I N F O R M A TOR
^gorenie
KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE DRUŽBENI STANDARD. IPC
1
tlenje, 8. januarja 1992
Leto XXVI
Številka 1
adnji delovni dan lani je direktor programa Hladilno-zamrzovalni ‘Parati Martin Smrekar z ožjimi sodelavci obiskal vse štiri obrate, e avcem je spregovoril o situaciji Gorenja ter o težavah v našem sem okolju. Kljub temu pa bi morali na prihodnost gledati ne-° lk° boli optimistično in premagati težave v vsej naši državi. V - u 1992 pa je na koncu delavcem zaželel srečo in mir.
J.S.
-an/ 1,555.131 velikih gospodinjski aparatov
orenju Gospodinjski apara-so lani izdelali skupno ■ 5.131 velikih gospodinjs-'h aparatov.
eprav |@ to za 3 odstotke man Proizvodnja kot leto dni pc roj. pa je vendarle glede na na izucnejše težave v letu 1991 t 'P proizvodni dosežek. Večji de 'zvodnje (77 odstotkov) je b
namenjen za prodajo na tuja tržišča.
Največ je bilo izdelanih štedilnikov (551.662, od tega 87 % za izvoz), pralnih strojev 317.332 (56 % za izvoz), zamrzovalnih omar 257.100 (82 % za izvoz), zamrzovalnih skrinj 218.699 (64 % za izvoz) in hladilnikov 246 338 (87 °n za izvoz)
Delovno v novo leto
Minuli prazniki so za marsikoga minili, ne da bi se prav zavedeli, da so sploh bili. So službe, kjer morajo stalno delati zaradi narave dela. Med njimi so vsekakor tudi vzdrževalci v tovarnah. Vendar pa tokrat ne bom pisala o njih, čeprav v Gorenju Procesna oprema tudi vsi vzdrževalci orodij niso počivali.
Le dva dneva, na božič in novo leto, je doma ostala približno petina delavcev profitnega centra Orodjarstvo. Vsak dan jih je delalo okrog 45, saj se je v tem profitnem centru proti koncu leta delo vse bolj kopičilo. Dokončevali so obsežne projekte, zlasti orodja za hladilniški program in novo proizvodnjo sušilnega stroja Gorenja Gospodinjski aparati. Pri slednjem so izdelali tudi orodja za Gorenje Metalplast, kjer bodo izdelovali nekatere dele za bodoče sušilne stroje. Projekt je tako uspešno končan v sorazmerno kratkem času kljub nekaterim težavam. Med najpomembnejšimi projekti, ki so jih zaključevali, pa je vsekakor preko štiristo tisoč mark vrednih devet različnih orodij za pločevino za nemško firmo ALKO.
Vodja Orodjarstva Bojan Kladnik je ob tem poudaril, da je bila vse
delovna disciplina kot tudi delovni rezultati na izredno visokem nivoju. Delavci so večinoma razumeli, da je njihovo delo med prazniki res nujno, čeprav to naj ne bi postalo pravilo za prihodnje. Seveda pa bo zato, da bi bili lahko v prihodnje prazniki praznični za vse delavce Orodjarstva, treba, kot meni Bojan Kladnik, odpraviti še marsikatero notranjo slabost. Teh je še vedno nekaj, čeprav so lani zlasti pri trženju in prodaji orodij in znanja naredili že zelo veliko.
Čeprav se je leto šele dobro začelo, pa je nekaj ocen Bojan Kladnik vseeno že povedal. V letošnje novo leto profitni center Orodjarstvo vstopa vse drugače, kot v lansko. Vse lansko leto so pridobivali nove posle in delo uspešno opravljali. Po podpisani pogodbi z avstrijskim Vogel-Noo-tom in več drugimi pomembnimi tujimi in domačimi partnerji pa se letos upravičeno nadejajo še boljših rezultatov. Vse, kar pa so dosegli v minulem letu, pa so lahko dosegli le s prizadevanjem vseh, tako vodilnih kot delacev za stroji, prodaji, nabavi. Brez takšnega sodelovanja ne bodo uspešni niti v prihodnje, saj obseg in zahtevnost dela nikako ne bosta manjša. Prej nasprotno.
