Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 3, dvorižču, L nadstropje. * * Hofropjaj se ne vračajo. * * Ust izhaja vsak dan razum nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. « * Sklep urednižtva ob 11. uri dopoldne. » a HafKmkirani dopisi se ne sprejemajo. « * Aamnimni dopisi se ne uva-iujejo. HM pilili ■m DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstr*- ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K 6'bO mesečno . . . K 2*10 Za Nemtl Jo: celoletno . -. . K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopoe petit vrste po 12 h, ta večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane tO h. Stev. 55. Telefonska itevllka •». Celje, v sredo, 9. marca 1910. i ceaevi »t«. «.««. | Leto H. Predlog o novem vinskem davku. (Piše dr. Anton Božič.) (Dalje). Prosto vinskega davka. M naj bilo: 1. Vino, katerega se pridela doma, takrat, ko se ga porabi za domačo potrebo v tisti občini, v kateri se je pridelalo. O tem smo že govorili. 2. Vino, ki se dobavi iz krajev, ki so glede plačevanja užitnine proglašeni kot zaprti. 3. Davka prosto bi naj bilo vino, ki se rabi za napravljanje jesiha ali za kuhanje žganja, pa pod pogoji, ki se bodo na-redbenim potom določili. 4. Končno bi naj bilo davka prosto vino, katero imajo vinski agertti na svojih potovanjih kot vzorce s seboj. Od vsakega drugega vina bi se moralo plačevati davek. Kdo je dolžan plačevati davek? Dolžan plačevati davek bi naj bil prvič vsak, kdor spravi v svojo klet neobdačeno vino, naj si bo lastno vino ali pridobljeno od kakega drugega vinogradnika. Izvzeto od davčne obveznosti je le vino, katero se spravi od preše v klet ali iz ene kleti v drugo klet istega lastnika in v istej ali v sosedni občini. Torej bo moral plačati davek tudi posestnik vinograda, ki da prepeljati svoje lastno vino iz vino-gradne kleti na svoj dom, ako sam ne stanuje v isti občini ali v občini, ki meji na ono občino, v kateri leži vinograd. Drugič bi moral plačevati davek na drobni prodajalci vina, to je tisti, ki ga prodajajo v množinah pod 56 litrov, ako vino tudi sami pridelujejo, od vsega vina, kar ga imajo, ako nimajo za domače vino posebne davka proste kleti v zmislu predpisov. Tretjič bi morali plačevati vinski davek tudi oni, ki točijo vino pod vejo. V svrho obdačenja moral bi vsak davčni obve-zanec tekom 24 ur po sprejemu vina ali spravilu v klet naznaniti nadzorovalni oblasti (finančni straži, občinskem uradu itd.) vrsto (vino, mošt, sadjevec) in množino sprejetega vina (hI in 1), sicer se ga kaznuje. Na podlagi naznanila se davek odmeri. Plačati bi se ga moralo v osmih dneh po sprejemu plačilnega naloga. So tukaj predlagane še druge določbe, ki za sedaj nimajo važnosti. — Hotel sem le ugotoviti, kakor da bi vinogradniki in sploh ljudje, ki vino na katerisibodi način pridobč, ne imeli drugega dela, kakor vedno k finančni oblasti hoditi in vsako malenkost od prodanega ali kupljenega vina naznanjati. Vino jamči za plačilo vinskega davka in bi naj imel vinski davek zastavno prednost pred vsemi drugimi plačili. Kdor torej davka ne bi pravočasno plačal, se mu proda obdačeno vino in dobi iz izkupila najprej država svoj davek poplačan, potem še-le bi naj prišli na vrsto drugi upniki. Ta določba je zelo važna za vinogradnike in vinske trgovce. Na primer: vinogradnik Blaž proda gostilničarju Jerneju vino na up; pozneje mora Blaž Jerneja za plačilo kupnine tožiti ter zarubi in proda Jerneju vino, katerega mu je sam prodal. Na dražbi se dobi za vino komaj polovico kupne cene, torej namesto 1000 K samo 500 K. Pa še teh 500 K ne bo dobil Blaž popolnoma plačanih, ampak bo moralo sodišče poprej odtegniti neplačani vinski davek, ker ga Jernej ni odrajtal. Blaž Ima torej trojno škodo. Vino je moral ceneje dati, ker sta z Jernejcem davek pri kupčiji že odtegnila, — pozneje pri dražbi vina se mu