KATOLIŠK CERKVEN LJST. Danica * izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr za eetert leta 1 gl 30 kr V tiskarnici sprejemana za celo 4 gl., za pol leia 2 gl., za eetert leia I ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dau poprej Te6aj XXXIX. v Ljubljani, 10. grudna 1886. List 50. Družbe treznosti. (Dalje.) »Kdor so ogiblje pijanosti in z božjo pomočjo trezen ostane ter zato marsiktero nadlogo prenese: temu bode Bog podelil zasluženo krono m učen i ko v.u Sv. Avguštin. Iznajdljiva domišljija Ircev dajala je tej pijači vsa mogoča ljubeznjiva imena, kakor: oče. mati, sestra, brat, moje veselje, moj biser itd. Verli irski duhovni so pri-digovali zoper to zlo. Pregovorili so nektere, da so prisegli, da ue bodo več pili žganja. Toda marsikteri prebrisan Irec si je znal pomagati. Pripoveduje se, da je nekdo prisegel, da mesec dan ne bo žganja pil; pomakal je pa kruh v žganje in ga jedel. Drugi je prisegel, da ga ne bode na zemlji okusil; splezal je pa ua drevo iu tam izpraznil svojo stekleuičico. Tretji je prisegel, da ne bode vžil niti kapljice žganja ne znotraj ne zunaj hiše; vstopil se je pa čez prag tako, da je imel jedno nogo zuuai, drugo notri, ter je pil. Tako je skušal marsikdo utolažiti svojo vest in je menil, da ni prelomil prisege. Pa kaj to pomaga, ker vsegavednega Boga ni mogoče goljufati. Kavno ta strah, da bi le prisege ne prelomili, kaže pa jasno, kako terdno versko prepričanje jih je še navdajalo. Milostljivi Bog tega ljudstva, ker je bilo tako stanovitno v veri, ni mogel zapustiti. Ko je bilo že skoraj blizo propada, se ga je usmilil, obudivši mu aposteljna, kateri si je izbral za svoje geslo; „Boj proti žganjepitju, proč s žganjem4*! Bil je to kapucin o. Theobald Mathev. (izg. Metjui. Rojen je bil ta silo veliki dobrotnik irskega naroda v Tomastavnu na zapadnem Irskem 1. 1790. Njegovi stariši so bili jaso pobožni in še precej imoviti. Želeli so, da bi njihov siu postal duhoven, zato so ga dali v šolo. Izročili so ga nekemu zavodu, v kterem je bilo strogo prepovedano piti žganje. Mlademu Mathewu se je pa ta pijača tako priljubila, da je ni mogel opustiti. Nekega dne so nadzorniki dobili steklenico žganja v njegovi postelji skrito. Mathew moral je vsled tega ta zavod zapustiti in poiskati si druzega. Ko je pa postal stareji in resneji ter stopil v oster red kapucinov, spoznal je, kako gorje preti njegovemu narodu ravno po žganje-pitjl, in v sercu se mu je zbudila želja pomagati narodu. Vstanovil je 10. avgusta 1. 1838 v mestu Korku pervo družbo treznosti, katera je štela pervi dan le 59 udov. Vsak ud je obljubil podavši mu desnico, da se bode vse svoje žive dni popolnoma zderžal vsakih žganih pijač. Čez tri mesce je štela njegova družba 25.000, čez pet mescev 131000. čez osem mescev že 15ti.000 udov. Še hitreje je naraščalo število udov pozneje. V mestu Limeriku je pridobil s svojo pretresljivo besedo, slikajočo vse neskončno gorje, ki izvira iz žganjepitja, 150.000 udov v štirih dneh. Iu v jedni sami noči 50.000. Cele procesije ljudstva so se pomikale proti mestu, kjer je goreči apostelj treznosti ravno bival, da bi se mu zavezale z obljubo, nikdar več ne okusiti žganja. Mesca junija 1840 bilo je udov že 2 milijona, konec leta 1844 pa več kot 5 milijonov in poi, med njimi je bilo 1 milijon samih otrok. Vsak. kateri je pristopil družbi treznosti, je dobil svetinjo. Na pervi strani te svetinje so bile besede: »Obljubim se zderžati vseh žganih tekočin, izjemši, kedar bi jih zdravnik zapisal kot zdravilo; obljubim tudi se ogibati vsake nezmernosti. Na gi strani bilo je pa videti moža, ženo in otroke stoječe okrog altarja, na kterem je ležalo Jagnje Božje s križem ter z napisom: „V tem znamenji bodeš zmagal.M Neverjetno je skoraj, da je dosegel ubogi kapucinec take vspehe ter tako rešil ves narod telesuega in dušnega propada. O. Mathew je nastopil v imenu sv. Cerkve, boril se je z njenim orožjem; zato so segle vernemu ljudstvu njegove besede do serca in polne kesanja pristopale so množice njegovi družbi. Kako temeljito so se Irci poboljšali, govore naj jasneiše številke. L. 1832 se je izpilo na Irskem 12 milijonov in pol galona*) žganja 1. 1841 pa le 6% milijona. L. 1837 je imela gosposka opraviti z 12.09«'» hudodelniki. 1. 1841 pa samo s 773. Davka od žganja je bilo po vpeljani družbi treznosti koj za več kot 3 milijone gld. manj. O. Mathevv se pa ni boril proti žganju samo na Irskem; temuč prenesel je ta boj tudi v druge dežele, iz Irskega šel je najprej na Angleško. V Liverpoolu je pridobil za svojo sveto reč G0.0U0 priveržencev, v Man* chestru 80.000, v Londonu blizo pol milijona. Povsod so ga navdušeno sprejemali. Velikanski listi, nabiti na javnih prostorih, so naznanjali prebivalcem londonskim njegov prihod. Po raznih druzih mestih je pridobi Mathew okrog 180.000 udov. *) jedna galona derži 3*8 I. L. 1849 vidimo ga v Ameriki, kjer je ostal do ocvembra 1.1S51. Razširjeni amerikanski list „New-York-Herald" je pisal o njem: nObiskal je 35 deržav. V več kot 300 mestih je vstanovil družbe treznosti ter pridobil več kot pol milijona udov. Vštevši njegovo vožnjo po morji je prehodil in prevozil 37.000 angleških milj, to je skoraj toliko, da bi prišel lahko dvakrat okrog zemlje. Akoravno ni terdbega zdravja, si vendar ne privošči miru, temuč neprenehoma se trudi poboljšati svoje skoraj že zgubljene brate ter jih dati zopet ozdravljene nazaj družbi človeški. Vcepil je človeštvu prepričanje, da ni na tem svetu nikoli prepozno skesati se svojih pregreh in se poboljšati." Izredni ta mož je umeri 8. decembra 1856 vsled prevelicega napora in neumornega delovaoja. Zasluge njegove so nepopisljive. Tisočerim rodovinam je povernil mir in srečo. Stotisočere je rešil telesnega in dušnega propada. Na milijone se štejejo oni, ktere je obvaroval mnozih bolezni, zapravljivosti, lenobe in druzih posledic, ktere vse izvirajo iz žganjepitja. Res, ta orjaški boj ponižnega sina sv. Frančiška nima nič jednacega v zgodovini. Protestant Shmith O'Brien veli o njem: „Ako bi bral v zgodovini, da je priprost duhovnik kaj tacega dosegel, bi ne verjel; menil bi, da je pretirano. Sedaj sem bil pa sam priča, da jih je bilo na stotisoče njegovemu