Domoljub - — -— ----------*------------^ Ceto 54 . Štev. 7 CI ubit ani 12. februarfa 1941 Gibalo našega gibanja V znanem celjskem govoru je minister dr. Franc Kulovec obravnaval za nas Slovence še vedno najbolj pereče notranje politično vprašanje: vprašanje slovenske avtonomije. Poudaril je, da imamo tako do Srbov kakor do Hrvatov pravilno razmerje. V Belgradu smo zmeraj videli prestolnico naše države, središče, kjer se odloča usoda naše domovine. Mi smo iskreno sodelovali pri politiki narodnega sporazuma, hočemo pa tudi, da se ta narodni sporazum izvede dosledno, to je, da bi tudi Slovenci dobili čimprej tako dolgo želeno samoupravno slovensko banovino. Cisto umevno je torej, da se moramo k temu vprašanju vedno znova in znova povra-čati. Zahteva po samoupravi ni le kakšen postranski cilj našega političnega programa, ki ga v kakih ugodnihokoliščinah lahko brez večje škode pozabimo in ga mirno zbrišemo iz spomina, marveč je bilo vedno in jo gibalo našega.političnega gibanja. Rekli bi torej, da je nekak notranji razlog vsega našega političnega prizadevanja. K temu bi morda kdo pripomnil, da prihajamo s temi zahtevami o nepravem času na dan. Toda, kar je bistvenega, je vedno aktuaino, ni nikoli nesodobno, je torej vedno primerno. In samouprava slovenske banovine ni bistvena le za nas, temveč je enakega pomena tudi za ostalo državo. Ko govorimo o slovenski samoupravi, ne moremo iti mimo zadržanja drugih strankarskih skupin. DoSini gredo naše zahteve za stvar samo, to je za dobrobit naše ožje domovine ter nimajo v cilju nikakih ozkih, strankarskih koristi, pa opažamo na drugi strani, da se takozvano napredno časopisje neprestano poganja le za neko koncentracijo vlade, ki bi omogočila njegovim zastopnikom delež v vladi. Tu je takoj razvidna temeljna razlika med obojnimi napori. Na ena strani borba za stvar, ki je zadeva celega naroda, ne le stranke, na drugi strani borba stranke, ki hoče doseči oblast za vsako ceno. Na eni strani je gibalo vsega gibanja slovenska samouprava, na drugi straui je cilj vsega prizadevanja moč stranke. Vidimo torej, kako silno potrebno je tisto priz.nanje pravilne razporeditve vrednot, potnirjenja in podreditve skupnemu narodnemu vodstvu, ki jih je zahteval dr. F. Kulovec v svojem celjskem govoru. Naše narodno življenje moramo urediti po lestvici vrednot, kjer bodo najvažnejše in skupne stvari na vrhu, zasebne in strankarske pa njim podrejene. Ko se mi potegujemo za široko samoupravo Slovenije, nismo le prepričani, da je to v dobro vsega slovenskega naroda, ampak je v enaki meri tudi v kori8t celotne države. Saj Odločitev v ASrihi dozoreva Na fronti v severni Afriki so si v zadnjih dneh z bliskovito naglico sledili dogodki, ki utegnejo imeti odločilen pomen za potek vojne v afriški puščavi. Angleške čete, kakor poročamo na drugem mestu, drve z rtezmanj-šano hitrostjo naprej v italijansko Tripolita-nijo ter groze, da bodo končale italijanski odpor, še preden bo mogel maršal Graziani zbrati preostale čete v odločilno bitko z angleškimi vojnimi silami. Težko je vedeti, koliko ljudi ima maršal Graziani še sposobnih za borbo. Sklepati pa moramo, da so njegove sile precej oslabljene, bodisi zaradi velikega števila ujetnikov, h katerim moramo še prišteti tudi precej mrtvih in ranjenih, bodisi, ker so umikajoče so italijanske čete izgubile veliko vojnega materiala ter zaradi tega ne morejo s tako učinkovitostjo kljubovati izvrstno oboroženim angleškim četam. Vendar kljub velikim angleškim uspehom, katerih važnost priznavajo tudi nemški listi, ne smemo prezreti dejstva, da so prišli Angleži zdaj zo- pet v puščavo brez vode in brez življenja, kjer je prodiranje združeno z velikimi napori, veliko lažja pa je italijanska obramba v Tripolitaniji, ki ima dovolj vode in dovolj živeža. Gotovo pa je, da bomo morda že v kratkem doživeli odločilne trenutke na severnoafriški fronti. Ce se namreč Angležem posreči streti odpor preostalih čet Graziani-jeve armade, je fronta v severni Afriki zaključena. Ce bo na maršal Oraziani angleško prodiranje zaustavil, se bodo znašli Angleži v nevarnem položaju, ki jim utegne prinesti slabe posledice, kakor jih je svojčas prineslo tudi Italijanom, ko so prodrli globoko v egipt-t sko Libijo. Na boljšem pa 90 Angleži v tali" ko, ker so njihove napadalne čete motorizirane ter zaradi tega sposobne, da v kra.kem času premagajo velike daljave. Dogodki prihodnjih dni nam bodo kmalu pokazali, v čigavo korist je dozorela fronta v se.erni Afriki. Prerokovati o končnem izidu pa je kljub nekaterim znakom dovolj VSko Te dni prihajajo zopet nore kanadske čete v Anglijo. Slika nam predstavlja kanadske fante, ki navdušeno pozdravljajo angleškega kralja Jurija _ je osnovno načelo prave socialne filozofije, da država ne sme povzemati, si prilaščati ali celo uničevati tiste dejavnosti, ki so svojske nižjim združbam, in ki jih te lahko same opravljajo. Država, ki požira dejavnost nižjih združb, bo kmalu pod prevelikim bremenom obnemogla. Nasprotno pa vlada tam, kjer -jo izvedeno tisto osnovno načelo o dopolnjujoči nalogi države, zadovoljstvo, mir in red, kar, je končni cilj vsake državne skupnosti. OllflU t- ———— ^ Velik Churchillov govor o vomì V nedeljo zvečer je imel angleški mini atrski predsednik Churchill daljši radijski nagovor na angleški imperij. V njem je v obširni obliki dal sliko o položaju angleškega imperija. Med drugim je dejal; Drzna ofenziva v Afriki V okiobru je Italija brez vsakega povoda začela z vojnimi operacijami proti Grčiji. Grčija se je hrabro branila in v tem boju oživila svetle spomine iz svoje davne zgodovine. Naga vzhodna armada, ki ji poveljujeta generala iWavell in Wilson, je takrat prišla v hud položaj. Kljub vsakodnevni nevarnosti nemškega vdora v Anglijo pa je angleška vlada odredila, da se pošljejo v Egipt velike okrepitve na moštvu, municiji, tankih, topovih in letalih. Tako se je mogel začeti zmagoviti pohod, ki bo uničil italijanski Imperij v Afriki. Tajnost teh priprav je bila lepo zavarovana. Vse priprave so bile skrbno prikrite. Naša vzhodna vojska se je dolgo pripravljala na proti, udar. Nato je prišel bliskoviti in skrajno tvegani udar skozi puščavo. Takoj po padcu Sidi Baranija je bilo vsakomur jasno, da je v nevarnosti ves vzhodni del Libije. Nasprotniku je bilo umikanje nemogoče. General Wavell je to takoj videl in ponavljal bliskovite udarce drugega za drugim. V 8 tednih je naša vzhodna armada prepotovala skoraj 800 km široko ozemlje in vsa italijanska vojska ki se je tukaj pripravljala na udar proti Egiptu in ki je štela 150.000 mož, je delno ujeta, delno pa drugače uničena. Vsa Cirenajka, ki je skoraj tako velika kakor Anglija, je v naši posesti in beduinska plemena, ki so bila 30 let pod nadoblastjo Italije, so sedaj osvobojena. Egipt in Sueški prekop sta s te strani zavarovana. Pristanišče Benghasi pa je zelo pomembno in bo v nadaljevanju vojne v vzhodnem delu Sredozemlja igralo še veliko vlogo v korist angleškega imperija. Zahvala vojskovodjem Nato je Churchill omenil vodilne gene-Mie, ki so si stekli zasluge. To so vrhovni poveljnik general Ware», ki o njem pravi, da je mojstrski vojskovodja, nadalje njegov pomočnik general Wilson, ki ga imenuje preizkušenega taktika. Izkazal se je tudi poveljnik 13. armadnega zbora general 0'Connor, poveljnik avstralske armade general Maekay in poveljnik oklepnih divizij general Craigh, kateremu slednjemu je treba v glavnem pripisati zaslugo za tako bliskovito zavzetje Benghasi ja. Letalstvo in mornarica sta prav tako blesteli. Letalstvo pod poveljstvom mar-gala Longmorea, vojna mornarica pod poveljstvom admirala Cunninghama in podpovelj-nika admirala Sommervillea, katerega eska-dra je v nedeljo zjutraj priplula pred italijansko vojno pristanišče Genovo in ga dalje časa bombardirala z najtežjimi topovi. Anglija torej še obvlada morje. Govoreč o drugih frontah vzhodne Afri-ke je Churchill dejal, da prodirajo imperialne Sete na treh straneh v italijanski imperij. Namen je, Abesinijo osamiti, da ne bo z ni-komur več imela kakšne zveze. Domačinske čete, ki so se dvignile k nporu proti gospo-. darju, ki so mu morale služiti 6 let, pomagajo pri tem poslu. J 21 Nemci v Bolgariji Kaj vse je pripravljala Nemčija v teh zimskih mesecih? Kakšne preizkušnje takajo angleški narod? Na odgovor na Ia vpraša njagne bo treba dolgo čakati. V kratkem bo-mo to videli. Pred nekaj mesec, sta velesili o«išča začeli z vojnimi operacijami proti Ur. čiji z albanskega ozemlja. Nato sta dosegli, da se je priključila Madžarska k osišeu. Za njo je prišla tudi Romunija popol'10"13 P**1 nemški vpliv in na obalah Črnega morja stoje nemške čete in nemška letala. Tudi v Bolgarijo so prišle že prve nemške predstraze, ki napovedujejo bližajoči se prihod Nemčije v to deželo. Imnmo namreč vtis, da je bolgarska vlada že pristala na to, da je več tisoč mož osebja nemškega letalstva že prišlo v Bolgarijo in tamkaj zasedlo vsa letališča, ki so odslej vsak hip že uporabna za nemška letala. Velike priprave za vkorakanje nemške vojske v Bolgarijo ali za njeno korakanje »ko-zi Bolgarijo so že v teku. Morda se je prevoz nemških čet v tem trenutku že začel. Spomnimo se, je rekel Churchill, kaj se je zgodilo v majniku 1940 v Belgiji in na Nizozemskem in kakšna usoda je doletela ta dva naroda zar?di tega, ker je belgijski kralj prepozno prosil 741 našo pomoč. Ce bi danes vsi balkanski narodi stali trdno stisnjeni drug k drugemu in se opirali na podporo Turčije in Anglije, bi poteklo mnogo mesecev, preden bi nemška vojska in nemško letalstvo moglo kaj opraviti na jugovzhodu Evrope. Nekaj bi bilo na vsak način mogoče doseči, če vzamemo v obzir pomoč, ki bi jo nudili Anglija in Amerika v orožju. Amerika nam pomaga Vračam se na položaj, ki nam dovoljuje, da z zaupanjem gledamo v našo moč in dolžnost, katero moramo izvršiti, pa bodi bodoč, noßt še tako težka. Ko se oziramo na to, pa nam čez Atlantski ocean prihaja val simpatij in dobre volje in to nam bo prav gotovo dostojno pomagalo v tistem, o čemer se govori. Amerikanci. in sicer najbolj izbrani m?d njimi, 90 nam prišli na pomoč, posamezniki so prišli, da bi nas obiskali in bi tako na licu mesta lahko ugotovili, kako bi nam Amerika mogla najboljše in najhitreje pomagati. Več tednov je bil v moji družbi Hopkins, posebni odposlanec predsednika Roosevelta, ki je bil zopet pred kratkim izbran, da vodi svoje vzvišene posle. Willkie, ki smo ga zelo prisrčno sprejeli, je bil prvak velike ameriške republikanske stranke. Prepričan sem in lahko smo vsi prepričani, da bodo govorili resnico o vsem tem, kar so pri nas videli, dru. gega pa niti ne zahtevamo. Ostalo prepuščamo zaupanju in presoji predsednika Roosevelta, ameriškemu kongresu in ameriškemu Ijud- Kie bo odločitev Zanima nas ena stvar, je nadaljeval Chur-ln to i? "»Pad na našo Malto, ki je bil izveden pred 14 dnevi. Nemška letela s Sic 1 je so težko poškodovala našo novo letalo™ «Iko »Illustriousi in ko se je ta vo na bdk umaknila v pristanišče na Malti, sTTie bS n "T * 1 namenom< da bi jo^uničila Toda nemška letala so naletela na močaTod por našega protiletalskega topništva ta w položi j se je nadaljeval dva do tri dni ln l sovražnik od 150 letal, ki jih je U|>orablJ»i, borbi, izgubil v zralcu 50, ostalih 40 pi i, bilo uničenih na oporiščih, ki so v Italiji, pj. si je bila omenjena angleška letalonosilk, hudo poškodovana, se nemška letala nisove( pojavljala. Kar pa se tiče >IIlustriousa<, » bil ta v ladjedelnici na Malti toliko pop™! ljen, da je lahko sam