sveta po barvah. Ruta češke devojke, šal kreoli-nje, sombrero Mehikanca, turški fes, muezinova obleka, fini perzijski, kakor preprosti tepih iz jute, zamorčevi gumbi iz ka-menltega oreha, turban maho-medanca, pisani plakati, ki vabijo na volivni shod, čevlji in
pisana obleka plesalke na balu, uniforma maršala in prostaka, menihova halja in škrlat kardinalov, klobuk berača in vlečka kraljice, vse to je olepšano, ozaljšano in pobarvano s čudovitimi barvami, ki jih je pričarala kemija iz črnega mrtvega premoga. Tako raste iz zamrlega nekdanjega življenja tukaj novo življenje, mx?li, temni zimi sledi vesela svetla pomlad. Preprosti premog postane kralj, ker čaka ne da bi se prerival v ospredje,. v zavesti svoje vrednosti pride njegov čas. Kako krasen simbol je to za naše telesno vstajenje po smrti!
Kaj bi ne bik) mogoče Bogu, ki nam je podat v kemiji tako skrivnostne in bajne sile! Kemija je oni bajeslovni kralj Midas, ki spreminja vse, česar se dotakne, v zlato; je čudodel-ka, ki privablja vodo iz skale; je dobrotnica, ki bi rada nasitila vse lačne; je Herakelj, ki očiščuje Avgijev hlev, je Pro-metej, ki prinaša luč in toploto; je Titan, ki podira gore; je Eskulap, ki ozdravlja! Atena, ki ljubi kras in umetnost — vse to je kemija, a njen naj-zvestejši sluga je — črni premog.
5. Množina premoga na svetu.
Da premog je oče mnogih otrok, ki njemu niso na videi prav nič podobni. Z napredkom kemije se mu bodo še pomnožili. Vprašanje je le, če ne
je še neizmerno.
Tudi v tem oziru je tedaj mogoče velik preobrat. Danes velja Amerika za najl^ogatejše premogovno ozemlje do 220,000 angleških kvadratnih milj aH 570,000 kvadratnih kilometrov. Z-drugimi besedami, samo njena premogovna polja imajo večji obseg, kot cela predvojna Nemčija. Srce ameriških premogovnih skladov je Pennsylvania, kjer se koplje izključno takozvani antracit. To premogovno ozemlje, ki "se razteza notri do Alabame, daje polovico vsega premoga, kar ga Amerika spravi na svitlo. Pred vojno je skupna množina znašala 480 milijonov ton letno. Na drugem mestu je Anglija s svojimi 270 milijoni tqnami letno. Za njo pride Nemčiji z 200 milijoni ton. Toda prhdukcija je slabo merilo za množino. Se pred komaj petdesetimi leti je bila na primer Nemčija glede produkcije pred Ameriko. Glede množine kajpada ne in nikoli ne bo, Če bi bila tudi do zadnjega kvadratnega metra-premogovno polje, kar pa ni. Ce pomislimo, da nekateri cenijo samo nemško ruhrsko ozemlje an 50 milijard ton pre-' moga, kar se seveda ne da natančno dognati, potem je njegovo celotno množino, četudi le z ozirom na že obratujoče premo-gorove, težko, naravnost nemogoče s številkami izraziti. .
Pa Amerika, Anglija, Nem-
bo oče prej opešal, to je, če ne • clJa ne Predstavljajo celega bodo premogovni skladi v do- sveta' tedaJ tudi ne celotne k°-
glednem času izčrpani. Ta bojazen se mnogokrat izraža. Zanimivo bi bilo tedaj vedeti, koliko je približno še premoga v naročju zemlje. Zanimivo bi bilo to vedeti, pravim, ker v resnici nihče ne ve. Vsa tozadevna ugibanja so res le ugiba-banja. Prvič nam niti zdaleka niso še znana vsa premogovna polja. Sam Bog ve kaki velikanski neodkriti in nedotaknjeni skladi so še nagromadeni v osrčju zemlje, zlasti tam, kjer se ne brigajo za to, kaj vse njih gruda krije v svojem temnem naročja. Takega ozemlja
ličine premoga, s katerim gotovo niso samo te države obdarjene. One so znale te zemeljske zaklade le prej in bolje izrabiti, kakor ostale države. Ko bodo tudi te začele bolj prodirati v osrčje zemlje, ni izključeno, da bo na primer kaka Rusija glede, množine premoga vse nadkriljevala. Koliko ga krije ogromna Kitajska, kdo ve. Še naša mala Slovenija v tem oziru ni zadnja. Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Kočevje, Žt. Janž so vsem našim premogarjem znani premogovniki. A lahko
(Dalje na četrti strani)
•r-	«*•
nimrmiiimii

A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St. Cleveland, O.
Telefonska služba dan in noč:
Randolph 1881 'ali pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849.
tiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinnniiiiniHiitiiinM»
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
Izhaja vsako »rcdo
Laataiaa Kranjako-Slovenske Katolilkc Jedpote t Združenih Državah aurliMs.
«117 St Ckir An-
Uredništvo in upravnUtvo: Telefon: Randolph 828.
CLEVELAND, OHIO.
Za fllan«, m teto
Za nečlaae _
Za inozemstvo ^
Naročnina:
1.60 00
OFFICIAL ORGAN ' 'a, of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by awl in the interest of the Order. Issued every Wedneeday.
OFFICE: «117 St Clair Ave.
Telephone: Randolph 828.
CLEVELAND, OHIO.
=
JEDNOTLN CERTIFIKAT ZAŠČITA DRUŽINE.
,, ,	N	' v
Med razne vrste zavarovanja, ki so dandanes v splošnem uvedene je zavarovanje proti bolezni, poškodbi (in smrti najbolj važno in najbolj pomembno.
Ce že zavaruješ svojo hišo proti ognju, svoje njive proti toči, svoj avtomobil proti tatvini, koliko večje vrednosti je tvoje življenje in zdravje, k oje moraš tudi zavarovati.
. Ko potrka nevarna bolezen na tvoja vrata, ja to prvo znamenje krute usode, neprilike, žalosti in revščine v tvoji hiši. Ce imaš denarna srfidstva na razpolago ali če si pri kakem podpornem društvu, ostaneš lahko doma v bolniški postelji, v nasprotnem slučaju moraš pa iskati pomoči v kaki javni bolnišnici. O oskrbovanju in postrežbi v takih bolnišnicah ne bomo govorili, saj se je o tem gotovo že marsikdo sam prepričal. Kako je hudo tvoji ženi in otrokom, ko,te odpeljejo z mestnim ali policijskim ambulančnim vozom v bolnišnico, kamor te žena hodi gotove dni .obiskovat; ptrokom pa sploh ni obisk dovoljen. Pri tem seveda ne mislimo slučajev, ko je bolnik absolutno {Trimoran iti v kako bolnišnico vsfed nevarne bolezni, operacije itd.
Najbolj žalostno je pa tedaj, ko potrka kruta žena, bela smrt na tvoja vrata, ko ti nastopa: zadnja ura v življenju. 4
Smrt pomenja gotovo izgubo za kako še živečo osebo; to izgubo mora ta oseba sama trpeti, ali pa kaka podporna organizacija. Naravno, da se človeškega življenja, oziroma življenja skrbnega družinskega očeta ne mpre nikdar več nadomestiti ali plačati z denarjem. So pa Jednotini certifikati največja zaščita za družine srednjih in bolj revnih stanov.
Ce prejme na primer vdova v najhujši stiski po svojem možu lepo posmrtniuo si lahko trenutno pomaga iz bede, da ji ni treba iskati pomoči pri mestnih ali javnih dobrodelnih (humanitarnih) družbah. Ako je spadal njen mož k par Jednotam, ima lahko par tisočakov na razpolago za vzgojo dece in druge potrebščine, dokler se otroci ne oprimejo dela.
Vsega omilovanja je pa vredna ona vdova, katere mož se ni nikdar zanimal za podporna društva in Jednote; hiti za krsto in pogreb nima zadostnih denarnih sredstev, kaj še le potem, ko je beda njena stalna tovaršica.
Pomnite, da je Jednotm certifikat za vas in vašo družino toliko vreden, kakor $250, $500, $1,000, $1,500 alr $2,000 pristnih ameriških dolarjev. Ce se oglasi nepričakovana smrt v vaši hiši, boste od Jednote prejeli do zadnjega centa izplačano po-smrtnino. Enako je tudi v slučaju bolezni, operacij, poškodb, pohabljenosti ali onemoglosti. Vsled tega bi moral vsak gospodar ali gospodinja v družini vedno na to strogo paziti, da ne izgubita veljavnosti certifikata, to je, da točno plačujeta društvene in Jednotine asesihente.	1
Ko greste na mesečno sejo, si mislite, da nesete on dolarje in cente v banko na visoke obresti. Ce umrjete že drugi dan po sprejemu, bodo dobili vaši dediči določeno posmrtnino; banka bi vam za par dolarjev ne izplačala celega tisočaka. Z eno besedo: Jednotin certifikat smatrajte za viožno knjižico svoje domačenli družinske hranilnice, ki je glavna zaščita vaše družine.
-o-
DIAGNOZA. [ceni čas. Cesto se pripeti, da
toda — zaman. Jaz nisem njega zastopil, on pa ne mene. Zatem sem g« potom gestikulacije
vprašal, če ima dober tek (okus) ? 'Tes." Ce ima redno čiščenje čreves^ "Yes." Ce ga boli gl^va? "Yea." Ce ima zlomljeno nogo? "Yes." Ce je bil operiran? "Yes." Ker sem takoj izprevidel, da ta grški pacient ne govori resnice, sem pozval v pisarno enega izmed njegovih prijateljev za tolmača. Končni smo pa dognali sledeče: Oni Grk ima slab okus. Črevesja še tri dni ni izčistil. Noge nima zlomljene in tudi ,operiran še ni bil nikoli. Glede operacije je revež menil samo operacijo na glavi, ko mu je briv.ec lase strigel. Čudna operacija, ki ni bila nič v zvezi z njegovim tekom ali črevesjem. Ce bi jaz vrjel njegovim prvim trditvam, bi mu predpi sal povsem napačna zdravila, ki bji mu morda celo škodovala; posledice tega bi bile, da bi me oni Grk preklinjal kot kakega nevednega zdravnika-mazača. Vsled tega bodite pred zdravni kom vedno odkritosrčni in povejte mu resnico, da boste dosegli zadovoljne uspehe j)ri zdravljenju.
PRIJATELJSTVO.
iSPISAl. DR. joy V. C.KAHEK, vrh. zdravnik K. S. K. J.
-|cem cas. bolnik šele po večkratnih obis-
Prva stvar h kakemu bolniku poklicanega zdravnika je, da dožene njegovo diagnozo, oziro-
kih pove zdravniku resnico, kar se je takoj prvi dan bal povedati. Cemu tako prikrivanje?
ma, da izpozija bolezen. To jc Zdravniku prihajajo slični sltr-včasih mogoče doseči že^>ri pr- f skoro vsak dan na vrsto
Ohrani prijateljstvo in drži se ga, kajti isto je več vredno kakor zlato in srebro. .
Ce bi imel tudi vse bogastvo sveta, bi si ž njim ne mogel kupiti pravih prijateljev.
Redkokdaj mislimo na pravo vnednost prijateljstva ali na dejstvo, da odvisi naša sreča od čislanja ter spoštovanja naših prijateljev.
Smehljajoči obrazi so odsev uljudnih erc, katera so pridobila vdanost številnih oseb na življenski poti.
V	vrvenju in hrušČu z delom obloženih dni večkrat prezremo male usluge in pozornosti, katere so nam naši prijateljj izkazali. Na nepremišljen način nastane med nami in nekdaj nam dragimi osebami prepad brezbrižnosti, kar povzroča, da se število naših znancev krči.
V	resnici je žalostno, če se za nas nihče drugi ne zanima kot mi sami. "Žalostno in hudo je, če njhiamo nikogar, da bi mu potožili svoje gorje in srčne bolečine ; vse lo nam greni življenje. 1 i" >
V	socialnem in trgovskem življenju igra glavno ulogo veliko in pravo prijateljstvo; čim več dobrih prijateljev imamo, tem bolj učinkuje to na našo srečo in udobnost življenja.
Kdor enkrat izgubi zvestega prijatelja, bo težko našel vrednega naslednika.
vem obisku; v drugih bolj kom pliciranih slučajih pa Šele čez več dni in več tednov. Izpo-znanje bolezni je za zdravnika najbolj težavno delo. 'Tako je treba včasih preiskati kr., ker pacienti neradi priznavajo, da so bolani na 'krvi, preiskava zdravnika pa dožene končni vzrok bolezni, na primer malarijo, slabokrvnost, zastruplje-
ne krvi itd. Zdravnik bo tudi zahteval, da mu pokažete svo- kostnega pojasnila;
Velevažno je, da poveste zdravniku povsem resnične podatke v obolelosti. Tako prihaja k zdravniku kaka ženska v spremstvu kakega mladega dekleta, da bi nastopila namesto nje in kot tolmač govorila. To ni povsem zadostno in umestno; prvič ona ženska ne pove dekletu vseh okoliščin glede bolezni, ker jo je morda sram; tako tudi dekle ne da zdravniku za-slednič je
jo vodo (urin), iz katerega se vsakdo na nejasnem. V goto-tudi lahko izpozna različne, vr- vih slučajih je to res težko bolj-ste boiezpi. Morda bolehate na izvršiti, če ni slovenskega mehurju, ledvicah ali na čemu < zdravnika v bližini; lahko se pa drugem?	' temu od pomore, kjer imate svo-
Ceravno morda trdnovratno ie domač« rojake zdravnike na zanikavate to ali* drugo vrsto razpolago.
bolezni v prisotnosti zdravnika, K sreči so naši slovenski se ix> njegovi preiskavi razvidi zdravniki nastanjeni že skoro dokaz ali pravi vzrok vašega po vseh večjih naselbinah; če bolehanja in vas se spozna kri: torej dobro ne razumete angle-vim neoziraje se na vaša zani- ščine, pojdite k slovenskemu ka vanja.	zdravniku; gotovo vam bo šd
Diagnoziranje je velike vred- on bolj na roke, kakor kak tu-nosti, ker vam na podlagi iste-ijjte.
ga zdravnik predpise potrebna Nifj omenim tukaj sledeči zdravila in navodila za zdravlje- slučaj, katerega sem nedavno nje. Taki bolniki mislijo zdrav- doživel.
nika varati, toda koncem konca V moj urad je prišel neki ostanejo sami prevarani, ker Grk, ki ni umel angleškega je-
Prva posta od Atlantika do Pacifika.
trosijo po
nepotrebnem in
svoj
zika. Na vse načine sem si prizadeval, da bi «
Foreign Language Information Service Jugoslav Bureau.
Nedavno so v Salt Lake City odkrili ploščo v proslavo orga-zaciji, ki je vzpostavila prvo transkontinentalno poštno zvezo od Atlantika do Pacifika. To poštno zvezo je predstavljal jezdec na konju in narod jo je krstil z imenom "Pony .Express," katero ime je postalo slavno v ameriški povesti. v
National Geographic Society je ob tej priliki posvetila temu dogodku članek, ki nam oživlja vso minulo romantiko "divjega zapada." Pony Express je bil važen činitelj v svojitvi Zapada, enem izmed najsijajnej-ših pustolovnih podjetih v modemi človeški zgodovini. To vse se nam zdi danes tako davno in oddaljeno in-vendarle je še le 63 let od tega, kar so podjetni ljudje odposlali prvega poštnega Sla na konju čez planjave in gorovje tedaj divjega, a danes tako ukročenega in naprednega zapada. Danes, ko so poročnik Maughan in njegovi tovariši preletali nepretrgome z aeroplanom od Atlantika do Pacifika, ko imamo zračno pošto od New Yorka do San Francisco, ko se brzojavke dostavljajo tekom ene ure od oddaje,
ko se z največjo lahkoto pogovarjamo po telefonu s osebo
3,000 milj daleč in v San Fran-ciscu lahko poslušajo radio-koncerte iz New Yorka — si moremo-danes pri vsem tem tehničnem napredku težko predstavljati, kaj je za ljudi v Cali-f orni j i in Utah leta 1860 in 1861 pomenjal jezdec Pony Ex-pressa. Ko , je pn i jezdec prinesel najnovejše vesti iz bojišča, še le deset dni f.tare, je bil to senzacijonalen dogodek in poštni jezdeci so bili proslavljeni junaki. Vzpostavljanje te poštne zveze, kf je skrajšala poštno daljavo za celih deset dni in je operirala najprej po enkrat in ktfsneje po dvakrat na teden, je bil dogodek največje važnosti. Nekateri so bili celo mnenja, da se je zahvaliti tej poštni'zvezi, da je CaKforni-ja ostala v Uniji tekom dni ci vilne vojne.
Predno je Pony Express bil uveden, je pošta V/ Californijo šla tako-le: ^>o ladiji iz New Yorka do Panamske ožine, potem na mezgu čez ožino in na to po ladiji iz. Paname do San-Francisca. Pisma so potrebovala za to pot 28 dni. Kasneje je bil uveden poštni voz iz St. Louisa čez Santa Fe in skozi mesto .Yuma, in od tam v južno Californijo; tedaj je bila poštna daljava skrajšana na 18 dni. Pony Express pa je omogočil dostavljanje pisem iz New Yorka v Californijo za 10 dni in brzojavk za osem dni. To je bil tedaj tak napredek čez prejšnje razmere, kot je železniška zveza devet let kasneje pome-njala velik nadaljni napredek.