migu pokornih in na njegovo povelje so se naj ljubši pijači odpovedali." (Dalje nasl.) Čigar je mladina, tistega je tudi prihodnost. n. Kraljevi prerok pravi: „Mlad sem bil, in sem se postaral; pa nisem vidil, da bi bil pravični zapuščen, ali da bi bil njegov zarod kruha prosil." Ako te besede veljajo vsakemu pravičnemu kristjanu, se toliko bolj spolnujejo nad poštenim, nedolžnim mladenčem. Naj tu popišemo blagre verlega pobožnega mladenča, — ne le tem, ampak vsim drugim ljudem in stanovom v resen prevdarek. A.) Veliko ter nepopisljivo veselje daje pobožnim, in nepokvarjenim mladenčem dobra in mirna vest. Zavest, da je Bog njegov dobri oče in zvest varh in prijatelj, kterega ni žalil s smertnim grehom, kteremu služi z v so gorečnostjo mladeniško, kteremu je posvetil naj lepša leta življenja, ta zavest tolikanj blaži in osrečuje dušo pridnega mladenča, da sv. Duh imenuje dobro in mirno vest vedno gostijo. Lepo in srečno je življenje takega mladenča, vse ga veseli, pogled v lepo naravo, petje ptičkov ga vnema, njemu veselo teko mirni dnevi življenja. Ako tudi nesreča pride nanj, ga ne pobije preveč, ker tolaži se s svojim dobrotljivim nebeškim Očetom, kteri svoje otroke včasih obišče, da jih poskusi. Tako se je godilo z egiptovskim Jožeiom. Po krivem obsojen in v ječo veržen, je imel mirno vest, zaupal je v Boga, in ni bil osramoten. Njegovo terpljenje se je spremenilo v veliko veselje, zato, kakor pravi nek cerkven učenik, ker je modrost bila poprej z njim in ga tudi v ječi ni zapustila. B.) Drugi blagor poštenega mladenča je dobro ime pred svetom. Dobro ime je veljava človekova pred svetom, ktero si je po krepostnem življenju pridobil. Dasi tudi bogatega človeka nekteri čisla, vendar bogastvo ne daje časti in dobrega imena. Ravno tako tudi visoka služba ne daje dobrega imena, dasiravno se 'navadno le takemu človeku podeli, kteri ima že dobro ime.. /To pa se pridobi s čednostnim življenjem in zve-atim spolnovanjem stanske dolžnosti. Za dobro ime naj m^lasti trudi vsak mladeneč, kakor govori modri Sirah (41. 15.): ^Skerbi si za dobro ime, zakaj to ti bo dalie ostalo, kakor tisuč drazih velikih zakladov; dnevi dobrega življenja imajo število, dobro ime pa ostane vekomaj. (Modr.) Dobro ime je boljše, kakor obilno bogastvo, čez zlato in srebro je prijetnost." Sv. apostelj Pavel je tako visoko čislal dobro ime, da je rekel: da bi bilo bolje zdaj umreti, kakor pa da bi kdo njegovo čast v nič storil; za to veli pa tudi Rimljanom, da naj si prizadevajo za dobro ime ne le pred Bogom, ampak tudi pred vsimi ljudmi — Filipljanom pa piše, da naj to mislijo, kar je resnično, kar koli sramožljivo, kar koli pravično, kar koli sveto, kar koli ljubezujivo, kar koli je dobrega imena, če je kako hvale vredno obnašanje. Glejte, dobro ime je delež poštenega, krepostnega mladenča, in to je več vredno ko zlato io še celo kot visoka služba. Ker je notranja čast ali vrednost podlaga vnanje časti, naj se mladeneč trudi, da bode prihajal čedalje bolj čednosten in kreposten. Dokler v gnadi božji živi in ima mirno vest in si prizadeva za krepostno življenje, zamore celo pogrešati vnanjo čast ali veljavo pred svetom, more celo voljno prenašati zaničevanje hudobnih ljudi, ki mu njegovo pobožnost zaničujejo; ker sme upati, da bode njegovo poštenje ob svojem času pripo-znano tudi od ljudi. Zato pravi sv. Pavel v pismu do Korinčanov: Naša slava je ta, pričevanje naše vesti, da smo v priprostosti serca in čistosti pred Bogom, in ne v meseni ali svetni modrosti, temuč v gnadi bož|i živeli na tem svetu, posebno pa pri vas. Če je pa mladeneč zgubil notranjo čast. to je gnado božjo in mir vesti, ter se udal strastnemu grešnemu življenju, potem mu tudi vnanja čast ali veljava pri ljudeh ne more nič pomagati, in tudi ne nadomestiti velike škode, zgube ujegove duše. C.) Nedolžnemu mladeuču daje Bog tudi dobro srečo na zemlji. Naj bi mladeneč dobro pomnil obljubo 4, božje zapovedi* da bode dolgo živel in dobro mu bode, ako spoštuje svoje starše. Kar uči sv. pismo, to poterjuje vsakdanja skušnja, da se vbogljivemu, poštenemu mladenču dobro godi že na tem svetu. Tako je tudi rekel Tobija sinu: Nikar se ne boj, moj sin; revno sicer živimo, pa veliko dobrega bomo imeli, ako se Boga bojimo, se vsega greha ogibamo in dobro delamo. Ne imeniten stan, ne denar, ampak čednostno življenje je podlaga časne sreče. Zato vidimo, da niso vselej srečni sinovi premožnih in imenitnih staršev, in sicer zato ne, ker se zanašajo na premoženje, zapuščajo pot kerščanske pravice. Kteri pa hodijo po poti čednosti, ti dosežejo srečo, blagostan že na zemlji. Zato se dostikrat hlapci, ki so varčni, ponižni in pobožni, k velikim domačijam priženijo in postanejo verli in spoštovani možje, med tem ko pa razvajeni in zapravljivi sinovi premožnih in imenitnih staršev gredo s trebuhom za kruhom, ter si po raznih krajih morajo zaslužka isuati. In ker so brez strahu Božjega, velikrat postanejo nezvesti, zgube službo in so naj veči reveži. D.) Pošteni mladeneč ne bo samo tu na zemlji blagrovan, ampak bo tudi dobil plačilo za svoje lepo življenje v nebesih. Presrečen je človek, kteremu vest daje spričevanje, da je svoja mlada leta Bogu a čednim življenjem posvetil. Zato sm6 reči, ko se mu stekajo dnevi življenja, kakor je rekel sv. Pavel: Tek sem dokončal, dobro sem se vojskoval, vero ohranil; zdaj pa me čaka krona pravice, ktero je Bog tistim pripravil, ki ga ljubijo. Ogled po Slovenskem in dopisi. Brezovec pri Ljubljani, 30. novembra 1886. V sedanjem veku je prišlo nasprotje med dobrim in budim skoraj do verhunca, pregreha in mlačnost v veri se a toliko d&glostjo in močjo širi, da mora človeka obhajati strah in žalost; po drugi strani pa se tudi kraljestvo Božje, čednost in ljubezen do Boga vstrajno in serčno povzdiguje in množi, — in v JgnL__čaaa_a2vplila si je Božja previdnost in dobrota v središču tega na-sprotjaTnaZESapiEifi^-aedež ali kraj, od koder razliva svoj blagoslov in s čudovito svojo mogočnostjo kaže vesoljnemu svetu, da kraljestvo Božje je nepremagljivo. Ta od Boga samega posvečeni kraj je —iiiiišk&_dupliua. v kteri se je prikazala nad vso zemeljsko lepoto vzvišena Gospa, ter spi a a m a imenovala ^r^madpjnn