Aodro kromatiranje — nova pridobitev
obratu Galvana programa Obalni aparati Gorenja Go-'Odinjski aparati so predne-,J/nim uresničili že dalj časa šotno željo, da bi popestrili eto cinkanih polizdelkov.
Pomembno pa je tudi to, da se je z uvedbo modrega kromatiranja povečala ponudbo uslug porabnikom izven Gorenja. Že v prvem mesecu po uvedbi modrega kromatiranja se je izkazala odločitev
na ekonomsko upravičeno, glede na povečano povpraševanje po takšni površinski zaščiti pa se bo izkoriščenost avtomatske linije še povečala.
H.J.
'ede na to, da je bilo °žno samo rumeno krc
—-čuvanje s tenno
3lvanVaniem ln Proizvod alvan, uvedli dodaten nov
esničitev te naloge ni bila tako 'ostavno, kot je sprva kazalo »rebno je bilo določiti nov ča-'^1' Pro9rarn in na podlagi tega sti korekcijo programa na av-a.tski liniii- Sama linija je že *aj stara za sedanje razmere, ar se je tudi tokrat pokazalo, morejo z znanjem in izkušn-hj strokovnjaki na področju 'vamziranja, tehnologije in /zevanja v Gorenju Gospo-'iski aparati.
Darinka Razdevšek
Nova zvezdica
V vili Herberstein Gorenja Družbeni standard so v četrtek, 19. decembra 1991, nazdravili novi pridobitvi, to je prenovljenemu baru in obenem ustanovitvi Coctail kluba vile Herberstein.
Coctail bar Herberstein ponuja najrazličnejše pijače in coctaile ter pestro izbiro jedi, odprt pa je do 2. ure zjutraj. Prijatelji, to je člani Coctail kluba vile Herberstein, si lahko privoščijo kakovostne jedi in pijače s popustom, v klub pa lahko pripeljejo tudi svoje prijatelje in znance. To bo nedvomno nova zvezdica za sicer znano vilo Herberstein.
Člani Coctail kluba so za predsednika izbolili Vlada Štrausa.
D.Z
Dopisujte v Informator!
Invalidi — tudi soustvarjalci sprememb
Še preden se je izteklo leto 1991, so se člani Aktiva invalidov Gorenje zbrali na slovesnosti ob 10-letnici svojega delovanja. Proslave s priložnostnim kulturnim programom so se poleg članov aktiva in njihovih družinskih članov udeležili še delavci Gorenja IPC ter poslovodni in strokovni delavci Gorenja, ki si vsak po svoje zaslužijo priznanje ob tako aktivnem delu invalidov Gorenja. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki republiških ministrstev za delo in zdravstvo ter občinske vlade in drugih organizacij.
Potem, ko je oktet TRO Prevalje zapel Zdravljico in še nekaj lepih pesmi, je predsednik Aktiva invalidov Gorenje Jože Angeli spregovoril o pomenu dela aktiva v 10-letnem obdobju in med drugim dejal:
"Aktiv invalidov Gorenje smo ustanovili zaradi več razlogov, ki pa niso bili samo naši, invalidski. Tudi spoznanja v Gorenju so botrovala tej ustanovitvi. To so bila spoznanja, da število invalidov v Gorenju narašča, da s tem narašča tudi problematika na delu ter se tako kopičijo socialni problemi, ki pa jih ne bomo rešili tako, da jih potisnemo v ozadje, ampak da jih dvignemo iznad dnevne problematike, da jih lociramo in začnemo iskati poti ter možnosti za njihovo razreševanje...”