je od skupila isti davek še enkrat odtegnil, ker ga Jerneje ni odrajtal, hi za tretje je zgubil od kupnine itak polovico, ker je dobil namesto kupnine po 1000 K samo 500 K. — Slaba stran te določbe je torej jasna. Splošne kontrolne določbe. Ako se hoče vinski davek na način upeljati, kakor ga priporoča predloga, morajo se ukreniti določbe, s katerimi se zabrani vsako odtegnenje od plačila davka. Zaradi tega predpisuje davčna predloga, da mora vsak prodajalec vina na drobno naznaniti svojo Obrt davčni oblasti najkasneje do l. avgusta 1910; kdor bi pa tako obrt po 1. avgustu otvoril, mora otvoritev naznaniti tekom 14 dni po otvoritvi. Naznaniti bi bilo treba, kje se obratovališče (kraj, ulica, hiša) nahaja, kje leži klet za vino, namenjeno za nadrobno prodajo itd. Zadruge, društva in družbe, ki se pečajo z nadrobno prodajo vina, morale bi naznaniti tudiposlovodjo. Vsako spremembo o obratovališču ali poslovodjih moralo se bo javiti v 48 urah po nastali izpremembi. Nadzorovalna oblast naj bi imela pravico, med obratovanjem vsak čas, sicer pa med dnevom vstopiti v obratovališča in kleti, naznanjeno količino prometu namenjenega vina pregledati ter se o res-i . Ioib>1 noi^ ilfi ničnosti naznanil prepričati. Obdačenec bi naj bil primoran, dati nadzorovalnemu uradniku vsa potrebna pojasnila. Prodajalce vina na drobno (gostilničarje) bi se lahko sililo, da vodijo posebno ^knjige o nakupljeni in prodani količini vina, ako imajo kleti in vinske shrambe tik pri prodajalni, gostilni. Vino v množinah po 10 litrov in več moralo bt se pred prevozom iz ene kleti v drugo naznaniti in sicer brez razlike, ali je že zadačeno ali ne. — Torej bo moral tudi gostilničar, ki bo prodal sodček vina z več kot 10 litri, to naznaniti finančni oblasti pred uvozom vina, ker sicer zapade kazni. — Naznaniti bi se moralo: ime in bivališče odpošiljalca, množina in kakovost vina, kakovost in število zabojev ali sodčkov in sodov, poznamovanje prevoznega sredstva (železnica, parnik, pošta, voz itd.), potem ali je vino že obdačeno ali ne. — Na podlagi naznanila bi se vročila naznanjevalcu prevozna izkaznica; brez izkaznice se vina sploh ne bi smelo prevažati ali iz shrambe spravljati. Ako bi prišlo vino iz tujine, iz Ogerskega ali Hrvatske ali Bosne, morajo železnica oziroma pošta ali parniki to naznaniti finančni oblasti. Ako bi se pa iz tujine ali označenih dežel dova-žalo vino po vozovih, moral bi naznaniti transport voznik. — Voznik brez prevozne izkaznice vina niti prevažati ne bi smel, sicer bi bil kaznovan. Sprejemnik vina bi bil primoran, sprejem tekom 24 ur naznaniti in prevozno izkaznico predložiti. Iz teh nadzorovalnih odredb pač vsakdo sprevidi, da bi bila vinogradnikom in vinotržcem finančna* oblast za petami ter da bi bile z davkom zdužene take sitnosti, da bi se navadni človek niti kreniti ne smel, ker bi ga čakala kazen, kamor bi se obrnil. Za slučaj prestopkov zoper vinski davčni zakon se bo postopalo zoper krivce po pristojbinskem kazenskem zakonu ali pa s* naloži denarna kazen od 4 do 200 K. Dodatna predloga o davku na vino v steklenicah in na šumeče vino. Istočasno predlogo o vinskem davku je predložila vlada državnemu zboru tudi predlogo o davku na vino v zaprtih steklenicah in na šumeče vino. — Glede te predloge omenim na kratko, da namerava vlada vino v steklenicah in šumeče vino nekoliko višje obdačiti kakor vino v sodih. Razločuje namreč vrednost vina in stopnjuje davek tako, da bi se od slabšega vina plačalo manj, od boljšega več. — Na primer bi naj znašal davek na vino v steklenicah — naj si bo navadno namizno vino, kakoršno se prodaja v prodajalnah ali buteljno vino — pri ceni vma do 1 K za steklenico 800 kubikcent. vsebine 4 v, pri ceni med 1 K in 2 K že 10 v, med 2 K do 5 K že 30 v itd. do 2 K 50 v; pri šumečemu vinu znaša davčno postopanje od 50 v do 5 K od vsake