apft^fjf " Ta blagoslov se razliva že po vesoljnem kerščanskem 8VetU. '^Ojjjug^kažfij^ n » rnH nv sveta, b>cf~5!ettfa bander ifi drugiFnff^rg^cenih darfi; ki kinčajo to svetišče; pa tudi čedalje obilniše zidanje cerkva, kapel in postavljanje podob Lurške Matere Božje po vseh krajih. Izliva se s tega svetega kraja, sega celo tudi v načo faro. Tudi pri nas so v nedeljo, 28. novembra t. 1.. prečast. gosp. dekan, stoljni župnik in kanonik Anton Urbas blagoslovili majhno svetišče, posvečeno Lurški Materi Božji. Potrebno je omeniti, da tudi pri nastanku tega znamnja ali kapelice je vladala previdnost Božja. Nek dubovnjau brezovške fare ie volil v svoji oporoki »voto denarja za zidanje kakega znamenja z glavno podobo Matere Božje čistega »početja. V ravno tistem času pa je bila prodana njiva iu ker je bil njen prostor uaj bolj primeren, da se postavi ondi kapelica Matere Božje, jo je cerkveno predstojništvo kupilo. Precej ko je bilo mogoče, so preč. gosp. žuf nik Janez Potočnik se lotili izpolniti željo ranjcega dobrotnika. Konec tekočega mesca novembra bila je kapelica doveršena. Vsak, kdor jo je videl, rekel je začudeno, da je nenavadno lepo izdelana. Glavna podoba je, kakor rečeno, podoba Lurške Matere Božje, kaitor se je prikazala Marija pastarici Bernaraki. Na vsaki strani znotraj vidimo dva angelja, obernjena proti glavni podobi in zamaknjena v molitev in češenje. Slikana sta na opresen zid. Glavna pndfm* pa je slikana na hrastovi no. Na zunanjih straneh pa so tudi na opresen Žid sltliane^podobe svetega Jožefa z detetom Jezusom v naročji, in na straneh podobe sv. Janeza Kerstnika in sv. Antona pušavnika. Slike je zveršil prav lepo in primerno znani slikar g. P. Ogrin, in delo res mojstra hvali. Dan poprej" bilar je^a^eltca-primerno okinčana. znotraj in zunaj, za kar gre hvala posestniku Jan. Ovnu, ki je sam prevzel vse ozaljšanje in osnaženje kapelice. V nedeljo, 28. novembra popoldan, pripeljala sta se, preč. gospod dekan blagoslovit kapelico, in z njimi tudi preč. prelat dr. Andrej Čebašek. Po navadni popoldanski službi Božji podali smo se v lepi procesiji s častito duhovščino v sredi proti kapelici prepevajoč lavretansKe litanije. Preč. g. dekan so blagoslovili glavno podobo in tudi vse druge stranske. Na to pa so preč. gosp. prelat dr. Čebašek še posebno povzdignili slovesnost 8 svojim prelepim jedernatim govorom. Razložili so s prevdarjenimi. pa vsakemu umljivimi besedami, kako nas podobe Marijine uče in spodbujajo zlasti k posnemanju Marijinih čednosti in k zaupanju do nje, ter nam dajejo tolažbo v vsakoršni sili. Pogled na poslušalce prepričal nas je, kako globoko so segle lepe besede poslušalcem v serce in na obrazu vseh brala se je ginjenost in veselje, da si je izvolila prebla-žena Devica majhno pa lepo svetišče tu med njimi. Po končanem govoru so zapele cerkvene pevke pudJUidstiom g. nadučitelia .T. Kngej-a lgpn pfiafim, ktera je bila ne- Božja. Pesem je zložena tako, da se da peti podobno onemu napevu, kakor pojejo Francozje pri procesijah v Lurdu in kakor so ga peli tudi (le malo sp/en^enjeno) . avstrijski romarji pri procesiji na večeV praznita Marijinega vnebovzetja 1. 1. v Lurdu, — med njimi tudi Slo-venci. Tako e imela lepa slovesnost tudi naj bolj primeren sklep. Upam, da pričujoči so se ločili od kapelice napolnjeni z občutki miru, tolažbe, vdanosti in ljubezni do Boga in do Marije. Iz Ternovske fare na Notranjskem, 30. nov. Že davno uisi, Danica, prinesla nobenega dopisa iz našega kraja; zatorej se nadjam, da bom častitim bralcem tvojim ustregel s temi versticami. (Gotovo, da. Vr.) Poletje in jesen nam sta, hvala Bogu, pretekla brez vremenskih nezgod in imeli smo še precej dobro letino. Obvaroval nas je Bog šibe — kolere, ktera je v bližnji Jelšauski-duhovttiji hudo razsajala, ter je v dvčh vaseh 40 ljudi pobrala. Č^o bilo je pri tem, da je v R^pi \j ii^ v^gl^ajjiici ležaU) jsilo upqpgQ. za^oUpp bolnih? inAJ mnogo iih je tudi umerlo. Ljjidje*iz^eh_yasi_s^ prosto * ofcLPfi. hodjli, v '/4 ure oddaljeno ~ farno cerkev kbožji X službi dohajali, v Jelšanah^uč J)£kppaiišču msrliče za-C kopa vali; in Jt^d^r^e bolelo. p.i dalje širila in je na omenjene dve vasi ostala omejena. Znabiti, da je ravno šiba grozne bolezni, s ktero nam je Gospod žugal, pa za letos milostno prizanesel, pripomogla, da so se ljudje bolj marljivo poprijeli dobrot sv. leta. Z radostjo je ljudstvo zaslišalo glas o milosti polnem času; veselo in v obilnem številu so se ljudje procesij vdeleževali. Veselo je bilo gledati dolge verste pobožnih, kteri so molili sv. rožni venec, pevali pobožne pesmi, ter se počasi od cerkve do cerkve pomikali. Minuli teden smo pa imeli v farni cerkvi sv. Petra slovesno sveto-letno tridnevnico. Povabljena po g. dekanu sta na pomoč prihitela p. č. Oče Avguštin, provincijal Reških kapučinov, in O. Bonaventura. ter sta z drugimi duhovni 4 dni neprenehoma spovedovala. Oče provincijal je imel vsako jutro primeren govor, popoldne so se domači gospodje na leči verstili. Zelo pazljivo so ljudje poslušali lepe govore, in da je seme božje besede padlo ua rodovitna tla, se spozna lahko iz tega, da je bilo v 4 dneh blizo 1500 ljudi spovedanih in obhajanih. V sredo je bila tridnevnica sklenjena s slovesno božjo službo in zahvalno pesmijo. Farani so bili hvaležni gosp. dekanu; serčno hvaležni so bili pa tudi očetom kapucinom, kteri so, kakor vselej, tako tudi pri tej priložnosti pripravni bili delovati in truditi se v dušni blagor Ternovskih faranov. Splošna vdeležba pri obhodih in v obilnem številu prejeti sv. zakramenti so nam dokaz, kako potrebna in koristna so pogostoma razpisana sv. leta, da se ljudstvo predrami, ter po prejetih milostih v dobrem napreduje in raste. Krivo sodijo oni, kteri ugovarjajo, da je sveto leio prepogosto. Sveti Oče, kteri nam tako radodarno zaklade in milosti sv. Cerkve odpirajo, dobro vejo, da nenavadni časi nenavadnih zdravil potrebujejo, in da pravo zadenejo, nam je neoveržljiv dokaz vnema in splošna gorečnost katoliških ljudstev. Razun poročil o cerkvenih slovesnostih je v Vašem listu postala stalna rubrika premišljevanje, kako se bi vstanovila pri nas bratovščina ali cerkvena družba, da se omeji ali zatare