Na tak način so se v Gorenju tega problema lotili drugače in izhajali so iz naslednjih predpostavk:
Tako se je pravzaprav z ustanovitvijo aktiva sprožil kontinuiran in nadziran proces razreševanja problematike invalidov na delu v poslovnem sistemu Gorenje. Aktiv je deloval na številnih področjih, ki so tudi politične, socialne in družabne narave, ki so imele povezovalen in osveščeva-len karakter. Prirejali so najrazličnejše kulturne, športne in rekreativne prireditve, skrbeli za družabno življenje, pomagali pri razreševanju stanovanjske, socialne problematike svojih članov, poizkušali vplivati na zakonsko urejanje svojega statusa, vse to pa v povezavi z matičnim Društvom invalidov Velenje ter republiškimi invalidskimi institucijami.
se ji reče odpiranje novih delovnih mest za invalide Gorenja,” je ob zaključku svojega govora povedal Jože Angeli.
Nato je spregovoril še Janez Drobnič, predstavnik republiškega ministrstva za delo, in izrazil zadovoljstvo ob tako pomembnem delu Aktiva invalidov Gorenje.
V desetih letih delovanja je Aktiv invalidov Gorenja prejel občinska in republiška priznanja, prav tako pa so tudi sami posameznikom, ki so se izkazali z delom v aktivu ali pomembno sodelovali pri razreševanju invalidske problematike, podeljevali priznanja in plakete. Ob 10-letnici so se odločili podeliti najvišje priznanje aktiva, zlato plaketo, Dragu Bahunu. direktorju kadrovsko-splošnega področja Gorenja Gospodinjski aparati. Plaketo, ki mu jo je na slovesnosti izročil Edvard Centrih, predsednik Društva invalidov Velenje, je prejel zaradi človeških, strokovnih in poslovodnih odlik, katerih rezultat je velik kakovosten premik pri razreševanju invalidske problematike v Gorenju.
Srečanje invalidov Gorenje je popestril ansambel Simona Legner-ja, kar pa je bila tudi nova priložnost za sprostitev in tudi nove pogovore in najlepše želje ob novem letu.
Slovesno ob novem letu
Ob novem letu so v Goreni Gospodinjski aparati pripravi sprejem za svoje delavce, I so se upokojili v letu 1991. 0 tej priložnosti sta jim spregi vorila v imenu vodstva Gorel ja Gospodinjski aparati Joi Dolinar ter v imenu svobodni sindikatov Emil Krušič.
'Leto, ki se izteka, je prav gol vo eno izmed najtežjih, kar srt jih doživeli,' je v uvodu svojec govora povedal Jože Dolinar1 nadaljeval:
"Želimo si le, da takšnih let ne bilo veliko. Vojna in blokada sl venske suverenosti ni vpliva samo na splošni padec družbei ravni, ampak je prizadela vsak ga posameznika, vse zaposlen vsako podjetje. Še posebej vel to za Gorenje, kot eno prvih največjih tržno naravnanih pod) tij v Sloveniji.
Ogromno naporov je bilo potrel nih za zagotovitev proizvodnje za tekoče zagotavljanje osebn dohodkov, čeprav so le-ti reali padli. Za te napore smo hvaleč celotnemu kolektivu. Želimo si I da se bodo stvari v prihodnje ki likor toliko normalizirale. Spoštovani sodelavci!
V letošnjem letu ste se upokoji Gorenju ste pustili desetletja svi jega dela, pripadnosti in zvesti be. Te vaše vrednote so se p< kazale v času najtežjih in usol nih preizkušenj Gorenja, ki pa ji ni bilo malo. Rezultat le-teh j( da je Gorenje danes vendart stabilno, da bo vedno bolj orni gočalo . zaposlitev in socialn varnost, vašim potomcem in ni Šim generacijam, ki še trkajo i* vrata zaposlitve. To pa je najvei kar človek lahko naredi. Zat smo vam toliko bolj hvaležni i Vaše delo.
Želimo si, da bi vezi z Gorenjec ostale trdno povezane tudi v pr hodnje, je ob sklepu dejal Jož' Dolinar in se zahvalil vsem z vložene napore pri delu v GoreC ju in vsem zaželel srečno, pred* sem pa zdravo novo leto 1992!
H J
H.J.
Priznanje je tokrat prejel Drago Bahun
-	Invalidi so produkt družbenega in delovnega okolja in kot posamezniki v glavnem še najmanj krivi za svojo invalidnost.
