Res novae letnik 9 • 2024 • številka 2 Fakulteta za pravo in ekonomijo, Katoliški inštitut Faculty of Law and Economics, Catholic Institute R e s novae issn2464-0344 R e v i j a z a c e l o v i t o z n a n o s t Journal for Integrated Science Ivo Kerže Gilsonovo in klasično tomistično razumevanje moGočeGa pri sv. tomažu akvinskem Anže Tržan jezuitska sinteza kot srednja pot med tradicionalnimi in razsvetljenskimi spoznavnimi teorijami Tomaž Ivešić spolna vzGoja knezoškofa dr. antona Bonaventure jeGliča Jernej Letnar Černič skrBni preGled varstva človekovih pravic in okolja v doBavnih veriGah največjih Gospodarskih družB: primer nemškeGa zakona o doBavnih veriGah Balázs Szabó and Zsolt Nemeskéri economic structure formation and the role of dependence: a christian viewpoint Res novae Res novae: revija za celovito znanost Izdajatelj in založnik: Fakulteta za pravo in ekonomijo, Katoliški inštitut Naslov uredništva: Res novae, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana, Slovenija Odgovorni urednik: Andrej Naglič Glavni urednik: Matic Batič Spletni naslov: http://www.katoliski-institut.si/raziskovanje/res-novae E-pošta: matic.batic@kat-inst.si Uredniški odbor: Philip Booth (St Mary's University, London, Velika Britanija), Mihai Dragnea (Universitetet i Sørøst-Norge, USN Handelshøgskolen, Vestfold, Norveška), Andres Fink (Pontificia Universidad Católica Argentina, Facoltad de Ciencias Sociales, Buenos Aires, Argentina), Aleksandra Kostić Tmušić (Univerzitet u Prištini, Filozofski fakultet, Kosovska Mitrovica, Srbija/Kosovo), Simon Malmenvall (Univerza v Ljubljani, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, Slovenija), Aleksej Martinjuk (Respublikanskij institut vysšej školy, Minsk, Belorusija), José Ignacio Murillo (Universidad de Navarra, Instituto Cultura y Sociedad, Pamplona, Španija), Mitja Steinbacher (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in ekonomijo, Ljubljana, Slovenija), Dorina Dragnea (Institutul Naţional Al Patrimoniului, Bukarešta, Romunija), Anton Stres (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in ekonomijo, Ljubljana, Slovenija). Redakcija te številke je bila zaključena 17. 12. 2024. Tisk: Itagraf d. o. o., Ljubljana Oblikovanje in prelom: Breda Sturm Naklada: 100 izvodov Letna naročnina: 28€ (Slovenija), 40€ (Evropa), 57$ (ostalo navadno), 66$ (ostalo prednostno) ISSN (tiskana verzija): 2464-0344 ISSN (elektronska verzija): 2464-0352 R e s novae R e v i j a z a c e l o v i t o z n a n o s t Journal for Integrated Science letnik 9 • 2024 • številka 2 Vsebina Ivo Kerže Gilsonovo in klasično tomistično razumevanje mogočega pri sv. Tomažu Akvinskem 7 Anže Tržan Jezuitska sinteza kot srednja pot med tradicionalnimi in razsvetljenskimi spoznavnimi teorijami 39 Tomaž Ivešić Spolna vzgoja knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča 75 Jernej Letnar Černič Skrbni pregled varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah največjih gospodarskih družb: primer nemškega zakona o dobavnih verigah 113 Balázs Szabó and Zsolt Nemeskéri Economic Structure Formation and the Role of Dependence: A Christian Viewpoint 143 DOI: 10.62983/rn2865.24b.4 1.01 izvirni znanstveni članek Jernej Letnar Černič1 Skrbni pregled varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah največjih gospodarskih družb: primer nemškega zakona o dobavnih verigah Izvleček: Države in gospodarske družbe nosijo negativ- ne in pozitivne obveznosti za varstvo človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Pozitivne obveznosti gospodarskih družb se nanašajo tudi na opredelitev, spremljanje, nadzor in sprejemanje ukrepov za varstvo človekovih pravic in oko- lja v njihovih dobavnih verig. Ker je globalno gospodarstvo prepleteno na več ravneh, se zato pojavljajo številni izzivi za učinkovito zagotavljanje človekovega dostojanstva. Ne- katere evropske države so v zadnjih letih sprejele domače zakone, ki določajo obveznost izvajanja skrbnega pregleda okolja in varstva okolja v dobavnih verigah gospodarskih družb. Med njimi izstopa nemški zakon o dobavnih verigah, ki predstavlja enega od modelov za oblikovanje skrbnega pregleda varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih ve- rigah največjih gospodarskih družb. Pričujoči prispevek zato obravnava njegove temeljne pojme ter izpostavlja prednosti in nekatere pomanjkljivosti. 1 Dr., redni prof., Fakulteta za državne in evropske študije, Nova univer- za, Žanova ulica 3, 4000 Kranj, Slovenija; jernej.letnar@fds.nova-uni.si; ORCID: 0000-0001-6850-676X 114 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Ključne besede: varstvo človekovih pravic, varstvo okolja, gospodarstvo, skrbni pregled, gospodarstvo, nemški zakon o dobavnih verigah Abstract: States and corporations increasingly recognize their negative and positive obligations to protect human rights and environment in the economy. The positive obli- gations of corporations also encompass the identification, monitoring, supervision, and implementation of measures to safeguard human rights and the environment within their supply chains. Given the interconnected nature of the global economy across multiple levels, numerous challenges arise in effectively ensuring human dignity. In recent years, some European countries have enacted domestic laws establish- ing environmental and human rights due diligence obliga- tions in global supply chains. Among these, the German Supply Chain Act stands out as a model for implementing due diligence mechanisms in the supply chains of major cor- porations. This article examines its key concepts, highlights its advantages and shortcomings. Keywords: human rights protection, environmental protec- tion, economy, due diligence, corporate responsibility, Ger- man Supply Chain Law 115jernej letnar černič Uvod2 Tradicionalno so bile države edine nosilke obveznosti za varstvo človekovih pravic. Nosilci pravic so praviloma uve- ljavljali kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin zo- per organe države oblasti. Države še vedno ostajajo primar- no zavezne spoštovati, varovati in uresničevati človekove pravice. V zadnjih desetletjih pa se je oblikovalo spoznanje, da nosijo tudi gospodarske družbe obveznosti