Leta 1860 je bila osvojitev zapada napredovala v notranjosti le do reke Missouri. Onstran te reke so se razprostirale neskončne prerije brez poti in stez, divja brda, neprelazno goroVje in — Indijanci. Ali dalje naprej, onstran skalnatega gorovja, in sicer vzdolž Pa-cifične obali in v kotlini velikega sol na tega [ jezera (Great Salt Lake), je--bilo že naseljeno kakega pol milijona Ameri-kancev" ki so razvijali drugi del Združenih držav, odsekan in daleč proč od glavne in izvirne skupine na vzhodu. Železnice so že spajale vzhodno obal z mestom East St. Louis in rav-progo iz St.JLouisa do St. Joseph, Mo. J|p zadnje mesto je bilo torej skrajna železniška postaja Združenih držav in za-padni mejnik urejene civilizacije vzhoda. Onstran proti za-padu je bilo le nekaj vojaških postojank in nekoliko raztresenih mejačev, živečih v stalni negotovosti v ozemlju neprija-teljskih Indijancev. Problem je bil torej premostiti to vrzel in spojiti oba dela Združeni)! držav potom hiogočne vezi novic.
nokar so bili dovršili dodatno St. Joseph — ali po domače St. Jo' —»'je bil tudi skrajna zapadna brzojavna postaja iz vzhoda. Iz zapada pa se je brzojavna «ica raztezala od San Francisca čez Sacramento do Placerville blizu jezera" .Tahoe. Vest se je lahko brzojavila iz New Yorka al i Washingtona do St. Joseph, jezdec Pony Ex-pressa jo je prinašal v Placerville i» od tukaj se je zopet brzojavila v San Francisco. To je omogočalo, da je brzojavka od Atlantika do Pacifika rabila dva dni manj kot običajna pošta — osem mesto dteset dni.
Dasi je vlada pripoznavala potrebo hitre poštne zveze med obema Združenih držav in so zapftdnjaki prosili za njo, .vendar je kongres večkrat zavrnil razne predloge za vladno akcijo v te mpogledu. Neka privatna tvrdka pa se je pogumno lotila tega drznega podjetja, in vres-ničila to poštno zvezo A bila je to tvrdka Russell, Majors in Waddell, lastniki neke spediter-ske tvrdke in predhodniki velikih ameriških ekspresnih, kompanij, ki so se razvile z železnicami. Pripravljali so ti-homa za to podjetje in v spomladi leta 1850 so presenetili h ves narod z oglasom, s katerim
poštno službo, zagotavljajočo so nudili občinstvu svojo novo dostavljanje pisem tekom desetih dni. Istega dne, 3. spri la, 1860 — je prvi poštni jezdec odhajal s poštno vrečo iz St. Josepha in drugi v nasprotni smeri iz San Francisca. Ob določenih točkah je en jezdec zamenjaval drugega, in ko je po desetih dneh — točno po vzporedu — prišla pošta do končne postaje, bilo je velikih proslav in senzacija po vseh Združenih državah je bila velika.
Pony Express, ki je tako dejanski ustvaril poštno zvezo med mejo civilizacije na vzhodu in ono na zapadu, je vršil redno svojo dolžnost vzlic vremenu, Indijancem in razbojnikom. Mnogo poštnih jezdecev je bilo ubitih; nevarnosti so povsod pire zale na dolgi poti čez divje pokrajine. Vsakih deset ali dvanajst milj so se zamenjavali ' konji na postajah, postavljenih od družbe. Jezdeci sami so se zamenjavali vsakih 75 mili« Na koncu svoje poti je poštni sel oddajal pošto drugemu jezdecu za nadaljno pot, se odpočival in potem povračal v nasprotno smer s pošto, ki jo je prejel.. Po dnevu in i*> noči so hitri konji jahali z največjo hitrico čez prerijo in gorovje.
Pot za Pony Express je bila tako izborno izbrana, da se danes skoraj krije z železniško progo. Iz St. Josepha se je pot držala sedanje severne meje Karu; a.s a za skoraj 100 milj, prebrocjovala reko Plette River ob njegovi najbolj južni vi jugi v Nebriski, sledila South Platte dolini do sedanjega severovzhodnega kota 'Colorada, potem severno ob North Platte reki do Fort Laramie v Wyo-mingu in od tukaj preplazovala visoko gorovje čez South Pass in krenila naprej do Salt Lake City'. Najbuši del poti je bil zapadno od solnatega jezera čez puščave in al kal ič ne planote Utaha m Nevada do Carson City. Od tukaj je bilo le malo, ali precej trdih milj do jezera Tahoe in od tukaj do Placerville v Californiji.
Sloviti Pony Express — katerega uradno ime je bilo "The Central Overland California and Pikes Peak Express Co." — je trajal le 16 mesecev. Leta 1861 se je brzojavna proga začela hitro pomikati vedno bolj naprej proti zapadu in istočasno rje federalna vlada začela subvencionirati dnevno poštno kočijo (mail stage) čez isto pot. Tekom zadnjih mesecev svojega obstoja je Pony Express obratoval le med hitro priMiža-jočima se koncema brzojavne proge. Dne 24. oktobra, 1861 se je brzojavna zveza iz Atlantika do Pacifika začela. To pa je bila tudi smrt Pony Ex-preasa, enegaJzmed najbolj romantičnih ameriških podjetij. Spravil je svoje podjetnike v bankrot, ali pomagal je osvojiti zapad.
......o-
St Clairski paberki.
(Piše urednik.)
Zadnji čas se je v moji uredniški. košari nabralo toliko pa-berkov, da jih bo težko po vrsti izbirati; nekaj istih je že celo zastarelih, novih je pa v^rezervi še cela kopica.
♦'
Naša slavnoznana St. Clair Ave. se sedaj glede nočne razsvetljave lahko ponaša z new-yorško 5th Ave., chikaško Michigan Ave., z jolietskim Chicago St. ali z foresteitiško Main cesto. Amerikanci so jo uvrstili v White Way (belo pot), toliko električnih luči gori ponoči. Na vsakem bloku je šest velikih žarnic; eno so menda ekstra postavili pred naš urad. Ta razsvetljava mi bo dosti pripomogla pri pobiranju paberkov čez uro, oziroma zvečer. ' r I
Za Miklavža sem dobil iz Jo-lieta dva para ročno pletenih volnenih nogavic, katere mi je poslala neka znanka. Prav gor-ke so. Lepa ji hvala! Kaj
mislite, da je bik) v onih nogavicah? Ena patentirana mala past za miši, in ena večja za podgane. Tega čudnega Miklavževega darila pa žal ne morem rabiti, ker nimamo pri hiši nič miši. Vseeno sem poslane pasti varno, spravil, ker Čez sedem let vse prav pride.
Tudi Sheboygan se je odrezal za Miklavža; lani so mi od tam poslali domačih štajerskih klo-
(Nadaljevanje iz 3. stran;). rečemo, da so to le slabi poskusi naše premogovne produkcije. Velikanski skladi sox še popolnoma nedotaknjeni. Hribovje od Kamnika ob Črnem grabnu na Zagorje, ga je vse polno. Na kamniških Zapricah in dru-I god v tem pasu, so ga zasledili skoraj čisto pri vrhu. Treba je samo podjetnih ljudi in primernih prometnih sredstev, da se ga začne spravljati na dan.
bas, letos pa škatljo havana Od Vrhnike doli proti Ljublja-smodk, zavitih v srebrnkastem ni, pod ljubljanskim barjem, se štanjolu. Thank you! Te baje v precejšnji globini naha-
smodke lepo dišijo kot ljubljanske viržinke in kube. Zadostovale mi bodo do prihodnje konvencije, ker skadim eno samo
ob velikih praznikih.
*
Pri našem znanem John Gor
jajo velike množine najboljšega premoga. Tu se bo morda dal zasledovati prehod iz šote na površini v okamenine v globini, kar bo to skrivnostno pretvarjanje postavilo v svitlejšo luč. Nazadnje pa ni merodajna
niku je velika razprodaja; vse i samo količina premoga, ampak napol zastonj. Zadnjič sem ku- tudi produkcija. Glede izčrp-
pil pri njem par ducatov belih ovratnikov po niklju, da jih bom imel lahko za več let; za nameček mi je pa John navrgel še dve lepe ovratnice. Zdaj bova naredila še za eno zimsko suknjo; morda mi navrže par novih hlač?
*
Poleg importerjev raznovrst-
ljivosti njegovih skladov gotovo ni vseeno, če ga ta ali ona država 20 ali 200 milijonov ton na leto spravi na dan. Ako bi ga Amerika, Anglija in Nemčija tudi poslej v istem količinskem razmerju kopale, kot danes, bi ga morale kajpada prej izčrpati. Ko bi ga pa na pri-
__ _____________ mer Anglija še danes kakor
nega blaga imamo v Cjlevelandu! okrog leta 1650. le kakih 20 mi-tudi' največjo importno tvrdko j lijonov ton nakopala, ne pa 270
ptičev. Naš znani mojster jLun ka je dobil nedavno baje naravnost iz Ljubljane več štigelcev, švarcpratelnov, peric in slavcev. V njegovem ptičjem parlorju vam tako žingajo in prepevajo, da bi človek kmalu oglušil. Ko bo dobil kakega izučenega kosa, bova zanj zglihala, katerega bom imel v pisarni; doma imam že itak dosti glasnih pevcev.
milijonov ton, kakor ga, bi seveda delj časa lahko shajala z njim. Ce se pa njega produkcija v desetih letih morda zopet podvoji, se bo njeno premogovno bogastvo v istem pospešenem razmerju zmanjšalo. Isto velja glede ostalih držav.
Spričo vsega tega je jasno, da so vsi računi, za koliko časa | je še premoga v .zemlji, docela
*	poljubni in nezanesljivi. Igno-
Letos je v Clevelandu splošno j ramus, ne vemoJ je najboljši pomanjkanje stanovanj, menda I odgovor na to vprašanje. Go-radi tega, ker ima skoro vsaka tovo pa je, da odkar je kemija jugoslovanska družina kakega začela iz njega ustvarjati čuda, "boarderja" v kleti. Moja dva se bo bolj varčevalo z njim. Ne "boarderja" se bosta kmalu bo sc ga več tako brezmiselno preselila na drugi svet, ker bo- žgalo in z njim toliko vrednot lehata vsled sušice; vsak dan j sežgalo, kakor se jih je, ker se imata bolj slab glas v sebi in j jih ni poznalo. Skrbneje bodo
manj krvi.
* , >
Za Božič smo imeli 5 stopinj mraza pod O., v Jolietu ga je bi-1 šlo v peč. lo 15, v Minnesoti pa 40! Samo Ko bi se vsak premogar zave-še par mesecev potrpljenja in dal, za kaj vse ni ego v kramp
poslej izločevali njegove dragocene derivate, kot so jih doslej. Le kar ne btf za drugo rabo, bo
bo bolj toplo vreme. O sv. Ja-
koplje materija!, bi bolj ponos-
kobu bomo pa vsled vročine kar korakal iz jame domov. In zijali.	ko bi v pisaAi obleki mimo nje-
*	ga šumeča gospoda daleč mifi-
Lahko rečem, da niso nikjer j lila, bi nd hodila tako brezbriž-
drugje kondukterji pouličnih železnic tako utrjeni kakor baš v našem mestu. Čeravno je tako mraz, nosijo v službi še vedno posebne kape iz slame. *
V Collinwoodu bo dne 24. in 25. januarja potres in krvavo klanje. Članice društva št. 169 se že sedaj pripravljajo, kako bodo potresale okusne potice in kako bodo putkam sekale glave za družinski večer dne- 25. januarja v Slovenskem Domu. Tja bo treba iti! Rad bi šel tudi jaz, pa sem plesati pozabil.
So. Chicago. III. — Prijetna dolžnost fne veže, da se tudi jaz oglasim. Nikdar nisem pričakoval,. da se bo v naši cerkveni dvorani odigral tako lep, ganljiv prizor. Jaz za svojo osebo se prav prijazno zahvalim prijateljem svojim in prijateljicam, oziroma cenjenim sestram društva Marija Čistega Spočetja, št. 80, K. S. K. Jednote v So. Chicagu, za poklonjeni dar na Silvestrov večer. Se zahvaljujem in obetam, da ne bom pozabil na vrnitev in od pomoč od moje strani v vsakem oziru. Enako prijazno se zahvalim za dar, ki ga je podala Rgzalija Laich v imenu darovalcev. Pohvalo in zahvalo izrekam vsem, ki so kaj žrtvovali v ta namen.
Vidim in upam, da bomo še le sedaj pričeli v naši naselbini živahno življenje. Da bi bilo zares v impredek naši mali pa krepki naselbini.
Bratski pozdrav sobratom društvenikom, vsem znancem, prijateljem in cenjenemu društvu Marije Čistega Spočetja.
Martin Shifrer.
no mimo njega, ampak bi ga prijazno pozdravila. ______ _0-
ARABSKA GOSTOLJUBNOST.
Tujec je v arabski hiši sprejet kot gost za tri dni brez vprašanja, po katerem času se l)ogostite!j lahko informira ko^ mu streže in kdo je gost ter odkod prihaja. Ce Trinerjevo grenko vino-pride kot gost prvič v vašo hišo, nimate ničesar vprašati po pretečenih treh dneh, ker takrat že veste, kaj je. Trinerjevo grenko vino je želodčno zdravilo, katero deluje brez odlašanja. Ce vas muči slab tek. zaprtje, bruhanje, sapa v želodcu, glavobol, nemirno spanje ali slične želodčne neprilike, vzemite Trinerjevo grenko vino in pomoč se bo prikazala kmalu. Citajte, kaj piše Mr. Stephen Jurek iz Kettle River-ja, Minn., dne 151 decembra:' "Trinerjevo grenko vino je ja-ko dobro zdravilo. Moja Žena je trpela radi glavobola okoli tri leta, nobena medicina ji ni pomagala. Skušala je Trinerjevo grenko vino — in danes je glava ne boli več." Vprašajte lekarnama ali trgovca z zdravili tudi za Trinerjev Liniment, izvrstno zdravilo zoper revmati-zem, nevralgijo, trganje v ledju, posledice izpostavrenja mrzlemu vremenu in ozdbline, ter Trinerjevo pomirjevalno sredstvo zoper kašel Triner's Cough Sedative! Ce ni naprodaj v vaši soseščini, pišite na Joseph^ Triner Co., Chicago, lil.
-(Advt.)
Kupujte pri trgovcih in podjetjih, ki oglašajo v tem lista! bvoji k svojim!
Ustanovljena t Jolietu. Ill ~ dne 2. aprila 1894. fnkorporirana v Jolietu, I1Unois» dne 12. januarija, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST.. JOL1ET. ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.18%: solventnost mladinskega oddelka znaia 121.43% Od ustanovitve do 1. decembra, 1924 znaša skupna izplačana podpora $2,432,962.00. • GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina. 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Rpeblo, Colo.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mitfn.
III.	podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III.
Pomožni tajnifcr'Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Blagajnik^J-tmn Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni^vodia: Rev. Luka Gladek. 39$ So. Second St., Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. los. V, Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg. Grant St. at Sixth Ave.; Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: • Frank topeka, 2ft— 10th St., North Chicago, 111. John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago. 111. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Clevelandf Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODS«R: John R. Sterbcntz. 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. john Mum, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y.	v-
John Butkovicb, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo; Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St., Joliet, III., dopise, društvene vesti, razna naznanila, ogiase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
URADNO NAZNANILO. Društvo sprejeto v centralizacijo.
Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., sprejeto v centralni bolniški oddelek dne 14. decembra, 1924. Za glavni urad K. S. K. Jednote,
JOSIP ZALAR, glavni tajnik, o	—
Imenik krajevnih dr. K. S. K. J. in njih uradnikov.
št. 1-DRUšTVO SV. ŠTEFANA fljo v mesecu ob 2. uri pop. v prosto-CHICAGO, ILL. — Predsednik John rih Math Prijanoviča. Zefran, 2723 W. 15th St. Tainik gt. 17- DRUŠTVO MARIJE PO-Louis Želcznikar, 1849 W. 22nd rSt.; MOČNICE, JENNY LIND, ARK. — Blagajnik Frank Grill, 1818 W. 22nd preds. Alois Kerhlikar, 1-8-9-a R. 3.
St. Bolniški tajnik John Gottlieb, - - - -.........
1845 W. 22nd St. Redna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani
cerkvc sv. Štefana, št. 2-DRUšTVO
SV. JOŽEFA.
Fort Smith, Ark. Tajnik hi blagajnik John Eržen, P. O. Box 57, Jenny Lind, Ark. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu na domu tajnika, št 20- DRUŠTVO SV. JANEZA
JOLIET, ILL. Prcds. John Krama- .rrsT. 1RONWOOD. MICH. — Preds.
,n£.ltolK,	M J°.h" P'u'Umon Rupnik. 104 Lincoln St. Tsjnik
' J N.\	St. Blagajnik Ant., Maftin Bukovetz, 30, So. West St.