kuga žganjarstva. Ne da se tajiti, da je ravno žganjarstvo tisti rak, kteri razjeda dušni in telesni blagor našega naroda. Družba ali bratovščina, ktera bi omejila, ali ustavila pijančevanje, posebno žganih pijač, bi bila zelo koristna in jaico potrebna. Po mnenju pisalca teh verst bi morala vsakakor taka družba biti cerkvena z odpustki obdarovana bratovščina, in njena pravila naj bi ne bila prestroga, posebno ne zastran izključenja iz bratovščine, da se taki pijanosti udani reveži, kteri imajo dobro voljo poboljšati se, ter so se v bratovščino zapisali, oe izpahuejo berž iz družbe, ako so bili tako nesrečni, da so enkrat ali drugikrat obljubo prelomili. Vaoreninjene strasti se težko in po malem zapuščajo. Tudi bi znabiti bratovščina več udov štela io bolj koristila — posebno v takih krajih, kjer še žganjarstvo ni jako razširjeno — ako bi bolj na tihoma delovala, ako bi se posebno pri sprejemanju udov slovesnosti očitne, s t r o g e obljube pred oltarjem opustile. To naj bi se, kakor _ pri drugih bratovščinah privatno zgodilo. To zadeva samo sprejemanje in slovesno obljubo novih udov. S tem nikakor ne mislim izključevati drugih bratovskih pobožnosti, opominjevanja z leče, skupnih sv. Obhajil o posebnih praznikih itd. To so ravno pripomočki, kteri bodo pripomogli in provzročili, da bo bratovščina svoj namen dosegla in dober sad obrodila. Kdar bi hotel pristopiti »bratovščini treznosti," naj bi se pri svojem dušnem pastirju oglasil. Ta bi ga zapisal v svojo bratovsko knjigo, njemu naj bi pa izročil podobico sv. Jožefa, ali kakega drugega patrona bratovščine, kjer bi bila na drugem listu natisnjena pravila, opis žalostnih nasledkov pijanosti s kratkim oplojevanjem, varovati se te pregrehe. Ime in dan pris.oi v bratovščino naj bi bilo pod podobico zaznamovano. Posebno v takih krajih, kjer nezmčrno žganjarstvo pi še zelo razširjeno, bi tak sprejem v bratovščino zadostoval. Slovesna obljuba v cerkvi marsikterega, kteri se bi sicer rad zapisal, oplaši; tudi bi se bolj omikani ljudje nekako sramovali očitnega pristopa, da jih ne bi svet napak sodil. — Tudi v Ternovski fari se nahaja sem ter tje kteri žganjepivec; vendar so taki primeroma z drugimi kraji le redki; popoldne, namesto vina žganje piti, je pri nas neznana reč; tudi ni tukaj ženski spol, hvala Bogu, ti pregrehi vdan. Dobro znamenje je tudi to, da si v sramoto šteje, ako se ta ali uni z žganjem upijani. Ker se naše ljudstvo tej strati ni še hudo udalo, ker eo davki vsled nove cenitve ravno pri nas zelo znižani, io ker so se ljudje, odkar je vozarenje prenehalo, bolj marljivo kmetije poprijeli, se je v gospodarstvenem obziru marsikaj na boljše obernilo. Verjetno je tudi, kar se je letos o novačenju vojakov pripovedovalo, da so se namreč gospodje nabiralne komisije izrazili, da ravno v Bistriškem okraju lahko naberejo predpisano število čverstih mladenčev, kar je pripisati bolj zmernemu vživanju žganih pijač; med tem ko drugod, kjer se je kuga alkoholizma razširila, kjer so nekdaj naj lepši naj bolj čversti ljudje stanovali, le težko svoj namen dosežejo. Tako žganje ljudi tudi telesno pokončuje. Ako sem rekel, da je tukajšnje ljudstvo mnogo manj v žganju razvajeno, ne tajim, da niso tudi pri nas nečastne izjeme; tudi tu je ljulike med pšenico; in tudi v tem obziru je slabeje kot je bilo pred leti in kdo ve, kako bo čez kaj let. Ne le v krajih, kjer so ljudje hudo tej napaki vdani, kjer se mladina po špiritu omotena in razburjena pretepa in pobija, ampak tudi tam, kjer ta bolezen ni še ukoreninjena, kjer je žganjar bolj redka prikazes, tudi tam bo »družba treznosti" mnogo koristi donašala ter branila in zavirala, da se ljudje v propad ne pogreznejo. Ložej je pregrehi zaperati pot, kakor ukoreninjene strasti iztrebiti, po pregovoru: Prin- cipiis obsta, sero medicina paratur..... In ravno v farah, kjer je primerona malo pijancev in kjer so ljudje bolj omikani in bi se nekako sramovali v cerkvi in slovesno k družbi treznosti vpisovati se, tu bi bilo boljše ude privatno sprejemati. Če sem pravo zadel, naj sodijo drugi. Kjer pa cveto po sv. Očetu živo priporočene družbe III, reda sv. Frančiška in kjer bi se hotle take vstanoviti, tamkej, mislim, so manj potrebne bratovščine treznoati. Saj se tretjeredniki zavežejo pošteno kerščansko živeti, torej tudi zderžati se pijanosti. Dokler bo III. red v dubovniji cvetel, ne bo imelo žganjepivstvo prostora. Tretji red sv. Frančiška je sovražnik pregrehe in strasti, torej preganja tudi žganje. On sam je zmožen nadomestiti v obilni meri družbe treznosti. — Naj sklenem dopis, kteri mi je bolj ko sem mislil narastel, z žalostno novico, da je vas Kuteževo pred nekaj duevi velika nesreča zadela. Pogorelo je 12 hiš in 8 gospodarskih poslopij. Ker je ravno huda burja tulila, ni bilo mogoče nič rešiti in v malo minutah je bilo vse v plamenu. Veseli so bili ljudje, da so golo življenje rešili, in živino iz hlevov izgnali. Kuteževo je zadnja vas Kranjske dežele, prav na meji Primorski ter se šteje v vikarijo Podgrajsko, Teržaške škofije. Ljudje so zelo ubogi in z velikim trudom iz zgolj milo-darov jim je neutrujeni gospod vikarij Št. Jenko sozidal lepo podružnico, posvečeno sv. Jožefu; omislil ji je tri male zvonove ter jo z vsem za božjo službo potrebnim obilo oskerbel. Sreča, da ni v velikem požaru, pri hudi burji, tudi nova cerkvica pogorela. Velik in hud udarec bi bil to za verlega gosp. vikarija, kteri že tako britko občuti nesrečo svojih ubogih faranov. Naj se bi pač z ognjem bolj pazljivo in bolj varno ravnalo, posebno na otroke skerb imelo, in mnogo britkosti in žalosti bi se ljudje obvarovali J. B. Z Notranjskega. (Žganje in še kaj druzega.) (Konec.) Družina, kjer bi jih več živelo po pravilih tretjega reda, postati bi morala izgled drugim družinam. Pa če tudi se kaj takega ne doseže, pošilja III. red sv. Frančiška v družine dobrih kristjanov. Če je le en zvest ud tretjega reda v hiši, mora s svojo poterpežljivostjo, delavnostjo, molčečnostjo, zadovoljnostjo, toraj s svojim dobrim zgledom vsim drugim veliko koristiti, gotovo tak tudi z lepim opominjevanjem kaj stori. Dobri tretjeredniki so dobri angelji, med družine poslani. Skušnja uči, da druge bratovščine