za varstvo človekovih pravic in okolja, saj v zasebnem sektorju tudi prihaja do njihovih kršitev (Deva, 2014; Letnar Černič 2020; Letnar Černič 2023). Svet za človekove pravice Organizacije združenih narodov je v juniju 2011 sprejel Smernice za spo- štovanje človekovih pravic (Smernice OZN, 2011). Smernice se delijo na tri stebre. Prvi steber določa, da so države pri- marno zavezane spoštovati človekove pravice na svojem ozemlju in nadzirati poslovanje gospodarskih družb s se- dežem na svojem ozemlju v tretjih državah (Krajewski 2018; Augenstein in Kinley 2013). Voditi morajo z zgledom, pose- bej pri gospodarskih družbah s celotno ali delno kapitalsko naložbo države (Letnar Černič, Strojin Štampar in Rozman 2021). Drugi steber oblikuje odgovornost gospodarskih družb za uresničevanje človekovih pravic. Tretji steber no- silcem pravic priznava pravico do pravnega sredstva. Dru- gi steber vzpostavlja tudi obveznost gospodarskih družb, da izvajajo skrbni pregled dobavnih verig z vidika varstva človekovih pravic in okolja (Letnar Černič 2021). Smernice niso bile sprejete v obliki zavezujoče mednarodnopravne 2 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta »Odgovornost gospodarskih družb, človekove pravice in podnebne spremembe: K skladnemu in pravičnemu domačemu in mednarodnemu pravnem redu« (št. projekta J5-50171), ki ga sofinancira Javna agencija za znan- stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 116 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 pogodbe s področja človekovih pravic, temveč v obliki do- kumenta mehkega prava (soft law), ki pa je vendarle takrat povzel vse obstoječe obveznostih gospodarskih družb do varstva človekovih pravic in okolja v mednarodnem po- godbenem in običajnem pravu. Pričujoči prispevek se osredotoča na obveznost izvajanja skrbnega pregleda v dobavnih verigah največjih gospo- darskih družb z vidika varstva človekovih pravic in okolja v istoimenskem nemškem zakonu. Prispevek je razdeljen na pet delov. Po pričujočem uvodnem delu v drugem delu obravnavamo pojem obveznega skrbnega pregleda. Ta za- deva splošni kontekst v nemškem pravnem redu in evrop- skem pravu, ki je sprožil nove zahteve po regulaciji večjih gospodarskih družb z vidika varstva človekovih pravic in okolja. V tretjem delu podrobno predstavljamo in analizi- ramo nemški zakon o dobavnih verigah z vidika varstva človekovih pravic in okolja, pri čemer postavljamo v okviru junija 2024 sprejete direktive Evropske unije o skrbnem pre- gledu z vidika trajnosti in v luči varstva človekovih pravic in okolja, ki je po dolgotrajnih pogajanjih začela veljati konec julija 2024. Četrti del kritično podaja tako prednosti kot sla- bosti nemškega zakona. Peti del sklepa pričujoči prispevek. V prispevku izpostavljamo tri ključna vprašanja in teze. Kdo je nosilec obveznosti za varstvo človekovih pravic in okolja v gospodarstvu? Ali mora gospodarska družba zagotavlja- ti spoštovanje človekovih pravic in varstvo okolja tudi pri neposrednih in posrednih dobaviteljih? To vprašanje je iz- jemno kompleksno, denimo v avtomobilski industriji, kjer avtomobil srednjega razreda sestavlja več tisoč delov iz desetine držav, večinoma izven Evropske unije. V zadnjih letih so številne evropske države sprejele različne zakone. Prva je bila Francija leta 2017 s svojim zakonom o obvezni 117jernej letnar černič skrbnosti v dobavnih verigah (Francoski zakon 2017). Sledi- le so Nemčija, Norveška, Nemčija in ostale države (Nemški zakon 2021; Norveški zakon 2022), a morda najbolj razčle- njen zakon z vidika skrbnega pregleda je sprejela Nemčija (Lichuma 2024). Hkrati se sprašujemo, kakšne so lahko ovire pri uresničevanju obveznosti skrbnega pregleda, ki jih do- loča nemški zakon. V prispevku uporabljamo klasične metode družboslovnega raziskovanja, kot so deskriptivna, analitična, pravno primer- jalna, pravno zgodovinska in pravno sociološka metoda. Pravno zgodovinsko in pravno sociološko metodo upora- bljamo za opis zgodovine in konteksta razvoja spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu, ki je potreben za razu- mevanje nastanka nemškega zakona o skrbnem pregledu. Deskriptivno metodo uporabljamo za opis glavnih delov nemškega zakona. Po drugi strani analitično in pravno pri- merjalno metodo uporabljamo za analizo pravne narave, pravic in obveznosti, ki jih določa zakon, ter za umestitev v primerjalno pravno ureditev spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Normativni prispevek pričujočega dela je kritična umestitev nemškega zakona o skrbnem pregledu v vse bolj barvito pokrajino pravnih virov s področja skrb- nega pregleda. Ob opisu in analizi nemškega zakona se v prispevku sprašujemo, ali je dani trenutek za določitev novih regulativnih obveznosti največjih podjetij pravi, ko se nem- ško in evropsko gospodarstvo soočata z nižanjem povpra- ševanja, dobičkov ter posledičnim odpuščanjem delavcev, zapiranjem proizvodnih obratov in prenehanjem delovanja gospodarskih družb. 118 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Pojem skrbnega pregleda človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah gospodarskih družb Pojem skrbnega pregleda v dobavnih verigah označuje ob- veznosti večjih gospodarskih družb, da spremljajo človeko- ve pravice in okolje v dobavnih verigah. Je del obveznosti gospodarskih družb iz 2. stebra Smernic OZN, da spoštujejo človekove pravice in okolje. Skrbni pregled je kontinuirana obveznost prizadevanja, ki jih nosijo gospodarske družbe pri varstvu človekovih pravic in okolja. Izhaja iz gospodarskega prava, in sicer s področja prevzemov in združitev gospodar- ski družb. Pojem so leta 2011 povzele tudi Smernice OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, ki so sprožile bogato normativno dejavnost v zadnjih desetih letih (Smer- nice OZN 2011). Smernice OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodar- stvu v 17. načelu določajo, da »za prepoznavanje, prepreče- vanje in ublažitev negativnih vplivov na človekove pravice ter poročanje o načinih za zmanjšanje takšnih vplivov izve- dejo gospodarski subjekti skrbni pregled človekovih pravic. Ta vključuje oceno dejanskih in morebitnih negativnih vpli- vov na človekove pravice, prilagoditev