Glavan, 1119 N. Broadway. Seja se j Blagajnik Mike Maurin, 227 E. Bondy vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v j St Seja ge vrši vsako tretjo nedejjo v
^DRUŠTVO VITEZOV SV. JU meSCCU V CerkvCni dV0rani"
KIJA, JOIJET, ILL. — Preds. Joseph
št 21- DRUŠTVO SV. JOŽEFA,
Klepec, 300 Woodruff Road. Tajtiik | gMJAfc.PA. -	K
Joseph Panian, 1001 N. Chicago St.! Box 67 Pres o, PaJajn.k: Frtnkjn-
Blagajnik Joseph Jerman, .901 N. »"J"« ^J^lZt W
Hickory St. Meseč. seja se vrti vsako drugo nedeljo v stari šoli.	'
št. 4.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. TOWER, MINN". — Preds.
Joseph Oblak, Sr., Box 1162, Soudan, Minn. Tajnik Fr. Schweiger, Box 835, Soudrf), Minn Blagajnik Josfeph Erchul, Box 665, Soudan, Minn.
Ijo v mesecu v cerkveni dvorani v To-werju.
št. 5- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, LA SALLE. ILL. — Preds. Alois Be-denko st, R. 1. Edwards ave. Tsjnik
J os. Spelich, 1 Vinccs Ave. Blagai-
Ignac Krek, Box 67, Presto, Pa. Red na seja se vrši vsako drugo nedeljo, v mesecu v Presto, Pa.
ŠL 23.- DRUŠTVO SV. BARBARE. BRIDGEPORT, OHIO. — Preds Anton Hochevar, R. F. D. 2, Box 30. Tajnik Frank Mirtich, R.F.D. 2, Box 59. Blagaj'nik Mihael Hochevar, R.
Redna seja se vrii vsako drugo nedelj	** ^'t^i ? jfil
vsako drugo nedeljo v mesecu v dru štveni dovrani v Boydsvillc, O.
št. 24. - DRUŠTVO SV. BARBARE, BLOCTON, ALA. — Preds. Matija Posnič, Star Route, Box 23, B. North Birmingham, Ala. Tajnik in blagajnik
nik Joseph Gendc, 70—2nd St. Red- Frank Jurjevich, Box 54, Sayreton, na seja se vrti vsako prvo nedeljo v Ala. Redna seja se vrši vsako drago mesecu v slovenski cerkvcni dvorani, nedeljo v mes^u na Sayreton.
Št. 7- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, PU- št. 25.- DRUŠTVO SV. VIDA, CLE-EBLO .COLO. — Preds. John D. IVELAND, OHIO. — Rreds. Anton Butkovich, 1201 S. Santa Fe Ave.; Strnisha, 1001 E. 72nd Place. Tajnik Tajnik John Gertn, 817 East "C" St. Anthony J. Forttfna, 1093 E. 64th St. Blagajnik' Peter Culig, 1227 S. Santa Blagaj. Ig. Stepic, 1225 Norwood Rd. Fe Ave. -Redna seja se vrši vsako Bolniški obiskovalec Joe Ogrin, 1051
prvo in tretjo ee^eljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v lastni dvorani. ✓
št. 8,- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, JOLIET. ILL.— Preds. Fr. Terlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Matthew Buchar, 706 N. Broadway, lilagainik John Khalj, st, 1205 N. Hickory St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari šoli cerkvc sv. Jožefa.
št. lO-DRUŠTVO SV. ROKA, CLINTON. IOWA — Preds. John Stefa-nič, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik in blag. John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu.
št. 11- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST., AURORA, ILL. — Predsed. Martin Zelenšek, 54 Forest Ave. Taj. Josip Fajfar, 586 N. Broadway. Blagajnik Aug.. Werbich, 491 Aurora Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja.
Št. 12- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, FOREST CITY, PA. — Preds. John Dcchman, Box 529. Tajnik Frafnk Zi-*dar, Box 672. Blagajnik Gregor Vrhov-šek, Box 509. Redna sejs se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani.	>
št. IS- DRUŠTVO SV1. JANEZA KRST. BIWAB1K. MINN. — Preds. John Stopnik, Box 303. Tajnik Matt R. Tometz, Box Si. Blagajnik Joseph E. Tometz, Box 61. Seja se vrši vsako prvo nedeljo ▼ mesecu popoldne ob 2. uri v cerkveni dvorani.
Št. 14- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. BUTTE, WONT. — Predsednik Charles Prelesnik, 511 Watson Avt. Tainik John Malcrich, 1600 E. 2nd St. Blagajnik Joha Takaucich, 422 Wat
Addison Rd. V slučaju bolezni naj se bolnik javi samo pri dr. tajniku. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
št. 29.- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA. JOLIET, ILL. — Predsednik Martin Težak, 1201 N. Hickory St. Tajnik John Gregorich, 1112 N. Chicago St. Blagajnik Peter J. Rozich, 512 Lime St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šolski dvorani. ~
št. 30.- DRUŠTVO SV. PETRA, CALUMET, MICH. — Preds. Math F. Kobe, 509—8th St., Calumet, Mich. Tajnik John R. SterbCnz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Blagajnik Mihael Klobučar, 115—7th St. Calumet, Mich. Redna seja se vrti vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani pp 1. sv. maši.
št. 32.- DRUŠTVO "JEZUS DOBRI PASTIR", ENUMCLAW, WASH. Preds. Josip Richter, R. L Box 97. Tajnik Joseph Malnerich, R. L*Box 71. Blagajnik Frank Pogorele, R. D. 1. Box 94. Redna seja se vrti v društveni dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu.
št. 33- DRUŠTVO MARIJE DEVICE. PITTSBURGH. PA. — Preds. Josip Pavlakovich, 39 Wichell St. Sharp-burgh, Pa. Tajnik Math Pavlakovich, 154—48th St., Pittsburgh, .Pa. Blagajnik Peter Balkovec, 4938 Hstfield St. Pittsburgh, Pa. Preds. bolniškega oddelka: Josip Adlesich, 5146 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Sejs se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na 5?th in Butler St.
št. 38— DRUŠTVO SV. PETRA LN PAVLA KANSAS CITY, K AND,
6on Ave. Redna seja se vrti vsako tre- Preds. Geo. Veselich, Sr., 430 N. 5. tio nedeljo v mesecu •' Holy Savior St. Tajnik Peter P. Majerle ml.. 415 dvorani.	' N. 5th St. Blagajnik Leopold Anžiček,
št. 15- DRUŠTVO SV. BOKA, 4C5 N. 5th St. Redna seja sc vrši PITTSBURGH, PA. —• Predsednik vsako L ned. v cerkveni dvorani, 515 Geo. Vcrbanec, 1402 Firth St. S. Ohio Ave
Tajnik Vinko Bessl, 5406 Butfcr St. Blagajnik Math lakša. 5321 Carnegie Ave. Bolniški obiskovalec Anton Curl, 1026 Sprtnggafden Ave. N: S. Seja se vrši vsako tretjo r.edfJjo v mesecu v K. S. Doau.
Št 16-DRUŠTVO SV. JOŽEFA, VIRGINIA, MINN. — Peda. Math Prijanovlch, 115'Cbestnut St. Tsjnik Joe Jakše, 108—5th St. South. Blagajnik Math Jakshe 113 — 1st St. N. Seja se vrti vsako trstjo nede-
ŠL 39— DRUŠTVO SV. JOŽEFA, RIGGS, IOWA. — Preds. Anton Fir, R. F. D. No. 2., Charlotte, Iowa. Tajnik in biag. Joseph Lukežič, R. D. No. 2., Charlotte, Iowa. Redna-mesečna seja se vrii prvo nedeljo v Riggs, la.
- DRUŠTVO SV. BARBARE,
HIB BIN G. MINN.
Fred^. Peter
Sterk, 404X R. R. St. North. Tajnik
Jurij Muhvich. 1611 — 5th Ave.. Blagajnik Peter Majerle, 106 — 2nd Ave. (Brooklyn Location),-Hibbing.
Seja vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Park dvorani.
it. 41- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, PITTSBURGH. PA — Preds. John Jevoikar, 5411 Camelia St. Tajnik John Bojane, 209 — 57th St. Blagajnik Joseph Baši, 910 — 56th St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v K. S. Domu.
Št. 42- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA STEEfcTON, PA. — Preds. J. F. Si-monich, 370 S. 2nd St. Tajnik Anton Težak, 371 S. 2nd St. Blagajnik Jos. Simctoich, 370 S. 2nd St. edna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
št. 43- DRUŠTVO SV. JOŽEFA ANACONDA, MONT. — Preds. Frank Petelin, East 3rd St. Tajnik John Deržaj, 8Iti E. Park Ave. Blagajnik George Stokan, 1012 E. 3rd St. Redna mesečna seja se'vrši vsak 3. torek v mesecu v sv. Petra in Pavla dvora, ni.
št. 44- DRUŠTVO SV. FLORUANA
S. CHICAGO, ILL. — Preds. Martin Vuksinič, 9758 Ave. J. Tajnik John LLikovič, 9511 Ewing Ave. Blagajnik Martin Shifrer, 9733 Ave. "L." Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mcsecu v cerkveni dvorani na 96th St. in Ewing Ave.
št. 45- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, E. HELENA, MONT. — Preds. Steve Juricich, Box 314. Tajnik Joseph M. Sasek, P. O. Box 331. Blagajnik John Smith, P. O. Box 86. Redna mesečna seja se vrti vsakega 14ga v Frank Balkovcs prostorih.
Št. 46,- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA SERAFIN., NEW YORK, N. Y.— Preds. Agricij Jerman, 436 E. 80th St., New York. Tajnik Pavel Šeme, 118 Clinton St., Hoboken, N. J. Blagajnik Jos. Paulin, 416 E. 9th St., New York. Redna mesečna seja ^e vhši vsako drugo soboto v cerkveni dvorani 62. St. Marks Place, New York City.
Št. 47- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA CHICAGO, ILL. — Preds. Josip Fajfar, 2540 So. Ridgeway Ave. Tajnik Joseph Kobal, 1901 W. 22nd St. -Blagajnik Math Kremesec, 1912 W. 22nd St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v cerkveni dvorani.
■	št. 50-DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, PITTSBURGH, PA. —Predsednik Frank Trempuš, 42—48th St. Tajnik Michael Bahor, 5330 Wickliff St. Blagajnik Josip Dolmovič,' 1617 Herzel St. N. S. Bolniški obiskovalce Josip Kajn, 5148 Natrona Alley, Pbgh., Pa. — Vsi bolni člani se nsj njemu naznanijo, ko zbolijo in ko ozdravijo.. — Meseč. seja se vrti vsako drugo nedeljo popoldne v K. S. Domu na 57. cesti.
■	št 51- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, IRON MOUNTAIN. MICH.—
Predsednik Jakob Schwei, 504 Grand Blvd. Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St. Blagajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St. Redna mesečna seje se vrši vsako prvo nedeljo v Miner dvorani ob 2. uri pop.
št. 52- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA INDIANAPOLIS, INI). — Preds. Joseph S. Zore, 772 Hough St. Tsjnik Frank Zupančič, 731 N. Ketcham St. Blagajnik Joseph Gačnik, 901 N. Ketcham St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mcsecu v Gačnikovi dvorani.
ŠL 58- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, WAUKEGAN, ILL. — Preds. Frank Jerina, 1120 Wadsworth Ave. No. Chicago, III. Tajnik Avgust Čepon, 1115 Prescott St., North Chicago, 111. Blagajnik Martin Svete, 1102 Prescott St. North Chicago, Ul. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Sve-tetovi dvorani.
ŠL 53- DRUŠTVO SV. JOŽEFA CRESTED BUTTE, COLO. — Preds. Joe Pečarif, P. O. Taj. John Kuretič, Box 191. Blagajnik Geo Kapušin, Box 353. Redna seja se vrši vsako drugo, soboto v mesecu v M.-Perkotovi dvorani.	,
št. 56.- DRUŠTVO SV.r JOŽEFA LEADV1LLE, COLO. — Prcds. Frank Zatz, jr. 504 W. 3rd St. Tajnik Frank Klun, 516 W. 3rd St. Blagajnik Frank Zsitz, sr. 520 W. Chestnut St. Redna mesečna seja se vrti vsakega 14. v mesecu v društveni dvorani na 527 Elm St.
št 57- DRUŠTVO SV. JOŽEFA BROOKLYN, N. Y. — Preds. Alois Češark, 42 Halleck Ave. Brooklyn, N. Y. Tajnik Gabriel Tassotti, 1152 Dean
St., Brooklyn, N. Y. Blagajnik Martin Murn, 588 Anthon Ave., Brookl/n. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 92. Morgan
Ave. .
št. 58- DRUŠTVO SV. JOŽEFA HASER, PA. — Preds. John Tušar, R. F. D. No. 2. box 135. Irwin, Pa. Tajnik Jernej Bohinc, Box 24, Export, Pa. Blagajnik Jernej Bohinc, Box 24, Export, Pa. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
št. 59- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. EVELETH, MINN.—Prcds. Anton Zakrajšek, 112 Norman Ave. Taj. Fr. Peterlin, Box 802. Blagajnik Ar.ton Fritz, 112 Grant Ave. Meseč. seja sc vrti vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
Št. 60- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. WENONA, ILL. — Predsednik Frank Smitbergcr, Box 67. Tsjnik John Kovatcb, Box 374. Blagajnik Alojz Krakar, Box 285. Redna seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Petra.
št «... DRUŠTVO VITI SV. MIHA-' ELA, YOUNGSTOWN, OHIO. —Predsednik Frank Sellers. 619 Caledonia Ave. Tajnik John Bajs, 2 Carnegie Hotel, Eagle St. Blag. Mihael Pav-lakovič, 528 Covtagton St. Redna ma. sečna 6eja se vrli vsako tretjo nedeljo na 1012 W. Federal St. v Hrvatskem Domu.
št. 62- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, BRADLEY., ILL. — Predsednik Mihael Smole. Box 314. Tajnik M. Stcfanich, Box 443. Blagajnik Math Gerdesich, Box 376. Redna mesečna seja sc vrši prvo nedeljo v mc^c-cu v Woodman dvorani.
št. 63- DRUŠTVO SV. LOVRENCA, CLEVELAND, OHIO. — Predsednik Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. Tajnik Anton Kordan, 9005 Union Ave. Blagajnik Ignac Codec, 3555 E. 80th St. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Slov. Nar. Do-u. pgpotdne ob 1. uri. št 64-DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, ETNA PA. (P. O. Shsrpsbnrg, Ps.) — Preds. Josip Jagušič, 177 Hifh St. Tajnik John Škof, 19. Canster St. Blag. Stan. Skrbin, 18 Bridge St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v Hhvat-skem Domu, Etna. Pa. Št. 65- DRUŠTVO SV. JANEZA
EVAtfG. MILWAUKEE, WIS. — Preds. George Ritonls, 307 Grwf St. Tajnik Loka Urankar 467 Park St, Milwaukee, Wis., Blagajnik Frank Francich, 5405 Nat'l Ave. Milwaukee, Wis. Seja s« vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Tomšetovi dvorani, vogsl Nationsl in 3rd Aves.
št 69- DRUŠTVO 8V. JOŽEFA, GREAT FALLS, MONT. — Predsednik Geo. Stariha, 2209 N. 8th Ave. Tajnik Anton Golob, Box 146, Black Eagle, Mont. Blagajnik Jakob Stati-ha, 1711—6th Ave. North. Redna mesečna sejs it vrti vsako tretjo nedeljo na tajnikovem domu.
št. 70- DRUŠTVO PRESV. SitCA JEZUSOVEGA ST. LOUIS, MO. — Preds. Joe Siinonich, 3223 S. 7th St. Tajnik BI. Belobrajdič, 937 Morrison Ave. Blagajnik John Mihelčič, 3918 Oreg. Ave. Seja se vrti vssko tretjo nedeljo v mesecu na 1035 Chatesu Ave.
št 71- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD. CRABBTREE, PA. — Predsed. Josip Pusich, Crabb Tree, Pa. Tajnik in blagajnik Andrej Jereb, Box 92, Crabb Tree, Pa. Mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v prostorih A Jercb-a.
št 72- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD. ELY, MINN. — Preds. John Pucel, Box 23. Tajnik Joe Paloher mf
Box 385. Blagajnik John Otrin Box 322. Seja se vrši vsako »prvo nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečeh v Slov. Narodnem Domu.
št 73- DRUŠTVO SV. JURUA, TOLUCA, ILL. — Preds. Ivan Rački, Box 241. Tajnik in blagajnik John Ro-sich, P. O. Box 473. Redna mesečna seja se vrši vsakega 16. v mesecu v prostorih Mike Johanes.
Št 74- DRUŠTVO SV. BARBARE, SPRINGFIELD, ILL. —Preds. Frank Buchar, 1212 E. Stuart St. Tajnik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Blagaj'nik Stefan Lach, 1901 E. S. Grand Ave. Redna seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N." Domu.
Št 75- DRUŠTVO VIT. SV. MARTINA LA SALLE, ILL. — Predsednik Ignac Jordan, R. R. 3. Box 7 C. Tajnik Frank Malli, R. 1. St. Vincenes Ave. Blagajnik Josip Bregach, 437 Crossat St. Redna seja se vrši vsako 3. nedeljo v slovenski cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne.
Št 77- DRUŠTVO MARIJE VNE-BOVZETE. FOREST CITY, PA. —
Predsednik Anton Žigtfn, Box 481. Tajnik John Osolin, Box 492. Blagajnik Victor Lavriha, P. O. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Mestni dvSrani.