steklenice z največ 850 cmVsebine. Pri davku na vino v steklenicah in šumeče vino bi se naj davek plačeval s tem, da se pripnejo na steklenico plačilni znaki, tako zvana banderola. Druge določbe te predloge so več ali manj slične onim v predlogi o davku na vino v sodčkih. Koaec prihodnji?. Volna na Balkanu. Iz Sofije, 2. marca. Ni skoro dneva, da ne čujemo glasa po vojni, ni ure, v kateri se ne bi razgrevali za njo gotovi ljudje. Vojne nam je treba, ona je neizbežna! In ta glas gre od človeka do človeka, od vasi do vasi, od mesta do mesta. Po vojni vpije danes vse in povsod, da, ona je že postala docela popularna. Pred tem hrupom gluši uho in radi vrveža otemneva oko, da ni možno presojati pravih posledic grozodejstev na bojnem polju. Vojno hočejo in zahtevajo nemisleči ljudje, ljudje, ki so obupali nad svojo sedajnostjo in opustili nade na bodočnost. Goreči agitatorji usodnega pokreta, ki bi zahteval nebrojnih človeških žrtev, upepelil cvetoča mesta in vasi, izvabil potoke solz iz tisočev in tisočev oči dece, žen in starcev, ki bi pregrnil vso Bolgarijo z žalnim pajčolanom, ti agitatorji, pravimo, so najbolj goreči in obenem drzni pristaši vojne, tega občega zla, kateremu sledi razpis in razkroj. Teh agitatorjev, ljudij, nezadovoljnih z vsem, kar obstoja, je v Bolgariji dovolj in oni ščuvajo nerazsodno in samo s seboj nezadovoljno ljudstvo na vojno. Kaj je takim ljudem vojna? Vsi, ki strastno ruvajo in so navdušeni za vojno, so mešetarji brez duše in srca. Krog teh se zbirajo razni avanturisti kakor so P. Daskalovci. S. Radev-ci,J3urilkovci, časnikarji, politiki in drugi. So pač ' »A ij .8 0>lfi?.v 91 stiife, / si miin s, ^.uiona isn o?. tsnqK ' socijalno popolnoma deklasirani ljudje, ki so izgubili še zadnjo betvo pameti pod težo življenja in da jim to ostane vsaj za trenutek znosneje, bi se prodali vsakomur, ki jim naj kaj skrivnostno zašepne na uho in jim spusti v žep drobiža — strupa za celi narod. Ce pa se nadalje zanimate, da te ljudi bolj od-blizu poznate in hočete izvedeti, kaki so to državljani, se bodete čudili, da ni ne eden teh vojak, niti ni bil, niti ne bode. Kakor različni pustolovci, dobavitelji in posredovalci, ne poznajo ti ljudje puške in komaj vedo, kaj znači beseda »krvava vojna«, po kateri toli upijejo. Vojna! Vojna pač ni ono, kar bi doneslo pričakovano srečo komurkoli. Vojna je grozna poguba. Tu in tam, vsakdo ima izgubo in niti zmagovalec si ne more nadomestiti vseh neizmernih žrtev, pa bodi odškodnina še tolika in odkupnina uprav kraljevska. Razrušenih bivališč ne plača nikdo, razorana dežela si šele čez vrsto let opomore, pa ne vsekdar brez vidnih posledic, a tisoče pohabljenih ostanejo za ves svoj živ dan le človeške karikature... Kaj pa šele naj govorimo o nesrečnih premaganih? Kje je pero, da opiše njihovo strašno bedo? Predstavite si samo povsod ogenj in plamen streh, nad polji megle dima, zadušljivi zrak, zasužnjene polke, zarobljene žene in device. Vse same razvaline!. .. Poglejmo po taki vojski v deželo! Kaj bi bilo, če bodo na pol goli in skoro sestradani berači zahtevali od vlade kazni za krivce, ki nosijo odgovornost za vse dogodke? Kraljeva hiša, zbornica in uprava, vse bode krivo, da se je narod zibal v goljufivih sladkih riadah, da se je varal, da vidi mesto svetle slave povsod sam prah in pepel. Vojna! To je brezumen krik, protiven željam treznih demokratskih ljudi, da se država razvija mirno in tiho. In danes, v veku demokratizma, nahajamo razne »inteligentne« akrobate, ki pevajo di-tirambe krvavi vojni, da ovrejo razvoj in uničijo mir med osedi. Če hoče demokracija res svobodo in red, naj bojkotira pisarjenje vseh onih brezvestnih ljudij, ki iščejo povoda za vojno, koja bi bila le nj}m na korist. Žvižganje krogelj je ovira napredku, bobnenje mitraljez nazadovanje, a grmljenje bomb in granat uboj človeškega razvoja. Mi