se rade čez kaj časa opuščajo, III. red ima vztrajnost in poklic; o, sv. Oče gotovo dobro vidijo. Toda predsodki proti temu redu še zdaj niso popolnoma zginili, zato lahko slišiš še dosti ugovorov proti III. redu. Še zdaj sicer tudi dobri katoličani vmea, nimajo pravega zaupanja v sestre tretjega reda, ali tercijalke. Res, da angeiji ljudje na zemlji biti ne morejo, s pravo keršansko ljubeznijo, ki s slabostmi svojega bližnjega tako poterpi, kot s svojimi, se pa veliko doseže. Veliko zaupanje stavi III red v molitev. Tudi tukaj je pravo zadel sv. Frančišk. Saj je Jezus sam rekel: „Molite brez prenehanja." Z molitvijo so svetniki dosegli velike reči, in le z molitvijo. Kaj je dosegel sv. Dominik z molitvijo! Kaj sv. Terezija, kaj mnogi drugi! Vendar je pa molitev pri III. redu tako vravnana, da jo vsak lahko opravi. In ker se da opraviti tudi čez dan med delom, če človek malo postoji, ali na potu, je zato še toliko lažje opraviti jo. Omenim naj še nektere predsodke proti III. redu sv. Frančiška. Nekteri ljudje si iz strahu, kaj svet poreče, ne upajo pristopiti k III. redu sv. Frančiška. Taki uaj le pomislijo, kako nevaren je strah pred liudmi na pota zveličanja; bojim se, da preblizo pridejo Zveličar-levim besedam: »Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred Očetom, ki je v nebesih." Radi bi Bogu služili, pa bi tudi radi svetu se ne zamerili. Radi bi zhajali z Bogom, pa tudi s svetom; Jezus pa pravi, da dvema gospodoma se ne more služiti, kdo ima prav? En drug ugovor pa pravi: III. red je dober le za žen8ke, za možake ni, pa saj tudi ni dosti ljudi možkega spola zapisanih. Res so možaki pri tretjem redu bolj zadnji, pa kje možaki, kjer se gre za kakšno pobožnost, niso zadnji ? Pri spovednici so zadnji, v cerkvi jih je dosti za durmi, da, še celo pod križem Jezusovim so bile le žene bolj; sv. evangelij pove samo o sv. Janezu. Skušnja uči, da od začetka možaki III. red bolj od daleč gledajo, pozneje pa tudi blizo pridejo, in potem so stanovitni, bolj kot ženske. Tudi dosti možakov ima tretji red, in ti naj bi ae še le prav pridno vpisovali v III. red. Še daljni ugovor je: III. red je o svojem času res veliko koristil, zdaj pa je zastarel in ni več za sedanje čase. Ravno za sedanje ča8e je tretji red. Če je občina bolj spridena, bolj je potreben za njo III. red. Tega so porok av. Oče sami in drugi razsvitljeni možje, ker priporočajo ravno za sedanje spridene čase III. red. Nekaj se bo le našlo v vsaki fari dobrih duš, ki bodo iz pravega namena pristopile v III. red. Te bodo lep zgled dajale, bodo molile po pravilih III. reda, ali bode to zastonj, bode to brez sadu? Ali to ne bode nič pripomoglo k boljšanju dotične fare? Pričakujmo to od premi-lostnega presvetega Serca na priprošnjo bogoljubnih duš pod zavetništvom sv. Frančiška in sv. Klare. Drugi zopet ugovarja: „Naša fara ni za III. red, ker ljudje niso za to, bodo ta red le zaničevali": Vprašam: Ali je sveti Frančišek zato nehal bos hoditi, ker so ga zaničevali? Ali je zato opustil hvalo Božjo, ker je bil tepen, ker je Bogu hvalne pesmi pel? Pa tretji red predpisuje nenavaane reči, ljudje se navadijo posebnosti. Posebnosti pa ni treba nobene, ljudje naj delajo, pridno molijo ter Božje zapovedi spol-nujejo, potem bodo že zveličani. Kdor pravila III. reda pregleda, vidi, da ta res ne predpisuje nič nenavadnega, tirja le suaviter in modo fortiter in re pravo kerščansko življenje. Ker ga je mož priznane svetosti sv. Frančišea vstanovil in ga priporočajo sami sv. Oče, potem ne smemo od posebnosti govoriti, ampak le z zaupanjem se ga pcprimimo. Zopet se ugovarja, kdor čas ima moliti, naj le pristopi v III. red. Od nas ne more nihče moliti, ker mora delati. Ravno za delavne ljudi je III. red sv. Frančiška, ker k delavnemu in varčnemu življenju napeljuje. Moli se seveda nekoliko med delom, zato, da delavec tudi med delom Boga ne pozabi, ter da z molitvijo svoje delo Bogu daruje, in si s temi sredstvi blagoslov Božji pridobi. Sicer se pa tako malo moli, da zavoljo molitve pri delu nobeden zaderževan biti ne more. Ker tercijali se navadno, če so pravi tercijali, varujejo praznih in nepotrebnih besedi, so boljši in pridniši delavci, kot drugi. Vse bi bilo, se zopet zna ugovarjati, ko bi le to verste ljudje ne bili tako svojeglavni in nesterpljivi; imajo svoje posebnosti in sicer s svojim jezikom veliko sitnosti napravijo. S takimi ljudmi nečem ničesar opraviti imeti. Zna biti včasi kaj takega; ali take navade so seboj prinesli, red sam pa kaj takega ni kriv. Delajte le po zgledu Zveličarjevem. On je dolgo časa poterpel s slabostmi svojih apostolov, kaj še le s slabostmi drugih ljudi, imel je z njimi poterpeti vsaki dan. Tudi sami od sebe ne moremo reči. da bi še zdaj tudi z nami ničesar ne imel poterpeti še celo taKrat, ko k sv. obhajilu gremo; če pri vsih pobožnost kar na mah ne postane jedernata, pomislimo, da tudi v naj boljšem vertu se najde plevel. Iz Amerike. (Vesele novice.) „Wanderer* piše 28. oktobra marsiktere znamenitosti. Med drugim govori o pismu Wiskonsin8kega škofa Katzer-ja v Green-Bay-u od 27. avg. 1886, ki ga je pisal prijatelju na Freien-berg-u pri Linc-u na Avstrijskem; pismo je bilo v „Salzburger Kirchentzg." in pravi: »Preljubi, častiti Fr. Diirnwanger! Prosim, prizanesite, ako to pot pišem bolj ob kratkem kakor druge krati, ker sem zelo v gostih opravilih. Še le 20. avg. sem prejel „Breve" (da je namreč za škofa izvoljen) in 21. kim. imam darovati klavni dar samega sebe, zakaj taki je res; pa naj se izide volja Gospodova, zaupam v njegovo moč, da bom v težavni škofiji mogel delati v njegovo čast. Molite za-me in priporočujte me v molitev vsemu Freienbergu, da bi mi Bog dal moč, poterpežlji-vost, darežljivo vdanost in prav veliko ljubezen do Njega. Mislim, da imam pravico do molitve Freienberga, sej nisem ga nikoli pozabil; djal sem ga iz hvaležnosti in ljubezni celo na svoj pečatnik, ki ga Vam pošljem. Zgorej (na pečatniku) je solna ladija. spodej ob levi oddelek Freienberga; zvezda, ki spominja na „Da-uico," aej.JUic Yjflr ■'njLft.nakfini časniku mflje^ pttljnl v Amqrjlrn- jn pa R~moIitvT sklenjeni roki — ker T*> . molitvi mojega očeta se mi je zahvaliti, da sem prišel do študiranja, njihovi molitvi, da sem k temu pomočke dosegel, ker rekli so mi o neki priliki: Sin, jest sem ubožen, nič vam ne morem zapustiti, pa moliti sem vas učil. Serčen pozdrav vsim, kteri zame molijo, Vaš ves vdani in prehvaležni Fr. Katzer.