št. 78- DRUŠTVO MARIJE POMAHAJ, CHICAGO. ILL. — Predsednica Mary Kobal, 1901 W. 22nd St. Tajnica Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St. Blagajničarka Mary Gregorich, 2112 W. 23rd St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve sv. Štefana.
št 79,- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, WAUKEGAN, ILL. — Predsed. John P. Repp, 1039 Prescott St. North Chicago, HI. Tajnik Ignacij Grom, 834 Wadsworth Ave., Waukegan, III. Blagajnik Jakob Smole, 1010 Adams St. North Chicago, III. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Frank Svetetovi dvorani.
Št. 80- I>RUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA SO. CHICAGO. M. — Predsednica Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Taj. Lquise L. Likovich, 9511 Ewing Av.e Blagajničarka Agnes Mahovlič, 9525 Ewing Ave. Redna mesečna seja se vrti vsako 3. nedeljo v cerkveni dvorani na 96th St. in Ewing Ave. >	•*
št. 81- DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, PITTSBURGH, PA.— Predsednica Marija Lokar, 4908 Hatfield St. Tajnica Josephina Fortun, 4811 Hatfield St. Blagajn. Miry Ger-lovič, 5126 Natrona Alley. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
št. 83- DRUŠTVO SV: ALOJZIJA FLEMING, KANS. — Predsednik Joseph Gerant, R. R. 2. Pittsburg, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. 2. Box 64. Pittsburgh, Kans. Blagajnik Frank Lintz, R. R. 2 Cherokee, Kans. Redna mesečna seja se vrti vssko drugo nedeljo v Frank Speharjevi dvorani.
št 84- DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, TRIMOUNTAIN, MICH. — Predsednik Josip Judnich Jr., Box 24. Tajnik in blagajnik Joseph Judttich, Sr., Box 24, Trimountain. Mich. Redna mesečna seja sc vrši tretjo nedeljo pri tajniku.
št 85- DRUŠTVO MARIJE ČIST. SPOČETJA, LORAINf OHIO. — Predsed. Ivanka Svete, 1759 E. 31st St. Tajnica Frances Tomazin, 2917 Toledo Ave. Blagajničarka Anna Urbas 1852 E. 31 st St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mcsecu v Vi ran to v i dvorani.	v
št. 86. - DRUŠTVO SV .SRCA MARIJE, ROCK SPRINGS, WYO. — Predsednica Johana Ferlic, 211 Sherman St. Tajnica Terezija Potočnik, 674 Ahsay Ave. Blagajničsrka Louise Les-kovec. Box 547. Redna mesečna seja ne vrši vsako (frugo nedeljo v Slovenskem Ddtnu ob 2. uri popoldne.
št 87- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD„ JOLIET, ILL — Predsednik Matija Krall, 1515 North Hickory St. Tajnik«Rudolf Kuleto, 1510 Cora St. Blagajnik Frank E. Vranichar, 1021 Wilcox St. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v stari tali ob 1. uw pop.
št. 88- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA MOHAWK, MICH. —. Preds. George Hribljaft, Box 104, Ahmeek, Mich. Tajnik in blag. Josip N. Rozich, P. O. Box 287, Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo ns Ahmeek, Mich., v Leševi dvorani.
št. 90- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. SO. OMAHA, NEBR. — Predsednik Martin Derganc, 5116 So. 22nd St. Taj. J. Gašper, 5605 S. 33rd Aa<c. Blagaj. Anton Krašovec, 1520 Jefferson St. Redna mesečna sejs se vrti vsako prvo soboto v mesecu zvečer v Hrvatsko-Slovenski cerkveni dvorani.
št 91- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, RANKIN, P. O. Braddock. Pa. — Preds. Josip Car, 7505 Ormond St. Swissvsle, Pa. Tajnik Rudolph G. Rudman, 2334 Manor Ave, Swiss vale, Pa. Blagajnik Joseph Rudman, sr., R. F. D. 5, Box 221, Wilkinsburg, Pa. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v hrvatski cerkveni dvorca! t Rankin, Pa.
št 92- DRUŠTVO SV .BARBARE, PITTSBURGH, PA. — Predsednica Milka Car, 248 Main St. Tajnica Marija Novogradsc, 4820 Harrison St. Blagaj. Tonka Delač, 4909 Butler St.
Seja se vr$i vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani v Benettu.
št. 93.- DRUŠTVO FRIDERIK BA-RAGA, CHISHOLM, MINN. — Predsednik Pratok First ml. 220 W. Birch St. Tajnik John Sterle, 401 W. Poplar St. Blagajnik John Znidarsich, 307 W. Birch St. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri<4op. v Mah-netovi dvorani. >
Št. 94- DRUŠTVO MAR. ZDRAV. JE BOLNIKOV V SUBLET, WYO. — Predsed. John Robnik, Box 84. Tajnik John KnimpačnikS* Box 122. Biag. Al. Orešnik, Box 192. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Joe Rs-kunovi dvorani.
Št. 95- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA BROUGHTON, PA — Predsednik Fr. Moravč, Box 237. Tajnik Anton Ipa-vec, Box 123. Blagajnik Jakob Brulc. Box 197. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
št 97- DRUŠTVO SV. BARBARE,
MT. OLIVE, ILL. — Predsednik Nick Cuitilovič, Box 476. Tajnik Ant. Gor-šič, Box 781. Blagajnik John Biščsn, Box 443. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo 'nedeljo v K. P. Hail.
ŠL98- DRUŠTVO SV. TREH KRALJEV, ROCKDALE, ILL. — Predsed nik Frank Keržič, 820 Moen Ave. Tajnik Joseph Snedic, 203 Davis Ave. Blagajnik Peter Kokal, 401 Meadow Ave. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani.
ŠL 101- DRUŠTVO SV. CIRHA IN METODA LORAIN. OHIO. — Preds. John Lesnjak, 1706 E. 32nd St. Tajnik John Juha, 1760 E. 29th St. Blagajnik Frank Zehcl, 1661 E. 31. St. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
št. 103- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, MILWAUKEE, WIS. — Predsednik Jakob Rupnik, 439 — 50th Ave., West Allis, Wis. Tajnik Louis Sekula, 426— 52 Ave. West Allis, Wis. Blagajnik Lovro Sečen, 896—60 Ave. West Alis, Wis. Seja se vrti vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani v West Allis. Wis.
št 104- DRUŠTVO MAR. ČIST. SPOČETJA PUEBLO, COLO. — Predsed.
Frances Glatch, 1233 Eiler Ave. Tajnica Marija? Kocman, 1112 Bohman Ave. Blagaj. Ana Princ, 1222 Taylor Ave. Redna mesečna seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v Kozjsnovi dvorani.
št. 105- DRUŠTVO SV. ANE, N. YORK, N. Y. — Predsednica Ivana Oves, 402 E. 83rd St. New York City, Tajnica Mary Wilier, 8112 Polk Ave. Jackson Heights. P. O. Flushing, N. Y. Blag. Mrs. Terez. Kovač, 1277 Putnam Ave.- Brooklyn, N. Y. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. pop. v dvorani na 121 E. 2nd St., New York, N. Y.
št 108- DRUŠTVO SV. GENOVE-FE, JOLIET, ILL. —Predsednica Jean Težak, 207 Indiana; St. Tajnica Antonija Struna, 1016 Wilcox St. Blagajničarka Mahy Golobitch, 211 Jackson St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v star) šoli cerkve sv. Jožefa.
Št. 199- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ALIQUIPPA PA. — Predsed. Anton Habich, Box 262. Tajnik John Jager, Box 137. Blagaj. Jokab Derglin, Box 131. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu pri blagajniku.
St. 110- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BARBERTON, OHIO. — Predsednik Math Mihelčič, R, F. D. 2, Box 182-A. Tajnik Jos. Lekšan, 149 Center St. Blagajnik Mihael Pristov, 137 Brown St. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v dvorani "Domovine" na Mulberry St.
At 111- BKUŠTVO SV. SRCA MARIJE, BARBERTON, OHIO. — Pred. Jennie Okolfsh, 218 Liberty Ave. Taj. Jennie Ozbolt, 231 Moore St. Blagaj. Elizab. Grbec, 174 Chisnell St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani.
št. 112- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ELY, MINN. — Predsednik Frank Jerich. Box 884. Tajnik Joseph Agnich, Box 266. Blagajnik Joseph Pešelj, Box 165. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu v Joe Skalatovi dvorani.
St. 11S.- DRUŠTVO SV. ROKA DENVER, COLO. — Preds. Joseph Perme, 4576 Pearl St. Tajnik Jos. Erjavec, 631 E. 49th Ave. Blagaj'nik Marko Sodja, 1201 E. 22nd Ave. Seja se vrti vsak drugi četrtek v mesecu v Domu slovenskih društev na 4468 Washington St.
št 114- DRUŠTVO MARUE MIL. POLNE. STEELTON, PA. — Preds. Marija Starašinič, 764 S. 2nd St. Tajnica Mary Bratina, 519 S. 2nd St. Blagafnlčarka Ana Simouich, 370 So. 2nd St. Seja se vrši vsaly> tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Alojzija, št. 42.
Št. 115- DRUŠTVO SV. VERONIKE, KANSAS CITY. KANS. — Preds. Mary 0ustiiv508 Ohio Ave. Tajnica Margareta Sterk, 428 N. 5th St. Blagajničarka Josipins Zupan, 510 Elizabeth Ave. Seja se vrti vsako drugo nnleljo v mesecu v Cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave,
& 118- DRUŠTVO SV. PAVLA LITTLE FALLS, N. Y. — Predsednik John Susman, 4 So. William St. Tajnik Frank Gartner, 15 Ward St Blag. John Slapničar, 74 Ward St. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St. ob 1. uri pop.
št 119- DRUŠTVO MARIJE PO MAGAJ, ROCKDALE, ILL. — Pred. Mary Kastelic, 823 Moen Ave. Tajnica Terezija Zupančič, 721 Otis Ave. Blagajničarka Mary Boštjančič, 1011 'Moen Ave/ Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
št. 120- DRUŠTVO SV. ANE, FOREST CITY. PA. — Predsedncs Mary Telban, Box 300. Tajnica Mrs. Pau* lina Osolin, Box 492. Blagajničarka Mrs. Fannie Maleckar, Box 261. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani.
št. 121- DRUŠTVO MARUE POMAGAJ. LITTLE FALLS, N. Y. — Predsednica Terezija Masle, 39 Danube St. Tajnica Rafaela Lovrin, 94 Hancock St. Blagajničarka Gertrude Susman, 541 E. Jefferson St Seja se vrši vssko prvo nedeljo v mesecu na 39. Danube St.
št 122.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA ROCK .SPRINGS, WYO. — Predsed. Matevž Ferlich, 211 Sherman St. Taj. nik Matt Leskovcc, P. O. Box 547. H!ag. Frenk Pleme!, blagajnik Rock Spriogs Nat'l Bank, Rock Springs Wyo. Redna mesečna seja .se vrti vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu ob 2. uri popoldne.
Št 123.- DRUŠTVO SV. ANE, BRIDGEPORT. OHIO. — Predsednica Marija Hoge. R. F. D. Box 29. Boyds-vilie, P. O. Bridgeport, Ohio. Taji^cs
Ana Lcgan, R. F. D. 2, Box 180, Bridgeport, O. Blagajničarka Terezija Sterk, K. F. D. 2, Box 112, Bridgeport, O. Seja se vrii Všako 3. nedeljo v me. fecu v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio.
St 124- DRUŠTVO SV. JAKOBA GARY, IND. — Predsednik John Iva-nik, 1106 Jefferson Si. Tajnik Geo Ivanik, 1106 Jefferson St. Blagajnik Tony Gaiba, 1106 Jefferson St Redna mesečna seja se vrti vsako isdnjo
Kdeljo na 1106 Jefferson St. . 126- DRUŠTVO SV. MARTINA, MINERAL, KANS. — Društvene posle vodj tajnik Martin Oberžan, Box 72 Mineral, Kans. .
št. 127- DRUŠTVO SV. ANE, WAV-KEG AN. ILL. — Predsednica Ana Ar-tač, 904 Wadsworth Ave. Tajnica Franca Terček, 816 Prescott St. Blagajničarka Franca Drobnič, 843 McAllister Ave. Sejs se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v iolskih prostorih.
št. 128- DRUŠTVO SV .BARBARE, ETNA. P. O. Sharpsburg, Pa. — Pred. Ana Novak, 14 Union St. Tajnica Johana Skof, 21 Ganster St Blagajničarka Roza Borkovič, 64 { Maplewood St. Seja se vrti vsako tretjo nedeljo v Hrvatsk. Domu na 110 Bridge St. Etna, Pa.
št. 130- DRUŠTVO SV. PAVLA DEKALB. ILL. — Predsednik Paul Koshir, 1403 State St Tajnik in blag Math Kaisher, 820 E. Garden St. Red-,na mesečna seja se -vrši vsako drugo nedeljo na 1409 State St., ob 9. dop.
št. 131- DRUŠTVO MARIJE ROŽ. VENCA, AURORA, MINN. — Preds. John Roblek. P. O. Box 14. Tajnik Geo. Simonich, Box 74. Blagajnik Math Turk, P. O. Box 285. Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Slovenski delavski dvorani; pri-četek ob 8. uri dopoldne.
št. 132- DRUŠTVO SV. ROKA FRONTENAC, KANS. — Predsednik Anton Oražen, Box 143. -Tajnik in oiagajnik Frank Starcich, Box 410. Sejs se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu v Zadružni dvorani.
št. 133- DRUŠTVO SV. IME MARIJE, IRONWOOD. MICH. — Predsednica Barbara Stulač, P. O. Box 171. Tajnica Mary Ulasich, 301 Kennedy St. Blagaj. Helena Marhičič 220. S. West St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v hiši Joe Marinxiča.
št. 134- DRUŠTVO SV. ANE, INDIANAPOLIS, IND. — Predsednica Viktorija Zore, 772 N. Haujth St. Tajnica Mary Kunstek, 775 N. Haugh St. Blagajničarka Terezija Luzar, 760 N. Haugh St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Gsč-čnikovi dvorani.
št 135— DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. GILBERT, MINN. — Predsednik Anton Erchul, Box 214. Tajnik in blagajnik Frank Koshar, Box 553. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob sedmi uri zvečer v Ant. Intiharjevi dvorani.
št. 136- DRUŠTVO SV. DRUŽINE. W1LLARD, WIS. — Preds. Jokn Rov-ta. "Happy" P. O. Willard, Wis. Tajnik Lud. Perušek, Box 15, Tioga, Wis. Blagajnik John Bsjuk, Box 13, Willard Wis. Redna mesečna seja se vrti po prvi sv. maši v pritličju župnišča na Willard, Wis. vssko prvo nedeljo v mesecu.
št. 139.- DRUŠTVO SV. ANE. LA SALLE. ILL. — Predsednica t.\.t Amalija Banko, East 8th St., Peru, III. Tajnica Rose Uranich, 120T tfth St., La Salle, III., Blagajničarka Mar)f Baznik, 932 4th St., La Salle, III. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
št. 140- DRUŠTVO SV. ROZALIJE SPRINGFIELD, ILL. — Predsednica Frances Potnik. 1330 E. Laurel St. Tajnica Mary Zupančič, 1212 E. Stuart St. Blagajn. Anttfnia Bresan 1524 So. llth St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenski šoli.
št. 143- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. JOLIET. ILL. — Predsednik Joseph Avsec, 205 Stone St. Tajnik Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St. Blagajnik Mathew H. Vertin, 111 Indiana St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Šolski dvorani.
št 144- DRUŠTV O SV. CIRILA IN METODA, SHEBOYGAN, WIS. Preds. Michael Progar, 2307 N. 8th St. Tajnik John Udovich, 1019 Indiana Are. Blagajnik Peter DroJI, 715 Ala. Ave. Redna mesečna sejs se vrti vsako prvo nedeljo >rcerkveni dvorani.
št. 145- DRUŠTVO SV. VALENTINA BEAVER FALLS. PA. — Preds. Ignac Krklec, 1832—3rd Ave. Tajnik Nikolaj Klepec, 1834—3rd Ave. Blag. John Flajnik, 215 Front St. (Fallston) P. O. New Brighton, Pa. Red. meseč. seja vsako 2. nedeljo v H. Slov. cerkveni dvorani v New Brighton, Rs. ob drugi uri popoldne.
št 146- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. CLEVELAND, OHIO. — Predsednik Joseph Miklich. 3545 E. 81st St. Tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St. Blagaj. Joseph Kenik, 8018 Mansfield sve. Sejs se vrti vssko prvo nadc-Ijo v mesecu ob eni uri pop. v dvorani št. 1. Slov. Nar. Doma.
ŠL 147- DRUŠTVO MARUE POM. RANKIN, P. O. Braddock, Pa. — Predsednica Barbara Gozdanovič, 318—3rd St. Tajnica Mary Kerchel, P. O. Box 95. Blag. Agnes Kerchel, P.O. Box 95. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkvcni dvorani.
št. 148- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BRlDGEl*ORT, CONN. — Predsednik Stefan Horvath, 179 Spruce St. Tajnik Anton Kolar, 467 Spruce St. Blagajnik Josip Zadravec, 465 Spruce St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Pevskega društva. i.