dvigamo glas, da se ljudstvo iztrezne. Nimamo za to Bulgarije, da bi reševala z vojno zapleteni položaj na Balkanu. Proč z vojno in divjim hrupom, smrt vsaki duši, ki se proda za denar tujim vplivom. Mi hočemo mir na Balkanu in cvetočo deželo, ki bodi drugim vzgled blagostanja in kulture! Politična kronika. POLITIČNE NOVICE IZ DUNAJA. Vsi včerajšnji govorniki, dr. Korošec, Damm, Renner, Redlich, Gross in Bielohlawek so se izrekli proti vladnemu finančnemu načrtu, eni zoper te, drugi zoper one davke. Važno je, da sta se proti vinskemu davku izrekla zastopnika socijalistov in krščanskih socijalcev. Lahko že danes trdimo, da zbornica ne dovoli Bilinjskemu uvedbe tega davka. Vlada pa ne bo imela težav samo s finančnim načrtom, temveč tudi s pooblastilom za 182 milijonsko posojilo. Iz slovanskih krogov se slišijo odločni glasovi, da je pooblastilo za to posojilo smatrati kot politicum in se ga sedanji vladi nikakor ne sme dati. — Iz izvajanja včerajšnjih govornikov omenjamo kot zanimivost en pasus iz govora Bielohlawkovega Ostro je obsodil protekcijsko gospodarstvo (katero je zavladalo vsled rovarij nemških ministrov roja. kovkov) in izjavil, da se mora uradnike imenovati samo z ozirom na njih kvalifikacijo in ne njih narodnost. To je tudi slovanska zahteva. Samo da se nemški klerikalci v praksi malo brigajo za njo! Danes se prično pogajanja Slovanske jednote z Bienerthom in sicer glede preosnove vlade, delovnega programa in delovne večine. O izidi teh pogajanj je danes še težko kaj reči; morda bo na nje ugodno uplivala okolščina, da država rabi mnogo denarja in bo morala gledati, kako si ga dobi. V naslednjem priobčimo nekaj glasov k sedanjim pogajanjem.— »Narodni listy« pišejo k znanemu nemškemu stališču, ki je precej identično z vladnim, namreč najprej češko-nemški sporazum in delovno večino, potem še le rekonstrukcija: »Bienerth mora najprej svoj kabinet tako preosnovati, da bode s svojo sestavo nudil vsem narodomgarancije, da bode spoštoval, branil in izpoljnjeval držav, osnovne zakone. Še-le tedaj, ako bodemo imeli vlado, kateri se bodo mogli približati vsi narodi s polnim zaupanjem, bode možno premotrivati vprašanje delovne-.1 ^i.iDfilrn ažjsn h^o-i^u;. . ' lainabiva olaaav ga programa in večine.« — »Slov. koresp.« pravi, da se SlovaRska jednota nikakor ne bode zadovo Wla z delno preosnovo vlade temveč hoče temeljito preosnovo in definitivne razmere. — Neka hrvaška parlamentarna korespondenca ve povedati, da bode Bienerth podal prihodnji teden š Celim ministrstvom ostavko. Na to prevzame sestavitev nove vlade zopet on in vstopijo v novi kabinet zopet ministri Georgi, Haerdtl, Dulemba, Biiinjski in Weiss-kifchner. Predpogoj je seveda sporazum med Bie-ner thom in Slov. jednoto. Zato vse napeto pričakuje posledice današnjih dogovorov med minister-skfm predsednikom in slov. vodji. Nemško-naqjonalfla zveza se je bavila z željami učiteljstva po zboljšanju plač. Sklenila se je resolucija, da se bode . želje učiteljstva upoštevalo. Večno ista. pesem!» Ljudstvu in učiteljstvu bi bilo ustreženo, ako bi šolstvo prešlo popolnoma v drž. upravo; na ta način bi se najlažje ustreglo prebivalstvu* ki toži zaradi visokih stroškov za šole, in učiteljstvu, ki s Svojimi slabimi plačami ne more izhajati. A- temu pa se baš najbolj protivijo nemški ;naeijonalciv ker se boje za svoj upliv na šolstvo slovanskih; manjšin. , v V proračunskem odseku so včeraj razdelili referate. Poslanec dr. Ploj bo poročal o direktnih davkih in poštni hranilnici. DROBNE POLITIČNE NOVICE MUovanovičevi uspehi v Carigradu. Po poročilih belgrajskih listov se je posrečilo ministru Milova-noviču, da je dosegel skorajšnjo gradnjo donavsko-jadranske železnice; začela se bodo tudi pogajanja za nova trgovinsko pogodbo s Turčijo in glede obiska kralja Petra v Carigradu. Proračunski odsek drž. zbora je po referatu dr. Ploja odobril vladno predlogo glede kovanja novih dvekronskih tolarjev. , Nevolja na Dunaju. Bulgarska ministra Malinov in Paprikov sta se vrnila preko Dunaja v Sofijo; značino je, da na Dunaju nista obiskala grofa Aehrenthala. Vsled tega vlada v avstr. ministerstvu za zunanje zadeve precejšnja nevolja, ker kaže to postopanje bulgarskih ministrov na ruske uplive. Španski državni računski sklep izkazuje za 1. 