odplul v Aleksandrija Manulakturna trgovina Janko Češnik Ljubljana, Lingerjeva ulica 1 ima še vedno na zalogi v veliki izbiri volneno blago za ženske obleke in plašče, kam. parne za moške obleke, blago za črne suknje, belo blago za rjuhe in kapne, flanelaste rjuhej prešite in volnene odeje, gradle za madrae», garniture i. L d. Konec koncev pa se bo ta vojna zaključil» * tistim, kar se bo zgodilo na oceanu in s ti. stim, kar se bo zgodilo v zraku, zlasti pa 1 tistim, kar se bo zgodilo na našem otočja. Sedaj se zdi že popolnoma sigurno, da bosti ameriška vlada In ameriški narod storila vse, da bi nam poslala potrebno pomoč za zmago. V zadnji svetovni vojni je Amerika čez ocean poslala 2 milijona vojakov, toda sedanja vojna ni vojna med ogromnimi armadami, ki M postavljajo druga proti drugi, ampak Je to vojna ogromnih množin granat. Nam ti» prav nič potrebne kakšne pogumne armsAt, ki se ustanavljajo povsod v Ameriki. Niti t tem letu. niti v prihodnjem letu in sploh nikdar, kolikor lahko Ram predvidevam, nam vsfMja tega ne bo treba, ampak »o nam kar najliolj hitro potrebne čim večje količine vojnega gradiva, letal in orožja. Tukaj v Angliji nam je lo potrebno in vse to mora priti. Sedaj pa, da zmagamo ali umremo Mi smo neprimerno močnejši kakor pa smo bili v juliju, avgustu in septembru lan-8l:ega leta. Naše brodovje je povečano, naši letalski oddelki 90 številni in v zraku smo sedaj mnogo močnejši kakor pa smo bili kdaj koli poprej, tako da nad Anglijo naša lovska letala odbijajo in sestreljujejo mnogo več sovražnih letal kakor pa v pretekli jeseni. Naša vojska je številnejša, gibčnejša, bolj izvežba-na in bolj pripravljena kakor pa je bila » septembru preteklega leta. Popolnoma upamo v našega glavnega poveljnika generala Brookea, v naše generale, ki so sposobni in je bila njihova sposobnost že preizkušena in ki sedaj poveljujejo na raznih odsekih Anglije. Tisto pa, kar je najvažnejše pri vsem tem, je to, da svojo vero polagamo na svobodno in smiselno odločitev, da zmagamo aH umremo. Ta sklep preveva Stiri milijone angleških vojakov, ki imajo v svojih rokah orožje za obrambo. To ni lahko vojaško delo zavzeti tak otok, kakor je naš, kakor je Angl'J«-To pa še tem bolj, ker se ne gospodari n»a morji, ker se ne gospodari v zraku, poleg tega pa je treba računati na vse tisto, kar W v Angliji čakalo na sovražnika. Potrebnoje. da vas na vse to opozorim, najslabše pri vb®« Pa bi bilo počivanja 'Taborišče italijanskih u jetnikov t Oréiji. Ujetniki s skodelicami t roki fakajo na »kazan« Nemci o afriški fronti Marsikdo se čudi, da je na bojišču t severni Afriki italijanska armada tako rekoč brez moči proti angleški nilski armadi. V tem pogledu poudarja graška »Tagespost« sledeče: Angleži so dokazali, da ima tank tudi t puščavski vojni prvo in odločilno vlogo, in sicer težki tanki, ki jih Italijani niso imeli. Angleški težki tanki so divjali s hitrostjo 60 km na uro. Svojih in nemških 8trmoglavcev niso mogli postaviti v boj proti angleškim tankom, ker so Angleži napadali vedno sredi hudih puščavskih neviht, ki so popolnoma ovirale delovanje letal. Angležem pa je pripomoglo do zmage tudi težko topništvo. Italijanom se je zdelo nemogoče, da bi ga Angleži megli prepeljati skozi puščavo iz Egipta. In vendar se je to zgodilo. Bunkerji zim premera pred Bardijó in Tobrukom so se rušili drug za drugim pod angleškimi granatami kalibra 38.1 cm. Topovi z angleških bojnih ladij so razbijali italijanske obalske trdnjave in obalske topove. Italijanske podmornice pa angleškim bojnim ladjam niso mogle do živega, ker je severna afriška obala plitva. Angleška zmaga — tako trdi »Tagespost«, torej ni posledica pomanjkanja junaštva pri Grazianijevih vojakih, temveč posle-! dica velike premoči najsodobnejših angle-I ških bojnih sredstev. Razdelitev Afrike Po vestih iz švice bo Afrika, a..o Nemčija premaga Anglijo takole razdeljena: 1. Španija ohrani svoj dosedanji kos Maroka s Taugerjein, ki se mu priključi še dobršen del francoskega Maroka, ter Rio di Oro. Španija bi na ta način dobila svoj atlantski imperij. 2. Za Gibraltar bi stopil v veljavo poseben pravilnik. — 3. Portugalska bi ohranila 9voje kolonije — Mosambique in Angola. 4. Francija ohrani ostali del Maroka in Alžir, ki sta potrebna za njeno gospodarsko življenje. 5. Južnoafriška Unija bo pod posebnimi pogoji ohranila svojo neodvisnost, toda bi bila znatno zmanjšana na svoje meje pred zadnjo svetovno vojno. 6. Italija bi dobila Tunizijo in Sudan, tako da bi bil njen imperij v Afriki od Libije do vzhodne Afrike med seboj povezan. 7. Za Egipt in njegovo nadaljnje trajanje bi bila postavljena nova pravila. 8. Za Sueški prekop, ki bi v glavnem prišel pod nadzorstvo Italije, bi bil ustanovljen poseben pravilnik v isti meri kakor za Gibraltar. 9. Ves ostali del Afrike bi prišel pod nadzorstvo Nemčije LI Abesinec in njegov sinček gresta v gore k čel« nikom, ki se bore proti Italijanom Eden o A be sini ji Zuuanji minister Anthony Eden je pre4 dnevi v spodnjem domu na vprašanje, kakt> ne namene ima angleška vlada z Abesinijo^ odgovoril naslednje: Vlada Njeg. Vel. bi po« zdravila obnovljeno Abesinijo in že sedaj ti polni meri priznava pravice cesarja Haile So-lasija do abesinskega prestola. Cesar je sporočil angleški vladi, da bo potreboval pomol od zunaj, kakor tudi vodstvo. Angleška vlada je tudi tega mišljenja in je že sedaj mnenja, da mora biti takšna pomoč in vodstvo v političnih in gospodarskih vprašanjih predmet mednarodnih sporazumov ob priliki podpis* mirovne pogodbe. Pri tej priliki angleška vlada ponavlja, da nima nobenih ozemelj« akih teženj v Abesiniji. Toda vojaške operacije v Abesiniji bodo začasno zahtevale, d« Anglija nudi svoje vojaško vodstvo in nad* zorstvo. Toda vsi ti ukrepi bodo izvedeni sporazumno z abesinskim cesarjem ter se bod« nehali, kakor hitro bo položaj takšen, da b« to dopustil. Taboriš«« italijanske vojske pri Asmarl, kamor s« v pospešeni aaglicl blilaje angleške motorisl- raae tete Kitajske čete so (armile japonski napad v pokrajini Honan v Sev. Kitajski; 20.000 japonskih vojakov mrtvih in ranjenih. Za dvajset odstotkov so mižali cene kruha v Španiji, ker ao Angleži dovolili uvoz pšenice iz Kanade. 74 milijard in 400 milijonov dolarjev so znaiali narodni dohodki v Združenih državah za leto 1940.; so najvišji po letu 1980. Nemški sunanji minister Ribbentrep napoveduje pristop Bolgarije k trozvezl Nem-čija-Italija-Japonska. Pripravita se velikanski boj IVO. ln pa ne. S hitrimi koraki se bližamo pomladi. Ne moremo se ubraniti vtisa, da se bo spomladi uresničilo to, kar pravi star pregovor, da gredo spomladi kralji na vojsko. Ce premo-trimo vse vojaške in diplomatile dogodke zadnjih tednov, moramo pač priti do sklepa, da se bo v zgodnjih pomladnih mesecih sproni že dolgo pripravljeni vojni stroj, ki bo prinesel nekaterim narodom veliko uposto-genje in uničenje, če ne mogoče celo popolne smrti, drugim pa veliko zmago. Nemčiji in Italiji se mudi Nemčija in Italija hočeta na vsak način kmalu končati vojsko, da bosta potem šli k uvajanju novega reda v Evropi, če že ne na celem svetu. To velja v prvi vrsti za Nemčijo, ki zbira ogromne množine vojaštva in raznovrstnega orožja nekje na obalah Atlantskega oceana, od koder mislijo izvesti veliki udor v Anglijo. Po splošnem mnenju bi pričakovali, da bodo hiteli sedaj na pomoč svoji zaveznici Italiji, pa ni nič kaj posebnega slišati. Res je, da so poslali nekaj letalcev z bombniki na Sicilijo in Libijo, a kaj posebnega pa ne more biti, ker Angleži, ne da bi bili kaj posebno ovirani, drvijo z velikansko naglico naprej ter so v zadnjem tednu zavzeli važna pristanišča v Severni Afriki. | v prvi vrsti pa mesto in pristanišče Benghazi v Libiji, o katerem pravijo, da je ključ za italijanski imperij v Afriki. Skoda bi bilo razmetavati vojake in orožje po raznih bojiščih in s tem cepiti udarnost nemške vojske, ki jo čakajo pač večje naloge, kakor pa zavreti angleško vojsko na postranskem bojišču. Treba je biti pripravljen na odločilni trenutek, ko bo kancler Hitler dal ukaz za napad. Angleži pa zav!aču|e|o Angleži imajo pa namen vojsko zavleči toliko časa, da bo ameriški parlament sprejel «akon, g katerim bo Angliji dovoljena brezmejna pomoč neglede na to, ali bo Anglija kaj plačala ali ne. V par dneh bo prav gotovo sprejet ta zakon in potem bo začelo prihajali orožje v velikanskih količinah. Sicer pa prihaja že ludi sedaj in so ameriški težil tanki že uspešno nastopili na libijskem bojišču. Angleži nameravajo Italijo streti v Afriki, da bi s tem uničili italijanski imperi, in s tem Italiji zadali občuten udarec ter uničili, kakor pravimo, vojaško moralo. Iz tega vidika moramo gledati in motriti prodiranje angleške nilske armade v Libiji. Ce se jiin posreči zasesti Libijo, bodo imeli svojo afriško armado prosto in sam Bog ve, kam jo bodo nato poslali. Podobne namere in cilje ima tudi grško prodiranje v Albaniji, katerega podpirajo angleški bombniki. Na teh bojiščih gre predvsem -a uničenje vojaške morale. Ce se Angležem to posreči, bodo pač mogli sebi zapisali velik uspeh. Kar želijo Angleži doseči v Afriki, isto želijo Nemci doseči v Angliji sami. Vsi nemški poleti in bombardiranja važnih angleških mesi, posebno pa Londona, imajo pač namen, da vlijejo angleški J jena. da odbije nemški napad, malodušnost. Sicer pa moramo smatrati vse nemške napade samo kot pripravo na končni obračun. Angleški letalci so postali v zadnjih dneh zelo delavni in se vrstijo kar naprej njihovi napadi na pristanišča, o katerih sumijo, da so polna vojaštva in orožja, ki naj bi na določen dan |K>seglo v boj. Tako smo mogli brati v preteklem tednu o velikih angleških napadih na pristanišča Bollitane, Dunker-que, Dieppe, Calais in Bordeaux. Vsi ti napadi imajo namen, da napravijo zmešnjavo med nemško vojsko in jo čim dalje odvračajo od glavnega napada, da sami dobijo zadostne količine orožja iz Amerike. Trenja okrog Francije Nemška diplomacija, ki dela vedno z vojsko roko v roki, skuša tudi po svoje po-mgaat.. Pretekli teden se je bil zelo vroč boj med Nemčijo in Francijo. Nemčija zahteva od Italijanske provijantne čete v afriški puščavi. Stev. 7, Francije, da ji taista prepusti v uporabo je vojno brodovje, ki je Se močno kaj pristanišč v Severni Afriki, da bi prijeti Angleže na najbolj občutljivi to' Iz časopisnih poročil moremo soditi da bije za sedaj srdit, a vendar še papirnati hv ki se pa lahko kmalu sprevrže v krvavi h?' Francoski državni poglavar Petain je pa& o'1' uklonljiv vojak in ne mara nič slišati o nei^ ških zahtevah ter se vedno sklicuje na ^ goje premirja med Francijo in Nemčija y teh pogojih pa ni nobenega določila, da mon Francija izročiti Nemčiji svoje brodovjeb odstopiti kakšna pristanišča. Verjetno je, j, se Francija ne bo udala. V tem slučaja U Nemčija najbrže zasedla svobodni del Fran. cije in sedanja francoska vlada bi se unuk nila v Afriko, kjer že gospodari Nemcem n» prijazni general Weygand. Kaj bo sledil« j, tega, ne moremo vedeti. Verjetno pa je, fo bodo vse francoske kolonije v Afriki in Aiijl prestopile na angleško stran, prav posebno pa brodovje. Težko je prerokovati, kako w bo ta zamotani vozel razvezal, ali mirnim potom, ali z orožjem. Vojska v Libiji Pretekli petek je angleška agencija Heu-ter sporočila radovednemu svetu, da po an-gleške čete vkorakale v pristaniško mesto Benghazi. V 48 urali so angleške motorizirane ediniee prešle skoraj 300 km dolgo pot ii Derne čez puščavo do Beiiglia/.ija. Odločilno vlogo pri zasedbi Bengliazija