št. 150- DRUŠTVO SV. ANE, CLEVELAND, OHIO. — Preds. Mrs. Te-reza Glavič, 3532 East 8nd St. Tajnica Miss Mary Globokar, 3612 E. 82nd St. Rlagain. Mrs. Mary Miklsvčič, 3568 E. 80»h St Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
Št 152- DRUŠTVO SV. MIHAELA. SO. DEERNG. ILL — Predsednik Luka Matanich. 2524 E. 109th St. Tsjnik Geo Pavičič, 10840 Torrence Ave. Blagajnik Sitne Furlan, 10823 Bensley Ave. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Doffy dvorani ob 2. uri pop.
št. 153- DRUŠTVO SV. JERONI-MA, CANONSBURG, PA. — Preds. Martin Žagar. 442 Blaine Ave. E, Canonsburg, Pa. Tainik John Pelhsn. Box 48. Sthabanc. Pa. Blagajnik Ant Pevc, ml., Box 218 Canbnsburg, Pa. Seja se vrti vsako prvo nedeljov v mesecu v lastnih društvenih prostorih.
št. 154- DRUŠTVO MARIJE MAJ NIKA, PEORIA, ILL. —Preds. Joseph Kocian. 419 S. Park Ave. ' Tajnik John Mramor, 806-Krcuse Ave. Blag.
Josip Kuhe!, 319 Easton Ave. Sejs se vrti vssko drugo nedeljo,v mesecu ob dveh pop. na 319 Easton Ave.
št 156.- DRUŠTVO SV. ANE, CHISHOLM, MINN. —» Predsednica Fannie Hrrti, 323 W. Poplar St. Tajnica Mary Champa. 311 W. Poplar St. Blagajn. Carolina Baraga, 326 W. Poplar St. Redna mesečna sejs se vrii vsako prvo nedeljo v Ljudski čitalnici.
Št. 157- DRUŠTVO KRALJICE MAJNIKA, SHEBOYGAN, WIS. — Predsednica Ivanka Mohar, 1140 Dill Ave. Tajnica Mary Prisland, 1034 Dill Avenue. Blagajn. Louise Bovhan, 206 N. Water St. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo sretfo v mesecu v
Št 158- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. HOSTETTER, Pa. — Preds. John Mikec, Box 42 Pleasant Unity, Pa. Tajnik Jakob Povše, Box 141, Hos-tetter, Ps. Blagajnik Joe Zakrajšek, Box 12, Pleasant Unity, Pa. Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v Slov. Nar. Domu.
Št 160- DRUŠTVO MARUE ČIST. SPOČ. KANSAS CITY, KANS. — Predsednica Theresa Cvitkovič, 518 Dugarro St. Tajnica Ivana Bratkovič, 418 N. 5th St. Blagajn. Agnes Zakrajšek, 526 Sanduaky Ave. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v šolskem poslopju.
št. 161- DRUŠTVO SV. ALOJZU A GILBERT, MINN. — Predsednik Alois Verbič, Box 871. Tajnik Mike Seme- , ja, Box 353, Gilbert, Minn. Blagajnik Mike Scmeja, Box 353. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostohih sobr. Louis Vcrbich, ob 2. uri popoldne.
št. 162- DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. CLEVELAND, OHIO.
—	Predsednica Helena Mally. 1105 E 63rd St. Tajnica Frances Ponikvar, 1011 E. 04th St. Blagajničarka Frances Debevec, 6022 Glass Ave. Redna seja se vrši vsaki prvi y<onde-Ijek v mesecu v stari dvorani šoletiv Vida!	-M
Št 163.- DRUŠTVO SV. MIHAELjC PITTSBURGH* PA__Predsednik Tomo Belanič, 11 Troy St., Millvale, -Pa. Tsjnik Matt Brozenič, 95 — 44th St. Pittsburgh, Pa. Blagajnik Malt Gra čan, 5?I5 Natrona Way. Predsednik odbora bolesti: za člane: Juraj Gunja, 95—44th St. Pittsburgh, Pa. predsednica odbora bolesti za članice: Eliza Cestarič, 4821 Blackberry Way, Pbgh. Pa. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Ameriško-Hrvatskem Domu, 10 Maryland Ave., Miilvale, Pa.
Št 164- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, EVELETH, MINN. — Preds. Lucille Kapsh, 806 Adams Ave. Tajnica in blagajničarka Theresa Krall, 717 Summit St.. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
Št 165,- DRUŠTVO MARUA. PO-MO^ KRISTJ, WEST ALLIS. WIS.— Predsednica Angela Piškur, 021 Mineral St. Tajnica Mary Muren, 508 — 50th Ave., West Allis, Wis. Blagajničarka Rose Bizjak, 3634 — 37th St. Orchard. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v ccrkveni dvorani.
-	št. 166. DRUŠTVO PRESV. SRCA FEZUSOVEGA, SO. CHICAGO, ILL.— Prcds. Jandre Grahovac, 9til8 Escan. Ave. Tajnik Fr. Pleša, 2949 E. 97 St. Ave. Blagajnik Milan Plesha, 9018 Burlev Ave. Seja se vrši vsako tret-lo nedeljo V mesecu v Cerkveni dvorani na 9t5. cesti ob 6:30 zvečer.
št 167— DRUŠTVO KRALJICA MI RU, THOMAS, W. VA — Predsedni ca Ana Kaltnikar, Box 24. Tajnik in blag. John Lahajner, Box 215 Seja sc vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v J Lahajnarjevcm prostoru.
Št 168- DRUŠTVO SV". JOŽEFA BETHLEHEM. PA.—Predsednik Jerry 1 Koprivšck, 430 — 5th St. Tajnik Charles M. Kuhar, 513 Orit. St. Blagajn. Math Rogan, 427 Pierce St. Seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu » Cerkveni dvorani.
Št. 169- DRUŠTVO SV. JOŽEFA CLEVELAND. (Collinwood). OHIO.— Predsednik Karol Skebe, 683 E. 163rd St. Tainik Ernest Terpin, 15705 Saranac Rd. Blagajnik Leopold Ko-ler, (368 E. 160th St. Seja se vrši vsak drugi pondeljek v mesccu v cerkvcni dvorani.
št. 170,- DRUŠTVO SV. ANE, CHICAGO, ILL. — Predsednica Veronika Kolenko, 2002 W. 23rd St. Tajnica Antonia Horwath, 151 E. Ohio St. Blagajn. Rose Horwat|i, 1844 W. 22. Pl. Redne mesečne se vrtijo v slovenski cerkvcni dvorani vsako drugo nedeljo.
št 171.- DRUŠTVO SV. ELIZABETE. NEW DULUTH. MINN. Pred.. Frank Gimpel, 1315—101 Ave. W. Tajnik Frank Vesel, 219—101 Ave W. Blagajnik Anton Cernich, 201 — UStli Ave. W. Redna seja sc vrti vssko tretjo nedeljo v mcsecu v zakristiji cerkve po prvi sv. maši.
št 172- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. WEST PARK, O. — Preds. John Pozelnik, 12625 Kirton Ave. Tajnik Joseph Grdina, 13404 Astor Ave. Blagajnik Mike Weiss, 12619 Kirton Ave. Seja sc vrti vssko prvo nedeljo v mcsecu ob drugi uri pop. v Jug. Del. Narod. Domu
št. 17.1- DRUŠTVO SV. ANE, MILWAUKEE. WIS. — Predsednica Ana Spende, 473 Virginia St. Tajnica An-tonis Koropcc, 378 Greenfield Ave. Blagajničarka Barbara Stukel, 380 Hanover St. Redna seja se vrii vssko tretjo nedeljo v mesecu t cerkveni dvorani na 4th Ave.
št 174- DRUŠTVO MARUE POMAGAJ, WILLARD, WIS. — Preds. Antonija Rakovcc, R. 5. 38, Greenwood. Taf. Mary Gosar, R. 5, Box 39, Greenwood, Wis. Blagajničarka Ivana Artach, Box 35, Willard, Wis. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu » pritličju župnišča.
št. 175.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA SUMMIT, ILL. — Predsednik Joseph Kcrzich, Box 423 Argo, 111. Tajnik Fr. Pelko, Box 68, Summit, III. Blagajnik Florijsn Pelko, Box 68, Summit, III. Seje se vrte vsako prvo nedeljo v roe> tecu na tajnikovem domu, 7332—50tb St. Summit, III.
j št 176.-DRUŠTVO MARUE POMA-Gaj, DETROIT! MICH. — Predsednik Jos. G. Elenich, 1444 Ferry Park. Taj-niča Mar/ Zunich, 139 Winona Ave. Blagajnik John L Prebelich, 6121 — 16th St. Seja se vrti vssko drugo nedeljo v dvorani cerkve sv. Jcronirna.
St. 177- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA CHESTERTON, Ind.
Predsednik Frank Sersha, Box 11 Porter, Ind. Tajnik John Flatz. Box 174 Porter, Ind. Blagajnik August Krzna-rič. Box 139, Porter Ind. — Sejs se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobr. John Flatz v Chestertonu.
S4. 178.- DRUŠTVO SV. MARTINA, CHICAGO, ILL. — Predsednik Joseph Ray. 1827 W. 21ai PI. Tajnik Steve Petek, 1923 W. / 22nd Pi. glagajnik Mih. Haelin, 1027 Cullenon St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani župnije Sv. Štefana, 22 Place, So. Lincoln St.
St. 179.- DRUŠTVO SV. ALOJZI-Ja. ELMHURST, ILL. — Predsednik Charles Remec, P. O. F.lmhurst, III. Tajnik Josepn Koroel, 108 N. York St. Blagajnik Frank Korael, P. O. Elmhurst, 111.
it. 18U.- DRUŠTVO SV. ANTOiNA PADOV.. CAXON CITY, COLO.
Predsed. Frank Zaverl, »t.. Prospect Heights. Tajnik Anton Strsinar, Prospect Heights. Blagajnik I.ouls Pierce, Prospect Heights. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob .1. popoldne, v Louis Pierce-jevi dvorani.
St. 181.- DRl'STVO MARIJE VNE-BO VZETE, STEELTON, PA.
Predsednica Amalia Dolinsr, 014 So. 4th St. Tajnica Marija Koščevich, 644 So. 2nd St. Blagajničarka Johana Li-pak, 844 So. 2nd St. Seja Se vrti vsako četrto nedeljo r. mesecu v dvorani dr. sv. Alojzija. A
182. DRIATVO SV. VINCENCA, ELKHART, LVD. — Predsednik Ant. Terlep, R. R. f, Bo* 25. Tajnica Mary Oblak, R. R. 5. Box 50. Blagajni-Carka Amalija Triep, R. R. Box 25. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Oblakovih prostorih na Field house Ave. rn 21 st St.
ST. 183. DRUŠTVO DOBRI PASTIR AMBRIDGE. PA. — Predsednik Louis Verček Box 148. Ambridge, Pa., Tajnik Charles F. Grosdeck Jr.. 29 Main St., Fair Oaks. Pa. Blagajnik Peter Svegel 3rd and Maplewood St., Ambridge. Pa. Seja se vrši vsake Jrugo nedeljo v mesecu.
ST. 184. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. BROOKLYN. N. Y. — Preds. Frances Plese, 2.«fl Silver St. Taj. Theresa Skrabe,. 2391 Hughes St. Blag. Mary Nakrst, 630 Seneca Ave. Društvo zboruje vsako drugo qedeljo v mesecu 'na 92 Morgan Ave.
"Glasilo k. s. k. jednote," h. jantiajeja, 1625.
ST. fas.- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAXSK KG A, B l RC ETTS-
TOWN, PA. — Preds. Stefan Jenko, Bulger, Pa. Tajnik in blagajnik John Pintar, Burgettstown, Pa.. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu prf robratu John Pintar v Burgettstown, Pa.
ST. 186.- DRUŠTVO SV. CECILIJE, BRADLEY, ILL. — Preds. Frances brassier. Box £64. Tajnica Rozal. Smole, 270 Grand Ave. Blagajničar-ka Anna Pazdirtz, Box 194. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na domu tajnice.
I ST. 187.- DRUŠTVO SV. ŠTEFANA I JOHNSTOWN, PA. — Predsednik Fr.
Pristov R. D. No. 2., Tajnik in Blag. i Andrew Tomec, 126J4 Stutzman St. i Seje se vrše vsako četrto nedeljo v hrvatski cerkveni dvcrani na 8. Ave. ob 3. pop.
ST. 18«. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, HOMER CITY, PA__Pred-
• ednik Anton Kovach, P. O. Box 324, Tajnik Frank Farenchak, R. D. 2. Box 195. Blagajnik Imbro Vlahovac, Box 439. Seja se vrši vsako prvo nedeljo na domu tajnika. ST. 189. DRUŠTVO SV. JOŽEFA,
>, ILL.
! Rev. Francis S. Mazir, 1715 So. 15th rSt. Tajnik George Dolack, 1301 E. Laurel St. Blag. Michael Laskodi, 2118 Peoria Rd. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v klubovi dvorani cerkve sv. Barbare.
ST. 190. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, DENVER, COLO. — Predsednica. Angeline Andolšek, 4404 Wash ington St. Tajnica Mary Perme, 4576 Pearl St. Blagajničarka Agnes Kra-sovec, 4459 Pearl St. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Slovenskih društev, Washington St.
OPOMBA.
Sobr. društveni tajniki (-ice) so na-prošeni, da takoj poročajo vsako pre-men-.bo naslova svojih ursdnikov(ic) in sicer glav. tafniku Jednote ter upravpištvu "Glasila K. S. K. Jednote^
VESTI IZ DOMOVNE
Umrl je v Žabnici pri Škof ji1 ki so bili 6. decembra odpuščeni. IiOki zidarski mojster g. Janez Ko je videl svoje tovariše, da Plestenjak, po domače Ratink, ddhajajo, si je pognal kroglo v star 48 let. Ranjki je bil po- glavo.
vsod priljubljen in izboren de- K skrivnostnem umoru v Stu-lavec. Bolezen si je nakopal žedeneih. Poročali smo že, da je na italijanski fronti, 14. decern-{v Studencih umoril čevljar Miki bra mu je pa zatisnila oči za j svojo ženo in nato pobegnil, vedno. Blag mu spomin!	Ubito ženo so našli z razbito
Smrtna kosa. V uršulinskem > glavo ležečo na tleh in z obra-samostanu v Ljubljani je poizom obrnjenim v tla v delavnici dolgem, tihem trpljenju in ven- poleg posode t otroškim peri-dar nepričakovano hitro v ne- lom. Stanovanje je bilo v naj-deljo, 14. decembra umrla M. večjem neredu. V stanovanjski Runaventura Pire, učiteljica j sobi je bilo v postelji truplo ročnih del in glasbe, ko se je petletnega otroka, ki imelo morala v soboto zvečer, 1". de- režečo rano na glavi. Ugotovilo cembra podvreči nujni opera- se je, da je zginila iz stanova-ciji.	nja kaseta za denar, vsa može-
Velika goljufija. Bratuž Ivan va obleka in okoli 15 parov čev-iz Spodnje Idrije je opravljal J Ijev. Denarja so našli v goto-
posle občinskega tajnika pri občini Godovič, pa je pri tem občino ogoljufal za več kot
vini 3,000 dinarjev. Koliko je bilo denarja v kaseti, se ne ve. Ta dejstva mečejo sum na dru-
9,000 lir. Goljufiji so prišli na ge osebe, ne na pobeglega mo-sled in Bratuža zaprli, ki je pa ža. Sedaj se domneva, da sta te dni iz idrijskih zaporov po-. krivca dva neznanca, ki sta ti-begnil v Jugoslavijo.	sti večer odšla z Miklom in ga
Umrl je v Gorici profesor Ivan Berbuč, bivši slovenski de želni poslanec in odbornik. Pokojnik je bil ves. čas svojega političnega delovanja pristaš nekdanjega goriškega političnega
umorila, njegovo truplo pa vrgla v Dravo. Ta dva neznanca sta skoro gotovo ved^a, da ima Miki večjo svoto denarja doma, ker se je večkrat izrazil, da si bo v kratkem kupil novo hišo.
društva "Sloga/ 'ki ga je vodil j Oba neznanca rta se pozno na dr. Anton Gregorčič. Ko se je i večer vrnila. Med ženo ,in med "Sloga" proglasila za SLS na njima ,se je vnel prepir, ki pa Goriškem, je deloval t tem pra- ni pri sosedih zbudil nikake po-vu- dalje. '	mirilo. Preiskava se nadaljuje.
Smrtna kosa. V Gorici je Ne iščite dela v tujini. "Slo-umrl splošno znani slovenski j venec" piše: V drugi polovici
fotograf Anton Jerkič. Pokojnik se je vedno vdeleieval javnega življenja goriških Slovencev in bil povsodi priljubljen.
Sveto leto. Italijansko pro-
leta 1924 so se pričeli naši delavci,. v prvi vrsti /udar j i in drugi kvalificirani delavci v velikem številu izseljevati na Fran cosko in v Belgijo, mnogi tudi
metno ministrstvo je za romar- z družinami. Izseljevanje so je, ki v svetem letu obiščejo organizirali francoski agentje, Rim, znižalo vozne cene; za po-1 ki no za ta posel pridobili tudi
samezne romarje za 30 odstotkov, za romarske skupine najmanj 50 oseb za 40 odstotkov in za skupine najmanj v400 oseb za 50 odstotkov.	ladjah so
vozne cene znižane za vse enako za 30 odstotkov. Znižane cene veljajo tudi za obisk Lo-reta, Asaisija in Vallo* di Pom-pei.