1909 pomanjkljaja 30 milijonov pezet. Štajerske novice. Slovenski klerikalci in jugoslovanski minister rojak. S svojim trdovratnim in neutemeljenim odporom so zakrivili slov. klerikalci, da ne dobimo jugoslovanskega ministra rojaka, ki bi bil za nas neizmerno važnejša pridobitev ko recimo portfelj delovnega ministra. Klerikalci pravijo, da so principi-jelno proti ministrom rojakom; kaj nam pa je poma-gano s tem principijelnim stališčem naših klerikalcev, ako ga ne morejo uveljavljati in ako deluje nemški minister rojak naprej? Omenjeno stališče je tudi samo izgovor; klerikalci namreč dobro vedo, da bi bil kak njihov pristaš zaradi svojega zagrizenega strankarstva kot jugoslov. minister nemogoč, na drugi pa upajo, da jim bode rezorni minister pri-skrboval politične napitnine in podkupnine. Zadnje bo menda glavni vzrok »principijelnega« odpora slov. klerikalcev proti jugoslovanskemu ministru rojaku. Taka je klerikalna politična morala! Kar je narodno, je »cirilmetodarsko«. Prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. se zbere v »Mestnem domu« v Ljubljani vse, kar narodno čuti,5.da damo zadoščenji kruto obrekovani naši obrambni družbi sv. Cirila in Metoda, da se znova navdušimo za obrambo naših najsvetejših pravic, da pokažemo zaničevanje brezdomovincem, ki rujejo skupno z našimi krvnimi sovragi proti slovenstvii. Na shod nas vabi naš najstarejši prvoboritelj g. Luka Svetec. Z mno-gobrojnim obiskom iz vseh slovenskih pokrajin pokažimo tudi našemu ljubljencu, da znamo ceniti njegovo brezmejno požrtvovalnost; pokažimo pa tudi, da je malo omikanih Slovenk in Slovencev v taboru brezdomovinstva, temuč da se vsi, ki narodno mislijo in čutijo, tudi z ljubeznijo oklepajo naše zaslužne in prepotrebne obrambne družbe. Zastopniki Primorfske, Štajerske in Koroške bodo na shodu dokazali, koliko je storila obrekovana družba za rešitev slovenstva ob mejah. Zahvala. Vsem, ki so se v velikem številu udeležili včerajšnjega pogreba č. sestre Marije Damjane Cikolnik, izrekajo najiskrenejšo zahvalo — šolske sestre. Iz celjske nemške družbe. Imeli so »geseligkeits-abend«. Navzoči so bili med drugimi kovač Gradt, zlatarja Pcchiafija hčerke itd. Gradt poprosi jedno Pacchiafijevih za ples. Ona da »korbco«. Ko jo pa poprosi neki »boljši« (menda oficir!), pa seveda takoj ustreže. Med obrtniki nastane kajpada veliko razburjenje, posebno še ker se je dekle baje izrazilo, da z navadnim kovačem ne gre plesat. Obrtniki pa pravijo, da je Pacchiafo ravno tako kovač, samo da kHje zlato, Gradt pa pač železo. In tudi mati Pacchiafijevih deklet je baje prej bila navadna šivilja. In šli so se obrtniki pritožit k dr. Jaborneggu. Ta je baje punicam odločno povedal, da kaj takega ne smejo več storiti, sicer bi morale v podobnem slučaju takoj zapustiti lokal. Če bo le pomagalo! Sv. Jurij ob juž. žel. Pododbor ZSNM ima v nedeljo 13. t. m. sestanek v Lokarjih pri g. Zajcu ob 3. uri ppoldne in objednem tudi sejo pododbora. Mladeniči, mladenke, vsi iz bližnjih vasi na sestanek, pokažimo, da nam je napredek naše mladine nad vse sveta stvar. N veselo svidenje! za 2dezal|ka nesreča. V Trbovljah *ta včeraj trčila dva vlaka drug v drugega. Ranjeni so baje trije železniški uslužbenci; enega so sinoči pripeljali v celjsko bolnišnico. Podrobnosti še niso znane. Iz Konjic. Pri naborih je bilo skupno 450 fan tov. Potrjenih je bilo dne 5. marca 42, 7. marca .38 in 8. marca 15, skupaj 95. Iz- Ptuja. 