so igrali težki ta ii ki, i h) večini ameriški izdelek. Napad nt Benghazi jo bil izveden z mojslrsko jx>f»oi-nosljo. Ko je prišlo povelje vrhovnega jnivelj-nika generala V.avela za napad, jo divja) po puščavi strašen peščeni vihar. Toda angtókl tanki so se zakadili v vanj ter drli neprenehoma napiej. Angleži so napadli Benghazi od ugovzhoda, dočiin »o Italijani pripravljali obrambo na severu, tam, kjer pelje lepa obalna cesia. Na vzhodni slruni Bengliazija je neprehodno gorovje in Italijani so pač mislili, da jim bo to gorovje nudilo veliko pomoč. Angleški lanki so se pa izognili teh gora, ili zadaj za njimi skozi puščavo, kjer ni bilo nobene obrambe. Tanki so privozili že v mesto, dočim 9o čakali Italijani sovražnika na se-verovzliodni strani. Precej časa je trajalo, predno se je italijansko poveljstvo zavedlo, kaj se je zgodilo. Ko so spoznali prekanje-nost in zvitost angleške vojske, so se zavedli in začel se je hud pehotni in topniški odpor, podprt od tankovskih napadov. Toda bilo je že prepozno. Vsi napori italijanskih vojakov so bili zastonj. Pri tej priliki so Angleži uničili 60 sovražnih tankov. Nato je odpor prenehal in angleške čete so mirno vkorakale v Benghazi, katerega niso več branili, da bi varovali življenje civilnega prebivalstva. Ujetih je bilo več generalov, med njimi tudi junaški branilec Bardije general Bergonzoli, "»nogo višjih štabnih častnikov ter zaplenjene velike množine orožja in vojnega gradiva. Koliko je bilo ujetih italijanskih vojakov, pa pravijo poročila, da jih Se niso prešteli Od 15 divizij, kolikor jih je imel v začetku velike angleške ofenzive general Oraziani n» razpolago, je bilo do sedaj ujetih deset, ostane mu jih Se pet, katere so pa seveda tudi telo razrahljane in utrujene. Zadnje vesti poročajo, da angleški tanki po avtomobilski cesti iz Benghazija «ar naprej in da imajo Benghazi že skoraj «« km za svojim hrbtom. aj je novega Pisatelj Fin ž gar 70 letnik Dne 9. februarja je dopolnil 70. leto življenja znani slovenski pisatelj Franc Šaleški Finžgar. Kdo ne pozna njegovega krasnega slovenskega romana »Pod svobodnim solr.-ceuu in kdo še ni bil navzoč pri uprizoritvi njegovih lepih iger pri »Divjem lovcu« in »Naše krvi«, itd.... Franc Šaleški Finžgar je Slovenec od nog do glave, z vso svojo dušo in z vsem svojim srcem. Taki so tudi njegovi pisateljski proizvodi. Naj Gospod Franca Sai. Finžgarja še nadalje podpira s svojim blagoslovom pri vseh njegovih prizadevanjih za pravo časno in večno srečo slovenskega naroda! i Osebne vesti o ("astili meščan Ljubljane je postal 7. t. m. slovenski pisatelj Fran Sai. Finžgar. o Pravosodni minister dr. Laza Markovi* je odstopil. Za njegovega namestnika je imenovan dosedanji minister brez listnice dr. Mihajlo Konstantinovič. Domače noviee d Za tiste, ki imajo še stare kovance. Opozarjamo vse prizadete, da poteče ta mesec skrajni rok za zamenjavo starega kovanega denarja, in sicer kovancev po 0.50, 1 in 2 din na dan 16. febr. 1941, srebrnikov po 10 din 28. februarja 1941. Pozivamo vse lastnike tega denarja, da ga v lastno korist zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali pri držvnih finančnih ustanovah, in sicer: stare kovance po 0.50, 1 in 2 din zaključno do 16. februarja 1941, stare srebrnike po 10 din pa zaključno do 28. februarja 1941, ker po poteku imenovanih rokov imenovanega denarja ne bo mogoče več zamenjati. Pod blagajnami Narodne banke se razumejo tako blagajne centrale kakor bla- gajne podružnic, pod drž. finančnimi ustanovami pa se razumejo vse državne ustanove, pri katerih se sprejemajo vplačila ali pa iz-vršujejo izplačila, kakor so n. pr. glavna drž. blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica, vse pošte itd. d Zastopnike učiteljstva je pretekli teden sprejel prosvetni minster dr. Krek. Odposlanci so g. ministru opisali težak položaj v katerem se nahaja učiteljstvo zaradi neznosne draginje. G. prosvetni minister je obljubil svojo pomoč. Posebno hvaležno so vzeli odposlanci na znanje izjavo g. minstra, da hoče sodelovati v prosvetnih in šolskih zadevah z učiteljskim združenjem. d Revijo »Dejanje«, ki jo urejuje pro-sluli profesor Kocbek in ki je napol krščanska, na pol marksistična ter strogo antikle-rikalna, hvali na vse pretege »Delavska pravica«, glasilo slovenskih krščanskih socialistov, ter ga priporoča slovenskim delavcem. Resnica je pa: pisanje Kocbekovega »Dejanje izjavo g. ministra, da hoče sodelovati v skimi koristmi, ga krščanskim delavcem odsvetujemo, kakor tudi odsvetujemo list za delavsko organizacijo, ki nekatoliško revijo hvali in priporoča. Slovenski delavci, oklenite se le svoje katoliške organizacije, Zveze združenih delavcev! d JNS ni ia pomirjenje v Sloveniji. V nedeljo, dne 9. februarja je imelo vodstvo slovenskega dela Zivkovičeve Jugoslovanske nacionalne stranke v Ljubljani svojo sejo, ki se je je udeležilo kakih 140 zastopnikov iz cele Slovenije. Med drugimi so govorili in poročali na tej seji centralist dr. Grga An-djelinovič, ki je obravnaval tudi celjski govor dr. Kulovca, seveda odklonilno, dalje bivši jnsarski minister Ivan Pucelj, ki se je izjavil proti stališču, da naj nastopi v Sloveniji pomirjenje, ter končno bivši komunistični poslanski kandidat Milan Mravlje, urednik »Kmetijskega lista«, ki je zahteval zasego premoženja cerkvenih ustanov itd. Vedno isti, vedno isto. d Izvršilni odbor Zveze kmetijskih zbornic je zboroval 6. februarja v Belgradu. Na dnevnem redu je bil proračun kmetijskih zbornic za leto 1941-42. Dalje so pretresali vprašanje o finansiranju kmetijskih zbornic, o taksah za kmetijske posle, dalje o načrtu kmetijskega ministrstva za pospeševanje kmetijstva, o ureditvi betonskih gnojišč, o občinskih gozdarjih in poljskih čuvajih ter o nujni spremembi lovskega zakona. Ljubljansko kmetijsko zbornico sta zastopala njen predsednik Martin Steblovnik in tajnik dr. Pergar. d Najslabše plačani delavci v Sloveniji so pač oni na beltinskem veleposestvu, kjer zaslužijo po 330 din mesečno. Imajo večinoma mala, nezdrava stanovanja. Otroci spe navadno v hlevih. Delavke so ob svoji hrani in ob deseturnem delu plačane do 10 din na dan. »Beroši« (delavci) pričakujejo, da bodo z razlastitvijo beltinskega veleposestva, ki je v teku, zasijali tudi njim boljši časi. d Ureditev delovnih razmer čevljarskih pomočnikov v Triifn. Dne 2. februarja so se vršila v kavarni Javornik v Tržiču dolga pogajanja, na katerih je bil dosežen sporazum v vseh spornih točkah. Skupno združenje obrt- Uadar kupite sredstvo proti bolečinam, pr« hladu ali hripi in zahtevati Aspirin pazite, da je vsak zavitek ir» vsaka posamezna Aspirin-ta» bleta označena z ,,Bayer"-ievin» križem. OolM f.» •«* l Ir. TW mó n uiu IM nikov je pristalo na sklenitev kolektivne po* godbe, ki je bila takoj podpisana, in sicer ja bil sprejet celoten osnutek, kakor ga je pr®* dložila ZZD. Zlasti je važno, da je v pogodbo vnesen tudi dodatek, da se pristopi k poga* janjem za dodatek draginjskih doklad, kakoi; hitro bi draginja narasla za 5 odstotkov. d Brezpravno je delavstvo v tovarni »Stro« jil« in »Vunateks« v Majšpergu. Tovarni n« manjka surovin in ima dovolj dela, saj zapo* sluje nad 300 delavcev. Svetujemo tovarni^ naj nemudoma prekine dosedanji način stopanja z delavstvom in delavstvu, ki pošta« no vrši svojo dolžnost, da, kar mu gre. d V posnemanje po božiču. Vsi uradniki Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug so prejeli za božič — kakor poroča »Matica rada« po 70 kg moke, 25 kg masti, 10 kg riža, 15 kg fižola, gosko, trinajsto plačo in še 450 din kot draginjsko doklado. d Povišanje plač ali aprovizacija. V »Slow vencu« čitamo: Prizadevanje za povišanje pro* jemkov državnih uslužbencev je potrebna to« da smatramo, da se mora to izvesti naravnost, ne pa indirektno. Kajti doslej smo imeli z indirektnimi akcijami slabe skušnjo. Zadrug ništvo državnih uslužbencev je sicer veliko storilo v korist svojega članstva, ni pa v polni meri izpolnilo onega, kar je bil dejansko cilj, da bi nadoknadilo izpadek kupne moči dr2< uslužbenca zaradi prenizkih plač. Boljša je di« rektna pot z zvišanjem prejemkov v isti višini« d Jugoslavija je vsem narodom pravična. Časopis »Deutsches Volksblatt« (Novi Sad) je zapisal nekaj misli o prosvetno šolskih razm»« rah nemške manjšine v naši državi. V članku pravi, da so bila te dni spopolnjena učiteljska mesta na nemških manjšinskih oddelkih osnov nih šol. Potem pravi, da so v 33 občinah vi severnih krajih nastavljeni nemški učitelji. Na zasebnem nemškem manjšinskem učite« ljišču v Novem Vrbasu je končana velika matura. Iz te šole je prišlo 20 novih nemških uči« teljev. d Tudi Slovenija pride na vrsto. Uredba o prenosu posameznih skladov (fondov) i> več ministrstev na banovino Hrvaško je bila podpisana. Gre za tista ministrstva, s katerih' področja so bul posamezni posli prenešent 5* na banovino Hrvaško takoj po podpisu «po«: ruma. Pri odmeri hrvaäkeg« delajo vze, za merilo 29 S, kolikor je v na« držati od w'a prebivalstva ljudL ki bivajo na ozemlju banovine Hrvaške. Delitev skladov jeb.ia izvedena po stanju iz 31. decembra 1939. d Sprejem mladenifev t Iniemr>ko pod častniško šolo v starosti od 18 do 21 let u Vojno podkovsko šok) v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijave je do 15. marca L L — Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesiouirana pisarna Per Franc, ka-pelan v p., Ljubljana. Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložiti kolek ali znamko za 10 din. vyiHJ rn dolenjska, štajerska in ▼ sploh vseh vrsi, kupite CENTRALNI TINABN1 f LtoMfanl. pri dTO cm snega je zapadlo pretekli teden v Mariboru. d 100 milijonov din posojila bo dobila pri Drž. Hipotekami banki vardarska banovina za dvig kmetijstva, posebno vinogradništva, za izvozno klavnico, za živinorejo, pogozdovanje, prosvetne potrebe in razna javna dela. d 23.396 litrov štajerskih vin smo izvozili iz Slovenije v Nemčijo v mesecu januarju. d S senika je padel in si zlomil tilnik 80-letni Goleš Mihael v Hotunjah pri Ponikvi ob južni železnici. d K zidu hiše je sti«nil voz, naložen s hlodi gospodarja Janeza Šmalca iz Brež pri Ribnici. Reve* je že po nekaj urah izdihnil. d V Zagrebu je umrl 76-letni katoliški pisatelj in prijatelj Slovencev dr. Velimir De-želič. Naj počiva v miru I d Novo obmorsko zdravilišče. V Kraljeviči je znano zdravilišče za kostno in sklepno jeliko. Prostora pa ima samo za 100 bolnikov. Hrvatska banovina je sklenila dali to-liio denarja na razpolago, da bodo zgradili popolnoma novo poslopje v neposredni bli- iini starega zdravilišča, ki je bilo svoj čas botél Novx> zdravilišče bo imelo, kakor prav, Äie časopisa rešilo družino smrti To se je zgodilo v Zlaternici pri Slavonski Požegi. K^iel Karel Smoljanov, e bral zvečer časopis, med tem ko Je m dni žina spala. Karel je nenadoma zasijal nek šum in opazil, da se majejo zidov, njegove hiše. Zaslutil je nesrečo in brz zbudil otroke in ženo in z njim pobegnil na prosto. L ro nato pa je zahrumelo in hiša se je sesula. Pozneje so ugotovili, da je bila hiša slabo zidana in da se je zaradi obilne vlage zidovje razrahljalo. d Stekel maček je ogrizel 27 ljudi v vasi Podujevo v Srbiji. Ogrizence so oddali v Pa-steurjev zavod, kjer jih bodo cepili. d Za postni in velikonočni čas najlepša in najprimernejša uprizoritev je Gregorinovu pasijonska drama >V času ohiskanja<. Knjiga se dobi v založbi Jugoslovanske knjigarne. d Na 4 din na uro je določil ban dr. Šu-bašič minimalno mezdo za rudarje na ozemlju banovine Hrvatske. d Angleški poslanik na našem dToru Ronald Campbell je 3. februarja t. I. napravil svoj prvi službeni obisk v Ljubljani. d V Belgradu je nenadno umrl taradi pljučnice bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Slojilov. d Banski svet o*lanci raznih ustanov, med njimi tudi odposlanec Kmetske zveze Ludvik Puš iz Ljubljane. d 100 milijonov dinarjev bo dolnla Hrvatska iz fondov v ministrstvih, katerih posli so bili preneseni na banovino Hrvatsko. d 0 dvelefnici Cvetkovičeve vlade pišejo skoraj vsi večji evropski listi. Poudarjajo zasluge za rešitev srbsko-lirvatskega vpraša- Važnost zbiranja odpadkov Ni dolgo tega, ko so listi objavili vest, da bodo morale naše tvornice ribjih konserv ustaviti delo, ker ne morejo dobiti ma'ernia za izdelovanje konserv. Ce se to z*odi in verjetno se bo zgodilo, ne bodo zelo priza deti samo naši ribiči in delavci v konservnih tovarnah, temveč tudi mi sami, ker bomo morah pogrešati ribje, a tudi druge konserve. Istočasno, ko slišimo, da je v nevarnosti naša konservna industrija, pa po vseh hišah Jugoslavije mečejo prazne škatle med smeti, kot da bi imeli teh surovin v izobilju. Ali je n pr- res nemogoče predpisati, da dobi vsak novo konservo le, če prinese nazaj staro izpraznjeno konservno škatlico? Zelo mnogo tovarnam potrebnega materiala bi se m0o|0 "J?. ™l'"zbrati bre* vseh težav. Tako pa ZZI , ' kl S,° v dana5niih «"«< d aga su-v Bmoli *P]Ch nabaviU ne ^čejo strM muto • T?