ravnanja tem ugo- tovitvam, spremljanje odzivov in seznanjanje s tem, kako si jih gospodarski subjekt prizadeva zmanjšati …« (Smernice OZN 2011, 17. člen). Spodnji graf pojasnjuje korake skrbnega pregled, kot so jih razvili v organizaciji OECD. 119jernej letnar černič Graf 1: Krog skrbnega pregleda (OECD 2018, 21). Namen skrbnega pregleda je, da gospodarska družba neka- ko ponotranji vrednote človekovih pravic in okolja, vpelje procese in pokaže tudi notranjim in zunanjim deležnikom, da misli resno glede varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah. Skrbni pregled od gospodarskih družb, prvič, terja oblikovanje notranjih politik za varstvo člove- kovih pravic in okolja, drugič, od njih zahteva oblikovanje kazalnikov za merjenje človekovih pravic in okolja, tretjič, gospodarske družbe morajo oceniti tveganja za človeko- ve pravice in okolje, četrtič, morajo spremljati tveganja v dobavnih verigah preko različnih kazalnikov, petič, morajo zbirati povratne podatke in na podlagi povratnih podatkov ukrepati in sprejemati ukrepe za izboljšanje varstva člove- kovih pravic in okolja. Šestič, oblikovati morajo notranje pritožbene mehanizme, kamor se lahko pritožijo vse žrtve domnevnih kršitev človekovih pravic v gospodarstvu (OECD 2018, 21). Skrbni pregled v gospodarstvu je del pozitivnih obveznosti gospodarskih družb, da aktivno ocenjujejo tve- 120 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 ganje in spremljajo varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah. Izvajanje praviloma nadzorujejo organi javne uprave. Od gospodarskih družb najprej pričakujejo, da bodo skrbni pregled sploh izvajale. Po uvedbi pa tudi, da merijo varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verig in da na njegovi podlagi sprejemajo popravne ukre- pe, žrtvam omogočijo pravico do pravnega varstva in da na njegovi podlagi znova ocenijo tveganje za varstvo človeko- vih pravic in okolje v gospodarstvu. Narava in obseg obveznosti skrbnega pregleda v nemškem zakonu Kontekst in cilji nemškega zakona Nemški zakon o dobavnih verigah je bil sprejet 1. julija 2021, pri čemer je začel veljali 1. januarja 2023 (Nemški zakon 2021). Zakon je bil sprejet kot ena izmed obljub trenutno vlada- joče koalicije v Zvezni republiki Nemčiji na začetku njiho- vega mandata. Glavni cilj je bilo oblikovanje določnih in jasnih pravno zavezujočih obveznosti za velike gospodarske družbe glede varstva človekovih pravic in okolja v njihovih dobavnih verigah. Predlog zakon je bil predmet izjemno gorečih debat v nemškem Bundestagu. Trenutna opozicija je nasprotovala njegovem sprejetju, saj naj bi zakon določil čezmerne obveznosti za gospodarske družbe, zaradi česar naj bi se zamrznila rast nemškega gospodarstva. Poleti 2024 sta dve opozicijski stranki vložili predlog za razveljavitev tega zakona, vendar predlog ni bil sprejet. Več političnih strank je konec leta 2024 znova vložilo predlog za razveljavitev zako- na (Deutscher Bundestag 2024). 121jernej letnar černič Zakon določa, da mora gospodarska družba vzpostaviti ce- lovit sistem prepoznavanja tveganj, upravljanja s tveganji, izvedbo popravnih ukrepov in zatem tudi izvedbe nekakega krožnega sistema kakovosti, da ne prihaja do kršitev človeko- vih pravic. Sprva je zakon veljal za tiste največje gospodarske družbe, ki imajo več kot pet tisoč zaposlenih (Nemški zakon 2021, 1 (1). člen). Od 1. januarja 2024 velja za vse gospodarske družbe, ki imajo več kot tisoč zaposlenih (Ibid., 1 (1). člen). Če primerjamo te številke s pravkar uveljavljeno direktivo Evropske unije, moramo izpostaviti, da bo ta direktiva, ki bo začela veljati čez dve leti, ko bo prenešena v domači pravni red, najprej zajemala tiste gospodarske družbe, ki imajo vsaj pet tisoč zaposlenih (Direktiva EU 2024, 37 (1) (a). člen). Zakon od podjetij zahteva, da prepoznavajo tveganja v svo- jih dobavnih verigah, predvsem z vidika temeljnih člove- kovih pravic, kot so prepoved prisilnega in otroškega dela ter pravica do združevanja in kolektivnih pogajanj. Te štiri temeljne pravice iz mednarodnega delovnega prava se mor- da zdijo samoumevne v evropskem pravnem redu, vendar če gledamo globalno, temu ni vedno tako. Nemški zakon terja izvajanje skrbnega pregleda glede temeljnih pravic od absolutnih do relativnih, kot denimo prepoved otroškega dela, prepoved prisilnega dela in sodobnega suženjstva, ob- veznosti zagotavljanja zdravja in varnosti pri delu, svoboda združevanja in kolektivnega pogajanja, prepoved neenake- ga obravnavanja, pravica do minimalne plače, varstvo po- sameznikov pred kršitvami varstva okolja, prepoved muče- nja, prepoved povzročitve okoljske škode, spreminjanja tal, onesnaženja vode in zraka (Nemški zakon 2021, 2. (2.) (1–12). člen). V predmetno področje nemškega zakona sodijo tudi številne kršitve varstva okolja (Ibid., 2. (3.). člen). 122 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Nekatere nemške avtomobilske gospodarske družbe so v zadnjem desetletju kupovala sestavne dele za svoje avto- mobile iz tretjih držav, med drugim od podjetij iz kitajske pokrajine Xinjiang, od koder prihajajo poročila o prisilnem delu, ki ga izvaja kitajska oblast zoper muslimansko ujgur- sko prebivalstvo. Tukaj se postavlja vprašanje, ali ima nem- ško podjetje obveznost zagotoviti, da na najnižji ravni svoje dobavne verige poslovni partner na Kitajskem ne uporablja prisilnega ali otroškega dela. Poleg temeljnih človekovih pravic zakon obravnava tudi okoljska tveganja. Podjetja imajo obveznost pripraviti načrte za upravljanje s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, o čemer govo- ri tudi direktiva EU (Direktiva EU 2024; predlog uredbe EU 2024). Vendar je pomembno poudariti, da nobeno podjetje ne more nadomestiti vloge države. Nemški Zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza, ki nadzoruje imple- mentacijo nemškega zakona, poudarja, da cilj zakona ni, da podjetja nadzirajo celotno dobavno verigo za vse možne kršitve človekovih pravic. Ključno je, da podjetja pokažejo aktivno prizadevanje za prepoznavanje in upravljanje tve- ganj v svojih dobavnih verigah. Ključno je vprašanje, za katere gospodarske družbe zakon velja. Zakon velja za gospodarske družbe s sedežem v Nem- čiji (Nemški zakon 2021, 1. (1). člen). Po drugi strani izključuje družbe, ki samo ponujajo blago in storitve v Nemčiji, vendar nimajo sedeža v Nemčiji. Če podjetje nima sedeža v Nemčiji, zakon zanj ne velja. Pomembno je tudi, da nemški zakon velja za neposredne in posredne dobavitelje, kar je ključ- no tudi za slovensko gospodarstvo. V dobavnih verigah je zato pomembno razumeti, kaj pomeni pojem neposrednih in posrednih dobaviteljev. Neposredni dobavitelji so dobavi- telji na prvi ravni dobavnih verig gospodarskih družb. Zakon 123jernej letnar černič določa, da so neposredni dobavitelji gospodarske družbe, ki kot poslovni partnerji dobavljajo blago in storitve, ki skrbijo za izdelavo glavnega blaga ali izvedbo storitve (Ibid., 2. (7.) člen). Posredni dobavitelji so gospodarske družbe, ki doba- vljajo blago in storitve, ki so potrebne za izdelavo glavnega blaga ali izvedbo storitve (Ibid., 2. (8.) člen). Koraki skrbnega pregleda v nemškem zakonu Kakšna je vsebina obveznosti skrbnega pregleda v dobavnih verigah? Skrbni pregled ni končni rezultat, temveč proces, ki ga podjetje izvaja za prepoznavanje tveganj, odzivanje nanje in izvajanje korektivnih ukrepov. Do katere ravni do- bavne verige mora podjetje zagotavljati spoštovanje člo- vekovih pravic in varstvo okolja? To vprašanje je izjemno kompleksno, še posebej v industrijah, kot je avtomobilska, kjer avtomobil srednjega razreda sestavlja več tisoč delov iz desetine držav, večinoma izven Evropske unije (Bruckber- ger 2020). Zakon od večjih gospodarskih družb zahteva, da sprejme sistem upravljanja tveganj z vidika človekovih pra- vic in okolja. Gospodarske družbe so torej nosilke obveznosti izvajanja skrbnega pregleda. V tej smeri morajo vzpostaviti notranji sistem, s katerim bodo lahko prepoznavala in upra- vljala tveganja za človekove pravice in okolje v svojih do- bavnih verigah. Nemški zakon določa neposredne obveznosti za največje gospodarske družbe z vidika človekovih pravic in okolja. Cilj zakona je »preprečevanje ali zmanjševanje kakršnih koli tve- ganj za človekove pravice ali tveganj v zvezi z okoljem ali prenehanjem kršitev obveznosti v zvezi s človekovimi pravi- cami ali okoljem« (Nemški zakon 2021, 3 (1). člen). Zakon do- 124 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 loča, da je obveznosti za izvedbo skrbnega pregleda kar de- vet, in sicer »1. vzpostavitev upravljanja tveganj (1. odstavek 4. člena), 2. ugotavljanje notranje odgovornosti (3. odstavek 4. člena), 3. izvajanje rednih analiz tveganja (5. člen), 4. pre- dložitev izjave o načelih (2. odstavek 6. člena), 5. vključitev preventivnih ukrepov v lastno poslovno področje (1. in 3. od- stavek 6. člena) in do neposrednih dobaviteljev (4. odstavek 6. člena), 6. sprejemanje sanacijskih ukrepov (1–3. odstavek 7. člena), 7. vzpostavitev pritožbenega postopka (8. člen), 8. izvajanje obveznosti skrbnega pregleda v zvezi z tveganji pri posrednih dobaviteljih (9. člen) ter 9. dokumentacija (1. od- stavek 10. člena) in poročanje (2. odstavek 10. člena)« (Ibid., 3 (1), 1–9. člen). Te razvejane ravni obveznosti razdelimo v štiri glavne skupine: upravljanje tveganj, preventivni ukrepi, popravni ukrepi in pritožbeni postopek ter obveznosti do- kumentiranja in poročanja (Ibid). Prvi korak skrbnega pregleda vključuje, da gospodarske družbe uvedejo sistematičen in vsesplošen okvir za upra- vljanje s tveganji s področja človekovih pravic in okolja v go- spodarstvo. Sistem lahko omogoča gospodarskim družbam prepoznavanje tveganj in njihovo zmanjšanje pri poslovanju (Ibid., 4 (1). člen). Sistem upravljanja tveganj morajo gospo- darske družbe postaviti tako, da jim omogoča periodično in krožno analiziranje tveganj pri poslovanju in sprejemanje ustreznih ukrepov (Ibid., 4 (2). člen). Zato morajo nameni- ti tako zadostne človeške kot tudi finančne vire, pri čemer morajo zaposleni ponotranjiti sistem upravljanja s tveganji od upravnega odbora do najnižjih ravni gospodarskih družb (Ibid., 4 (3). člen). Vsi zaposleni morajo biti seznanjeni s sis- temom za upravljanje s tveganji (Ibid., 4 (4). člen; ibid., 5 (3). člen). Sistem upravljanja s tveganji mora vključevati tudi ne- posredne dobavitelje (Ibid., 5 (1). člen). Analizo mora gospo- 125jernej letnar černič darska družba izvajati vsaj enkrat na leto (Ibid., 5 (4). člen). Tako kot na drugih področjih kakovosti, tudi tukaj notranji nadzor ne more biti zgolj formalnost. Zajeti mora redne ana- lize in povratne informacije. Če gospodarska družba nima tesnih stikov s svojimi nepo- srednimi dobavitelji v tretjih državah, mora zahtevati po- drobne informacije o njihovem proizvodnem procesu. Če- prav gospodarska družba morda ne more obiskati svojega neposrednega dobavitelja, mora vedeti, v kakšnih razmerah dobavitelj proizvaja določene izdelke, kakšna sredstva in zmogljivosti uporablja. Izvajanje obveznih skrbnih pregle- dov v nemških gospodarskih družbah običajno sodi pod oddelke za skladnost. Gospodarske družbe pogosto nimajo samostojnih svetovalcev za skladnost glede obveznega pre- gleda, temveč strokovnjaki opravljajo še številne druge nalo- ge, kot so protikorupcijska ali davčna področja. Kljub temu morajo podjetja zagotoviti, da se obvezni skrbni pregledi izvajajo. Res je, da ti pregledi predstavljajo strošek, vendar jim morajo člani upravnih in nadzornih odborov pokazati predanost ter biti seznanjeni s sistemom za upravljanje tve- ganj (Letnar Černič (ur.) 2023). Drugi korak vključuje preventivne ukrepe, da se preprečijo kršitve človekovih pravic in okolja. Podjetje mora opraviti analizo tveganj in izpostaviti dejanska potencialna tvega- nja. Oblikovanje politike in strategije za varstvo človekovih pravic in okolja ne more temeljiti zgolj na izjavi na spletni strani. Vodstvo gospodarske družbe mora sprejeti politiko in strategijo varstva človekovih pravic in okolja (Ibid., 6 (2). člen). Takšna izjava oziroma strategija je lahko dober zače- tek, a podjetje mora pokazati, da ni zgolj formalnost, tem- več da oceno tveganja vključuje v svoje notranje procese. 