Ogorevc pri Štora h. Tukajšnjega posestnika Rome je zadela bridka usoda. Pr.ed nekaj dnevi je prejel poročilo, da s$ je ustrelil njegov sin, ki je služil v vojakih v Debru v južni Srbiji. Domov prišli njegovi koiefi-vojaki pripovedujejo, da ga je gnala v smrt samo misel, da bi moral še dalje časa služiti pri vojakih. Dosegel je din kor-porala in bi zato moral dalje časa služiti nego njegovi tovariši,
nekatere naše ljudi.
Kakor poroča naš konzul v Curihu, je mnogo naših, posebno nekvalificiranih delavcev zašlo v tujini v največjo bedo. Agenti so jim obetali zlata nebesa v Franciji, a naši delavci, ki doma niso imeli posla, v Ameriko ee pa ne morejo izseliti. so jim nasedli, prodali so vse, kar so imeli ali se celo za-Jolžili, sedaj se pa razočarani vračajo domov, ko so izgubili še ono borno imovino, ki so jo vzeli 2 doma.
število delavcev, ki iščejo dela in zaslužka po raznih evropskih delavnih tržiščih ni majhno. Konzulat V Curibo javlja, da potuje skozi Švico v Francijo in druge države dnevno 26 do 30 delavcev, akoravno jim vsi oni, ki so že prišli v Franci-
jo, poročajo, da tam ni dela, ker se je delo, pri obnavljanju za časa svetovne vojne porušenih objektov zmanjšalo, da ne morejo dobiti zaslužka, se vračajo, ako imajo le malo sredstev v Švico, kjer prosijo na našem konzulatu pomoči, da bi se mogli vrniti domov. Ker pa konzulati nimajo fondov za take podpore, postaja položaj naših nesrečnih delavcev naravnost neznosen. Ker vlada sedaj povsod po Evropi velika brezposelnost, naj nihče ne hodi v tujino iskat dela, ako nima že naprej popolnoma zanesljivo zagotovljenega zaslužka. Posebno pa naj nihče ne nqsede praznim obljubam brezvestnih agentov.
Razprava o zastrupljen ju ga. Marije Berden, roj. Hladnikove is Novega mesta. Inpenovafta, učiteljica v Stopičah, je sredi najlepše^ dobe, mlada žena in mati, umrla vsled zastrupljenja s fosforjem 10. aprHa, 1924 v tukajšnji bolnici.
Zadeva je vzbudila poleg sočutja splošno pozornost in se je končala pred sodiščem 12. decembra kakor poročamo.
Dne 2. aprila je Berdenova služkinja Marija Goloblč za večerjo napravila palačinke. «Ko je jedla, je rekla, da imajo nek čuden okus kot po žveplu. .Služkinja je takoj rekla, da ji je padlo v mleko oziroma testo za palačinke par vžigalic (švedskih), in da je za varnost stresla v jed nek odvajalni prašek. Nato je Rerdenova jedla ter sta za poskušnjo pojedla tudi njen mož in služkinja po pol palačinke. Potem so pili vsi še po erfo skledico kave.
Po polnoči se je Berdenova zbudila s hudimi bolečinami v želodcu in začela bljuvati. Izmeček se je po izpbvedi moža močno svetlikal. Služkinja ji je skuhala črno kavo,' nakar je Berdenovi odleglo. Drugi dan je še učila, a bolečine so se ji ponovile in šla je v mesto k zdravniku ter mu povedala, kaj čuti in da so bile v jedi vžigalice.
Zdravnik je^ menifc da sicer je pa primal, da je Daj-
stvar ne bo imela hujših posledic. A čez čas so se ji bolečine še povečale, in že čisto oslabljena je šla čez en tedei^v novomeško bolnišnico, kjer so ji želodec takoj izpraznili. A bilo je prepozno; drugi dan je umrla.
Ko so jo raztelesili, so se pokazali znaki, da je bila zastrupljena s fosforjem. * V kakšni nleri, se pa žal ni dognalo, ker se je preiskava želodca v Ljubljani predolgo zavlekla. Prijeli so takoj ob smrti služkinjo Go-lobičevo, ki je tačas izjavila, da ni padlo v jed le nekaj vžigalic^ ampak cela škatlja in se je notri kuhala. Naposled je pa izjavila, da je zjutraj namazala na koruzne žgance fosforjeve paste, da bi nastavila podganam in zvečer z istim nožem, ne da bi ga obrisala, ker se ji je zdel popolnoma čist, namazala marmelado na palačinke.
Nastal je splošen sum, da je gospodinjo zastrupila namenoma, zlasti ker ^je takoj po smrti pravila možu ranjke sanje, češ, da se ji je prikazala ranjka in ji naročila, naj skrbi za njenega otroka (dojenčka) in naj se zato poroči z njenim možem vdovcem ! Ker pa za to težko osum-ljenje ni bilo dovolj dokazov, ni prišla pred poroto.
Obtožnica je bila, da je vsled malomarnosti ravnanja s strupom povzročila zastrupljenje in bila na podlagi tega obsojena na deset mesecev strogega zapora. Všteto ji pa bo sedem mesecev preiskovalnega zapora.
Umor na Kamenščku. Na praznik dne 8. decembra rano zjutraj se je z vso naglico od ust do ust Širila vest o strašnem zločinu umora, ki se je vršil v hiši družine Dajčar, katera ima majhno posestvo na Ka-
5dljutomera.
Prejšnji dan, v nedeljo zjutraj okoli 3. ure je lena Ludvika Dajčar, po imenu Katarina, svojega moža s pomočjo posestniškega sina Alojzija Žinko iz
Koračice s sekiro ubila in sicer ga trikrat s tako močjo po glavi udarila, da so izstopili možgani in je kri brizgnila visoko po steni. Po storjenem zločinu je storilka hišo zaklenila ter se podala s svojo nezakonsko hčerjo Kristino Klemenčič in njenim ljubimcem Žinko k bližnjemu sosedu Bratuša, kjef je povedala, da bo mož "h in," toda podrobnosti o'dogodku samem je zamolčala. Zato se sosed tudi, ko je ob 5. uri v cerkev odšel, ni prepričal, kaj se je v hiši Dajčar zgodilo. Šele proti 8. uri sta se obe Dajčarjeve vrnile domov, ampak še takrat nista pogledale v sobo, kjer je žrtev Še hropela, temveč sta oprav ljali živino, kakor da se ni nič posebnega zgodilo. Ko je uro pozneje sosed Obran stopil v so-se mu je odkrila grozna podoba, bo, kjer se je bil izvršil zločin, Ludvik Dajčar je ležal % več ranami na glavi in deloma izstopi všimi možgani na hrbtu v mlaki krvi, medtem ko je zraven njega ležal kuhinjski nož in sekira, ki sta bila s krvjo in koščki kože omadeževana. Kakor se sliši, se je morilka še spričo tega strašnega pogleda branila podati možu kakršnokoli pompč, ampak dejala:
"Vržite tega vraga nekam v posteljo.
V strašnih mukah je Dajčar po 12 urah izdahnil, ne da bi se bila žena njegovi smrtni postelji približala ali sploh kazala, da svoj čin obžaluje.
Na lice mesta dospelemu orožništvu iz Ljutomera je morilka svoj grozen čin takoj priznala, povdarjajoč, da je to storila sama iz vzroka, ker je mož med celih 18 let trajajočim zakonom z njo slabo ravnal in je moglo zato enkrat do tega priti, kar se je zgodilo. Zategadelj prevzame mirno vse, kar jo čaka. Ali je to njeno priznanje resnično, bo šele nadalj-na preiskava dognala, kajti orožniki so že v toliko ugotovili, da je Žinko, zaročenec hčere Kristine, pri umoru sodeloval,
čarja zgolj vrgel ob tla in ga je nato Katarina Pajčar s sekiro tolkla. V
Kakor izjavljajo sosedi in sorodniki, je bila ilikovka od nekdaj odurna in jezična ženska, katera je umela svojega moža zbadati, ki pa je bil posebno v alkoholnem *stanu zelo razbur ljiv.
K^r sta mati 'in hčer, katere življenje ni ravno zgledno, vedno solidarno zoper moža oziroma očeta nastopale, je pogosto prišlo do resnih družinskih razprtij, kakoršna se je tudi na predvečeru umora odigrala. Ta brezsrčna žena je baje že prej segala svojemu možu po življ* nju.	•
Zakon je bil nesrečen in brez otrok.
Sedaj pričakuje s svojim sokrivcem Žinkom vred v zaporu okrajnega sodišča Ljutomer nadatyhe usode.
• -o-
Kdo sme prositi za pri-v kod sorodnikov.
Foreign Language Information Service "	Bureau.
tudi imajo
menščku, približno tri četrt ure prvi papir, nimajo teh predpra-
V obče se op&ža, da si niso ljudje še na jasnem glede prihoda sorodnikov iz starega kraja. Dostikrat tukaj nastanjeni inozemci mislijo, da morajo v' to svrho napraviti prošnjo na generalnega priseljeniškega* komisarja; krive za to zmešnjavo so razne napačne informacije, ki- jih dobivajo.
Naj zato, zlasti na podlagi zadnjih navodil priseljeniške oblasti, omenimo tu najbolj glavne točke, ki jih je treba zapomniti si v tem pogledu. Le nekateri sorodniki ameriških državljanov vživajo nekatere predpravfce glede priseljevanja; sorodniki takaj naseljenih inozčmcev, pa naj
v-'. I —
vic, marVeč so navadni priseljenci. Le ameriški državljan ima torej pravico vložiti prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja, da se njegovemu sorodniku v starem kraju
prizna pravica priti izven kvote oziroma, da je opravičen do prednosti v okvirju kvote. Inozemci naj torej nikar ne vložijo takih prošenj, ker se iste ne sprejemajo.
Kdor sme priti izven kvote, sme seveda priti vsak čas. Knor pa ima le prednost v okvirju kvote, more dobiti vizo le tako dolgo, dokler ni kvota izčrpana; njegova prednost obstoja le v tem, da mu ni treba za vifo čakati na vrsto z drugimi navadnimi priseljenci. Toda zakon določa, da smejo konzuli izdati le toliko prednostnih viz, kolikor znaša polovica kvote. Isto prednost v okvirju kvote, kot nekateri sorodniki ameriških državljanov, imajo tudi izseljenci, ki so poljedelci po poklicu. pa dokažejo ta svoj po-klip, morajo ameriškemu konzulu prinesti potrdilo svoje domače občine; njihovi tukajšnji sorodniki nimajo napraviti nikake prošnje v takem slučaju.
Ameriški konzuli ne smejo izdajati viz onim, ki kot sorodniki ameriških državljanov za btevajo izvenkvotne ali prednostno kvotno vizo, razun ako dobijo pooblastilo za .to od strani državnega tajnika' v Washingtonu. Da se to izpo-sluje, je treba, da ameriški državljan, njihov sorodnik, vloži posebno prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu; za to prošnjo služi posebna tiskovina, Form 638. Ako ameriška priseljeni ška oblast najde, da je prošnja oprr.vičena, obvesti o tem dr žavnega tajnika. Ta na to pooblasti pristojnega konzula, da se dotičniku izda viza izven kvote oziroma prizna prednost v okvirju. Zavoljo jasnosti in hitre rešitve, priseljeniška oblast priporoča, naj bodo prošnje izpolnjene s pisalnim strojem.
Priseljeniški urad obvesti tukajšnjega prosilca o rešitvi prošnje. Dokler ta ne dobi tega obvestila, ne more smatrati, da je bila viza dovoljena. Tudi ameriški konzul mora, čim dobi pooblastitev iz Washingtona, obvestiti sorodnika v starem kraju, da mu je bila priznana pravica do vize izven kvote oziroma do prednosti v kvoti. Kdo je priseljenec izven kvote?
Žena ameriškega državljana ali njegovi neporočeni otroci pod 18. letom imajo pravico priti vsak čas brez ozira na kvoto, ako je dotični ameriški državljan za časa, Iro je vložil prošnjo,'imel sv^je redno bivališče v Združenih državah. Začasna odsotnost iz Združenih držav ni nikaka ovira. Kdor je le začasno odsoten, ima še vedno svoje redno bivališče (residence) v Združenih državah.
Pri tem naj omenjamo, da žene ameriških državljanov, ki so se naturalizirali pred 22. junijem, 1922 in poročili pred tem datumom, niso inozemke, marveč ameriške državljanke, katerih se torej priseljeniški zakon nič ne tiče. Otroci ameriških državljanov, ki so se rodili pred njihovo naturalizacijo, postanejo ameriški državljani še le tedaj, ko stopijo na ameriška tla, predno so 18 let stari. Kdo ima prednost v kvoti? Ako ameriški državljan za časa, ko ' vloži prošnjo za prihod žene in otrok, ima svoje redno bivališče v inozemstvu, imajo žena in otroci le pravico do prednosti v kvoti.
Isto prednost imajo neporočeni otroci ameriškega državljana v starosti od 18 do 21 let, ako je dotični ameriški državljan vsaj 121 let star; ne dela pa nikake razlike, da li stanuje Združenih državah ali v inozemstvu. i
Oče in mati ameriškega državljana ali državljanke in inozemski soprog ameriške državljanke imajo tudi prednost v kvoti; dotični ameriški prosilec mora biti vsaj 21 let atar in ja vseeno, kje stanuje. Prošnje za prihod sorodnikov. Prošnje za prihod brata ali sestre, bratrancev in drugih sorodnikov, kakor tudi zaročenk se ne sprejemajo, ker ti ne vži-
vajo nikakih predpravic. Glede zaročenk je treba pripomniti, da, ako ameriški državljan namerava oditi v inozemstvo, da se poroči, sme vložiti prošnjo pred svojim odhodom v korist svoji bodoči ženi. Oim naknadno dokaže, da se je poročil, se njej prizna ona pravica, ki ji gre kot ženi ameriškega državljana. Zaročenka kot taka pa nima nikake pravice in je zaman prositi za njen prihod.
Ista tiskovina (Form 633) služi toliko za izvenkvotno vizo, kolikor za prednost v kvoti. Od podatkov glede prosilca in bodočega priseljenca, navedenih v prošnji, je odvisno, da li se bo dovolila izvenkvotna viza ali prednost v kvoti. Ako je izvenkvotna viza opravičena, se bo prošnja v tem smislu rešil^, drugače se bo priznala prednost v kvoti, ako je ista opravičena.
Radi tega» ko se izpolni Form 633, je treba skrbno izpolniti jo. Zlasti je treba paziti na to, da se v vsakem sldčaju natančno navede starost in bivališče prosilca. Treba je zlasti biti natančen v tem, da se navede starost otrok in če so poročeni ali ne.
Dva ameriška državljana, ki osebno poznata prosilca vsaj tekom zadnjega leta, morata so-podpisati prošnjo in potrditi, da po njihovem najboljšem znanju navedeni podatki odgovarjajo resnici. Za izjave teh prič je označen poseben prostor v tiskovini za prošnjo. Vsi podpisi na prošnji morajo biti zapriseženi pred notarjem. Ako pa se prošnja vloži v inozemstvu, je treba zapriseči in podpisati na ameriškem konzulatu.
Prošnje v prilog, posinovlje-nim (adoptiranim) otrokom ali
ČLANEK 95. Dovolj spanja zafaruje Idravje vašega otroka. ' Redna razdobja nemotenega spanja so življenske važnosti za raslega o-troka. Brez potrebnega počitka, so vse dobrote skrbne nege in hrane brezuspešne. Najbolj priporočljivo je, če spi otrok sam. Prostor naj bo gorak in dobro zračen. Modroc naj bo raven iz bombaža, žime ali filca. Blazina ni potrebna, toda če hočete, mu lahko zganete prtič pod glavo. Da bo otrok zaspal, mora biti v sobi mračno in mirno. Nikar ne zibajte otroka in mu ne dajajte omamljivih sredstev. Zapomnite si, da je spanje naravna po-
treba otroka in da je treba spanje pridobiti na naraven način. Ne dajajte mu nobenega zdravila, ki je namenjeno za panje, kajti vsa taka zdravila do jako 'nevarna v rokah' neizvežbanih oseb. Pravilna hrana in hranenje i-mata dosti opravka s spanjem. Če je otrok slabo prehranjen, ga bo prebudil rglad. Če je preveč prehranjen, so moteni njegovi prebavni organi in otrok bo nemiren. Zdravega otroka nikdar drugačetne budite kot tedaj, ko mu morate dati jesti. To pravilo je treba prekršiti in sicer v slučaju, da je otrok mpker. Večkrat se pripeti, da otrok v tretjem mesccu spi po celo noč in se samo^enkrat prebudi in sicer zvečer, ko ga je treba nahraniti. V tej dobi naj otrok podnevi dva'krat spi in sicer po dve uri —to je dopoldne in popoldne. Ko je otrok starejši, je samo en dnevni počitek potreben. Popoldne •naj pa spi ze vsaj do petega ali šestega leta.
Če ste storili vse za udoben počitek otroka in če je otrok še vedno nemiren, vprašajte za svet zdravnika. Morda se razvija pri njem kaka bolezen, ki je vzrok nemirnega aii pomankli-vega spanja.
Star problem za matere.
Slaba prehrana je največja sovražnica rastoče deklice. Vsaka mati naj upošteva to nevarnost. Pred kratkim je neki slavni angleški zdravnik izjavil, da je bilo veliko odraslih deklet slabo prehranjenih. In najhujši del sla be prehrane, so njene posledice, ki so oblikovane v raznih boleznih. Posebno jetika ogroža dekleta.