-"8 ,ak0 b0«a,i' da '«ečemo S 1 "J' k' gS moramo P'ačevati v do vizah m ga še ne dobimo? ranici66 vf t™™ «i g takšnim zbi-Svico tenala' "ai "avedemo M Primer se ieVvm"lU Sok>,hurnu « 15.000 prebivalci w je v enem mesecu nabralo*. 7250 ki? m,-P»rja,^550 kg kosti, 620 kg cunj, servnih Škatlic, 800 kg kovin, 180 kilogramov črepinj, 12 kg kositrnih tub, 526 steklenic. Koliko več bi mogli nabrati v Ljubljani. Kaj vse so nabrali Šolski otroci v Švici? V nekaj dneh je nabrala samo ena socialna ustanova za vpoklicane vojake 5000 kg stamela in 200 kg tub iz kositra. Otroci so imeli veselje z zbiranjem, ker so se mogli izkazati kot koristni državljani, spoznali so vrednost b aga in pri tem so še koristili celoti ter vpoklicanim vojakom. Pri nas imamo šolsko mladino le za prazne parade. Ne znamo ce-n t, vrednost, blaga, ne znamo tudi ceniti vrednosti mladine. n ®® »»O mnogo bi mogli navesti o uspešnosti švicarskega zbiranja odpadkov. Tako so LL, n " V**3" ,oliko kuhinjskih odpadkov, da se je mogla v okolici mesta svi- njereja znatno dvi -„ Na » «v. nas nit, ne mislimo, pa čeprav že čutimo ka ko zelo nam manjka surovin. dob.S,eI!Üa ^ je ,reba vsako »hiranje tudi ftlTJ d,a ^ *biralci nagraje- uporablfi lbr8D* ^^ res dobro uporabil, Vse to so v mnogih državah že Zakaj ne bi tega izvedli tudi pri nas? Izkoriščanje sovjetskih filmov za propagando Tudi drugod, ne sanio v Sloveniji nri kazujejo kinematografska podjetja sovjefi, filme. Hrvatski »Katolički listt poroča, kal obilno izkoriščajo zagrebški komunisti pr° liko, da ob takih filmih prirejajo bučne »e. monstracije za komunizem. HeRazume se, da bomo zmagali«, je odgovorila te dni angleška kraljica na vprašanje žensk v nekem mestu. Nad 15 milijard dinarjev na teden znašajo zadnje Čase v Angliji izdatki za vojna Študentje so priredili v Rimu manifestacije proti angleškim poročilom, ki so bila trdila, da je prišlo v Italiji do nastopov proti vojni in proti Nemčiji. Nemško poročilo trdi, da je bilo v zračnih bojih nad Rokavom 5. februarja sestreljenih 17 angleških letal. Otroke izseljujejo iz Berlina proti vzhodu in jugu, se glasi vest iz Španije. Papei bo poslal spomenico angleški in nemški vladi, naj pri medsebojnem letalskem vojskovanju upoštevata človečanske obzire. Precej nemških pilotov je prišlo v Albanijo. Ker Nemčija ni v vojni z Grčijo, pravijo, da so prišli nemški častniki samo »pro-učavat položaj«. V Angliji je močna vojska, ki jo treba premagati, ne samo priti do nje, opominja lahkoverneže italijanski list »Oggi«. Molitve za rešitev Italije so bile ono nedeljo po cerkvah vse Italije. Italijani zanikajo, da bi vršili priprave, ca umik celokupne italijanske vojske iz Afrike. 35.000 tonsko ladjo »King George V.< bo Anglija najbržo odstopila Združenim državam za 20 ameriških rušilcev. V Berlinu izjavljajo, da je odstop ministra Bagrjanova bolgarska notranja zadeva, vendar pa je Bagrjanov Nemčiji po volji. Načelnika pariške policije Langerona so zaprli, ker je premalo preganjal pristaše ne-nerala de Gaullea. Turčija oporeka, da bi ostala mirna, če bi nemške Čete vkorakale v Bolgarsko. Ameriški odposlanec Willkie je izjavil, da je nemškega pokolenja in nosi nemško ime, na kar je ponosen; storil bo pa vendar vse za zmago in svobodo Anglije. Nad 8000 italijanskih vojakov je bilo do-Blej ujetih v Eritreji 33 vodilnih italijanskih fašistov se je prijavilo za prostovoljsko službo v italijanski vojski v Albaniji. Zopet so oživeli zračni boji na angleško-nemškem bojišču. 500 kg težka bomba je zadela v bitki pri Siciliji angleško matično ladjo >IUustrious«. Takrat je bilo 80 angleških mornarjev ubitih in 20 letal uničenih. Topove, ki mečejo več ko 60 km daleč granate, so začeli uporabljati Nemci ob Ro-kavskem prelivu. Združene države Severne Amerike imajo 1251 velikih oceanskih parnikov in 437 manjših parobrodov. 150 kitajskih pilotov, ki so se izvežbali v Sovjetski Rusiji, je odpotovalo h Cangkaj-škovi armadi. Italijanski presioionasiednik je obiskal ranjence z raznih front v goriških in tržaških bolnišnicah. 20.000 lejev in 20 jutrov zemlje bo dobila vsaka rodbina pri zadnjih nemirih padlih romunskih vojakov. Nemčija je zasegla dansko vojno bro-dovje. Zakon o vojni pomoči za Anglijo je ameriška poslanska zbornica sprejela. Francoski zunanji minister Flandin je odstopil, admiral Darlan je postal zunanji minister in predsednik vlade. Bomunska vlada je sklenila vreči iz službe vse uradnike, ki se ne strinjajo >z novim duhom«. Vsak bolgarski kmet, ki je član kakšne kmetijske zadruge, bo po 60. letu starosti prejemal okrog 5000 din pokojnine. 18.500 Italijanov so doslej ujeli Grki, poročajo uradno. Nova divizija kanadskih vojakov je dospela t Anglijo. Kobobòrikhko odstrani VERAMON. Veramon so nadalje uporabi}« pjß glavobolu, po preveč zavžitem flka bolu, pri bolečinah razi in bolestni menstruaciji» Kavitk! t "Z tabletama In * flO tet "21 tabletami so dol» * "«vseli lekarna ta VERAMON ^ammmmmmmmmmmmmmmmm^rn Osla*, reg. pod a Br. i18m od t. XL IMS Velik napad so poskusile 8. februarja italijanske čete na srednjem albanskem bo« j išču. Bile so odbite. Nad 1500 — na j vej mladih fašistov — je bilo pri tem mrtvili! in ranjenih. Angleške čete so zavzele mesto El Ag« heila, ki je že 300 km dalje od Bengazija« Predsednik republike Kube je dal t« dni nenadno zapreti vse voditelje kubanskf vojske in mornarice, ker so pripravljali vstajo. Napad nemških bombnikov na angleški ladje, ki 90 prevažale italijanske vojne ujefc nike, je zahteval med njimi mnogo žrtev, pi« šejo Angleži. Bolgarija ne be posegla r vojno, sam« branila se bo, če bi jo kdorkoli napadel, j« izjavil bolgarski zunanji minister Popov. Zadnji francoski vojaki-ujetnild so se t« dne vrnili iz Svice v nezasedeno Francija 12.000 ljudi so dale baje postrelitl r» munske oblasti zaradi zadnje vstaje; vodite)| legionarjev Horia Sima pa je ušel iz Romi* nije. Tri milijone slik maršala Petaina so f enem samem dnevu prodali v zasedenem Parizu. Posebne nagrade za svoje častnike Ef vojske, ki izvajajo protinapade na Grke, jfl razpisalo italijansko vrhovno poveljstvo. 18.000 letal ima Nemčija pripravljeniM za napad na Anglijo, piše angleško čas©« pisje. Angleži neprestano napredujejo na vgetE afriških bojiščih. 4000 italijanskih ujetnikov so poslali t Južno Afriko, kjer bode delali ceste, v čemur so Italijani resnični mojstri. »Po vrnitvi v Ameriko bom «torij vse, kar bom mogel, da pojde moja domovina An« gliij na pomoč v njenem boju za svobodo«» je izjavil pred vrnitvijo v Ameriko poslane« Willkie. i fi Italijanska p„SfaV8ka ko„je„ica v s^,.., 1'alijansk« g„rs|,0 (opni5tvo f goma.jji, kjer Kflaj Utrjene morske «ime » Bosporju. Kdor jih ima » posesti, je velik gospod, kajli brei njegovega privoljenja ne more skoii ožine iacinti nolM-La ladja. Zdaj jih imajo v posesti Turki V«t« aaglciUk letalcev. L «»«'», ki na meji Abesinije T Jt ^ P0klieal ' ""tranjost ee.a, Haile fselasie. To bo takrat, ko » ho počutil ie dovolj mofneta Ameriška vojn. ladj. T , ^ faslniki ^Vt?*-', iz3" . > W—W - Ijo južnoalrižke angleške (eie Svetilnik pred genovskim pristaniščem, ki 10 ga pretekli teden Angleži z bojnih ladij bombardirali. Bujni plen abesinskik éctnikov, ki se bore v notranjosti Abesinije proti italijanski oblasti Rinvila cesia, ki pelje ob vsej obali italijanske Libije prav do egiptovske meje. Cesta slovi po svoji prvovrstnosti. .Sedaj telo dobro sluii umikajočim se italijanskim tetam, kakor tudi napredujočim angleškim oddelkom Italijanski kamelarski oddelki. Kamela je ée tedilo vaino prometno sredstvo « puäcavi. Lina r pristanišču Masavi v italijanski Eritreji, kamor skušajo prodreti angleftke »•'• Stran 10.________-——-- po DOMOVINI Novi župnik v Spiialiču Preteklo nedeljo so dobili v Spitaliču n£ veira župnika, g. Antoua Pogačnika, bkoraj vsa župnija je bila* zbrana pri Kapelici, kjer so « pozdravnimi besedami motn.škcga gospoda zup-iiika Rovtarja. novega župnika pozdravili: zastopnik občine. Sole in raznih organizacij L*>-spoda Pogačnika so med drugim, iz Ljubljane spremljali: stolni kanonik g./Vovk, liniv. prof. e dr Len če k; v Kamniku je prisedel v avto !e dekan g. Rihar. ki je v prisrčnem govoru ▼ cerkvi župljaiom predstavil novega g. župnika. G. Pogačnika pa naj Bog blagoslavlja in ga ohrani v tej župniji mnogo let! Iz raznih krajev Kotna pri Gorjah. Te dni je preteklo ravno dve leti, odkar je podružnica ZZD v Gorjah skupno z odborom jeseniškega okrožja za|>očela akcijo, da se sezida prepotrebno jjostajališče na Kotni. V nedeljo 16. februarja se začno ustavljati vlaki na tem |X»taiališču, dasiravuo postajališče samo äe ni popolnoma dogotovljeno. Prvi vlak, ki bo tam ustavil, je vlak, ki odhaja z Jeser.ic ob 14.22. Po prihodu tega vlaka na novo postajališče, bo svečana otvoritev istega. Naj se vse delavstvo tega slavja v čim večjem števiiu udeleži. St. Vid pri Stični. Neizprosna smrt je ugrabila dne 6. februarja mater Angelo Verbič iz Gla-govice v starosti 70 let. Bila je v življenju prava krščanska mali, v pomoč vsakemu. Naj ji sveti večna luči — Tukajšnje vasi š! Vid, St. Pavel, Zalioršt, Praproče so si s pomočjo občine nadele nalogo preurediti občinsko cesto II. reda St. Vid-Temenica v občinsko cesto 1. reda. V ta namen so ustanovili gradbeni odbor, ki bo s pomočjo oblastnih izvedencev vodil delo. Mejaši parcel ob progi so Večinoma prostovoljno in brezplačno odstopili zemljo za cesto. Odbor upa, da mu bodo tudi drugi, ki niso mejaši, a bodo imeli za tretjino bliže, v času dela priskočili na pomoč, bo-disi z vožnjo materiala ali j>a z brezplačnim delom. Višnja gora. Vodna zadruga za osuševanje travnikov v Dednem dolu se je odločila, da bi osušila močvirnati del travnikov. Imamo že načrte in trasiran glavni jarek. Tudi gradbeno dovoljenje je že tu, samo nesrečnega denarja ni. Pomagajte. — V Rolju je umrl Franc Erjavec, po do-mače »Jeronu. Rak» pri Krškem. V Cerju je odšla v večnost Jera Postrevc. Večna ji luči — Snežna odeja, ki še kar naprej pokriva naravo, bi zuila postati nevarna za obsejana polja v krajih, kjer prejšnji sneg ni skopnel. ' 1 Trebnje. V torek 5. februarja je umrl na Dol PodborStu pri Trebnjem Janez Šuštar v starosti 87 let 2ena mu je umrla pred 2 letoma m pol. Ce bl rajna še Živela, bi lani obhajala bl-l : Bitemu in značajuemu katoliške- mu možu naj sveti večna luči _ Prejšnji leden i,mrl n .T^ienib sester v Noiem mestS zna ™ * l'I x ' ,ub0žec Janez Lami*. P<£ fS, g,\-,ale{ na okr°8- Ravno na dah svoje smrt, je dobil ugodno rešitev prošnje za invalid! y mir" ^ 86 je dol>>'a Iela Naj Ä n„j„SV*-.P" LifijL Pne 23- februarja t. 1 bo »Tri sestre«0 '^„Vx ) ^ dr' Krekovo ig^ f^^ASrssTJ&a^ fcX'r; ffT I' sreče v novem živ^ l;'l,pr,;',S*l»i?