-	Invalide je treba normalno vključevati v proces dela in proizvodnje, vendar na svojevrsten način, s prilagajanjem delovnih mest invalidom in usposabljanjem invalidov za drugačna delovna mesta.
-	Problema se je treba lotiti strokovno, predvsem pa celovito.
Jože Angeli je v svojem govoru poudaril, da so te predpostavke rodile njihov aktiv, kajti prevladovalo je osnovno spoznanje, da se "moramo predvsem invalidi sami organizirati tako, da bomo spodbujevalec, partner in kontrolor vseh aktivnosti, ki so povezane z našo problematiko.”
Invalide združujejo na vseh ravneh za dosego osnovnega smotra - enakovrednega partnerstva v procesu dela.
Jože Angeli je govoril tudi o projektu razreševanja invalidske problematike v Gorenju, pri katerem so sodelovali strokovnjaki s področja sociale, zdravstva, varstva pri delu, psihologije in tehnologije ter organizacije proizvodnje. Pri adaptaciji delovnih mest so bila ključnega pomena tudi materialna sredstva. "Gorenje Invalidski podjetniški center je nov mejnik in korak pri vključevanju invalidov v poslovni proces v Gorenju. Podjetje, ki zaposluje pretežno invalidsko populacijo, je bilo ustanovljeno iz čisto podjetniške pobude, a z močno vzporedno usmeritvijo, ki
8. 1. 1992 - številka 1
J
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1992 vam želi družina Draksler
Obiskali so nekdanje sodelavce
V Gorenju Gospodinjski aparati so tudi v septembru in oktobru 1991 številni delavci do--polnili 30, 20 ali 10 let delovne dobe, za kar so prejeli nagrade in priznanja za neprekinjeno delo v Gorenju.
Kuhalni aparati:
30 let:
Alojzija Strmčnik, Angela Trogar
20 let:
Cvetka Fluhar, Avgust Jakob, Toni Novak, Franc Obronek, Ida Pejovnik, Zofija Plešivčnik, Kristina Jošar, Andrej Lorbek, Stoja Podvratnik, Franc Tajnšek, Marjan Voga
10 let:
Pahira Celikovič, Alojzija Gračner. Tatjana Jezernik, Marija Podpečan, Jasna Štimac, Anja Zdovc, Erika VVitmajer, Katica Dragičevič, Marija Drev, Dragica Lebar.
Pralno-pomivalni
aparati:
20 let:
Marija Ploj, Janez Šertel, Katarina Vugrinec, Ciril Kašnik.
10 let:
Zdenka Avberšek, Minka Barto-ac. Borut Diklič, Stanislava Draksler, Zlatka Filanovič, Ham-zalija Mejrič, Bojan Skrt, Bernar-Zagorec, Katica Dragičevič, Marija Drev, Dragica Lebar.
Hladilno-zamrzovalni
aparati:
30 let:
Rudolf Pudgar, Pavla Stvarnik
20 let:
Jožef Cehner, Stanislav Javornik, Marija Smonkar, Angela Učakar, Majda Denžič, Marjan Golub, Alojz Kelenc, Joviša Krsmanoič, Ana Praprotnik, Dar-'nka Skaza, Verica Skornšek, Neža Vrtačnik, Štefanija Verdev. 10 let:
Dušanka Alibegovič, Djemalj Bensa, Marjana Dolar, Milan Go-dec, Darinka Kugler, Anica Ma-tevžič, Rabija Osmanovič, Kata Pajenk, Blaženka Pavlovič, Dra-gica Rajh, Šemsa Zukič, Feliks Berič, Fala Djogič, Katushe Gasi, nalit Hasanaj, Franjo Krivec, Manja Pofek, Jožica Rožič, Zdenka Brdič, Ljubimka Torbica, Osman Tupkovič, Rudolf Vavkan, Marina Zidar.
Kompresorji, Črnomelj:
20 let:
Mimica Kambič, Branko Polimac
10 let:
Marinka Butala, Vincenc Brankovič, Andreja Šneler.