7. marca je umrla tu hišna posestnica gospa Ana Hochsmann, stara 73 let. Starka že 30 let ni zapustila svojega stanovanja ijr že 7 let ni ra-zun s svoijm možem sploh z nikomur nič občevala Koncesijo za tehnična pripravljalna dela je dobil železniški odbor sotelsko-krške železnice {Me stinje^Rudolfovo) na eno leto. Nakup. Maks Wreggovo gostilno je kupil rad-vinski župan Franc Lesjak. Jeden nemškutar drugega! Povišal je deželni odbor na znani sklep dežel, zbora dež. živinorejskega inšpektorja Martina Je-lovšeka v 8. plač. razred. Oraško vseučilišče je v letošnjem zimskem tečaju obiskovalo 2074 slušateljev in slušateljic. Delovalo je na vseučilišču 92 profesorjev (med njimi.21 izvanrednih), 140 docentov, 44 asistentov in 10 de monstratorjev. Vsenemška agitacija med nemškim dijaštvom, Poročali smo zadnji teden večkrat o visokošolskih shodih v Gradcu, kjer se je strastno oznanjevalo vsenemštvo in hujskalo proti naši državi, katera tako rade volje protežira baš vsenemške sodnike, in politične uradnike. Sedaj je pa dal rektor Kratter nabiti na črni tabli razglas, da se dijaštvu prepovedujejo javni shodi, ako nimajo družabnega namen,?. Stvar je morala torej biti že precej huda. Malik misli zaradi rektorjeve prepovedi interpelirati v držav zboru. Druge slov. dežele. Odborova seja »Matice Slovenske« bo v petek dne 11. marca 1910 obpol 6. uri zvečer v društveni pisarni. Dnevni red: 1.) Poročilo predsedništva. 2.) Potrditev zapisnikov odborovih sej dne 22. dec. 1909, z dne 4 . in 16. febr. 1910. 3.) Priprave za glavno skupščino. 4.) Poročilo gospodarskega in zemljevidnega odseka. "5. Imenovanje novega tajnika. 6.) Tisk knjig za 1. 1910. 7. Tajnikovo poročilo. 8. Slučajnosti. Ljubljanski župan Hribar se je že vrnil z Dunaja in je upati, da v kratkem okreva. Deželna blaznica na Studencu pri Ljubljani je tako prenapoljena, da ne more sprejemati novih bolnikov. Zgornje Borovlje je cesar povzdignil v trg, ki pa spremeni ima samo v Borovlje. Narodni gospodar. Kako se gnoji Hmelju? Iz „Navoda k umnemu hmeljarstva", izdalo in založilo poljedelsko ministerstvo, za slovenske razmere priredil ibiIuC. A. PetriCek. K< np<\ Dušeč se v rastlini najboljše dovede potom hlevskega gnoja ali gnojnice in potom amonija' ovih soli; obilo dušca se nahaja v roženih in bpmba živili ostankih, v krvi in drugih mesarskih 'odpadkih; le ta pa je treba kompostirati. Ako hmelj v rasti zaostaja, se mu pomaga s čilskim solitrom (I5%dušca) ali gnojnico ,(2% dušca, 5% kalija). Za celo ali polno gnojenje z dušcem se naj vzame približno 80 g čilskega solitra (in sicer po 40 g naenkrat), ali pred ob-sipanjem 2 litra goste gnojnice, ali 60 g amonijakove soli za vsako rastlino; ako se pa hoče v rasti zaostali rastlini samo pomagati, zadostuje le polovica navedenih množin. Pred cvetjem se sme le s čilskim solitrom ali z gnojnico pomagati. Rastline, katerim pomanjkuje dušca, rastejo počasi (počasno rast povzročujejo vendar tudi drugi razlogi), listi postanejo rumeni in je sploh vsa rastlina videti bolna; pri preobilici dušca pa kažejo trte in listi prav bujno rast, vendar pa kobule zaostajajo po množini in kakovosti. Ako se gnoji preobilo s čilskim solitrom, otrdi tudi površje zemlje. Fosfor se dovede rastlini potom Tomaževe žlindre (14—20% fosforove kisline) v jeseni, ali pa v obliki superfosfatov (16—20% fosforove kisline) v spomladi; enostransko in preobilo gnojenje s tem gnojilom vpliva tudi neugodno na razvoj kobul; zaradi tega se priporoča, da se poleg fosforovih, uporabljajo tudi duščeva gnojila, zlasti pa, ako se nahaja v zemlji le malo dušca. Zaradi nizke cene inugodnega učinkovanja na množino in kakovost kobul se uporabljajo kalijeve gnojnp soli zelo pogosto, zlasti tudi zaradi tega, ker poravnajo neugodni vpliv preobilice dušca in fosfo-ra. Ako dobiva rastlina premalo kalija ali apna, postanejo