« «e" telefonsko frši nrT „;. T _,°leK , regulacije Radulje se r k L tudi regulacija potoka Pijavnika Ma Ä "iT" nam je obljubila. d ' Ä cela tudi z melioracijo travnikov ob ni«n P«v. tok Pyavnik je ob močnem deževju "Cpno r vsatJ"etrfiah!LVSe °koll5ke Ravnike vsaao leto je bilo seno in otava teh travnik«» .k^Cr-V 'Z tak° ^kodljiva Ä «a krma. _ V zadnje«, času j0 neizprosna smrt ugrabila v naši fari kar tri I^moUubove naročnike. V Crmuljah sta na man mlinar in Žagar in Kovačič Katar na, na ™esencah pa Javoršek Jožef. Bodi pokojnim Bog milostljiv sodniki Rakitna. Dne 2. februarja smo videli v Prosvetnem domu Vombergarjevo dramo v J dejanjih »Vrnitev«. Dvorana je bila precej napolnjena, večina samih domačinov. Le korajz-no naprej! . ... Račna t okolica Sadjarsko društvo je ime. o občni zbor. katerega se je udeležilo lepo število članov. Člani so se dogovorili, da bodo pospešili sadjarstvo in zasadili drevesa, ki uspevajo v našem kraju in katera propagira izvozna družba. Napravili sta se dve sušilnici — Gasilno društvo v Račni je priredilo igro, ki je L, — Glopa gora je dobila riredilo igro, ki je i je dobila novo šolo. Učne moči pa še nimamo. Otroci so bila dobro obiskana. brez pouka. — Potrebna bi bila le še dobra cesta. katero že čakamo leta io leta. — Kmečka zveza dobro dela. Studenti!« pri Medvodah. Tu je zaspala v Gosj>odu delavna verna, izvrstna krščanska žena Jera Omejc roj. Sink leta 1872. Na »Domoljub« je bila naročena veliko let, je izvrsten katoliški tednik nadvse rada brala in tudi drugim priporočala v naročitev. Zapušča moia in brata. Ohranili jo bomo v lepem g[>ominu. Bog naj bo umrli ženi obilen plačnik. Pokoj njeni dušil Žalujočim ostalim naše sožaljei Šmartno v Rož. doL Dne 2. februarja je obhajal 70 letnico svojega rojstva znani in Priljubljeni trgovec in gostilničar Tratnik Blaž. Vjegov najljubši prija-telj je »Domoljub«, saj ta obiskuje že dolgo vrsto let. Slavl^encu že-imo, da bi še dolgo let preživel v miru in zadovoljstvu! St Jernej na Dolenjskem. V gradu Draikovec j« 3. t. m. umrla lastnica t« grattine, gospa Trenz Matilda. Kljub slabemu vremenu in zasneženi poti, «« j« pogreba udeležilo lepo število ljudi. Pokojna go-"'« je bila blagega «rea in dobra do siromakov. — 'iiko prosvetno društvo pridno deluje. N« sveč- meo j« uprizorilo pretresljivo, ■ lepimi verskimi mo, tivi preplettno igro .Njega ni«. Igralci «o dobro r». tili »voje vlogs. Upamo, da bo prosvetno druttvu ob prvi priliki igro ponovilo. Dol pri Ljubljani. V nedeljo 16. fcJiruarj» priredi tukajšnje Prosvetno društvo veseloigro s pet jam »Svojeglavček«. Pred igro bo zapel tudi pevski zbor par narodnih pesmi Vsi pri-, jatelji smeha in petja vljudno vabljenil Čatež nad Zaplazom. V nedeljo 16. febrin arja bo igra »Pričarani ženin«. Vabimo k ude, ležbi! Šmartno pri UUfL V Smartnem bomo imeli t deljo 23. febr. dva jubilejni občna zbora: Hranilnica in posojilnica bo praznovala svoj 40, Kmetijska druga pa 20-letni občni zbor. Drugi dan 24. febr, bodo ob* jubilantki praznovali svoja jubilaja po sledečem sporedu. Ob S. bo sv mala ca vas umrl« člani in priiatelji od blizu in daleč. Redna akuptč.na slavnostno zborovanje, na katerem bo poleg domsòh govoril tudi g. ravnatelj Zadružne zveze. Vabljeni član iin prijatelji od blini m daleč. Redna skup&tc* Kmetijske nabavne in prodajne zadruge bo v Lede. Ijo 23. februarje ob pol 7. zjutraj v Zadružni dvorani, Vsi zadruiniJu, vabljeni Podgorje pri Kamnika. Pred božičem «mo imeli občni zbir krajevne kmečke zveze. Iz člamke knjige je razvidno, da amo skoraj vsi kmetje člani svoje stanovske orgaoizecije. — Postavili amo apomenik r svetovni vojni padlim vaičanom, tudi ca nas e eia razburljivi električni dolg smo ie «koraj odplačali. Zato izrekamo na tem mestu najlepio zahvalo vina kateri so pripomogli k plačilu dolga. — V okvira kmečke zveze amo li ustanovili samopomoč pri živini in smo imeli v j>reteklem letu pp«t primerov, tako da smo plačali vsem prizadetim okrog 2000 din, — Preteklo leto smo »kupno C okr. odborom naročili za »voje člane tri vagone superfoefats po dobami ceni, tako da »mo prihranili svojim članom okrog 4000 din. — Na pobudo Kmečke cveze amo ai ustanovili tudi proivetno društvo. Imeli amo ie tudi več prireditev, kakor igro »Testament«, Silvestrov večer in skakalne tekr-e. Zato le korajžno na delo, da bomo kmalu imeli tudi prosvetni dom, SL Juri) pod Komom. Knjižnica Prosvetnega društva »e je ^opet obnovila. Za malo iepoeojniiw se dobe knjige vsako nedeljo po prvi in deaeti mati. člani, poslužujte te knjig zlaeti sedaj v zimjkern časul Preteklo nedeljo se je vriil ustanovni občni zbor Sadjarskega društva. Kot prvo nalogo »i j» društvo postavilo cidanje sadne sušilnice. K «r je zadnji čas veliko oovpraievanje po suhrm sadju, be to lahko postalo lep vir dohodkov. Določena je ie za suiilnico podpora, če bodo ie člani kaj prispevali, bo to leto euiiltiica ie lahko obratovala. Sv. Krii pri Kostanjevici 2upa«itvo v nati ob« čini je prevzel Unetič Martin, posestnik na Vinjen vrhu. Želimo mu obilo uspehal — Ono nedeljo »o igrali fantje burko «V.tega je enkrat konec«. Za •gre te pripravljajo tudi mladci, članic« ki pevci. Na «v. Jožefa bo telovadna akademija m poleti, č« Italijanske plul.sk« tel. nekje t obmejnih Alpah Bog d«, lep okrožni tabor. Občinski preskrbovalni urad ie prizadeva za nabavo koruze, ker «o tudi kašče mnogih posestnikov, ki imajo pravice do krušnih kart, zaradi poplave letos prazne. Kaj bodo jedli leto« številni otroci revnih staršev, ki ao brez denarja? Češnji ce and Blagovico. Lani smo z velikimi stroški in težkim delom nami brez vsake podpore dogradili novo šolo na prošnjo prosvetne oblasti. Sedaj pa stoji ta šola prazna. Pričakujemo, da bo šolska oblast ukrenila, da bomo imeli čimprej zopet reden pouk. Zagorje ob Savi. Rudniški «tnroupokojenci so po dolgih borbah dobili vsaj nekoliko zvišane pokojnine po zaslugi Delavske zbornice, ZZD in uvidevnosti Vi ansile uprave, ki je za le potrebne reveže precej it t vot ala. Za oovoupokojence pa je napovedano posebno zborovanje. — Umrla je i« dni v Toplicah ena najstarejših zagorskih žena Ivana Priman v starosti čez devetdeset let. Naj počiva v miru! Trata nad Skofio Loko. V nedeljo, 2. febr. smo pokopali Janeiza Justina iz Trate ob veliki udeležbi sosedov. Bil je pr: svojem svaku na Dobrovi pri Ljubljani. Izravnaval je zemljo okrog hiše. Zmrzla zemlja se je utrgala, zavrtila tram, s katerim je bila podprta in tram ga je udaril po glavi, da je bil takoj nezavesten. Mazil jen je bil « sv. oljem, nakar je izdihnil. Zapušča družino 4 otrok. Bog naj mu bo milosten sodniki — Ono nedeljo je predaval v društvenem domu dr. Čeferin o zadružništvu. — Banska uprava je uslišala naše prošnje za elektrifikacijo vasi Hotavlje, Gorenja in Dolenja Dobrava in Trata. Z deli bodo pričeli, ko zgine sneg. Iz Sinjega vrha ob Kolpi. Po tukajšnjih krajih •o delali preteklo jesen divji prašiči veliko ftodo. So se priklatili iz kočevskih gozdov na naša slabo redovitna polja. Lovci so ustrelili štiri merja-sce, drugim pa niso mogli do iivega, ker je ta everjad jako oprezna. Tudi nekaj lisic in zajcev je padlo. — Polšji lov je bil prav pičel zaradi slabe letine na bukvah v teh obširnih gozdovih, ki so bili prejšnja leta jako dobičkanosni za to siromašno prebivalstvo. Zr.ani so slovenski polharji iz Valvazorja i«ov in tukaišnji polharji to izurjeni lovci, saj «n sam polhar no leto polovi od 500 do 1000 polhov. V letih 1927 in 1928, ko so bile kožice po 10 din, »o jih tukajšnji žup!j»ii, ki »o vsi splošno lovili, pobil« in ujeli na slotisoče. Ako javna oblast zaščiti polhe pri lovu in razmnoževanju, bo ta krai zaslovel po svojih polhih širom naše lepe Jugoslavije Na Ovaišah pri Podnartu bo v petek, 14. febr. 1941. na s». Valentina dan, vsakoletni veliki cerkveni rhod. Zjutraj ob 7 bo prva sr. maša; druga ob 8. Nato bo pridiga ob pol 10, po pridigi pa zadnja sv. ma in s cerkvenim darovanjem. Častilci in častilke »v. Valentina, ne zamudite lepe priložnostil Laško. Solsfca kuhinja v LaSkem preskrbi dnevno 135 otrokom kosilo. — Na svečnico je obiskal Delavnost mladinske Kmetske zveze (6t. Janž na Dolenjskem) Tukajšnja Mladinska kmečka zveza — odsek za tante — ae v polni meri zaveda, da je ena glavnih nalog njene organizacije duševna in tehnična priprava kmečke mladine za kmečki poklic. Ko bi jih videli naše fante, s kakšnim navdušenjem se zbirajo tudi do 2. uri oddaljeni v snegu in mrazu ob zimskih večerih na redne tedenske sestanke 1 Na njih se v lepi domačnosti temeljito obravnava ne le od centrale predpisana tvarina, ampak tudi druga važna gospodarska in strokovna vprašanja. Kot vsako leto, se tudi letos — to pot v večjem številu — pripravljajo na tekme, katerih predmet so letos buče in sončnice. Teoretična priprava je zelo skrbna. Navdušenje kaže, da bodo tekme tudi praktično vestno izvršene. Pod svojim praporom, ki je bil slovesno blagoslovljen preteklo jesen, hoče MKZ zajeti vso kmečko mladino ter jo vzgojiti tako, da bo sposobna zvesto služili Bogu, domovini in svoji rodni zemlji. — Enotno vodstvo naših mladinskih organizacij skrbi, da je vzgoja naše mladine vsestranska. Cesar pa svojem bistvu ne more nuditi ena organizacija, to dopolnjuje druga. Zalo enako dobro deluje tudi Fantovski odsek in Dekliški krožek. Prosvetno društvo pa s prirejanjem iger na novem, bogato opremljenem odru vrši pouk in zabavo tudi med drugimi stanovi. Laško voditelj slovenskega naroda dr. Franc Kulovec, ki se je udeležil okrajne širše seje JRZ in MJRZ Gospod minister je i tem posebno počastil leškj okraj, saj je bozno v šolo in ga začudeno vprašal: »Zakaj pa stojiš pred vrati?« »Nisem vedel koliko je dve in dve». Francek: »To je vendar štiri!« Jožek: »Motiš se! Jaz sera mu {x>nudil celo pet, pa Se ni bil zadovoljen!« • Skrben oče. Mati: »Zakaj pretepaš otroka, saj ni ničesar hudega storil?« Oče: »Sama veš, da bo jutri prinesel šolsko izpričevalo. Ker me jutri ne bo doma, sem svojo očetovsko dolžnost storil že danes...« mom... AH sem Strok, nadinšpektor zvezne policije, ali nisem? Brez pomišljanja, kje da sem, in da so trije proti meni, tu nad razbesnelim morjem, zletim proti zadnjemu delu aviona, se vržem na Robura in z glasom, ki je prekričal grom, zavpijem z vso močjo: »V imenu zakona, jaz...« V istem hipu se Epuvanta strese, kot da bi bila elektrizirana; aparat pogmden od strele, je s truščem začel padati. Druga za drugo ndaTjajo strele v Epuvanto. Krila odlete, turbine odpadajo in razbiti trup ponosne Epuvante se zruši v morje mehiškega zaliva. In v trenutku padanja so se Se čule besede tega povsem znorelega »gospodarja sveta«, ki jih je z bogokletnim poudarkom kričal v grom: »Enak Bogul... Roburl... Enak Bogu!