126 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Preventivni ukrepi vključujejo tudi izobraževanje, usposa- bljanje, oblikovanje kazalnikov ter nadzor uresničevanja strategij. Gospodarske družbe morajo politiko in strategijo s področja človekovih pravic sprejeti glede na ugotovljena tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja pri poslo- vanju (Ibid.). Po sprejetju morajo pripraviti izobraževanje za zaposlene in predstavnike neposrednih dobaviteljev, da lahko ponotranjijo cilje politike in strategije varstva člove- kovih pravic in okolja (Ibid., 6 (3). člen). Gospodarske družbe morajo izoblikovati kazalnike za periodično merjenje učin- kovitosti ukrepov (Ibid.). Kazalniki omogočajo merjenje var- stva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah, s čimer lahko gospodarska družba dokaže, da izpolnjuje zakonske obveznosti izvajanja skrbnega pregleda v svojih dobavnih verigah in nadzor nad dejanskimi in potencialnimi tveganji za varstvo človekovih pravic in okolja. Gospodarske družbe morajo sprejeti in izoblikovati posebne preventivne ukrepe tudi za neposredne dobavitelje in preverjati ter meriti njiho- vo učinkovitost na podlagi kazalnikov (Ibid., 6 (4). člen). Naj- manj enkrat na leto pa morajo gospodarske družbe prever- jati učinkovitost ukrepov (Ibid., 6 (4). člen). Narava in obseg obveznosti skrbnega pregleda pogojujejo narava poslovne dejavnosti gospodarske družbe, raven vpliva gospodarske družbe na spoštovanje človekovih pravic in okolja pri nepo- srednem dobavitelju, narave domnevnih kršitev in prispevka gospodarske družbe k tveganju zaradi kršitev varstva člove- kovih pravic in okolja (Ibid., 3. (2). člen). Tretji korak se nanaša na izvajanje popravnih ukrepov gospo- darske družbe, če pride do kršitev varstva človekovih pravic in okolja. Nemški zakon v 1. odstavku 7. člena določa, da »če družba ugotovi kršitev človekovih pravic ali varstva okolja pri svojem poslovanju oziroma poslovanju neposrednega 127jernej letnar černič dobavitelja, mora takoj sprejeti ustrezne popravne ukrepe in preprečiti, ustaviti ali zmanjšati obseg kršitve« (Ibid., 7 (1). člen). Kako lahko podjetje upravlja s tveganji, če njihov dobavitelj ne sodeluje ali ne dovoljuje obiskov v tovarni? Če pride do domnevnih kršitev človekovih pravic ali okolja pri neposrednem dobavitelju, ki jih gospodarska družba ne more tako odpraviti, mora oblikovati načrt, kako zmanjšati zaznana dejanska in potencialna tveganja, sodelovati z dru- gimi gospodarskimi družbami v industrijskem sektorju pri zmanjšanju tveganja oziroma začasno prekiniti sodelovanje z neposrednim dobaviteljem (Ibid., 7. (2). 1-3. člen). Če gre za zelo resne kršitve človekovih pravic in okolja, ki jih ni mogo- če odpraviti, mora gospodarska družba prekiniti poslovno sodelovanje z neposrednim dobaviteljem (Ibid., 7. (3). 1–3). Če gospodarska družba pridobi podatke, da neposredni dobavitelj uporablja prisilno delo v proizvodnji določene- ga proizvoda, mora izvesti sistemsko in vsesplošno analizo, pridobiti vse relevantne informacije, obiskati tovarno, se po- govoriti s predstavniki neposrednega dobavitelja, delavcev in ostalih deležnikov, in se na podlagi zaključnih ugotovitev odločiti, kako nadaljevati. Namen skrbnega pregleda ni ta- kojšnja prekinitev poslovanja, ampak upravljanje tveganj za varstvo človekovih pravic in okolja. Denimo, Krka d.d. je po invaziji Ruske federacije na Ukrajino kljub pritiskom ostala na ruskem trgu, saj deluje na področju zdravstva in proizvodnje zdravil. Podobno je z evropskimi gospodarskimi družbami v orožarski industriji, ki prodajajo orožje v Izrael ali Savdsko Arabijo. Namen skrbnega pregleda je javno pojasniti poslov- ne odločitve, pokazati tveganja in sprejete ukrepe. Gospodarska družba mora v okviru skrbnega pregleda obravnavati kršitve človekovih pravic in okolja in imeti vzpo- stavljen notranji pritožbeni postopek (Ibid., 8. člen). Zakon 128 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 določa, da »pritožbeni postopek omogoča ljudem, da opo- zorijo na človekove pravice in okoljska tveganja ter kršitve človekovih pravic ali okoljskih obveznosti, ki so nastale kot posledica gospodarske dejavnosti podjetja na njegovem po- slovnem področju ali neposrednega dobavitelja« (Ibid., 8. (1). člen). Hkrati morajo gospodarske družbe redno spremljati in upravljati bodoča tveganja. Nekatera nemška podjetja, kot je Adidas, so zgled za celotno Evropo, saj so vzposta- vila mehanizme, kjer lahko zaposleni ali zunanji deležniki vlagajo pritožbe. Gospodarska družba mora zagotoviti, da pritožbeni postopek vodi nepristranska oseba (Ibid., 8. (3). člen). Gospodarska družba mora postopek voditi zakonito, pošteno, nepristransko, hitro in javno. Pomembno je tudi, da podjetje vodi natančno dokumentacijo vseh faz skrbnega pregleda in poročila javno objavlja ter pošilja pristojnim or- ganom. Gospodarska družba mora zagotoviti, da je dostop do pritožbenega sistema odprt, vključujoč in učinkovit tako, da lahko vlagajo pritožbe vsi deležniki (Ibid., 8. (4). člen). Najmanj enkrat na leto mora gospodarska družba preverjati učinkovitost pritožbenega postopka in ga po potrebi okre- piti (Ibid., 8. (5). člen). V določenih primerih obveznost skrbnega pregleda velja tudi za posredne dobavitelje, to je dobavitelje na nižji rav- neh dobavnih verig. Po 9. členu zakona mora gospodarska družba nemudoma in učinkovito ukrepati, če ima utemelje- no vedenje o morebitni kršitvi (Ibid., 9. (3) člen). Če gospo- darska družba, ki sodeluje z nemško industrijo, pridobiva iz- delke od posrednih dobaviteljev v tretjih državah, izve, da se v njihovih tovarnah dogajajo domnevne kršitve človekovih pravic, mora nemudoma ukrepati. Kaj sledi, če gospodarska družba, ki proizvaja sestavne dele za nemškega proizvajalca, izve, da eden od njenih posrednih dobaviteljev v proizvodnji 129jernej letnar černič uporablja prisilno delo? V takem primeru mora gospodarska družba izvesti analizo tveganj, sprejeti preventivne ukrepe, oblikovati in uresničevati načrt glede prevencije, zmanjšanja tveganj oziroma prenehanja sodelovanja s posrednim doba- viteljem ter ažurirati svojo strategijo za varstvo človekovih pravic in okolja (Ibid., 9. (3) 1-4 člen). Skrbni pregled varstva človekovih pravic in okolja v četrtem delu vključuje dokumentiranje in poročanje o vseh njegovih fazah (Ibid., 10 (1). člen). Dokumentacijo morajo podjetja hra- niti vsaj sedem let (Ibid.). Gospodarske družbe morajo vsako leto pripraviti letno poročilo o izvajanju skrbnega pregleda, ki vključuje podatke o zaznanih in potencialih tveganjih za varstvo človekovih pravic, kazalnikih, ukrepih, analizi skla- dnosti in sprejetjih ukrepih za odpravo kršitev človekovih pravic ali okolja (Ibid., 10 (2). člen). Nemški zakon zahteva, da gospodarske družbe ta poročila javno objavljajo in jih pošiljajo zveznemu uradu, ki je pristojen za nadzor nad ure- sničevanjem tega zakona. Dokumentacija in poročanje sta torej ključna za izpolnjevanje teh obveznosti. Gospodarska družba z dokumentiranjem in poročanjem lahko dokaže, da izvaja skrbni pregled, vključno z izpolnjevanjem obveznosti glede skladnosti. Če gospodarska družba ne ugotovi nobe- nih pomanjkljivosti, ji ni potrebno sprejeti nobenih ukrepov (Ibid., 10 (3). člen). Gospodarske družbe morajo ukrepati tudi v primerih, ko nji- hov dobavitelj ne sodeluje pri odkrivanju in preprečevanju kršitev človekovih pravic in okolja. Če dobavitelj ne dovo- ljuje obiskov ali ne zagotavlja informacij, mora gospodarska družba razmisliti o iskanju alternativ. Obvezni pregledi ne zahtevajo, da podjetja nemudoma prekinjajo poslovno so- delovanje zaradi domnevnih kršitev, temveč da te ustrezno 130 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 obravnavajo in uvedejo ukrepe za zmanjšanje tveganj. Na- men je zavarovati podjetje pred tveganji ter pokazati javno- sti, da podjetje deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi. Nadzor in sankcije Eden izmed ključnih delov nemškega zakona je nadzor nad uresničevanjem obveznosti skrbnega pregleda in sankcije za morebitne kršitev. Zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza, ki deluje pod nemškim ministrstvom za zunanje zadeve, lahko podjetjem, ki ne izpolnjujejo obve- znosti, naloži globe do 50.000 evrov ali 2 % letnega prometa gospodarske družbe (Ibid., 23. in 24. člen). Oglobljene gospo- darske družbe so hkrati tudi izključene iz postopkov javnega naročanja (Ibid., 22. člen.) Urad lahko začne postopek bodisi po uradni dolžnosti ali na predlog domnevne žrtve kršitev človekovih pravic oziroma okolja (Ibid., 14. člen). Preiskovane gospodarske družbe, njihovo vodstvo in zaposleni morajo v postopku sodelovati z upravnimi organi (18. člen). Pri tem lahko zvezni urad v okviru inšpekcijskega nadzora od gospo- darskih družb zahteva različne informacije in dokumentacijo (Ibid., 16. člen). Upravni organ lahko tudi obišče in preišče prostore gospodarske družbe (Ibid., 17. člen). Hkrati lahko upravni organ zaslišuje stranke in od gospodarske družbe zahteva načrt popravnih ukrepov in začetek njihovega izva- janja (Ibid., 15. člen). Namen teh ukrepov je zagotoviti skladnost z zakonskimi obveznostmi, ki varujejo človekove pravice in okolje. Če go- spodarska družba ne izvaja skrbnega pregleda oziroma ne pokaže pripravljenosti za uvedbo takšnega notranjega nad- zornega mehanizma za varstvo človekovih pravic in okolja, se 131jernej letnar černič ne more izogniti kazni. Od uveljavitve nemškega zakona, to- rej že več kot dve leti, so bile pred nemškim zveznim uradom vložene tri pritožbe, ki še čakajo na odločanje (Business and Human Rights Centre 2024). Po drugi strani nemški zakon ne določa civilnopravne odgovornosti gospodarskih družb za neizpolnjevanje obveznosti glede skrbnega pregleda (Nem- ški zakon, 3. (3) člen). Hkrati zakon ne izključuje civilnopravne odgovornosti na podlagi drugih pravnih temeljev, denimo na podlagi nemške civilnopravne ureditve (Ibid.). Tako lahko v najslabšem primeru žrtve kršitev človekovih pravic ali ne- gativnih okoljskih posledic vložijo odškodninsko tožbo proti gospodarski družbi v Nemčiji zaradi povzročitve škode. Nemška ureditev postavlja temelje za harmonizacijo stan- dardov po državah članicah EU. Veliko je še odprtih vprašanj, vendar morajo podjetja že zdaj izvajati skrbne preglede ter kazalnike za merjenje uspešnosti na področju človekovih pravic in okolja. Izpolnjevanje obveznosti ne bo odvisno le od učinkovitosti nadzora državnih organov, temveč pred- vsem od gospodarskih družb samih in nadzora javnosti, ci- vilne družbe in sindikatov ter ostalih nevladnih deležnikov (Krajewski, Tonstad in Wohltmann 2021, 558). Ključno je, da se zakonske obveznosti udejanjajo tudi v praksi, kar lahko vodi k trajnostnemu razvoju glede varstva človekovih pravic in okolja ter k večji odgovornosti gospodarskih subjektov. Prednosti in slabosti nemškega zakona Številni deležniki so po sprejetju Smernic OZN o spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu zagovarjali sprejetje zako- nov o skrbnem pregledu v domačih pravnih redih. Države globalnega severa so tako v zadnjih letih sprejele številne 132 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 zakone s področja varstva človekovih pravic v gospodarstvu. Nemški zakon je po svojem obsegu eden najbolj daljnose- žnih, saj zavezuje že gospodarske družbe z najmanj tisoč zaposlenimi in njihove dobavitelje v prvi ravni gospodarskih verig. Hkrati pa deležniki izpostavljajo njegove številne sla- bosti. Nemški zakon je kot eden izmed prvih zakonov o obveznem skrbnem pregledu določil večplastne obveznosti za večje gospodarske družbe na področju varstva človekovih pravic in okolja. Izvirnosti in kritičnosti sprejetja tega zakona ni pre- več smiselno poudarjati, saj je pomembna značilnost varstva človekovih pravic v gospodarstvu umanjkanje pravno zave- zujočih obveznosti in učinkovitega uveljavljanja odgovorno- sti. Zakon je z določitvijo postavil visoke standarde tudi za ostale domače in evropske pravne vire o skrbnem pregledu na področju varstva človekovih pravic in okolja. Nemški za- kon je tudi kot izmed prvih vzpostavil upravnopravno odgo- vornost gospodarskih družb za kršenje obveznosti skrbnega pregleda z vidika človekovih pravic in varstva okolja. Hkrati je vzpostavil odgovornost neposrednih dobaviteljev najve- čjih gospodarskih družb s sedežem v Nemčiji, s čimer je obli- koval holistično raven odgovornosti gospodarskih družb na ravni celotne skupine. Nemški zakon tako učinkuje tudi izven ozemlja Zvezne Republike Nemčije. Njegove obveznosti v tej smeri zavezujejo tudi neposredne dobavitelje, denimo v regiji jugovzhodne