* — Ravno ta časnik pravi: Božje službe pri jubilejnem misijonu v cerkvi M. D. pri sv. Pavlu, ki je bil doveršen zadnji torek, so bile obilno obiskovane; pridigala sta: čast. P. Severin Gros, O. S. B.. zjutraj, in čast. P. Kri-zostom Schreiner, O. S. B., o večerih. Prijatelj, ki nam je poslal omenjeni časnik, pristavlja še tole: „Naš škof (namreč Šen-Pavelski msgr. Irenland) so sedaj v Rimu in morebiti se celo še v Ljubljani oglase. Sprejeli bodo nekaj dijakov v svojo škofijo, in sicer največ Slovanov, ker znajo največ jezikov. Torej ni nemogoč njih prihod v belo Ljubljano. Ako bi pa Kteri posebno rad prišel semkaj, naj pa pošlje pismo v Rim prečast. škofu J. Ireland-u s pri-stavkom: Oddati rektorju amerikanskega kolegi-ja, da bo bolj gotovo. „Nota bene: če ima poklic!" Opomba. Prihodnjič zopet kaj iz Amerike. Pre-silne opravila so vzrok, da izverstnih amerikanskih časnikov ne moremo tako porabiti, kakor bi radi, — pa nadalje si bomo prizadevali se poboljšati. Vr. Č. g. Jan. V&ljavca misijonska sporočila. V Tinjah *) 29. nov. — 6. dec. 1874. Pri lepem misijonu prihovskem, pervem slovenskem misijonu družbe_ Jezusove 1. 1866, me je prifel gledat, obiskat vč. g. JaneriAodic. takrat kaplan šentjungerski, sedaj velikoposestnik in župnik v Tinjah visocih, moj nekdanji ljubljanski sošolec do izstopa iz gimnazije. Mesca julija letos mi je rekel pri Šentjungerti, da o adventu želi sv. poslanja in bi jaz sam prišel k njemu na misijon. Duhovnija njegova htinjska šieje okoli 1000 duš, spovednih je dobrih 6 stotin, — mogli smo tedaj 4 duhovni vse opraviti lepo. Domači g. župnik in njegov g. kaplan, znani spovednik o. Benedikt, in jaz, smo bili delujoči pri misijonu htinjskem. 28. listopada okoli štirih zjutraj odpotujem v mrazu in snegu iz še speče Ljubljane. Tak mraz je bil, da skorej nog več čutil nisem v vagonu železniškem .... Okoli 8 zjutraj sem bil v mestu „Slovenski bistrici"---- Dva ljubeznjiva mlada čč. gg. kaplana bistriška sta me prav dobro sprejela, in o. Benedikta frančiškana, kte- *) Enekrati je pisano „Tinje," pa zopet „Htinj," ,.htinj-ski" ..., kakoršna raznoterost je včasi tudi drugod pri lastnih imenih. Vr. rega sem dobil na slovenskobistriški železnični postaji, potvajočega v Tinje. Malko sva se okrepčala za pešpot proti Tinjam. Okoli desetih se vzdignemo z g. kaplanom htinjskim proti Tinjam .... Trebalo je iti ča^—maiai-ktero ledeno stezo in stezico, vzdigovati se više in više. To je bila spet pot sv. Janeza Frančiška Regis a po snegu in ledu na hribih naprej. Imel sem debelo štek-Ijačo seboj, da sem se opiral nanjo in sem mogel po poledici naprej. Na enem ledenem mestu me je pa mogel vse eno g. kaplan htinjski deržati, da sem mogel čez led. \ Htinji že sem mogel dolgo po polzkem ledu tavati proti župnemu domu; kakor bi bil taval po jajcih, tako 8em mogel hoditi po svetlem ledu naprej. Srečno smo priromali v Htinj, šli obiskat presv. Rešnje Telo, se priporočat preav. Sercu, Brezmadežni M. D., sv. Jožefu, svetnikom v cerkvi in na velicem darilniku sosebno. Farna cerkev, stara že in na holmci nad župnim domom stoji in do nje peljejo stopnice, ki so še poleti nevarne, ne le po zimi Prav vsaki dan sem se mogel spominjati sv. J. Fr. Regisa in njegovih potov po hribih in gorah, ko 8em lazil gori in doli po nevarnih stopnicah htinjskih. Večkrati sem se lovil kakor bi bil vinjen po stopnicah in vselej zahvalil se, da sem jih srečno preštel, še ko sem padel, sem zahvalil Boga, da ai nisem zlomil ne noge ne roke. fltiRjJe, farajoa Pohorji, v^so^a je in tetajajiilo. Urevnaeki po tri ure potrebujejo^ do farpe cerkve... Zdaj je pa padei sneg visolC ki je" zametel pota. Tinjci in Tinjke so vae eno prišli pri vsi nezgodi vremenski k misijonu. Možki niso bili ravno slabo oblečeni, — a ženske so bile reve v svoji poj^tinjski obleki. Dobro je še bilo, da je biF6*v cerkvi zbog tolikega ljudstva vedno toplo. Htinjci so prav pridno hodili k govorom in k sv. spovedi. Možaki, mladenči in možje so pazno poslušali pridige, lepo se spovedovali. io zaporedoma, po stanovih. Stirji smo 8edeii redno, — trije drugi gospodje duhovni so nam pa prišli malo pomagat. In tako smo obdelali vso duhovnijo v osmih dneh zložno, in upajmo, tudi dobro na večo Božjo čast in zveličauje ljudi. Možki so obiskovali za misijona prav pridno farno svojo cerkev, poslušali in hodili k sv. spovedi prav marljivo. Znano je, da so Pohorci terdi kakor skale gora, v kterih prebivajo... Večne resnice pa so jih omehčale, topila so se njih serca, kakor vosek na ognji. Tu se je videlo, kaj je beseda Božja..... Kar je bila nekdaj, je tudi sedaj še, meč na dve strani režoč. Ku_fta-aa_mi priftli zahvalit, mnfoe. je vudja njihov, nam^ dn bi hil govoril, ie jokfll. Niso mogli potem najti besedi, da bi se mi bili zaHvalili za dobroto sv. poslanja tako, kakor so si želeli____ Htinj je za misijona postal resnoben. V vasi so trije kerčmarji, — pa ga morda niso spili 20 bokalov pivci med tem časom.... Le kruh 80 jedli in v cerkvi bivali, za drugo se niso nič zmenili. — Misijon jih je tolikanj vnel, da ao sklenili zidati kapelico nad križem misijonskim----Vse je nar boljega duha. — Prišlo je pa tudi iz obližnjih vasi dokaj ljudi, sosebno je bila zastopana Prihova, kjer je bil 1. 1866 pervi slovenski misijon. Ljudje me že niso poznali več, tako sem se spremenil jim v osmih letih. 