Skupne strokovne službe:
30 let:
Nada Kolar, Marija Aubreht.
20 let:
Branko Amon, Nada Stalevska,
Bogomir Turičnik, Mario Bibian-ko, Dragan Kovačevič, Marija Mazej, Zora Plohl, Franc Uran-jek, Željko Žagar.
10 let:
Jože Glinšek, Matjaž Geratič, Zdenka Goličnik, Rajmund Gore-rečan, Edvard Kopitar, Vesna Kosendar.
Vzdrževanje in investicije:
30 let:
Franc Kričej
20 let:
Vladimir Hatlak, Rajko Juvan, Miran Rozman. Ivan Verbič. Andrej Nemčič, Vladimir Polak
10 let:
Martin Razgoršek, Joško Jeseničnik, Friderik Vrtačnik, Jože Zaljuberšek.
Gorenje Procesna oprema
Septembra in oktobra so delovne jubileje v tem podjetju praznovali:
30 let
Bogomir Hribar, Teodor Tanšek in Ivan Sevčnikar
20 let
Janez Bizjak, Janez Gerdina. Peter Krajnc, Anton Mandelc, Ivan Štorgelj. Bernard Enci in Miro Lešnik
10 let
Ivan Drofelnik, Darinka Razdevšek, Roman Vres, Ivan Kovač, Samo in Zlatko Duh, Silvo Plevnik, Branko Ribizel in Evstahij Trdin
Gorenje IPC
V Gorenju Invalidsko-podjet-niški center so v drugi polovici leta 1991 delovne jubileje praznovali:
30 let
Jože Jelen
20 let
Vida Pahor, Stanko Turnšek, Justina Lah, Stanka Paterneš, Mihaela Plešivčnik, Srečko Jagrič in Terezija Založnik
10 let
Hinka Gačič
Gorenje Elektronika
Septembra lani v Gorenju Elektronika delovni jubilej ni praznoval nihče, oktobra in novembra pa so praznovali:
20 let
Mihaela Kokolj, Vinko Pregrad, Ljudmila Božiček in Miroslav Miklavžin
10 let
Miro Prašnikar in Fredo Levovnik
Vsem jubilantom čestitamo!
Vabilu vodstva Zamrzovalnih omar Gorenja Gospodinjski aparati so se sredi decembra lani odzvale Marija Srebotnik, Štefka Verdev, Magda Humec, Elza Čas, Oto Močivnik in Štefka Mrzlak, upokojenke in upokojenec, ki so vrata Gorenja po številu let dela, tako kot še ostalih osem povabljenih nekdanjih delavcev tega obrata, za sabo zaprli lani in predlanskim.
Vsi po vrsti so ugotavljali, kako se je po težaškem delu na začetku službovanja v Gorenju marsikaj na bolje spremenilo še pred njihovim odhodom. Spremembe
pa so opažali tudi zdaj, ob svojem obisku. V dveh, treh desetletjih so se še posebej spremenili delovni pogoji. Seveda pa delavce za tekočimi trakovi in tudi sicer vse bolj priganja neusmiljeni tempo, ki delavce utruja še skoraj bolj.
Vsekakor pa so se vsi, tokratni gostitelji in gostje, strinjali, da je tako za delavce kot tudi upokojence edina možnost v delu. Delu za vse bolj zahtevne domače in tuje kupce, kajti le to zagotavlja prepotrebni nadaljnji razvoj in zanesljivejšo prihodnost za vse.
D.R.
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje.
Nadomestila za malico, prevozi na delo
Lastni prispevek za malico
V Gorenju Gospodinjski aparati so v decembru minulega leta prešli na izplačevanje nadomestil za prehrano pri obračunu osebnega dohodka. Vendar je kar nekaj delavcev odpovedalo malico, ker se jim zdi, da morajo za malico preveč plačati. Toda kako je to v resnici?