« XVI Se enkrat pri stari Greti Ko sem se zopet osvestil, sem ležal V kabini ladje; okrog «neue je bila zbrana gruča mornarjev, ki so me radovedno gledali. Pri vzglavju je stal častnik, ki me je teko] začel izpraševati. Po malem se mi je vraM spomin in »ngel ae» ma odgovarjati. IfllES TIHI GOSPODAR SVETA Tu je bila samo ena rešitev mogočo: nemudoma spremeniti aparat v podmornico in poiskati mirno globino. Robur je s trdimi potezami v obrazu, stal na palubi; pričakoval sem skorajšnjega poziva, naj se umaknem v kabino. Toda tega poziva ni bilo in tudi niso bile podvzete kake priprave za potapljanje aparata. Divjih, plamtečih oči stoji kapitan, hladen in miren, kot da se hoče rogati razbesnelim elementom. Bil je zadnji čas, da se aparat potopi; toda zdelo se je, da se Robat za to ai hotel odločiti. Ne, ton je Obdržal svojo oholost, kot človek, ki se v svojem brezmejnem ponosu smatra za vzvišenega, nad vsem človeštvom. fai zdaj se vsufejo iz njegovih" nsi bogokletne besede, ki sem jih sredi groma In butanja valov, mogel razumeti. »Jaa... jaz... gospodar svota.,. Bogu enaki... Bogu enaki« Nato d« anak, katerega njegova pomagača t prav tako blazna, kot On. izvedeta brez okre- I Vanja. ® Razprostrivši krila ae dvigne leteči »troj, prav tako kot nad niagarskimi slajjovi... Avion leti skozi grom in strele v brezbožnem kljubovanju, vsak čas v nevarnosti, da ga strela zadene in uniči. Robnr ni svojega zedr*anja prav nič spremenil. Z eno roko je držal za krmilo, z drugo pa regulator, turbine ao se zavrtale v zrak, krila pa so udarjala z močjo, kot da se hočejo odlomili. Blaznež je podil aparat v najhujšo nevihto, kjer so električni ognjeni jeziki najgostejše udarjali iz oblaka V oblak, tér neprestano ponavljal bogokletni vzkik: »Enak Bogul... enak Bogul« Človek bi moral skočiti na tega blazneža In mu s silo preprečiti, da ne vozi naravnost v ognjeno i elektriko prenasičeno ozračje. Treba bi ga bik) prisiliti, da pod vodo poišče rešitve. V meni se vzhode vsi policijski instinkti hi vsa moja strast izpolajevaaja svoje dolžnosti... Bila je blazhost nad blaznostjo, da ne aretiram tega zločinca, ki je ves svet spravljal r nevarnost • svojim peklenskim izu- Zgodba, ki oči b£ K ji 2 r«J >e mwì V*" k«** « s*»;»»* »Ji'5"-* a«** w "J; «rž«, vvl. »«j: «m T mrt* r • .rs*. VZJ. r irt cr-r»li ü «rsrtejttiaj« 1. ivi. Uta* « «.mik* * «w--» M yr*-;,rortif* vm.*ti ki'/ razteeri'tì. .i» p»*«* r,JB «..»òrs* I»>Č**, t j* T i v. 'r im J' Q M •t^ujM» ia »te CoaptAmio je **aaa tyna jai 3B H< <*rbO«* j» jr> -r »r iviaf j* ly-v- '_<-it»- » gobrE ter je ttóe r!» vt t r*rt»rjt fctiilj» c«; dobre?« « l.'f da» t» je W'jr ' ruHVjr i>ks>' j» mei 6»u Utfc-V IX> taf«- j* bi a '>« ie?» Utt d»!;e ya i t z»'*ei to-je is t* «rac;*- t vozače fvteirv. p <■ '■ )* ime. tt »»-ter« 'rgore« « d««■». k: je peilt,«'»: » »«< pO ópr«rkik. 7« irgorec je op*-//;'(! /«rfc'j. d» tt; «»«rej» ps» ker m-ft k»ir»fje »j'iK«*; t T« ?» j» o.jc <>/ k. r»!'. ogoröeo«, fe~ it je pe* t«ic i* mi-ev. da ri.» j/r rjt'iew et rs iiui.K/ dou<« red; /t d« rt ne dajo f/foč. Setera terre bolo preti neko i,iti. Ttk/tj j* bij pe*. p/ w.>-f(fju K'j je pri^ei' tinti i z b •» .a »e >wwi<->>4 u?Ar. ** j» zafonja. r m'//t ugrizni! rt pa eL Voia* je yt "à'rii-hjt': z t'tktj iù i vit1,, pri <*m pt pttgutl rutf \tjt. r fizbarjcmti j« kfrnil prir»«*' »a lem i« uee.rei* je li'*e!a. da »e je ta-Atjr i* leiH r m »Sil. ^a' pa *e je pri ietß jx>k««rif laotor h. popraiiio je »takj bVA die. N»»!e4«ijef« dne po tej Be/fjdi je Ka /ena na ie^eutru m je j«a. ki dv M>iaj di bil ir J«f;jar!j«rtt, {eprar je bi! i* t leta pri LUi, pri-i»»7l» na »roie iioe, is »icef tako. kakor de I ri f> bila dojila pred dreta« mesecema. Sit,'t je bil tA, r'«*u rto«t »vre, oc/: i"1« M tWI V.rtr'J"-- Vmì 1* ^ irei jt^aeeak 'X^.es i« e atvrt. ut kt- f, ì* w-r 15 Wr - »a .ta« re trr or. öoi'J. - ^ «5»zar;a»o o»e '»* <* rialt i ornai kjer « pr. ti; rati rt:a'.:a ee zbral« miü j, »Torej! 6 kom naj oienjroo? M-j B|# B,. ga ai, k/ t" trii vre-lrm lega ivaitva 7ato jo a aoneeaaU l>rogi pa .» Uforarjaij; ,.y/g»>. katero zakrije labko vsak oblak, ni »red! iA> Eli»*» otroftč»/» In unike »o rekle: »P'«». w ^ ui/rvt.iuo z Kir more prepoditi vsak »eter. kakor te 80di <.4/jks. t»k ni4»*inu stanu ni f>r.mer«i!< iB „ rek!«: »PO'OČ.BIO .10 1 vetrom!« Druge pa to u?». iar:a\e: »Kar labkj zadrti riaka grjra ui-L Te-er. Bi ttiun pnoitrtat aorodnii.!» In n rek ie: >L>tm> ji goro za moia!t Drur- 10 up>. nrjil«: »Nekaj, kir lahko miike izjKrdüop!^ kakor goro. ni «tino primeren eorodmk c In M r«i.;e: »Dobro torej! Ce je milka več kakor pi r»; dr>jg. jd he je ntih^fj-a kskor gora. nKiča»jU to te'er, »ilnejla ko ot>lak in Mmre. to on». i,nx> z mifko! Tako »e bo dostojna biia pr.mofcl, k dve'^jm biii!< f raijo VabiBer: Dobrodelni ples Vrat>aja je re* ie k er moče pre a-keti Urj. ie mam si pnj'taa. s majboij i a jo mmfi »ajaižji »e itej Ve* aajae potrebee je. mekaj zi rrrečer rsrf! Take *»>erjl« r<*pa je ta i a jo »odro>ai je gospod. Stopile M rkap goapodične ia sslade ia lepe gospe, sklenile, da ples dobrodelni u trofia v korist prirrdé. Jtarel» je y lar ik dvorana, prikijal za paro« j« par. g os pod oa ia d a Mai te fiala priklaajal je vtjadai vratar. Stofisoče stal je plr-salre nakit in ves pravljirai kras ia drago zaklet al plačilo vsak godbe izbrane je glas. Ko ara odmora je bila. »aapanje« te prail ie prav, preiti je sladkega danna prinašala auika Ijebav. Ob ari je raai «trajen »r« zbor vrsrijakov ie bil. k palača» ia silaa razkošnia za attoa je aste dr>iL Jaz aislil wa: rr-t srirkaneka od ter a bo pina korist! Ob ai*li na to je «r mene pretrela nekakšna zavist. Nekje siromaka ara vprašal, kak H. ie, u pie» aa je éal. pogledal ae je ra>irlji«o in pikre ie je satnrjsl: No. nekaj pa res ir zaleglo: saj kupil tra dtakrat »ali ia laraia otrokoa trn kraka razdelil za dinarje tri! Zahtevajte v oseh javnih lokalih „Domolimba"! 1'riporedoral sem vse... rte... Titti, ki so me poslušali, to morali biti mnetja. da imajo opraviti z netrečne^en. ki si je pač rešd življenje, pa izgubil r»/.u». Bii teto na peroi/rodo Ottawa, ki je bil prek»/ inei.Vtet» rA .tt aa pot: r New Orleans. Mornarji v» -^,/jfc „ a»/rj« razbitne, katerih •nt« k i>M*» 4r/a_ Ii uko K/ me rzlekii na bro4. Ve^ea tem urt, Rob«, i. ajegma po-mag»brod prittal na obali. Oprotlicn se od čatlmUr, Tlede« „a *eč videti k**0"' k4tefe«* ^ nUea' "«dej«1 « podal v glavni po-lic tki urad, ker sem hotel predvsem obvestiti svojega iefa. Njegovega iznenadenja, začudenja in rese-Ua, da me spet vidi v,m nitem zmožen popi. I- /rjP?^0TJ"' ■em m" Sirok<> «e. kar .e e dogalo, odkar «nn izgi.il T „lovih Erij. Z"*?'-' W ^P^^f vzl«t Epu-vante nad slapovi N.Hrare, moje Invanje v Or-iorskcm go«nlu; najbolj podrobno pa tom mu 5' popisal katastrofo aviona v nevihti nad mehiškim zalivom. To je o« tele prvič slišal, da je aparat genialnega Robura mogel letati tudi po zraku. Cospod upravnik je kar zijal začudenja: »Gospod Strok, Vi «te se spet vrnili in to je glaroo. Po nesrečnem Roburu ste zdaj Vi junak dneva... Upam pa. da Vi ne boste od prevelike slave izgubili glave, kot oni blaznež«. »Ne, prav gotovo ne, gospod upravniki Vendar mi morate priznati, da Se noben radovednež na svetu, ni napasel svoje radovednosti 1 večjimi doživljaji, kakor jaz«. »To rad priznam! Odkrili ste skrivnosti, ka-korfnib ni pred Vami, Strok, Se noben živ člo-vek... Le škoda, da j« koučna skrivnost »gospodarja sveta« propadla za vedno«. 6e isti dan so vsi časopisi Unije prinesli poročila o mojih pustolovščinah o katerih resničnosti te najmanj ni moglo dvomiti ln kakor Je gospod upravnik dejal, sem res kar naenkrat postal junak daeva. kateremu se je vie d mio. ' me \lUl>rniTi ,fitateV l«bko misli, ™ J1'Uri $'užkiBi» pričakovala, ko MMu JT^ I?J9U' ki ^ o4"-1» '<- »No. po«pod Strok, ali ni'rjn imela prst'« »kaj pa. Greta?« vprašam. »Ko ira trdil«, da je Orlovsko gnerlo tlažilo vragu za skrivališče«. »Resnica, Greta; in če on osebno res ni bil vrag. je pa bil vreden, da ga dostojno r«mrnja.< »In dobri Bog ga je uničil s strelo, kot je zaslužil. Vas pa rešil, kot «te tudi Vi zaslužili. Blagoslovljeno bodi njegovo ime!« »Pa naj nikdar ne dovoli«, pristavim, »ila bi se taki zločinci tudi v bodoče mogli izogniti njegove kazni...« »Dal Bogi« (Konec.) zan eli noTl roman S prihodnjo številke bon objavljati aov podlistek »Smola barom Dorivala« rioni aa prikazuje ailae zapletljaje, ki jih doživlja baron Dorival zaradi tega, ker aia je nek mednarodni slepar ia baadit Emil Sepee aa las podoben. Zgodba je polaa smeha ia zdravega veselja. Nov ilustrirani tednik TIDITV V IV ** razpisuje svojim naročni- i M MA * kom nagrade: S aagmlc po 10M «n. C pa SM dia. 10 |W 290 «a la 20 celoletnih laraiala „MUtlkr- Pri nagradi boste upoštevani samo, {e poravnate celoletno naročnipo 80 din vsa do 10. februarja 1941 Rok je kratek, pohitite I List se tiska na lepem papirju s slikami in je primeren za vezave koncem leta. Format 24 X 31. Prva Številka je ie izMa, zahtevajte jo na ogled! Uprava „DRUŽINE". Celje. Cesta m grad It 20 Naznanila n Prosvetno draitva t Sostrem uprizori v nedeljo 16. februarja ob pol 4 popoldne veseloigro »Oiganic. Kdor bi se rad v predpustu polteno nasmejal, naj pride v nedeljo v Prosvetni dom. Igre ne bomo ponovili. Prav iskreno so vsi vabljeni. u MeKanska korporaeija v Kostanjevici je sklenila, da se bodo počeni! z 18. februarjem redno ponavljali vsak toruk v tednu trini dnevi. V ta namen bodo postavljene pred cerkvijo svetega Miklavža stojnice. n Dobrovo pri Ljubljani. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 16. februarja t I. ob 3. pop. veseloigro »Striček milijonar«, čisti dobiček je namenjen akciji za zimsko pomoč. Vabljeni. n st. Vid pri Stični. Prosvetno društvo priredi na pustno nedeljo 23. februarja t. I. ob 3 popoldne izvrstno burko: »Zmešnjava na zmešnjavo«. Ker je čisti dobiček namenjen za zimsko pomoč siromakom, pridite v obilnem šte-ivilu, da podprete plemenito delo usmiljenjal n Prosvetno društvo na Čatežu uprizori v nedeljo 16. februarja t. 1. ob 3 popoldne v prosvetni dvorani komedijo v treh dejanjih »Pričarani ženin«. Vabljeni vsi prijatelji židane volje in smehal n St. Jurij pod Rimom. Prosvetno društvo !f št. Juriju pod Kuniom uprizori dne 23. februarja, na pustno nedeljo po deseti maši veselo in zabavno igro »Rodoljub iz Amerike«. Ker so vse vloge v rokah dobrih igralcev; smo prepričani, da bo občinstvo zadovoljno. Vabljeni tudi iz sosednjih župniji n Stara Loka. Prosvetno društvo Stara Loka bo po daljšem odmoru v nedeljo 16. februarja ob 8 zvečer gostovalo v Društvenem domu v Skofji Loki s priljubljeno igro »Plavž«. Nastopili bodo priznani starološki igralci in pokazali, da volja za delo v njih še ni zumrla, čeprav so prostori lastnega Stnrološkega doma ie več mesecev zasedeni in je vsako prosvetno delo onemogočeno. Pridite, da boste vedeli borbo slovenske krvi proti tujemu nasilju. n Vinski sejem v Ljntomern. Vabimo vse ▼inogTadnike iz ljutomerskega, gornjeradgon-okegit in Mrigovskega okoliša, da tudi leto« razstavijo svoje vino na našem vinskem sejmu, ki ga priredimo v dvorani g. Zavratinika, dne 4. marca t. I. Prijave naj se pošljejo do 27. februarja, vzorci vina — po tri buteljke od vsa- Rabljeva roka Angloiko «pisal J. Fletcher Ray. Poslovenil Frane Poljaoec. Nenadoma j« Izaak spregovoril: »Se eno reč je treba povedati; nismo Deteta molili samo mi ubogi pastirji, ampak tudi bogatini in modrijani. Prav na ta kraj so (dali nekoliko dni po Detetovem rojstvu) prišli modri z vzhoda — učeni može tam izza Evfrata, ki jih je k njemu pripeljala zvezda — morebiti prav tista zvezda, ki