600 je po priliki domačih za sv. obhajilo, mi smo jib pa imeli 1200, tedaj še enkrat toliko, kakor je obhajancev htinjskih ... V splošni zadovoljnosti smo se ločili — in čeravno je bila čudna pot v Bistrico nazaj peš, po snegu in vodi, po blatu in jamah, v temni noči; vendar hvalimo Božje Serce za V8e blagodare, vsi Kar nas je bilo v Tinjah na sv. misijonu. Konec skraneža zoper Najsvetejše. Profesor A. je lansko leto v rEichsfld. Volksblattu št. 42w naznanil to-le: One dni so v Bruselju z velikim trušem pokopali gospoda, kterega je bila neprevidena smert zadela. Pokopali so ga „civilno," „sine lux, sine cruxM (kakor se navadno govori brez ozira na latinsko slovnico), za duhovna. za svečo in križ se niso menili. Ta gospod se je bil osem dni poprej, neki četertek zjutraj, podal na ,Place Royale" (kraljevi terg), in vidil je iz cerkve sv. Jakoba priti več mašnikov, ki so sv. Rešuje Telo nesli k raznim bolnikom. Ob enem je vojaška straža ob Muzeju prezentirala ter opravila Najsvetejšemu predpisano počeščeuje. Nad tem se je oni zanikarnež silno togotil, kar besnel je ta „mosjš.a Strašno bogokletje je bruhal in imenoval to sramotno, da vojaki morajo prezentirati...., toda ne bomo ponavljali ostudnega rohnenja tega nesrečneža...... češ: „kdo izmed olikanih se še peča za to.. .u Osem dni pozneje, zopet ravno v četertek, o ravno tisti uri, je ta ostudnež pri vstopu v svojo hišo mertev na tla telebuil, in ne trenutek časa se ni več povernil k zavednosti. — Bog je prizanašljiv in neskončno velika je njegova dobrota. Jezus v najsvetejšem Zakramentu veliko poterpi. Toda večkrat pa vender nanagloma zadene strahovita šiba take, kteri najsvetejšo Skrivnost zaničujejo, ali celo preklinjajo, da je že misliti strahovito! Tudi po druzih krajih se nahajo bogokletni brezverci, framasoni ali sploh zaverženi ljudje, če tudi le bolj poredkoma, da Najsvetejšemu pri procesijah, pri spremljanji k bolnikom ali v cerkvah spodobne časti ne skazujejo, ali se celo zaničljivo obnašajo. O predragi čitatelji! zadostujmo za tako nečast s toliko večjo ljubeznijo. s toliko obilnišo gorečnostjo. Obiskujmo radi presv. Rešnje Telo, poklekujmo na kolena pred najvišjo Skrivnostjo, v ponižnosti ponavljajmo cerkveno molitev: „0 Bog, ki si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil" itd Pozdravljajmo presv. R. Telo z besedami: Brez preneha češen, hvaljen bod' V Zakramentu Jezus, naš Gospod! Razgled po svetu. V Berolinu je nemški cesar do deržavno-zbornega predsedstva naznanil zanesljivo nado, da se bo mir ohranil. Francoska framasonska vlada bode za 30 milijonov dolga naredila, da ostane francoska vojna v Tonkinu. Bodo li kaj dobrega storili ti gerdi ljudje, ki so odrivali papeževega poročnika na Kineškem dvoru? — Ravno je prišlo iz Tonkina naznanilo, ki kaže očitno šibo božjo. Ostudni sovražnik katoličanstva Pavel Bert je v Tonkinu prav revne smerti umeri za nekako kolero. Ta človek je b^j^pre^miiiiater x_JJarizu. Z&gri^eno je napadal samostane in j#d£ve. Postal jfc potem všliki namestnik v Tonkinu,\in tu ga je zadela šiba božja za ostudnosti, ki jih je počenjal na Francoskem; star je bil še le 53 let. L. 1879 je bil ta nič vredni človek kakor kultus-minister naredil osnovo za posvetnimi™ ljiidaj^jolft, k^erezdai^ mladino_kxaiiji). Pisal je judež celo nekak katekizBEf, v kterem je ostudno napadal katoliški nauk. V Tonkinu je bilo ob njegovem ondotnem bivanji po-klanih stotine kristjanov in keršanskih hiš razdjanih! Francoski vladni pse\doliberalci se repenčijo zoper Anglijo zarad Egipta. Mladolaško, kakor je govoril minister, je z vsimi deržavami v prijateljstvu, z Avstrijo in Nemčijo pa do objema Dja. Rnmunski prestolni govor je te dni enako terdil, da je Rumunija v prijazni razmeri z vsimi deržavami. — Rim. Sv. Oče Leon XIII so 27. majnika 1886 oo-volili, da se smp sosteviti odbor, kteri bode preiskoval življenje služabnika Božjega Joana Nepomuka Tši-der9r-iat TrjftnžkAff« Njegove čednosti, svetost živlienia. znamnia in čudeži, ki so se precej po njegovi smerti jeli goditi, so vzrok, da so presvitli cesar pcai^pogi-Nka^inali, nad$&>fte inj^ofje, Ra^uU^nnaiigi^^ 8\gtnj^možje \lavnega imena in j^p^iji sv. Očeta, da naj oise^ta posebni služabnik Božji prištel med svetnike. Na Irskem je pri volitvah v srenjske odbore vseskozi zmagala domača ali narodna stranka. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Namen, v kateri naj molijo udje molitvenega apostoljstva v mescu grudnu (decembru). Goreči kristjani. 16. S Adelhajda. Mnoge in važne redovniške zadeve; ponočni razgrajalci, in taki, ki nedelje ne praznujejo. 17. S. Lazar. Poterpežljivost skušanim; da bi se zaterli kužni prostomavtarski časopisi. 18. S. Gracijan. Duhovni in obhajanci; mnogi ljudski misijoni; spreobernjenje lažnjivih „staro-katoličanov," protestantov in judov. 19. IV. adv. nedelja. S. Favsta; pripravljanje na prihod Gospodov; časna in dušna revščina po velikih mestih. 20. S. BI. Peter Kanizij. Od Boga poklicani narodni voditelji na Avstrijskem in Nemškem; semenišča; skrivno in neznano terpljenje. 21. S. Tomaž op. Edinost v veri na Tirolskem; verski dvomljivci. 22. S. Demetrij. Redovi, ki so v zvezi z molitvenim apostoljstvom; dušni pastirji in njih čeda. 23. S. Viktorija. Katoliška dijaška društva in zveze kupčevalcev: vojaščina. 24. S. lrmina Volitev stanu po kerščanskih načelih; neko društvo duhovnov; zidarske zadeve. 25. Božič. Vernitev brezbožnega sveta k svojemu Bogu; cesar avstrijski. 26. S. Štefan. Spreobernjenje visokega gospoda; mladenči prostomavtarski. 27. S. Janez. Ev. Da bi se spoznala vrednost deviškega stanu: odvernitev nekterih civilnih zakonov. 28. S. Nedolžni otroci. Da bi Bog obudil mnogo prijateljev otrok; sirotišnice, varovaluice in šole. 29. S. Tomaž Beket. Cerkev na Angleškem; stanovitnost spreobernjenih; bolni na duhu. 30. S. Rajnerij. Več občin, ki so od hujskačev zapeljane; vse doposlane, neimenovane ali neuslišane prošnje in zadeve. S. Silvester. Kerščanska hvaležnost ob koncu leta. Opomba. Molitvice so tiste kakor prejšnji mesec. II. Bratovske zadeve N. Ij. Gtaspč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnjo N. Ij. G. presv. Jezusovega Berca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, oopad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Ud bratovščine N. Ij. Gospe se priporoča v molitev vsem udom za odpuščanje grehov, in da bi dobil v zakon pošteno, pobožno, prijazno, skerbno in pridno tovaršico. — Priporočamo v gorečo molitev vsim udom N. Ij. G. presv. Serca neko prav važno dušno zadevo za celo mesto, da bi se vresničila. — Oseba, ki je v nevarnosti zarad bolezni v gerlu nagle smerti umreti, se goreče priporoča v bratovsko molitev Naše ljube Gospe za pomoč. Ako bo uslišana, hoče v slavo Marije D. po „D -niči" razglasiti. — Že