Strokovnjaški poskusi, ki so se zsd-
v prilog adoptiranim starišem se zavračajo, razun ako se dokaže ,da je bila adopcija zakonito izvršena pred 1. januarjem, 1924.
Na noben način se ne sprejemajo prošnje v prilog ženi ali soprogu, ako se je poroka izvršila po pooblastilu (by proxy), t. j. ako kdo tukaj pošlje komu pooblastilo, da ga zastopa pri poroki. Take poroke so v nekaterih deželah dovoljene, ali priseljeniški zakon jih ne pripo-znava. Ravno tako niso dovoljene takozvane poroke po slikah (picture marriages), ki so v navadi pri Orijentalcih.
Prošnje je treba poslati na: Commissioner General of Immigration, Washington, D. C. Nikake pristojbine ni za prošnjo.
Ako je prosilec postal ameriški državljan potom naturalizacije pred 27. septembrom, 1906, je treba priložiti prošnji tudi državijanski certifikat (drugi papir). Kdor je bil naturalizi-ran kasneje, ni treba, da priloži tega spričevala; v Washingtonu se bodo že prepričali, če je on ameriški državljan.
njič vršili med šobkimi otroci, so M ' (»Mleko I Ijenju sh ni z Eaj pridobili pričakovi
ridobili kot pa otroci, ki so uživali
kazali, da je Eagle Mleko izvanredno
i ii ■ ■ " a
i[ . . od njih Qortnalno pričakovalo. Več so
uspe&no pri zdravljenju slabe prehrane. Otroci, hranjeni z Eagle Mlekom so dvakrat toliko pridobili kot se je
isto množino navadnega mleka v ste klenlcah. Njihovi učitelji poročajo, da ne izgubljajo samo boljši in zdravejll ampak so tudi uspešnejši pri učenju.
čitajte te članke - vsak teden skrbno ter jih pridržite za bodočo uporabo.
Hrbtena bol
je predznak obistne neprilike jg in nikakor se ne sme zanema- £ riti. Vzemite	m
SEVERAS : * LEDSYL :
M	i
k ki je izvrsten stimulant za le- g 1 dice. Pomaga naravi popra-g viti obstoječi nered, ter olajša 9 bolečine v hrbtu vsled obistne I neprilike.
Cena 76c in $1.M.
Zahtevajte v UhsfaR
w. f. sevf i' a co.
:ldar r/>pids tow
HARMONIKE
Predno se odloČite kupiti harmoniko, pišite po celilk največji slovenski trgovini in itdeloral-niči harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili ie vsi drugi, kateri so te naročili.
Importirane nemške harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00.
PIANE GRAMOFONE
kakor tudi popolna zaloga slovenskih rol in plošč. .
Pri meni boste dob Hi vsak muzikalični inštrument, mall ali veliki, za nizko ceno.
Blago razpoifljaa p« ooll Ameriki.
Se ulj ud no priporočam rojakom.
ANTON MERVAJt
Music Store,
•tu ST. CLAOt ATI.
CLEVELAND, ODO.

12 LE^NO TRPL1ENJE PRE-NEHALO EN DAN.
John Lucas it Tatentvaia je teko« zadnjih dvanajst Im tedkrat trial v mestni bolniinici; ni ir dosti maajkalo da ga obls-sU niso d«»ortiralt- Vrt iti Mi aataralitiran in ker j* postajal is vnos ti » brem.- Operiran je bil itirikrat rsled raaMsB znakov bolezni, toda vse to mu ni nit pomagalo, take tudi ne rasna zdravila; postajal Je vedno iilaUi. Nobeno delo ta ni veselilo: saj istega tudi ni mogel opravljati. BU je te (ako tleh. da ntti nI mogel vstati iz »eatelje ■ n je ie pričakoval smrt, Vs« to trpljenj« le pa k sred na en dan prenehalo. Nekega dne ga je obiskal eden izmed njegovih prijateljev it it starega kraja; ta mu svetuje da nt] vzame kako debro zdravilo za odpravo traku-Ije. John se ran je k smejal mitlei da bole-r ha vsled jetike. Ta pri-„, .	jatelj je zanj narodtl iz
Plttabargfaa. najbolj 1- zdravilo za odprav« rakulje. katero je moral Joha po »iti vzeti. Daiea je Lucas zopet zdrav; še 4<4a in bia-kruj r nafte zdravilo. Dosti moikik. ieaa in otrok se zdravi pe nepotrebnem ker »e znajo kaj je vzrok njih kolesni; muti jih pa trakuUa. Predznaki trakulje so: mali hesi trakulje se prikaiejo. izguba teka. otoinost; belkast jezik, koicanje. i
boMine v hrbte, glavobol, omotica ia trnka s ti obrob k i pri oieh: tele ve v ieldoeu rmenkasta kota. i*gufee na Uii. slaba sapa iz est. mrinja de 0*1 a In do življenja ni boftjasiai napadi. > V*, to kaže da imate trakulje e sebi. .ki J« vtasth do M čevljev
fi^L**	» sapnik,
ga lahko zaduii. Re*i tega Malte prave-časno, da ae te nglflAaitl IzaefcKe. Mars-j-V.f"	to d#*es. koje vam ta-
kej depoitjemo po prejemu 119.48. NasloV:
ftrr&ILftV^^^Hrr^Pff
"T ****** i* mpoloema
nedoltno zdravilo, toto »peine. M« pro. f^-1	** »erotilu tvo-
jo starost. Da ae poitUatcv zavarpje pri-»tejte zraven ie 16 centov.
M "OLIVER" pisalni stroj, vreden $50, cena $19.50.
S strešico za slovenske črke č, J, ž, cena $24.50. Oliver pisalni stroj'je najbolj trpežen. Takoj lahko vsak piše.	.,f, .
Hitrost pisanja dobite z vajo.
MATH. PEZDIR. BOX 772, CiTY HALL STA. NEW YOKK, N. Y.
Established 1857
-----,--■ 'H-——■
Najlepša zavest*
za vsakega človeka je, ako itna za slabe čase in starost kaj prihrankov. S trdrto in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in četudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar".
Taka prilika nudi sc Vam pri nas, kjer »prejemamo vloge na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
In jih obrestujemo po 4% na leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovFno, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dolgoletnih skušenj'lahko ceno in dobro postrežemo.
; ** * .1 •* - "
FRANK SAKSER STATE BANK
' 82 Cortiandt St.	New York, >1. Y.
>
LIFE AND LABORS
Rt Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Msrauette, Mich.
TO WHICH ARB ADDED SHORT SKETCHES OF THE LIVES AHO LABORS OF OTHER INDIAN KBION-ARIES or THE NORTHWEST.
BT
P CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. At.,
Of LOS ANGELES. GAL.
This was partly dTie to the fact that Catholics had fought gallantly side by side with their Protestant fellow-soldiers in the great struggle for liberty and independence. Moreover, it could not be denied that the colonists would never have achieved their independence had not Catholic France helped them in the hour of supreme need. Another circumstance aided this revulsion of feeling toward the Catholic Church. About the middle of the present century thousands upon thousands of Catholic immigrants from Ireland and Germany poured into our country, settling principally in the Eastern, Middle and Western States. The American people gradually became more and more acquainted with these people, their religious principles, their industrious and law-abiding ways, and ro prejudice and bigotry gave place to a more liberal and enlightened attitude1 toward their Catholi^ fellow-citizens. At one time, it is true, the Know Nothings, and very recently the American Protective Association, endeavored to rekindle the fire of bigotry and blind hatred against Catholics, but with poor success, for such anti-Catholic movements are.too anuch at variance >1th the^ tolerant enligfrfcj^
great mass of our American people of today. The attempt to transplant Irish and Canadian Orangeism to American soil was a failure.
Prior to 1790 the Catholics of the original thirteen colonies were subject to the ecclesiastical jurisdiction of the Vicar-Apostolic of London, England. In 1790 the See of Baltimore was erected and Rt. Rev. John Carroll was consecrated first Bishop of the United States in the Chapel of Lulworth-Castle, England. The number of Catholics kept on increasing, and so in 1808 the dioceses of New York, Bostou, Philadelphia and Bardstow were erected, and Baltimore made an Archbishopric and the Metropolitan Sec of the United States. In the South Catholicity made but little progress; in 1796 the total number of Catholics, exclusive cf Florida and Louisiana, was about one thousand.
The archdiocese of Baltimore comprised, in X830, Maryland, Virginia and the District of Columbia. Maryland contained a Catholic population of 70,000. They were, as a rule, poor in earthly goods, but good, practical . Cathdlics. Virginia had 4,000, and the District of Columbia 1,000, making a total of 75,000 for the archdiocese. At Emmetsburg was the mother-house of the Sisters of Charity, in Georgetown a Convent of the Visitation, and in Baltimore anotner of Carmelite nuns. It was* in St. Mary's County that Lord Baltimore started his Catholic colony in 16G2,! The Catholics in this and St.. Charles .County were poor anc} their land unproductive. Their churches were cheap, wooden structures, attended occasionally by priests from other parts, as the people were unable to support a resident priest.
In the District of Columbia there were some Catholics at Washington, Georgetown and Alexandria. Washington
two churches, one of them large, the other small. In Georgetown were likewise two churches and a Jesuit college. Out of a total population of X,211,272 in Virginia in 1832, scarcely 4,000 were Catholics. Most Rev. James Whitfield had charge of the archdiocese, 1828-1834.
*One of the foremost diocese of the United States in 1832 was that of Philadelphia. The Catholic' population of the city amounted to 25,000 out of a total of 160,000. It had five churches, four large and one small. The diocese had fifty churches, thirty-eight priests, and a Catholic population of upward of 100,000. It was under the care of Rf. Rev. H. Con-well, with Rt. Rev. Francis P. Kenrick as Coadjutor, consecrated in 1830 Bishop of Arath. In Pittsburgh was a convent of Poor Clares, and a small clerical seminary in Philadelphia. There were flourishing congregations in Lancaster, Elizabth-town, Clearfield, Shippeville, Pittsburgh, etc.
The diocese of New York, erected in 1808, was under the care of Rt. Rev. John Du Bois, 1826-1842; it embraced the states of New York and New Jersey.. In 1832 New York City had 30,000 Catholics out a total population of 200,000. y(4gf .these Catholics were ana influential,' but "the far greater number were poor immigrants from almost every country of Europe. In 1783 there was not a single Catholic Church in the city, nor any Catholic priest anywhere in the state. The oldest church, St. Peter's, built with funds collected in Cuba and South America, was erected some time between 1784 and 1790. In 1832 there were four large churches in New York City, also one in Brooklyn, dedicated to * St. James. There were also some schools in charge of Sisters of Charity and an orphan asylum. In Albany were many Catholics, who had a large church, an orphan asylum and a school. The diocese had about thirty priests with as many churches. Out of a total population of 2,037,-987 in New York and New Jersey there were about 80,000 Catholics.
The diocese of Boston erected in 1808, was in charge of Rt. Rev. »Benedict Jos. Fenwick, consecretedf in 1825. At that time there were but four priests in the diocese, which embraced all the New England States. In 1832 the number of priests ha<f increased to 20. The first Bishop of Boston was Rt. Rev. John Lefevre de Cheverus, afterward Archbishop of Bordeaux in France and Cardinal. Besides the Cathedral, there was a small chapel in South Boston and a nice church and Ursuline Convent in Charles-town. The latter was soon after destroyed by a fanatical mob. The Catholic Intelligence was published in Boston and the Catholic Press in Hartford. In Maine were many Catholics, who^e forefathers had been converted by Gabriel Dreuil-lettes, S. J., «nd other Jesuit missionaries of the seventeenth century. The total population of New England in 1830 was 1^60,015, of whom a little over 15,000 were Catholics.
The diocese of Bardstown was erected by Pope Pius VII.
in 1808, and its first Bishop, Rt. Rev. B. Flaget, a Suipician, consecrated by B. Carroll in 1809. In 1832 Bardstown contained a large Cathedral, a college and a seminary. There was also a Dominican monastery at St. Rose, and nearby a convent of Dominican Sisters, of whom fifteen were professed members of their Order. In Nazareth, about three miles from Bardstow, was a convent with seventy Sisters and 100 boarding scholars. The community had charge of several Catholic schools throughout the
diocese. There was, moreover, a convent of Loretto Sisters at Loretto, Washington County, containing 100 professed sisters. The diocese embraced Kentucky and Tennessee; a part of Indiana and Illinois was for a time attached to the diocese as a missionary district Bishop Flaget had a Coadjutor, Rt.j Rev. Bishop David. There were about twenty priests and twenty-five churches in the -diocese. Out of a total population of 1,872,923 there were about 25,000 Catholics belonging to Bardstown and 5,000 in Illinois belonging to St. Louis.
fU'it^«^-.
NAZNANILO
Ceejaeim rojakom vladno naznanjam, da sem z dnem 1. decembra psweM svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St, Pittsburgh, Pa., kjer bom sprejemal v izvršilo vsa-k 99 raise notšrske posle bodisi za Amerika ali mri kraj. Torej pridite ali pišite v bodoče na:
ANTON ZBA4NIK,
javni notar, 4905 Butter St., Pittsburgh, Pa.
t HALOGI CI HAS
• WuT
PRAVE LUBASOVE
tri In Mri-vratte, in, tri is W-rikrat, nemško in Jtitstefea uglašene kakor tudi kromatlčne in pa kovčeke. Harmonike ae najboljšega dela ln epremHene a zaporo za zapreti.
Imam v zalogi tudi «e rabljene harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah.
AJLOJ3 SKULJ,
m EpeUea fl, BraeUya, H. 1.
6117 SL Clair Ave. CLEVELAND, O.
_
-m&itj	4 M
	i K
	M. 9 n
	
IZDAL SEM NOVI CENIK
Domačih Zdravi!
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik". Pišito takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah.
V cenika so še razne druge koristne stvari.
MATH PEZDIR,
Box 772, City Hall Sta. New York, Nt Y.
USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE
SEVERA'S COUGH BALSAM
Pravi odpotaoček — prijetno zdravilo — 25c in 50c.
Severa'a Cold and Grip Tablets
povzročo takojšno od pomoč od prehlada. 3Qc. — Poskusite najprej pri lcksrju
Prihranite nekaj od svojega zaslužka f
vsak plačilni dan in vložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni boste kako i hitro vaši prihranki rastejo j in vrhu tega vam plačamo mi j po 3% obresti dvakrat v letu ; ter iste prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v našo banko
?rav tako zanesljivo kjerkoli ivite širom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma,': izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju
. -------in dostikrat se ga potroši
brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali ccloma kot ga kdo potrebuje. .
Naša banka ima nad $740.000 k»p»tela ia rezervnega rt M«, kar je znak varnosti za vaš deftar.
Skupne denarne vloge pa presegajo čez 5 aiilijoaev dolarjev.
JQHET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. 11 JOUET, ILL.
Wm. Redmond, preda.	Cbaa. G. Paarc& feaalr.
Joseph Dunda, po taci. kaair.
i^iWif
NAJVEČJA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA
ž;

To ic pristni Bolgarski Zeliščni Čaj, ki gaj izdelujem za bolne ljudi že nad 25 let. da si ozdravijo revmatizem, zaprtje, želodec, jetra, obisti, trebušne bolečine ali da si posvežijo kri.
Da premagate hud prehlad, morate vzeti skodelico vročega čaja predno ležete v postelj. Hudi prehladi se*čestokrat prevržejo v influenco ali pljučnico in tisoče ih umre vsako leto. * j
Glejte pa moje ime na rdeče rumeni šk&tlji — to je pristni Bolgarski Zc-liščni Čaj. Pri lekarnarjih se prodaja po.35c, 75c ali S1.25.	,
Pomnite: Večje družine naj bi imele moj večji zavoj, ki zadostuje za >t mesecev. Pošljite mi SJ.2o in jaz vam bom takoj poslal. Naslovite na: H. Von Schlick, Pra&ident, 47 Marvel Building, Pittabargh, Pa.
e:
SLOVENSKI FOTOGRAFIČNI ZAVOD.
F. OBLAK
4905 Butter St. Pittsburgh, I'a.
Slovencem in drugim Jugoslovanom v Pittsburghu in okolici naznanjam, da sem preuredil in nanovo opremil svoj fotografični atelje, ki odgovarja vsem modernim svrham. Postfono prikladno jc za slikanje večjih skupin, poročnih, družinskih slik, itd.
Kadaf se torej želite slikati, obrnite se na domače podjetje, ki vas hoče brezdvomno, v vseh ozi-rih zadovoljiti.
ZASTAVE, BANDBRA. REG ALI JE in ZLATE ZNAKE
za društva ter i lane K. S. K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN
2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. PiMte po cenik!
PRIDRUŽITE SE NAŠIM
1925 božičnim hranjeval-
nim klubom. (1925 Christmas Savings Clubs)
Isti se zdaj ustanavljajo.
Sledeči klubi so vam na razpolago a tedenskimi vplačili:
$ .25 klub se izplača $ 12.50 in obresti $ .50 klub se izplača $ 25.00 in obresti $1.00 klub se izplača $ 50.00 in obresti $2.0Q klub se izplača $100.00 in obresti $5.00 klub se izplača $250.00 in obresti Pristopite danes.
Premoženje te banke sna&a «12.000.000.00
V svojem lastnem poslopju .