Evrope. Nemški zakon je po drugi strani še vedno predmet številnih kritik (Zeit Online 2024; Buckenmaier 2024). Primarni očitek se nanaša na cilj zakona, saj po mnenju večine članov upravnih odborov največjih nemških gospodarskih družb dani trenu- tek ohlajanja nemškega gospodarstva ni primeren za doda- 133jernej letnar černič tno in čezmerno regulacijo. Nemško gospodarstvo, pravijo, mora znova postati eno izmed vodilnih gospodarstev pri ustvarjanju dodane vrednosti, ne le vodilno pri ustvarjanju novih in stroškovno čezmernih obveznosti glede skladnosti. Hkrati največje gospodarske družbe poudarjajo, da znajo že same spoštovati, varovati in uresničevati človekove pravice in okolje ter da ne potrebujejo nobenega javnopravnega nadzornika. Če zakon velja za neposredne dobavitelje naj- večjih nemških gospodarskih družb, je ena izmed pomanj- kljivosti zakona tudi, da se le izjemoma nanaša na posredne dobavitelje. Kritiki poudarjajo, da je bil nemški zakon sprejet preura- njeno, saj bi morala nemška izvršilna in zakonodajna veja oblasti počakati na sprejetje Evropske direktive o skrbnem pregledu glede trajnosti z vidika trajnosti in skladnosti, ki želi harmonizirati pravne rede vseh držav članic Evropske unije. Po uveljavitvi direktive se bodo v praksi pojavila razhajanja, saj nemški zakon določa strožji obseg in naravo skrbnega pregleda. Povedno je, da je nemška vlada (na zahtevo libe- ralne stranke FDP) že po uveljavitvi nemškega zakona dolgo časa blokirala sprejetje Evropske direktive, ki določa nižje standarde in obveznosti kot nemški zakon. Ena izmed slabo- sti nemškega zakona je zagotovo tudi nedoslednost in ne- določnost pri opredeljevanju obveznosti. Zakon nejasno in nedoločno ureja, katere domnevne kršitve človekovih pravic in varstva sodijo v predmetno področje zakona. Nedorečena je tudi vloga nadzorstvene institucije, ki mora nadzorovati izpolnjevanje obveznosti in tudi sprejemati ter obravnava- ti pritožbe zoper gospodarske družbe. Nemški zakon sicer vzpostavlja eno izmed oblik odgovornosti, sicer upravno- pravno, vendar ne določa civilnopravne oziroma kazensko- pravne odgovornosti gospodarskih družb. Kljub temu ju lah- 134 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 ko žrtve domnevnih kršitev uveljavljajo na drugih pravnih podlagah. Potrebno je omeniti tudi pogosto izraženo kritiko, da ta regulacija zavezuje zgolj nemške gospodarske družbe, medtem ko njihovi konkurenti, denimo v avtomobilski indu- striji na Kitajskem in drugod, teh obveznosti nimajo. Nemški zakon tako gospodarskim družbam nalaga zapletene obve- znosti, ki pa jih številne zaradi stroškov in pomanjkanja člo- veških virov ne morejo izpolniti (Jung 2024). Prispevek je pokazal, da se v zadnjem desetletju obveznosti za varstvo človekovih pravic in okolja vse bolj prenašajo tudi na gospodarstvo. Kljub temu še vedno velja, da je država tisti deležnik, ki mora voditi z zgledom pri varovanju človekovih pravic. V tej luči nemški zakon določa kompleksen sistem ob- veznega skrbnega pregleda, ki si prizadeva izboljšati varstvo človekovega dostojanstva kot temeljne vrednote nemškega in evropskega pravnega reda. Zaključek Nemški zakon o skrbnem pregledu prispeva pomemben del- ček k razvijajočem se mozaiku varstva človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Dopolnjuje že obstoječe regionalne in mednarodne pravne vire o skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb. Hkrati nosilcem pravic omogoča vložitev pritožb zoper gospodarske družbe, če so domnevno kršile varstvo človekovih pravic in okolja. V ob- dobju gospodarskega ohlajanja je treba k skrbnem pregledu postopati razumno, in sicer tako, da nove obveznosti ne pri- vedejo gospodarske družbe v likvidnostne težave, ki lahko povzročijo nove kršitve varstva človekovih pravic in varstva okolja. Številne gospodarske družbe so v zadnjih letih že 135jernej letnar černič same prostovoljno vključile skrbni pregled dobavnih verig v poslovanje. Večina gospodarskih družb je obveznost spre- jela še kot regulativno zahtevo za skladnost, ki jim povzroča dodatne stroške in jemlje čas. Potrebno bo še nekaj časa, da bodo gospodarske družbe obveznost skrbnega pregle- da ponotranjile. Do takrat bodo morali nemški organi javne uprave preverjati, ali gospodarske družbe izpolnjujejo svoje obveznosti glede izvajanja skrbnega pregleda. Čas bo poka- zal tudi, ali je bil trenutek za sprejetje zakona pravi ali pa bo še slabšajoča se kriza nemškega gospodarstva omejila do- met zakona. Nemški zakon o skrbnem pregledu človekovih pravic in varstva okolja se zato več kot dve leti po uveljavitvi še vedno nahaja med utopijo in resničnostjo. Reference Časopisni viri Bruckberger, Hans-Jörg. 2020. Woraus besteht eigentlich ein Auto?, Automotive Fachmedien, 2. 12. 2020, https://www. automotive.at/automotive/woraus-besteht-eigentlich-ein- -auto-45022 (pridobljeno 15. 11. 2024). Jung, Marcus. 2024. Die Firmen ächzen unter dem Liefer- kettengesetz. Frankfurter Allgemeine Zeitung, 27. oktober. https://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/un- ternehmen-aechzen-unter-lieferkettengesetz-woran-es-fe- hlt-110072957.html (pridobljeno 11. 11. 2024). Zeit Online, 2024. FDP strebt zügigen Stopp des Lieferket- tengesetzes an. 29. november. https://www.zeit.de/politik/ deutschland/2024-11/fdp-lieferkettengesetz-stopp-bunde- stag-johannes-vogel (pridobljeno 11. 11. 2024). 136 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Literatura Augenstein, Daniel; Kinley, David. 2013. When Human Rights ‘Responsibilities’ become ‘Duties’: The Extra-Territorial Obli- gations of States that Bind Corporations. V: Human Rights Obligations of Business: Beyond the Corporate Responsibility to Respect, 271–94. Ur. David Bilchitz in Surya Deva. Cambridge: Cambridge University Press. Deva, Surya. 2014. Regulating Corporate Human Rights Viola- tions: Humanising Business. London; New York: Routledge. Krajewski, Markus; Kristel Tonstad; Wohltmann, Franziska. 2021. Mandatory Human Rights Due Diligence in Germany and Norway: Stepping, or Striding, in the Same Direction?. Business and Human Rights Journal 6, št. 3: 550–558. Krajewski, Markus. 