listi zgodaj rumeni in dobivajo rjavkaste lise. Kajnit (12% kalija) se naj uporabi le v jeseni, kalijeva gnojna sol (40% kalija) pa spomladi, zlasti na težki zemlji. Ker apno zboljšuje zemljo in pospešuje njeno moč, je gnojenje z njim posebno tam potrebno, kjer ga je malo, ali kjer ga sploh ni; apno povzročuje tudi hitreje razkrojenje v zemlji se nahajajočih naravnih živil in umetnih gnojil. Da se hmeljski rastlini gnoji tudi z apnom, je že zaradi tega potrebno, ker zahteva hmelj desetkrat več apna, nego pšenica. Apno nadomestuje deloma kali, vendar vpliva preobilica apna neugodno na kakvost kobul. Z ozirom na v zemlji se že nahajajoče množine apna, se naj gnojenje z njim izvršuje le vsako 3. ali 5. leto. Neugašenega apna se da na vsak ha m sicer na težko zemljo 30—50 q, na lahko zemljo 15—20 q; tudi lapor se priporoča kot nadomestilo za apno. Pred vsem je treba skrbeti, da se ohrani zeatfi potrebna množina črne prsti. Mnenje, da more umetni gnoj docela nadomestiti hlevski gnoj, je napačno, ker le-ta tvori podlago in temelj vsemu gnoieain b ga more nadomestiti le dober kompost ali zeleno gnojenje; posebno pa vpliva pravilno pripravljen in sestavljen kompost dolgotrajno in ugodno na rastlino. Gnojenje se pa mora vzajemno izvrševati z obdelovanjem zemlje in z negovanjem rastline; v nasprotnem slučaju se na eni strani podano na drugi strani zopet potrati. Izvanredne pomoči je pa hmeljska rastlina .potrebna, ako je v rasti zaostala, ob suši ali po toči; gnojila v to svrho se določujejo po času in namenu naknadnega gnojenja. Slabotnemu in v rasti zelo zaostalemu, ali po toči močno poškodovanemu hmelju pomaga se lahko "pred obslpanjem še z vsemi gnojili (čilski soliter, superfosfat, kali); od sredi juHja pa ostanejo fosiorova kislina in kalijeva gnojila (iz-vzemši gnojnice) brezuspešna za tisto leto. Z gnojnico pa hmelju lahko tudi še pred cvetjem pomagamo. Ako je pa potrebno, da se zemljo napravi prhko in da se obvaruje prehitrega izsuSe-vanja, je treba v njo povodom rahljanja spraviti nekoliko hlevskega gHoja. Ker se obče veljavni predpisi za gnojenje hmeljišč ne dado sestaviti niti za posamezne okolice, in še manj za cela okolišča in cele dežele, je potrebno, da si vsak hmeljar pridobi zaželjena pojasnila sam, ali potom poskušenj, ali potom že izkušenih hmeljarjev. Kakor pri kmetijstvu sploh, tako se mora tndi za hmeljarstvo določiti v svrho gnojenja posebni načrt za dobo 3—4 let. Tu naj bode naveden izgled iz praktičnega življenja. Za 1 ha in sicer za 1. leto: 400—500 q hlevskega gnoja; za 2. leto: 3—5 q 16% Tom. žlindre (v jeseni), 4—6 q kajnita (v jeseni) ali 1.5—2 q 40% kajnitove gnojne soli (spomladi) is 1.5—2 q žveplenokislega amonijaka (spomladi; za 3. leto: 3—5 q 18% superfosfata (spomladi), 2—3.5 q čilskega solitra (spomladi in poleti v dveh porcijah) in 2.5—3 q 40% kalijeve gnojne soli; za 4. leto: Kakor za 1. leto. Radi tega je treba vsako tretje ali peto leto hmeljišče gnojiti z apnom in sicer, ako mogoče — kakor že povedano — po letih, v katerih se je gnojilo s hlevskim gnojem. Ako pa vsa tu navedena sredstva ne dovedo do zaželjenega uspeha in ne učinkujejo tako, kakor se pričakuje, potem je neobhodno potrebno, da se napravijo posebne poskušnje; v to svrho se mora določiti hmeljišče z enakomerno sestavljeno zemljo in takšno lego, da vpliva solnce in veter na vse rastline enakomerno; v takšnem hmeljišču je treba po tri vrste gnojiti in sicer: 1. s čistim dušcem, 2. s kalijem, 3. s fosforom, 4. z dušcem in kalijem, 5. z dušcem in fosforom, 6. s kalijem, fosforom in dušcem. Pri teh poskusih je treba natančno opazovati rast in barvo hmelja, natančno je določiti množino pridelka vsake skupine, in končno se morajo primerjati še dohodki s stroški. Takšni poskusi dado hmeljarju natančna pojasnila glede nadaljnega gnojenja. Darovi za zdravilišče