dolgo bolna na očeh išče pomoči pri Naši ljubi Gospej in se v ta namen goreče priporoča v bratovsko molitev; to upa po Mariji doseči in hoče zahvalo po „Danici" razglasiti, ako bode uslišana. — Bolna priporočena za pomoč. — Nevarno bolna. — Bolan duhoven. Zahvale. Ravno v došlih nŠmarnicahu družbe sv. Mohora čital sem, kake ti, o moja mila Mati Marija, zaupljive prošnje uslišuješ, ker sem pa tudi jaz eden tistih, kateremu si ti, o moja dobra Mati, svoje ljubeznjive roke v pomoč podala, toraj te prosim, sprejmi mojo hvalo, katero jaz nevredni tebi darujem. Pervič, o Marija, se ti zahvaljujem za milost, katero si mi storila, ko si me rešila iz sužojosti satanove; kajti ti si mi bila edina lestvica, po kateri sem zamogel priti iz brezna pregreh in razuzdanosti. Drugič, o Marija, se ti zahvaljujem za zdravje, ki si mi ga sprosila od ljubega Jezusa, katerega mi ni mogel noben zdravnik podeliti. In tretjič pa, o Marija, se ti zahvaljujem za ravno podeljeno službo, Ki si mi jo sprosila, in za vse druge milosti katerih je pa toliko, da jih ne morem sošteti. Kaj ti pa hočem, o Marija, za vse te milosti darovati? Druzega nimam, kakor le edino svoje serce; sprejmi ga tedaj, moja ljuba Mati, očisti ga, in posveti ga sebi v dar; mene pa, svojega revnega služabnika, blagoslovi in dodeli mi še to milost, da bom prav iz serca hvaležen za vse milosti, ki si mi jih podarila, in da se bom v tvoji družbi preselil v tvojo veličastvo, kjer te bom s tvojimi služabniki častil in hvalil na vekomaj. Alojzij. Očitno in iskreno zahvalo izreka N. Ij. Gospej presv. Jezusov. Serca, ker jt/bil. kakor zagotovo sodi, po Njeni priprošnji pri Bogu uslišan v preimeniti zadevi duhoven na Gorenjskem. Serčna zahvala N. Ij. Gospej presv. serca, ktera je milostno izprosila, da je več bolnikov, pri kterih je vse obupalo da bojo kedaj ozdravili, zopet popolnoma zdravje zadobilo. Z Notranjskega, 30. listop. B. Bila sem bolna 18 mescev, ter sem imela tako hudo bolezen po vsih udih, da si sama nisem mogla prav nič pomagati. Dobila pa sem v roke cvetje sv. Frančiška, ter sem brala, koliko se jih je že ozdravilo na priprošnjo N. Ij. Gospe in drugih svetnikov. Sklenila sem. da hočem tudi jaz iskati zdravja, pri Nji, ki je »Zdravje boluinov." in sem obljubila bila uslišanje v Danico naznaniti. Začela sem torej moliti devetdnevnice k N. Ij. Gospej. ter sem jih molila več, eno za drugo: in uslišana sem bila, ker zdaj sem skoraj že popolnoma zdrava. Marija se toraj po pravici imenuje „Zdravje bolnikov." Čast in hvala toraj Mariji, prečisti Devici, naši ljubi Materi in Pomočnici! Iz Idrije. F. K. Ldstek za raznoterosti. Sola v Marijanisči je dobila pravico i a v p osti. Tako je prav. Kažimo zaupaoje do šol, ki so gotovo v dobrih rokah io napredujejo v katoliškem duhu. T*kn so tudi sv. oče Leon ^11 ppporočili, koso K* y tf uTOskr^an a ^flfte^^fkfbplfa MmHši n visokega avstrijskega plemstva, namreč: knez Karol Hohenlohe, naj mlajši sin c. kr. nadpolkovnika kneza Ljudovina. ki je 1. 1866 umeri za ranami, ki jih dobil v bitvi pri Kraljevem gradcu. — in grof Pavel Huyn, sin gr. Karola Huyua. »follegium fiermanicnmu v Rimu, ki ga je 1. 1555 vstaDovil papež III, je odgojil do sihdob 5580 mašnikov, n.ed njimi 1 papeža (Greg. V), 27 kardinalov. 28 nadškofov, 27 škofov. 68 generalvikarijev, 62 opatov, 10 redovnih generalov. 64 kapitelskih dekanov, 62 opatov, in 1306 kanonikov. Prečast g. Anton Hrovatin, kanonik in župnik, je bil o priliki 60. obletnice svoje nove maše od Nj. ces kr. Veličastva imenovan cesarski svetnik. — Č. g. Jak. Leben, administrator v Račici, bode opravljal izpraznjeno župnijo Humsko. V Bilijani je 28. listop. umeri ondotni duhovni pomočnik č. g. Mih. Vuga. R. L P. V Postojni je bil 6. t. m. v deržavni zbor izvoljen g. Ferjančič z 79 glasovi. G. A. Globočnik je dobil 71 glasov. Hiša katol. rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je že pod streho, ima dve nadstropji, vse potrebne sobe in prostore za domače in popotne, imela bode lastno gostilno, večo sobano za shode itd. Na Šmarni dan so gg. pomočniki imeli v nunski cerkvi božjo službo in skupno sv. Obhajilo. V ljnblj. frančisk. samostanu je umeri in bil 5. t. m. pokopan čast. Br. Tobija Vernik, star 85 let, starosta tega reda v okrajini sv. Križa. Znan je bil zarad pobožnosti. Bog mu daj večni mir. V Tetscnefl-u na severnem Češkem, je 26. u. m. umeri Oton Puschl. bivši vrednik nekega silo sovražlji-veg§ in pohujšljivega lokalnega lista. Bil je tam poTetf prestopil k altkatoliškemu krivoverstvu. Toda v katoliški veri je le dobro umreti; tudi Puschl se je v dan pred svojo smertjo vernil v katoliško Cerkev in je prejel ss. zakramente. Bog mu bodi milostljiv. te je vera potrebna. V poštnem vozu na belgiški železnici so »gospodje tatovi" ukradli poldrugi milijon frankov! To pa med tem, ko je voz vihral iz Ostenda v Gent... Sicer pa časniki neprenehoma naznanjajo podobne »gosposke tatvine." Morebiti se bcjo visoki gospodje sčasoma naučili, da je vera le potrebna, ne le za prihodnje, ampak tudi že za sedanje življenje; sej ti golijatovski tatovi gotovo niso bili možje žive vere. Povsod se vera odriva, v kot potiska, zametuje — sej če je mogoče, še v kaki šoli se veri odkazuje naj-zadnja ura, ko so že vse glave trudne, in novodobni olikanci bi naj raji, da bi se čisto iz šol odvergla; sploh pa naj večii bogataši, „špekulauti," tergovci prav malo po veri prašajo. Enake vel kanske tatvine utegnejo vendar svetu posvetiti, da vera je potrebna! Recimo samo še to: Kako grozno je osupnjen bogatin, ki v trenutku sprevidi, da je prazen premoženja kakor miška, ker so mu tatovi vse odnesli: in temu vštric: Kako grozno bo osupnjen brezvčrni bogatin še le unkraj groba, ko bode v trenutku sprevidel, kako čisto prazen dušnega posestva je, ker se v življenji ni z ničimur nič oskerbel, ni premislil, da sedanje življenje je pripravljanje za prihodnje! Kralj Milan v Serbiji se je tudi te dni lahko prepričal, da v njegovi deželi bi bilo dobro, ako bi bilo v njegovem kraljevem nekoliko več vere. Prišli so namreč na sled veliki, zelo razširjeni zakletvi zoper kralja, ki }o ea hotli vjeti-ali celo umoriti na lovu v Vraniskih ^ / >f¥b.^ p^' Js***. /a*' *