Nadomestilo za prehrano med delom se delavcem Gorenja obračunava v skladu s kolektivno pogodbo, cena malice pa je za 10 % višja, kot znaša to nadomestilo. Tako je delavec, ki je novembra delal vse delovni dni, prejel nadomestilo za 20 dni oziroma 2.120 tolarjev nadomestila, prejel pa je tudi 20 blokov za malico, ki so skupaj stali 2.332 tolarjev. Za malico je delavec iz svojega žepa prispeval le 212 tolarjev ali 10,60 SLT za posamezni blok.
Prav toliko, torej 212 tolarjev, bi delavec prispeval iz svojega žepa tudi, če bi ostali pri prejšnjem sistemu, ko je podjetje direktno plačevalo malice Gorenju Družbeni standard. Tudi takrat je lastni prispevek znašal 10 %. Po novem torej ne dajemo delavci za malico nič več, kot pa smo doslej in zato to res ne more biti razlog, da bi kdo odpovedal malico. Vsakdo bi se moral zavedati velikega pomena redne prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja. To še posebej velja za topli obrok, za toplo malico med delom, ko so obremenitve organizma večje. Vsak zdravnik poudarja, da potrebuje človek več obrokov na dan in malica med delom je prilagojena temu načelu. Za lastno zdravje je vsak človek, vsak delavec najprej odgovoren kar sam in preprečevati je za človekovo zdravje mnogo boljša metoda, kot pa zdraviti. Zato je prav, da tisti, ki razmišlja, da bi odpovedal malico, o tem res dobro razmisli.
Nadomestilo in bloki za malico
Ker se nadomestila in število blokov za malico določajo po številu
opravljenih delovnih dni v preteklem mesecu, bomo v januarju prejeli za februar le toliko blokov za malice, kolikor delovnih dni je posamezen delavec opravil v decembru. Za večino delavcev pomeni to enajst dni. Seveda pa je zaradi manjšega števila delovnih dni ostalo kar precej blokov, ki jih bomo lahko uporabili še v januarju in tudi januarske bloke bo mogoče uporabiti še ves februar.
Torej, četudi bomo ob plači prejeli manjše število blokov, ne more biti to noben problem, ker smo jih tudi v decembru manj porabili.
Nadomestilo za prevoz in mesečna vozovnica
Ker se nadomestila za prevoz na delo obračunavajo glede na število opravljenih delovnih dni v preteklem mesecu (v decembru), mesečno vozovnico pa prevozniško podjetje obračuna za tekoči mesec (januar), je treba opozoriti na razliko, ki bo nastala v tem mesecu.
Ob obračunu osebnega dohodka za mesec december se bo večini delavcev obarčunalo nadomestilo za 11 delovnih dni (tistim, ki so opravili več delovnih dni, pa seveda ustrezno več), mesečna vozovnica za mesec januar 1992 pa se bo obračunala za dvajset delovnih dni. Tako bo treba za vozovnico za tekoči mesec plačati precej več, kot pa bo obračunanega nadomestila za pretekli mesec. Seveda pa smo imeli prejšnji mesec ravno obratno situacijo. Delavec, ki je delal ves november, je dobil obračunano nadomestilo za 20 oziroma 21 delovnih dni, mesečna vozovnica za december pa se je obračunala za 10 oziroma 11 delovnih dni. Nadomestilo je bilo torej višje od cene mesečne vozovnice.
Do teh razlik prihaja zaradi zamika pri obračunu nadomestila in mesečne vozovnice, razlika pa je oziroma bo izrazitejša le v mesecih s precej različnim številom delovnih dni.
Malica
Četrtek	Redna Ocvrt piščanec, krompirjeva	Dietna Ocvrt piščanec, krompirjeva
Petek	solata Pečenice s kislim zeljem,	solata Carski praženec, mleko
Ponedeljek	jabolko Krvavice, kisla repa,	Krvavice, pire krompir,
Torek	zabeljen fižol Mesni sir, francoska solata	kisla repa Mesni sir, francoska solata
Sreda	Krompirjev golaž, safalada,	Krompirjev golaž, safalada.