smo jo gledali v noči njegovega rojstva. »Za nekaj časa so se nastanili pri Korneliju Skopuhu;imeli »o namreč veliko premoženja in mnogo kamei. Nekateri pravijo tudi, da S« prav ta Kornelij, ki ga dobro poznam, De-ietovi Materi zaprl vrata, dasi je bila tako trudna in noseča; saj .ie bil Jožef pač ubog mož. Tako so modri ostali v gostilni, medtem fco za njega, ki so ga prišli molit, ni bilo prostora. Iz svojih zalog so mu prinesli mnogo bogastva in mu k nogam položili dragocene darove in veliko zlata. »Zdaj pa,« je Izaak nadaljeval obrnjen proti gostilni — hlev smo bili namreič, zapustili —,« pravijo, da si On ne spravlja za-fcladov zlata, niti kakršnega koli bogastva tega •vota, ko pravi, da je kameli laže iti skoz Kvonkino uho kakor bogatincu priti v nebeško kraljestvo. Opominjal je, naj si nihče ne zbira cakladov na zemlji, ampak naj »i zbira zaklad' v nebesih, kjer ga nič ne uniči. Ne! Vrh vsega tega je On sam bolj ubog kakor največji siromak. Denarja nima prav nič, hrano pa •amo tako, kakor mu jo dajo siromaki. ke vrste — pa do 2. marca t. 1. Prijave in vzorce prejema pisarna občine Ljutomer. Vzorci vina bodo ocenjeni dan pred razstavo. Otvoritev je ob 9 in traja razstava isti dan do 20. Vabimo tudi kupce in vse druge interesente, da se osebno udeležijo tega privlačnega vinskega sejma. — Vinarska podružnica v Ljutomeru. o Zelo uporaben prelndijsld album za orgle ali fcairaooij «i lahko nabavite v Jugoslovanski knjigarni. Obsega lepe melodije raznih slavnih skladateljev. Iella sta I. in II. del, oba sta krasno vezana. I del preludijev ima 176, drugi pa 212 strani. Izdaja žepna. Vsak del stane 36 din in «e naroča v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Toplo priporočamo. Prosvetno društvo Frata nad Skofjo Loko priredi v nedeljo 16. februarja t. 1. veseloigro, namenjeno času, ko se obhajajo »ohceti«. — Pridite! n Metlika. V nedeljo 16. februarja bo v dvorani »Hranilnice in posojilnice« v Metliki občni zbor krajevne organizacije JRZ. Začetek bo točno ob pol desetih. n Dražba sv. Rafaela obvešča vse naročnike »Izseljenskega vestnika«, da je morala z junijem lanskega leta začasno prekiniti izdajanje svojega lista, ker ga zaradi vojne v eapadnih evropskih državah n: mogla pošiljati v inozemstvo, kjer ima večino naročnikov. Takoj, ko se bodo razmere vsaj za silo uredile, bomo z izdajo zopet nadaljevali in skušali nadoknaditi tudi prejčnje Številke. Naročnina, ki je že plačana, se bo štela vnaprej. n Na Dobrovi pri Ljubljani bo v nedeljo 16. februarja ob 3 pop. v Prosvetnem domu uprizorjena veseloigra »Striček milijonar«. Čisti dobiček v pomoč revežem je namenjen odlom za Zwisko pomoč. Vabimo, da se te prireditve udeležite in pomagate po svojih močeh lajšati bedo, obenem pa si tudi sami napravite lep popoldan, ker igra vam bo nudila pravo predpustno veselje. Na svidenje torej vsi! Lisice imajo brloge, pravi, in tiče pod nebom svoja gnezda. Sin Človekov (tako se sam imenuje) pa nima, kamor bi glavo položil. — Daniel ga je sam videl, kako je spal na pobočju hriba. Zdaj bom pa z vama ženskama posebej »pregovoril: nočem, da bi kdo drug slišal. Nisem čisto brez dobrin tega sveta. Sedem in štirideset let sem garal, imetja tudi nisem zapravljal, ali si kak šne ženske za ženo poiskal. To, kar imam, sem skril v ovčji staji in ne bo dolgo, pa ovčarstvo opustim in pojdem tega Jezusa iskat. Ljudje govore o meni kot o Izaaku Lakomniku. pa me ne poznajo. Vsak vinar mojega zaklada je za njega, ki sem ga kot Dete molil tam-le v hlevu. Vse zapustim in pojdem za njim. Nikdar ne bo pogrešal hrane ali obleke. Nikdar več ne bo ležal na pobočju hriba. Nič več ne bo vedel za lakoto ali mraz ali siromaštvo. Léta me je žejalo m gnalo za njim; aiaj je čas. Veliko let ga nisem videl razen v svojih sanjah. Nič nisem o njem slišal; pa vendar v srcu vem, da bo nekega dne vstal in Izraela vodil. In zdai jo vsa Galileja 3la za njim. Tudi jaz pojdem in mu zopet padem k no- fam... in ga bom molil. Ne poreče mi: nel aj je mehkega in milega srca Za njim pojdem, kamorkoli gre. Podnevi bom poslušal njegovo milo besedo, ponoči ga bom pa stražil in pazil, da nič ne priče blizu, kar bi mu škodovalo. Hrano mu bom pripravljal in' mu noge umival, kadar bo truden. Jaz, pastir Izaak želim samo to, da sem pri njem; kamor on gre. da tudi jaz grem; čeprav do konca. In molu bom, da tudi v smrti ne bova ločena!« Ko sem ga poslušala sem malo mislila na to, kako naj bi se te besede »polnilo. Njemu so peli angeli; veliko let je sam živel na gričih. Kaj in kako ga je vezalo z njim, ki ga ni videl, nihče ne ve. Nekaj jo bik» v njegovih Abesinski oglednik na preti Naročite takoj »Bogoljuba«! očeh, česar v nobenih drugih nisem videla. Morebiti je videl to, kar se je imelo še zgoditL »Glejte!« ie dejal, ko smo prišli blizu mesta, »sonce zahaja za grič; k čredi se morami vrniti.« Nato me je pogledal in rekel: »Žena rimskega vojaka, če ta Nazarečan pride po tvoji poti. glei, da s seboj vzameš tudi sina, da ga on blagoslovi. On namreč otroke ljubi in pravi, da je takih nebeško kraljestvo. Po pravici ti povem, da to Dete, čigar rojstni kraj si danes gledala, da to Dete, rojeno iz Device, ni nihče drugi kakor Kristus — Sin Najvišjega. In to reč ti pripovedujem prav tako, kakor so mi pravili angeli.« Kmalu smo stopili v mesto; in ko smo se poslövili, je Herma poklical k sebi. »Sin moj,« je dejal, »ali hočeš tudi ti iti za Kristusom?» »Seveda!« je dečko odvrnil ponosno. »Po-iščem ga in vzamem meč in šlem, ki mi ju je bil Rufus naredil, in pojdem in njegove sovražnike pobijem« »Dobro si povedal, sin moj, takih je treba, kakor si ti; veliko jih je namreč, ki ga ne ljubijo.« — ln položil je na dečka roke, ga blagoslovil in odšel,. Noč naju je prehitela, preden sva prišla do Rebekinega stanu; bila je vsa zmučena od vročine in truda čez dan, in vrh tega je bil njen čas prav blizu. Zjutraj ob petelinjem petju se ji je otrok rodil. ?. poglavje. Naslednje dni sta se Rebeka in otrok zelo krepila; pa sem vendar še pri njima ostala. Nekega večera sva preo' sončnim zahodom sedeli na strehi in se zopet menili o Nazarečanu. Bebeka me je prosila, naj ji berem kaj iz preroka Izaija, dokler je Se svetlo. Brala sem, dokler nisem prišla do tehle besed: »Dete nam je rojeno in Sin nam je dan, in na njegovo Križanka liri' i1 f i4 r i r \Mf F r m i" n u u 1 i _ ! r H u 1 1 ■ I« •B" 1 u B u B 1 m u m n r mr m m M 1 _ v K - ! B" n B e n B U m\ s g m u * B u M ■!" ! g 4, ! s e B a a m M iS U B ■i" B * m H m - 41 mr H 1 B i» 1 u Si ■4 B - ! B - 1 r i B" B u u ■ 6 j i* B » * Bf 0 T* B ■ ■ 1" ! 1 mn \ 1 i B" B Vodorarno: 1. Misijonska postaja t Ben-galiji. — 7. Časovni rjznik. — 10. Slaba rožna pot. — 15. Špansko mesto. — 16. Učenje. — 17. Onoren. — 19. GlagoUka oblika od biti. sem. — 20. Stara «lovanaka pijafa. — 22. Ploskovna mera. — 23. Človek, ki varuje. — 25. Zdravilna rantlina. - 28. .Sušilni« _ 2« Jed, ki jo jetniki uživajo. — 30. Čaroben (tujka) — 32. Služabnik. - U. Kar kritik poda. - 35. Meset. — 37. Plačilo. - 39. Blagajna. — 40. Del voza. — 41. Ostebni zaimek. — 42. Pretepal. — 43. Sala primati. — 44. Vpralalni zaimek. — 46. Oblika gozda ali travnika. — 43. Popotnik. — 50. Do-maéa žival. — 53. Dodati. 56. Pravi. reče. — 57. Svetopisemska oseba. — 59. Ce ne stoji... - «1. Oče, atek. - 62. Kraj pri Ljubljani. -63. Svetopisemska oseba. — 65. Redovnica. — 67. Na zelnika raste. — 69. Glej tujka). — 71. Moško krstno ime in kraj pri Krimu. — 72. Krokarju podoben ptič — 73. Oorovje v Rusiji. — 74. Prihodnji čas od glagola sem. Navpično: 1. Bolgarska reka. — 2. Isto kot 20. vodoravno. — 3. Pokrajina med severno in Srednjo Italia — 4. 2ensko kritno ime. — 5. »določen števnik, nekaj. — 6. Prvo pri obedu. — čt. Kmečka organizacija. — 9. Kraj pri Ljubljani. — 11. Del voza. — 12. Vpraialna članica. — 13. Satan. — 14. Človek jih ima 32. — 15. Španska posest v Afriki. — 18. Drugo itn» za Kitajsko. — 21. igralno orodje. — 24. Glaeolska oblika od imeti. - 25. Grška črka. - 26. Utrip (tujka). — 27. Ljubljansko (»kopališče. — 29. Pogosto. — 31. Osebni zaimek. — 32. Ptič-ujeda. — 33. Trata. - 36. Naplavina rek. p-»ek. — 38. Oviti. — 40. Mesto v Bolgariji — 44 Klica. — 45. I slo kot 22 vodoravno. — 47. Rjave barve. — 48. Krajše žensko ime. — 49. Kar loči državo od države. — 50. Kraj Jezusovega prvega čudeža. — 51. Igralna karta. — 52. Ancleika trdnjava ob Rdečem morju. — 54. Poziv (tujka). — 55. Jarem. — 56. Predlog. — 58. Veter. — 60. Španski člen. - M. Vzdih. - 66. Vzklik bolečine. - G8. Osebni zaimek za dvojino. — 70. Predlog. Ostre ukrepe m pobijanje gospodarske sabotaže je izdala romunska vlada. Kam je sta voda iz puščave Eden izmed aijzanimivejiih pojavov so noL zemeljska vodovj« v puščavah. Oprav v puMimlt ozemljih običajno na površini ni. «lalnih vofof tokov, ker je pač iiblapevanje močnejše od ma' vin. «o odkrili v večjih globinah velike mnoti »ode, ki je idnižena od kraja do kraja po nih, občujočih razpok, sotesk in kanalov. Toda t« ml ae lile v puščavi so skrivnost, ki je le davno Hm popolnoma razjasnili. V večini primerov si «u. lahko razložimo, odkod voda, ker so običaj», bližini gorovja, od katerih se pretaka v doline, 7 Indiji pa so vendar pojavi ki so tako čudni, fe jim zemljeslovei ie niso mogli do dna. Tako 101 radžputanskib puščavah velike množine vod« , kotlinah iz peščen ca pod površino. Od ta Hi« radžputaoska puščavska mesta. Znanstvenik] j» mnevajo, da priteka ta voda v mogočnem pol, zemeljskem toku od snežiič zelo oddaljene Hj. ma la je. Mlad prebrisane«. Mihec vprala staro mimt kj pripravlja mizo za obed: »Stara mama, ukij pa imate naočnike?« »Zato, ker vse povečajo« >Oh, mama, potem pa proč poglejte, ko bosta tarne potico rezali.« ZAHVALA PodpUani Oven Josip, posestnik v Hra-toven dolu 20 ohč. St. Vid pri Stični, s« opravi .Domoljub«, prav iskreno zahvaljuiem za takojšnje izplačilo poiarne podpore v znesku 1000'- din (tisot din) po krajevnem zastopn ku g. Hren Francu, mizarji v St. Vidu pri Stični ob priliki požara moje stanovanjske h še, ki mi jo je požar uničil dne 15. j», nuarja 1941. .Domoliub* prsv iskreno priporočam »lem, posebno pa še tistim, ki ga danes i« nimajo. Oa palico na vrč. in prišla je služkinja Dekleta je ukazala, naj zajame vone in mi umi;e noge, predme pa postavi smokev in kruha in vin*. »Sta Rebeka in otrok zdrava?« me je vprašala, ia nekaj časa sva govorili o njima Ko sva se odteščali, sera ji odprla srce in spregovorila o rečeh, ki sera'jih slišala od RelTeke o tem Jezusu; in kako da ne vera, kaj nai v in P°,edala ^ i*- di se nI vso moč bojim za svojega moža Sdpiona. kakoTVirf-'T fi,t0 .mirno «dela. njene ^HSkT^^fifi-«-'»^-^" 'lusàj^mT'uu T.*"*'«.1? ,l*>- larA1»*«"^ Mnogo M .r £f!ÌWU, »Prav « na ta svet. m^ilaf inTaz. nrav'il" mr7',ih tr«H >em Zato bom govorila ' brž «UU. »Pripovedujem ti tele retì, katerih nisem pravila nikomur razen Reheki in pastirju Iz»-aku. Venoar je pa prav, da še koo drug zv«; in srce mi je bilo čudno (ranjeno, ko »em t* gledala in te slišala govoriti o njem. Zato t« prosim, nagni mi svoje uho. • Na večer je bilo, in sedela sem prav tam. kjer ti sediš, ko je nekdo zelo v skrbeh prišel proti hiši in praAal, ali bi mogel z menoj govoriti Nosil je robdto volneno obleko il rivoga sukna, okoli pasu pa pas. V roki je držit krepko palico. Podoba je bila. da je prišel od daleč. V duhu je bil zelo vznemirjen. »Mir s teboj,« je dejal »AH si ti Joans, U je nekdaj živela v Nazuretu, zvedena, kako j* treba streči ženam?