2018. The state duty to protect against human rights violations through transnational business ac- tivities. Deakin Law Review 23: 13–39. Letnar Černič, Jernej; Strojin Štampar, Anja; Rozman, Til. 2021. Gospodarstvo in varstvo človekovih pravic: Primerjalno pravna analiza vloge in pristojnosti Slovenskega državnega holdinga, d. d., pri spoštovanju človekovih pravic. Nova Gorica: Nova univerza. Letnar Černič, Jernej (ur.). 2023. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu: slovenske in mednarodne perspektive. Nova Gorica: Nova univerza. Letnar Černič, Jernej. 2020. Corporate accountability under socio-economic rights. Oxon; New York: Routledge. 137jernej letnar černič Letnar Černič, Jernej. 2021. Institutional actors as internation- al law-makers in Business and Human Rights: The United Na- tions Guiding Principles on Business and Human Rights and beyond. Pravni Zapisi 12, št. 2:594-617. Lichuma, Caroline Omari. 2024. Mandatory Human Rights Due Diligence (mHRDD) Laws Caught Between Rituals and Ritualism: The Forms and Limits of Business Authority in the Global Governance of Business and Human Rights. Business and Human Rights Journal 9, št. 2: 250 - 269. Spletni viri Buckenmaier, Claudia. 2024. Wie geht es weiter mit dem Lieferkettengesetz?, Tagesschau, 31. oktober. Https://www. tagesschau.de/inland/innenpolitik/lieferkettengesetz-116. html (pridobljeno 15. 11. 2024). Business and Human Rights Resourse Centre. 2024. Compla- ints under the German Supply Chain Act, 22. junij 2024 Https://www.business-humanrights.org/en/latest-news/be- schwerden-bafa-lksg/ (pridobljeno 6. 12. 2024). Deutscher Bundestag. 2024. Entwürfe zur Aufhebung des Lieferkettensorgfalts pflichtengesetzes erörtert, 5. december. Https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2024/ kw49-de-aufhebung-lieferkettensorgfaltsgesetz-1032634 (pridobljeno 5. 12. 2024). Evropski parlament in Svet EU. 2024. Direktiva (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spre- membi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 138 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 (Besedilo velja za EGP), PE/9/2024/REV/1, UL L, 2024/1760, 5.7.2024. Https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/ TXT/?uri=CELEX:32024L1760 (pridobljeno, 6. 12. 2024). Evropska unija. 2024. Regulation (EU) 2024/3015 of the Eu- ropean Parliament and of the Council of 27 November 2024 on prohibiting products made with forced labour on the Union market and amending Directive (EU) 2019/1937 (Text with EEA relevance), PE/67/2024/REV/1, OJ L, 2024/3015, 12.12.2024. Https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ ALL/?uri=CELEX:32024R3015 (pridobljeno, 16. 12. 2024). Kraljevina Norveška. 2022. Act relating to enterprises' transpa- rency and work on fundamental human rights and decent working conditions (Transparency Act), LOV-2021-06-18-99, 1. julij. Https://lovdata.no/dokument/NLE/lov/2021-06-18-99 (pridobljeno 11. 11. 2024). OECD. 2018. OECD Due Diligence Guidance for Responsible Business Conduct. 31. maj. Https://mneguidelines.oecd.org/ OECD-Due-Diligence-Guidance-for-Responsible-Business- -Conduct.pdf (pridobljeno 11. 11. 2024). OZN. 2011. UN Guiding Principles on Business and Human Rights: Implementing the United Nations “Protect, Respect and Remedy” Framework. 16. junij Https://www.ohchr.org/ sites/default/files/documents/publications/guidingprinci- plesbusinesshr_en.pdf (pridobljeno 11. 11. 2024). Republika Francija. 2017. Loi no. 2017-399 du 27 mars 2017 re- lative au devoir de vigilance des sociétés mères et des entre- prises donneuses d’ordre 2017 (francoski zakon). ST 7542 2024 INIT. 27. marec. Https://www.legifrance.gouv.fr/download/ 139jernej letnar černič pdf?id=9aawcYcwvkntYs2UUCMWL4iX_erjixoTD_Jy3AVXR- Fk= (pridobljeno 11. 11. 2024). Zvezna Republika Nemčija. 2021. Gesetz über die unter- nehmerischen Sorgfaltspflichten in Lieferketten. Bundesge- setzblatt Jahrgang 2021 Teil I Nr. 46, ausgegeben zu Bonn am 22. Juli 2021 (nemški zakon). 16. julij. Https://dip.bundestag. de/vorgang/gesetz-%C3%BCber-die-unternehmerischen- -sorgfaltspflichten-in-lieferketten/275852 (pridobljeno 11. 11. 2024). 140 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Environmental and Human Rights Due Diligence in Supply Chains of Major Corporations: The Case of the German Supply Chain Act Summary States are traditional duty-bearers of domestic and inter- national human rights obligations. Nonetheless, recently domestic and international legal systems have also increas- ingly developed human rights obligations for corporations. Rights-holders have faced multiple challenges in effectively protecting their human dignity. The United Nations Human Rights Council adopted, in 2011, the United Nations Guiding Principles on Business and Human Rights, which established three pillars of business and human rights standards: the state’s duty to protect human rights, corporate responsibil- ity to respect them, and access to remedies for business- related human rights abuses. As a result, states have in- creasingly, in their domestic legal systems, introduced legal obligations for corporations to protect the human rights of rights-holders and the environment in the economy. Corpo- rations carry both negative and positive human rights obli- gations. Corporations’ positive obligations include identify- ing, monitoring, supervising, and implementing measures to safeguard human rights and the environment within their supply chains. They should adopt active measures to protect rights-holders against adverse business conduct. In recent years, some European countries have enacted domestic laws establishing environmental and human rights due diligence obligations in global supply chains. Among these, the Ger- man Supply Chain Act stands out as a model for implement- ing due diligence mechanisms in the supply chains of major 141jernej letnar černič corporations. The still-contested German act introduces hu- man rights and environmental due diligence obligations for the largest corporations based in Germany. It establishes a robust administrative supervision and sanction system. This article examines its key concepts and highlights its advan- tages and shortcomings in light of the ongoing economic crises in Germany.