HBrgas. Napredujoča kultura sedanjega časa si je postavila vzvišeno nalogo: boj zoper sušico. Žalostna dejstva nam pričajo, da je ta bolezen najbolj razširjena, zategadelj tudi najnevarnejša. V obrambo proti tej strahoviti zatiralki človeštva so se ustanovila razna zdravilišča, katera svojo nalogo, v dosego uničenja ali vsaj omejitve sušice dosledno, izpolnjujejo. Štajersko zdravilišče zoper jetiko v H6rgas-u, katero je ustanovilo ,Društvo za zatiranje jetike« leži v Renski dolini (Rem) le par kilometrov oddaljeno od železniške postaje »Gratvvein«. Zdravilišče v H6rgas-u razpolaga s 104 ležišči in se peča sprva le z zdravljenjem moških bolnikov. Akoravno so prispevali za ustanovitev in začetno vzdrževanje tega zdravilišča država, dežela in druge korporacije, vendar ne zadostujejo ti prispevki, da bi se ustreglo vsem potrebam zavoda. Zatorej je umestno in potrebno, da se odzovejo z denarnimi podporami vsi sloji prebivalstva. Ustanovili so se po vseh krajih naše dežele pododbori in pod-odseki glavnega društva, kateri si štejejo v plemenito dolžnost^ da zbirajo pod svojim okriljem dobrotnike in podporne člane. Tudi celjski politični okraj ni smel in ne sme zaostati za drugimi. Vsled odločnega prizadevanja visokospoštovanega gospoda c. kr. namestniškega svetovalca barona Muller-ja, kateri stoji vedno na vzvišenem mestu dobrotljivosti, se je nabrala v zadnjem času izdatna vsota 14.299 K 94 v. Ta znesek kaže v jasni luči zdravo pojmovanje in blagi čut prebivalstva. Naslednji dobrotniki in podporniki so naklonili v ta namen: Občina Gomilsko 20 K; občina Braslovče 20 K; občina Marija Reka 10 K; občina Št. Pavel 10 K; hranilnica * 169 1 Opravilna Številka C I. 97/10, t Zoper Marijo Hriberšek, stanovnico r Pod-nožniku pri Sv. Andražu, katere bivališče je neznano, se je podala pri kr. okrajni sodniji r Šoštanju po Štefanu Sušeč, posestniku v Št. Andražu tožba zaradi 2920 K s. pri p. Na podstavi tožbe se je razpisala ustna razprava na dan 26. marca 1910, dopoldne ob 9. uri V obrambo pravic Marije Hriberšek se postavlja za skrbnika gospod občinski predstojnik v Št. Andražu. — Ta skrbnik bo zastopal Marijo Hriberšek v oznamenjeni pravni stvari na njo> nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okraj, sodnija t Šoštanju odd. I. dne 5. marca 1910. Nikdar več ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanuovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (tnamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-4 n. DIEHL, zganjamo, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinoyca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka* Postne hran raenn it. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonoeno nalagan e gotovine Telefon 48. - -——-— pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. - registrovana kreditna in stavbena zadruga • z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju f - ,LASTNI DONI* Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 o ® e Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. upe 808 dopoldne. © o © 54 sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. - Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun O0&O9 glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih 88888 pet od sto (5%) Edino narodno l( | prVa jnžnostajersKa Kamnoma Stavbena in nmetna kam« nosečka obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, ,, podbojev, pomolov, nastavkov fJ^j&tauitajriratilDih kamenov in -9K[ HoJg en navElji jojl Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, »bluijilnlh miz, prižnic, kropllnili in krstnih ::: kamnov itd. ::s indnstrijslja družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz molilnih marmornih vrst granitov in sijenltov no razno-vrstnih narisih In nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobi&č ::: (rakev). ::: unq iJKin in>?«(.f)von(K