Četrtek	jogurt Svinjska pečenka, riž, solata	jogurt Telečja pečenka, riž, solata
Nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica: cvetačna kremna juha, visoška pečenka, rost beaf z zelenim poprom, fina priloga, sestavljena solata, sladica po izbiri.
Gostje na kosilu imajo 50 odstotkov cenejše kopanje in savno.
Cena kosila za odraslega gosta je 250 sit, za otroke 170 sit.
Prvo slovensko tekaško pokalno tekmovanje lepo uspelo
Ničesar novega niso odkrili prizadevni člani tekaške sekcije Gorenje v Velenju,,pa vendar so bili prvi, ki so organizirali Pokal Gorenja, celoletno tekmovanje v tekih na dolge proge.
Zadnja, peta preizkušnja je bila 23, decembra 1991 v Topolšici in lepšega zaključka si marljivi tekači niso mogli predstavljati. Več kot 250 udeležencev je prišlo v Topolšico, čeprav jih je v konkurenci za pokal ostalo okrog 50. Šteli so namreč mali maraton na Muti, v Mislinji in Mežici, od teh le najboljša uvrstitev, ter oba teka v Topolšici - oktobra mali maraton in decembra novoletni tek na 10,8 km dolgi progi.
Marljivi tekači, ki so se udeležili teh tekov, so bili v Topolšici lepo prese-
Planine vabijo
Novo sezono planinskih izletov in pohodov so v planinski sekciji Gorenje Servis pričeli minulo nedeljo s pohodom od Rogle do Osankari-ce. Ta tradicionalni izlet je minil v lepem vremenu, 45 udeležencev pa se je ob lepotah Pohorja znova naužilo svežega zraka in si po daljšem počitku nabralo novih moči za nove delovne dni.
Program izletov članov planinske sekcije Gorenja Servis, ki so sicer včlanjeni v Planinsko društvo Šoštanj, je znova pester in zanimiv. Kot vselej, tudi letos vabijo vse zaposlene v Gorenju. da se jim pridružimo na poteh po naših lepih planinah.
Radioamaterji
Vse radioamaterje, zaposlene v Gorenju Koncern obveščamo, da
nečeni, saj so jih čakali lepi, v umetni marmor uliti pokali, ki ponazarjajo sonce, vodo, zrak, svobodo. Izvirna priznanja pa ne bodo le spodbuda, ampak tudi pobuda vsem ostalim, ki so kakorkoli povezani z organizacijo podobnih akcij.
Rezultati 1. Pokala Gorenja (samo uvrstitve članov TS Gorenje):
Mlajši člani: 3. Milan Zupanc 314, 4 Darko Fijavž 313, 5. Branko Žnidar 311.
Starejši člani: 1. Branko Krajnc 365,
3. Stanko Barber 321,4. Obrad Lazič. Mlajši veterani: 1. Stane Koselj 360,
3. Hinko Jerčič 330, 5. Roman Goršek 297.	1 .
Starejši veterani: 2. Uroš Lampe 330. Starejše članice: 3. Anka Pugelj 337.	(
Mlajše veteranke: 1. Heda Kotar 370.
4 Slavka Mijoč 320.	.
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ
...- gorenjesems
— sism;
---- ??I!T°YK
smo začeli z aktivnostmi za usta- L novitev Radio kluba Gorenje Ser- i
vis.	(
Vse informacije bo posredoval na ' interni telefonski številki 384, II. [ ATC, 853 231.	.
Blagajniški zapis za investitorja, ki zna
Želite ohraniti realno vrednost svojih sredstev?
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., Velenje vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so nominirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti.
Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mera je fiksna in znaša 8 % letno.
Če postanete lastnik blagajniškga zapisa LB Splošne banke Velenje d.d. lahko le-tega:
- uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite; podarite, prodate ali zastavite:
hranite do njegove zapadlosti in ga nato vnovčite v naši banki; zastavite pri naši banki za pridobitev kratkoročnega kredita; predčasno, t.j. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom; predčasno prodate preko borznega posrednika na borzi.
Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v Službi sredstev, likvidnosti in vrednostnih papirjev. Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah Rudarska, Šoštanj in Mozirje.