Severov Almanah t92S n raxpeoavexje v lekarnah, sli pa od
W. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, IOWA
Pozor krajevna društva
Stoli iz Jugoslavije
Mi se radi spominjamo na našo nekdanjo domovino, radi imamo še stvari, katere so bile tam izdelane, da nas spominjajo na naš kraj in smo^celo ponosni na to.
Na sliki opazite stol. Taki stoli so izdelani v naši domovini in poslani v Ameriko. Imamo jih veliko v zalogi. Ti stoli so nekaj prav finega, močni in prav pripravni so, izdelani so na dvojen način, da imajo sedalo iz mreže ali pa sceloma, kakor kateri želi. Prav komod-ni so za sedeti, dovolj veliki in prav labki za prenašati iz sobe v sobo. Lahko jih rabite v vsaki sobi, k6r lepo izgledajo. Take stole bi morala imeti vsaka fcjša, ker ne stanejo dosti, le $3.50 KOMAD.	( «r ...
Dobite jih pri nas. Tudi jih pošiljamo po naročilih v druge kraje. Pišite na
A. CRDINA in SINOVI
6019 St. Clair Ave., Cleveland, O. n
' Voiiiaci /*» šč 'laTofcgfdšilc fouje. " ""J "' "' intiiiiiiiiiim^wiKiiiiiiiutnititiiiiiiMitiiiiirtiiiiiitiitiinwiiiriJiiwinmnn
- j jim 7 •
AMERIŠKA
DOMOVINA
*
V Zjedinjenih državah je Vfedno pripravljena postreči društvom vseh | Jednot,4 trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine.
NAJNIŽJE CENE ' TOČNO POSTREŽBO •. - LIČEN IZDELEK ri;
ii ■■-.». '„ »j !x dobite vselej v naši tis-karni. Mi tiskamo "Gla-- *b%\ JL Jednote" • m mnogo drugih Časopisov v raznih jezikih. -28 letna skušnja tiskarstva Je niša učiteljica.
K. S. K. Jednote!
4 T
K t	.	,	•
Mesec januar, doba četrt letnih sej je tukaj. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem ,je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno, ali ne?
Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga Iiaate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali šolske, ki vam do-našajo vsaj 6 odstotkov obresti ali še veš. Bond? lahko vsak dan prodate, ali zamenjate v denar.
K. S. K. Jednota je skoro vse bonde, katere las-tuje pri nas kupila in jib še vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi Vil
Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku.
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Večno hrepenenje.
Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T.
(Nadaljevanje)
Mirko Požar je zapustil bolnišnico, ne da bi se bil, izvzem-ši dr. Neltinga, od koga poslovil. Srce je bilo prepolno, da bi bil mogel govoriti s tistimi, zaradi katerih je odhajal — in to sta bila Bogdan Jelovec in Mariia Svetec.
Bolniški kaplan je že zdavnaj vedel, da ne more dalje ob-x čevati z Marijo Svetec z mirnim srcem in sicer zaradi tega, ker ni bilo njegovo srce že dolgo več nevtralno napram njej. Seveda je prav tako dobro vedel, da ostane dekle zanj v večno nedosegljivi dalji. Protestantski bogoslovec in globokoverna katoličanka bi nikjer in nikdar ne mogla hoditi po isti življenjski poti.
Z ranjenim častnikom je Požar malo govoril o Mariji Svetec, mogel pa je mnogo razbrati iz častnikovih oči, ko so te počivale kakor pomoči proseče otroške oči na pesmici, ki je vi-• sela pred bolnikom ob postelji. Kar se njemu, bogoslovcu, ni posrečilo, to se bo posrečilo tej deklici; ona ga more rešiti. Potem pa je on odveč, in bolje je, da gre. »
In tako je Mirko odšel. Kc je to storil, je tudi njegova duša plavala v hrepenenju pc stvareh, ki jih ni mogel doseči
Najprvo je še enkrat obiskal Njegov oče je živel v majhnem podeželskem mestu kot upokojen uradnik. Tam je ležala pokopana tudi njegova mati, ki je umria pred dobrim letom. Ko poda Mirko staremu možu roko v slovo, vzame oče črno, žametasto kapico z redkih, sneženo l>elih las, tako, da so bile njegove zadnje besede skoro j*>-dobne kakemu verskemu obredu. Tresle so se njegove roke, in tresel se%je njegov glas, in tresla se je njegova nekoliko upognjna glava, ko je rekel: "Z Bogom, ljubi Mirko!" Več ni mogel govoriti starček, četudi bi bil rad še več govoril. Toda'v tem glasu je sozvenelo še mnogo drugih zvokov človeške duše, tako mnogo, da je mogel Mirko odgovoriti samo: "Z Bogom, ljubi oče!"
Potem je odšel. Ne da bi se ozrl po starem možu, ki je gledal skozi motne šipe z mokrimi očmi za njim, kakor daleč je mogel, tako je odhajal Mirko Požar. Stopal je proti pokopališču, da se na grobu poslovi tudi od matere. Ko stoji pred nagrobnim spomenikom, okrog katerega se je ovijal mlad brš-ljan, pade njegov pogled na besede: "Tukaj nimamo stalnega mesta, ampak iščemo prihodnjega." Pozlačene črke so bil? tu in tam že zabrisane; .toda Mirku se zdi prvikrat, odkar je bil na vseučilišču, da tiči v teh dveh, treh besedah vendar več modrosti, več za vsakdanje življenje uporabne modrosti, kakor v vseh modroslovskih naukih, ki se jih je učil. En list bršljana vzame s seboj, potem pa odidi tudi od tu proč.
Pot g% pelje preko griča, odkoder je bilo mogoče pregledati majhno, prijazno mesto. Večerni zvon se je oglašal iz velikega cerkvenega zvonika in iz stolpiča pokopališke kapele. Iz dimnikov je vstajal višnjev dim,, rdeče in belo' pa so odsevala • jabolka in hruške iz zelenja sadnih vrtov, med katerimi se je razprostiralo mesto. Nekje so lajali psi, kričali igrajoči se otroci in na trgu pred vodnjakom, ki se je ohranil v starem, na pol podeželskem krogu kot spomenik preprostosti očetov v sredi lišpa malo-hiš, so udarjali na uho zvoki harmonike, ki
"antov:
"V domovini, v domovini, tu se zopet snidemo." Mirko Požar postoji, še en -renotek in gleda in prisluškuje. Videč, kako mole kvišku proti zlatoožarjenemu večernemu nebu .novi zvonik in stare lise, čuti zadnji pozdrav svoje iomovine; potem pa naglo stopi preko sedla k bližnjemu ko-'odvoru, da se popelje s prvim .lakom v garnizijsko mesto, <jer se namerava oglasiti za službo v vojski.
V vojašnici se mu je v ted-lih vojaškega vežbanja dobro /odilo. Njegove misli so se ibračale k stvarnim smotrom, n to je njegovemu srcu dobro lelo. Tovariši so ga vzljubili akor nekoč "ranjenci. Imel je a vsakega kako bodrilno bes? 'o in je tako umel prepoditi ence z obrazov tistih, ki so nislili na ženo in otroke,,na hi-jo in dom — na ljudi in stvari, } katerih neveš, aH jih boš na ;el zdrave, ali če jih boš sploh ;e kdaj videl.
Nastopil je dan odhoda na %>ojno polje. Na dvorišču vo-ašnice stoji nadomestni polk, i ga ima neki major popeljati r vojsko. Bila je krasna netle-ja proti koncu oktobra. Pri-eten vetrič podi -po dvorišču ojašnice sem ter tja listje in •rali. Ko začne polkovnik go-/oriti, poneha veter, kakor da >i mu kdo ukazal, naj molči. Jtratko in rezko padajo, povelj-nikove besede preko dvorišča na vojake. Opozarja jih na lepo domovino, katero morajo ljubiti in za katero se morajo boriti, opozarja jih na hišo in dom, na ženo in otroke, katere morajo braniti. Opozarja jih na sijajne zmage, katere so že priborili njihovi bratje in jih hkrati vzpodbuja, naj se ska žejo vredne živih in mrtvih tovarišev. In nato spomni polk na vzvišenega vladarja in na prisego, ki so jo prisegli zastavi ... in nato utihne , mali, ka-'tor brona vliti polkovnik, tri, štiri sekunde, kakor da hoče opozoriti moštvo na nekaj posebnega. In ko postane na dvorišču vojašnice mimo kakor na pokopališču, nadaljuje:
"Tovariši! Pokazati hočemo, da se znamo boriti — morebiti bomo tudi morali pokazati, da znamo umreti. Naše življenje in naša smrt je v božjih rokah Zato pa proč z misli na dom, na ženo in otroke! Pogled kvi šku k Tistemu, ki odloča uso-io ljudi in narodov ... !" In nato se majhna strumna postava polkovnika vzpne in zapoveduje, kakor da je eden izmed nadangelov, ki spremljajo armado. "Ves polk — k molitvi!"
Za minuto se vpognejo glave vseh, potem pa se vzpno kvišku, in glasni zvoki vojaške godbe, skoro vriskanju podobni, potegnejo v valovje navdušenja vsakega izmed mož, ki odhajajo enakih in strumnih korakov, da za domovino zmagajo ali umro.
Zraven Požarja stopa neki deželni branabovec. '.Temu maha v slovo mlada, vsa objokana žena z otrokom na roki. S solzami v očeh odzdravija mož, pozdrave, toda potem potegne vrtinec ljudskih množic ženo z otrokom. Ko se mož ozre po zgrešeni ženi, zgubi smer. "Naprej, tovariš!" mu zakliče na lahko Požar; toda naenkrat, sam ne ve, zakaj, se mu zdi, kakor da mu je nekdo na uho zašepetal: "Tukaj nimamo ^talnega mesta, ampak iščemo prihodnjega."
V boj odhajajoči korakajo po cestah garnizijskega mesta skozi množico ljudstva, ki se je gnetlo na levi in desni. Pošar-
ju se zdi, kakor da koraka na pol v sanjah. Vsi ti ljudje prosijo, da naj se vojskujejo odhajajoči za hrambo in varstvo ogrožene domovine. Zadnje, kar je še videl nekdanji. bolniški kaplan in sedanji vojnik, predno je vstopil v vlak, je bila neka sestra od Rdečega Križa, ki mu je mahala z robcem. Leta ni bila prav nič podobna Ma riji Svetec, toda misel na dekli-je šinila preko Požarjeve in ga ni več zapustila med vožnjo po vlaku, ki je sledila odkorakanju kakor kaka dolgočasna godba po prvih sijajnih uvodnih zvokih.
Dalje prihodnjič
Posojilnice v državi Ohio
Koncem julija, 1923, so se zbrali zastopniki ^ posojilnic iz vseh delov naših Združenih dr žav v Tacoma, Wash., da se pogovore o delovanju posojilnic v preteklosti in ukrenejo, kar bi največ koristilo v bodočnosti. Na tej seji je bilo poročano, da štejejo posojilnice nad 7 milijonov članov in da premoženje teh ljudskih zavodov znaša nad 7 in pol bilijonov dolarjev.
Katera druga korporacija se mora ponašati ,z tolikim številom Članov? z člani, ki si morda ne bi prihranili enega centa, če ne bi bilo ravno radi teh posojilnic. Posojilnice jih učijo kako se more človek privaditi avtomatično varčevati, po onem znanem slovenskem izreku: "Zrno do zrna pog^-a, kamen do kamna palača." Ko se je tedaj na tej konferenci*vprašalo, kako je mogoče, da ta ogromna organizacija napreduje s podvojeno silo, bodisi v članstvu, bodjsi v premoženju, je predsednica govorila:	-
"Nad sedem milijonov mož, iena in otrok oznanuje blago-/ejst varčevanja. Naše geslo je lelo in pomoč onim, ki rabijo strehe. Naša dolžnost je učiti -lane varčevanja, >ta bodo nekoč 'ahko imeli svoj dom in tako postali neločljivi del naših* držav."
Ko človek čita te vznesene številke, si gotovo misli: "tak iapredek je.mogoč le tedaj, če države S svojimi zakoni predpostavljajo posojilnice." Ven-lar, žalibog ni temu tako. Kar >e tiče posojilnic, ima vsaka dr-ava svoje postave. Nekatere )oljše, druga slabše. Vsekakor >a nas tukaj zanimajo le naše iomače postave, zakoni države )hio in o tem hočem kratko govoriti.
Posojilnica je * korporacija, družba posameznikov, zbranih pod posebnim imenom, na podlagi postav, v eno celoto (telo), ki ima možnost neprestanega nasledovanja in ki v splošnem posluje, kakor posamezni človek. Posojilnice imajo predvsem skupne znake z vsemi korporacijami. So družba posameznikov, ki eksistirajo* kot celota, ker jim to dovoljuje drsava. Korporacija brez tega državnega ustvarenja nima pravice obstojati, oziroma ne obstoji. Postava dalje' določa, da vsaka tak§ flružba mora imeti isvojo ustavo, kjer je natančno opisan njen delokrog in pravila za lažje in bolj redno poslovanje. Zakon dalje določa, da mora imeti vsaka korporacija" gotovo število direktorjev, ki v smislu ustave in pravil vodijo vse poslovanje družbe.
Direktorji so odgovorni za vestno poslovanje članom in državi sami. Ce delajo po ustavi in pravilih, ki jih mora vselej država potrditi, so storili svojo državno dolžnost, če ne delajo pošteno, je zopet država, ki jih kliče na odgovor za nepostavna dela. Ti in še drugi znaki so torej skupni vsem korporaci-jam. Torej imajo pri takih denarnih zavodih veliko odgovornost in ne smejo delati po svojem, kakor je bilo nedavno v nekem listu napačno poročano, češ, da za posojilnice ni nobenih postav.
Resnici na ljubo navajam tu-:
kaj nekaj podatkov o takoime-novani King-ovi postavi (King Bill), ki je bila pripravljena od združenih posojilnic in predstavljena pred zbornico po državnem poslancu King-u in skoro soglasno sprejeta. Tozadevni predpis in določbe za posojilnice so označeni v ohijskem državnem zakoniku Section 9643-1;, 9643-4, 9645, 9649, 9660, 9670, 9673 in tolmačenja leh postav od državnega pravd-nika (Opinions of the Attorney General of the State of Ohio), znana pod številko 492 in izdana meseca junija, 1923.
Ti členi zakonov dajejo dr-jiinic isto moč in pravico regu-žavnemu superintendentu poso-lirati in kontrolirati inkorpori-ranje novih posojilne, kakor1 jo ima državni bančni nadzornik pri ustanovitvi no^ih hank. Gori omenjeni členi natančno regulirajo prodajo delnic z dokla-do, ali brez doklade itd.
Konečno naj še na kratko ponovim misli, izražene v začetku tega članka. Ljudje bolj in bolj spoznavajo jx>trebo in korist posojilnic. Dočim imajo banke' svoje široko polje v trgovskih stvareh, kamor posojilnice postavno ne morejo posegati, naj banke ne zavidajo posojilnicam njihove glavne naloge pomagati ljudem do lastnih domov. Mi Slovenci v Cleve-landu smo srečni in ponosni, da imamo svojo posojilnico The International Building & Loa\i Association, ki vestno vrši svojo dolžnost napram vsem rojakom brez razlike. Posojilnica je pomagala že čet nad 400 ljudem do slojih domov in vlagateljem je vedno od svojega začetka plačevala obresti po pet procentov.
Prepričan sem, da bodo dobili naši rojaki s tem jasno sliko in spoznali, da so posojilnice najboljši prijatelj ljudstva, dejstvo, ki ga pripoznajo države same. Prijatelj posojilnice.
Še nikdar v zgodovini elevelandskih Slovencev se ni dalo kupiti moške in deske oprave po tako izredno znižanih cenah kot lahko kupite na tej razprodaji. Pridite in prepričajte se! Ne odlašajte!
RAZPRODAJA TRAJA
DO SOBOTE, 31. JAN., 1925
NE POZABITE PROSTORA, 6217 ST. CLAIR AVE.
. V
vašo lastno korist je, ako si nakupite dobrega zimskega blaga za mali denar. Izplačalo se vam bo, da kupite sedaj, ker so izvanredno znižane cene.
Velika zaloga moške in deške oprave mora biti razprodana, ker potrebujem denar.
, - ' . - '.i'. '■. i
. Pri
nas je redko kedaj razprodaja, in kadar je, se vrši v vašo korist. Izplačalo se vam bo, ako pridete in se prepričate.
Opomba: Pri tej razprodaji se bo računala mala odškodnina za morebitna popravila oblek in hlač.
John Gornik,
KROJAČ IN TRGOVEC Z MOŠKO OPRAVO. N 6217 ST. CLAIR AVE.	L CLEVELAND, O.
KER VEM, da je Slovenska Posojilnica na najboljši finančni podlagi
KER VEM, da dobim tam večje obresti, kakor na drugih zavodih
KER VEM, da v potrebi dobim tam večje posojilo, da si zgradim dom
KER VEM, da povprečne obresti za posojilo so manjše, kakor če vzamem drugje prvi in drugi mortgage
KER VEM, da je direktorij določil, da vse vloge narejene pred 1 5. januarjem, 1925, nosijo obresti od prvega januarja naprej
HOČEM vložiti ves svoj prihranjeni denar v
ii; I '• »
The International Building & Loan* Association,
6235 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
mm ■ m h
plačuje obresti po