« »Kajpada, prav tako je, kakor praviš, »e» mu odvrnila »Joana sem. in ti če mi oči n» kažejo narobe, si tesar Jožef.« »Seveda sera, pa tvoje spretnosti zelo p»" trebujem za njo, ki je z menoj.« Nato mi ie pripovedoval, kako je prišel » Betlehem z Marijo, svojo ženo zaročeno, in ker je bila gostilna vsn polna ljudi, sta se pač morala naseliti v hlevu. Kakih pet ani sta z doma v Nazaretu potovala skozi Galilejo proti jug* Ah, Suzana, tiste dni sem bila močna delavna, zalo s^m takoj vstala, sej mi je Jo"' povedal, da Marija pričakuje rojstvo otrok«. Kekla sem mu, naj se vrne tja k njej, »«m* sem pa medtem vzela čistega platna, vrč za vodo, hrane in takih reči ki so se mi zdele P»-trebne, in odhitela za njim. Sla sem skozi veliko gnečo ljudstva, zakaj tisto noč je bilo» Betlehemu veliko nemira; bil je namreč čas Popisovanja. Množice mož in žena »o se prerival« karavane, konji, osli in kamele so se nastani» zraven pota, njih utrujeni vodniki »o od P»'*" vanja utrujeni pospali. Oporoka ¥ metli V italijanskem Palermu Je umrl vinski trgovec Dnnielli, ki je skril svojo oporoko v metlišču. Po naključju pa bo jo našli. Danielli ni kaj dobro iivel s svojimi sorodniki. Bil je zelo skopuški In ravno ta njegova lastnost je bila večinoma vzrok sa prepire. Slednjič je bilo možakarju že kar preveč tega neprestanega prepira, pa se je sklenil maščevati svojcem. Iz najdenišnice je vzel k sebi majhno sirotico, ki naj bi skrbela za red in snago v hiši. Deklica je bila prav pridna in se je lotila vsakega dela. Daniellovi sorodniki pa ro stremeli za tem, da bi poainovil katerega njihovih otrok. Pred časom pa se je moral dnti vinski trgovec operirati. Zdravniki so obupali nad njegovim zdravjem in so sjioročili njegovim sorodnikom, da ni vež upanja na okrevanje. Na smrtni postelji le Danielli vse zapustil svojim, mali najdenki pa je zapustil vso premičnino v hiši. Po njegovi smrti pa so sorodniki preiskali vso hišo in komaj našli tri sto lir. Deklica je morala zapustiti hišo. Vzela Je s seboj vso etaro rojiotijo, med njo je bila tudi Stara metla. Ker pa ni imela nobenega denarja, Je šla k starinarju, da bi vse to prodala. Ko je ttarinar pregledoval ataro metlišče, je opazil v Peter Lavai, Mrli ■aria] Petalo odslovil, *a natia vriniti spet v vlade. Pravijo, da je ia h top- aia nomee» im lujijüöiü prijasBS psliüks ajem majhno luknjico in ko je izvlekel nekak rapir, je ugotovil, da nI ta papir nič drugega ka-or oporoka. Naslovljena je bila na najdenko in v njej ji zapušča 5 milijonov lir. Sorodniki so hoteli ■ sodnij" preprečiti izplačilo toliko denarja. Vse pritožbe >a ni60 nič zalegle. Lisičja koža. -'iena: >Mar misliš, da bom vse tivljenje nosila to oguljeno lisičjo kožo?« Mož: »Lisica j?; jo je in s* ni nič pritoževal»-« mohtuu Pri kašlju REMEDIA Quajace€ SIRUP * ttmle originalnem eavoju DOBIVA SE V V8EH APOTEKAH Glavno zastoputvo ta Slovenijo: APOTEKA BAHOVEC, LJUBLJANA mM 4 — V veku žuželk Angleški naravoslovec L. Howard je nekoč dejal, da »živimo v veku žuželk«. Znanstvena dogajanja zadnjih dob v resnici potrjujejo ta Izrak angleškega učenjaka, ki je tudi na glasa kot dober poznavalec žuželk. Do ao žuželke zarea neke vrste »življenjska velesila« na sveto, izhaja že k tega, da so najmočneje zasto- Sme v vsem živalstvu. Računajo, da je vseh valskih vrst na 920.000, med temi pa 750.000 vrst žuželki Toda delež žuželk bo najbrž še prenizko odmerjen, ker ni ie raziskano vse kraljeotvo žuželk, ki je »ilno skrivnostno in »e solo izmika opazovanju. Nekateri znanstveniki pravijo, da Je treba računati, da se po zemlji plazi in «preletava do enega milijona vrst žuželk. Sesalcev pa je 13.000 vrst, rib 20.000 vrst in ptičev 28.000 vrst. Da so žuželke tako mogočna veja v stvarstvu, se imajo pač zahvalili temu, da se silno hitro množe. Muha. ki poleti tako nedolžno brni po sobri, ima v nekaj mesecih 720 milijonov potomcev. Rastlinska uš, ki tehta komaj 1 mili-fr«m, se more teoretično v enem poletju tako razmnožiti, da bi njeno potomstvo tehtalo 16 bilijonov stolov 1 Toda žuželke niso samo prijetni oživlja!« Movekove okolice, ampak ima vsaka vrsta svoje zahrbtnosti, ki večkrat človeku niso v prid. V Združenih državah še danes, kljub Izpopolnjeni higieni, umre za malarijo, ki Jo Ponaša zlasti mušica Anopheles, na leto do l2.00U ljudi I Združene države samo za pobijanje bolezni, ki. jih prenašajo muhe, izdajo na leto 600 nztljj. dolarjev. In vso «kodo ki Jo letao p apra vi jo žuželke, cenijo no letnih dva milila dolarjev. b aredalitva. Več dopisov «mo odložili, ker so došli prepozno. — V Belo Cerkev: »Domoljub« stoji prej ko slej na stališču, da morajo imeti starši pri šolstvu odločilno besedo. — V Predgrad: Smo odstopili našemu kmetijskemu strokovnjaku. NAZNANILA n Prosvetno društvo v Hrastju pri Kranju priredi za predpustno veselje v nedeljo, 16 t. m., ob 3 popoldne veseloigro »Trije tički«'. Sledita dva šaljiva prizora in dva knpleta. Vmt» pa nam bodo zapeli tudi »fantje na vasi«. Vse prijatelje našega društva in poštenega veselja vabimo, naj n« zar mudijo te prireditve * tako bogatim sporedom. n Sv. Frančišek Ks. Fantovski odsek uprizori v nedeljo, dne 16. februaria ob pol treh pojxddne v Prosvetnem domu kmečko veseloigro v Štirih dejanjih »Micki bo treba moža«, Vljudno vabljeni! Jablin surogat za Izdelavo umetne domače pijače je odličen In cenen nadomestek za pravi jabolčnik ter stane zavitek za 50 litrov din 30-—, po pošti din 42'—, 2 zavitka po pošti din 78-—, 3 zavitki po |K>Sti din 110'—. Prodaja Drogerija Emona Ivan Kane, Ljubljana-Nebotičnik Celavo vojskovanja na paKavakem UjM* Voja ki tmorajo^ n.jpreMgradlü wate, kjer ae na* I Mali oglasnik Fige in brinje za žganjekubo ima na zalogi tvrdka • Ivan Jeta^iu, IJuMjaiia Aikerteva cesta 1 — telefon 26-07. Moške obleke perilo In vsa oblatila [10 prlsnano nizkih ccnah si nabavile pri 1'reskerju • Sv. Petra cesta 14 — Ljubljana. Vseh vrst surove kože tako goveje. »--lečje, svinjska itd., kupuj« po najvišjih dnevnih cenah. — Usnjarlja J. Lavrlč. St. Vid pri Stični. Dekle pridno In pošteno, vajeno kmečkega dela In sa pomoč v gospodinjstvu. iščem za 1. alt IS. februar. Sme biti tudi starejša. — Ivan Okorn. Sk. Loka it 38. Hlapca za vsa kmečka dela «prejme Ivan BrecelJ-nik. Dravlje. LJublja- Sluzkinjo sprejmem. Kogovšek, Vodnikova c. 295 — Ljubljana-Dravlje. Brinje in fige dobite v najboljši kakovosti — v Javnih skladiščih pri tvrdki Pran Pogačnik v Ljubljani - TyrSeva (Dunajska) c. it. 3J. 12-11 letnega fanta sprejmem. Slape št. 34 Dev. Mar. v Polju. Mesto oskrbnika ali h konjem — !Sče 44 letni poročen mož onim otrokom, na po sestvo. Ovčjak Peter, Jezersko 31. nad Kra nJem. Sprejmem hlapca pod 20 let. zanesljive ga. vajenega konj. — Naslov v upravi »Do ljuba« pod St. 1843. Služkinjo za kmečka dela sprejmem. Plača po dogo voru. Naslov v upravi ■ Domoljuba' pod àtev. 1857. IS—19 letnega fanta sprejmem na kmetijo, Kočar. Slape 29, D. M. v Polju. Sladko seno 6000 kg naprodaj. — VrbančM, p. Brezovl-». Bencin-motor za pogon, naprodaj. -'olzve se prt Elizabeti Slabe — Blatna Brezovica St. 3, pošta Vrhnika. Slamo kupim. Babntk. Vodnikova c. 263, Dravlje, St. Vid nad LJubljano. Služkinja preprosto, starejšo -varčno In zanesljivo, sprejmem za stalno -za gospodinjo k mirni, dvočlanski družt-nl. Dopise na upravo »DomolJ.« pod «Obrtnik Novo mesto« st. 1994. Električni motor rabljen, od l1/« do 5"i KS. kupim. - Janežlč Jože, p. Crosupljo 12 Hlapca za kmečka (leia sprej mem. Ljubljana, Vod nlkova c. It t. Hlapca od 13 do 16 let. sprej mem na kmetijo. — Črnuče 8. Prodata breje koxe. «a .'ce — črne in nsodr* duraj-čane. seno fn Ccpon. fcfcof ; t ;*. Hlapu sprejmem r.a kmetijo. Remic, Podsmreka 4. p. Dobrova. Fanta od 16-1« let vajenega konj. sprejmem v trgovsko hlSo. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 1694. Kovaško orodje in staro železo prodam. Klrn Marija — OoiiSe 18. p. Kresnice. Mlad fant z nekaj gotovino In z dobro službo so želi poročiti z dekletom, ki Ima nekaj posestva. Ponudbo na upravo »DomolJ « pod »ISes-nost« it. 1726. Zasebnik 35 let star, ki igra oltre in harmoniko, želi službo h goveji živini, s hrano, sobo in kurivom. Najraje v gostilni. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Domoljuba* pod štev. 1*91. 14—IS letnega fanta sprejmemo k živini. -Ponudbe na upravo »Domoljuba, pod »Priden« it. 2033. čevljarskega vajenca z vso oskrbo v hläl, takoj sprejme Anton Stare, 1'rlgorica, Dolenja vas, Iilbnlca. Sprejmem takoj dva pridna, poštena hlapca ln deklo - za kmečka In gospodinjska dela. - Opekarna Sitar, Zgornja SlSka, Ljubljana VII. Dekla vajeno molže In pra-šlčjereje. Išče kmetija v okolici LJubljane. -Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »30fl« St. 2032. Dobri ševlii domačega Izdelka — stalno na zalogi. Izdeluje tudi po naročilu : PotrIS Joto — Cerknica. -- Prodam aH dam v najem večji kos zemljišča. - And.. Krlžman, Mlaka U, Komenda, Kmeika dekle za vrt in pomoč v kuhinji, sprejmem. _ Mravlje, Strelišče pod Rožnikom St. 28, LJubljana. ljudska posojilnica v LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom Ljubljana. MikloStieva cesta 6 » Usloi palači „asprotl bolela »Union« obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove in «tare rloge, ki so v celot: vsak . , M0, čas »zpiačljive obrestuje po4/>; proti odpoved. ^ ^ Elektromotorji indiname vseh velikosti na zalogi Elektro iL VERBAJS LJUBLJANA Gosposvetaka cesta 10 (poleg Slam.ia) n Sv. Gregor. V nedeljo 16. t. in. vsi v našo dvorano! Pošteno se boste nasmejali, ker uprizori igralska družina ob 3 popoldne veseloirro »Dediščina iz Amerike«. Slivovko. hruievec, pelinkovec in na ri lahko prav pacasi aaaal aapravita. 1 stekle, niea naše umelne esence za napravo S litrov sli. vovke. hruševca, pelinkovca »Ii rum« sUne Din W-— po posti Din 43 —, 2 steklenici po pcäi Din 78'—. 8 steklenice po poiti Din 100--. 1očnt navodila na vsaki steklenici. »fdafr drogtrll« MmUfebUm, ŽMinh n.i Nilo si lahko skuhaS doma Lužni (milni) kamen in ostale dodatke pndaja irtferija Upe. LfaMJaaa. 2 Moviti «.1 Preizkuieno navodilo brezplačno n« razpolago Preiikušen rutilai | „RediB-iipraJtfe Pri malih prašičkih pospešuje « K edin prašek hitro rast. krepi kosti in jih varuje raznih bo-lezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje ie 1 zavitek za I prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19 din. 8 zav. po poŠti 83 din, 4 zav. po pošti 43 din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Itedin se dobi samo zgornjo t-lika Prodaja drogerlja Kant. Ljubljana. Zldovtka nI. 1 Na deželi pa zahtevajte K e d i n pri Vašem Ircovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. K METOVALCII V intere-u vsakega gospodnrjfl (la si čimprej nabavi svoj «'ornai milu. 1'redno s« odločili- in odile-jote *voJ težko oris uženi »pmr za nakup milna, nai v-nk iloliro premisli, da Je le rad «O (-'"'P1,; diirjcv ki meljejo na „TUBKAN mlinih. Zato le koristni ra v.iaH'f», da se pred naknpom mlina pri nrl-ča pri mojih številnih o.ljcnalcin, kako leno muko 7.a kruo in sjilio kako leno moko za krun :n srn» ter zilrob, jcipreuj In kašo Izilcl" « -TURFA N" mlin. Edino tako b«»ts lahko »poznali, da Je le „Tli III A» mr^ mlin tisti, ki odgovarja zahtevam molih „.n , in niellavi nadeja kmeta. Na»l'>™ mojih odjemalcev so vsakemu vsak čas na razpolago- STEFAN TUBK^KK. Ljubljana. Medvedova 14 V vsako hišo Domoljuba? »Domoljub« «une 88 dia «a celo lelo, sa in«»«™- ila » ~ D,,PiM I» 'P<»« »prejema o red-BI II V O »Domili il. h., ____Insamte IO