ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LJUBLJANA V SREDNJEM VEKU BOGO GRAFENAUER Ta članek je nadaljeDanje članka istega pisca, ki je izšel o Kroniki XII2, 196J, stran 86-94, z naslovom Zgodovina ljubljanskega prostora pred naselitvijo Slovencev. Uredništvo VASI V RAVNINI IN NASTANEK ŽUPNIJE IN GRADU Od XVn. stoletja naprej, ko sta začela Schönleben in Valvasor zbirati podatke o zgodoviini Ljubljane in njenih prednikov ter jo opisovati, pa vse do polpretekle dobe (Ivan Vrhovec, Joža Rus) zgodovinarji ne- kako niso mogii verjeti, da bi Ljubljana — potem ko je v obliki Emone enkrat že dobila pomemben položaj v širši okolicii — mogla biti odrinjena povsem koit nepo- memben prostor v Ljubljanski kotlini. Zgodovinarji XVIJ. stoletja so si pomagali z izmišljanjem različnih dogodkov, ki so že na prvi pogled povsem nemogoči (kakor opis kuge, ki naj bi leta 1006 pobrala v Ljubljani in bližinjih vaseh okrog 17.000 ljudi), novejši pa so poskušali zapolniti preko poltisooletno vrzel med propadom rimßke Emone in prvo omembo »Ljubljane« v Xn. stoletju tako, da so z različnimi domnevami, postavljenimi ob splošnem razvoju, poskušali rekonstruirati različne manjkajoče podatke o zgodovini Ljubljane med pozno antiko in visokim srednjim vekom. Proti vsem tem in takšnim domne- vam pa je poudaril Anton Melik v svoji hietoričnogeoigrafski analizi podlag za na- stanek srednjeveškega ljubljanskega mesta itn njegovega postopnega uveljavljanja, da je s koncem antike »nastopil ,zopet čas pri- mitivnih razmer«, zaradi tega pa je »nastalo zatišje v ljubljanskem področju, ... potih- nil promet na velikih cestah in so bili uničeni temelji za trgovino in gosjxxlarstvo večjih dimenzij«. Rimska cesta je toliko izgubila na pomenu, da So nastajale od Unca mimo staje Vrhnike prej tiste vasi, ki so od nje nekoliko odmaknjene, kakor naselbine neposredno ob cesti. Poglavitne smeri, ki so jih ubirali alpski Slovani pri svojem naseljevanju, so ljubljanski prostor obšle na jugu preko Blok in na severu preko Gorenjskega in hribov med zgornjo Savsko ter Soško dolino. Tudi skromni promet med IX. in XI. stoletjem se je zado- voljil % raznimi drugimi ipotmi in celo prvi začetki srednjeveške trgovine — določeni z obveznimi »cestami« v korist določenih mest •— so se še izognili Ljubljani skozi Kranj in Kamnik, ki sta bliže središča Ljiubljanske kotline in sta se spričo tega povsem prirodno pred močnejšim uveljav- Ijenjem srednjeveškega trgovanja dvigala hitreje kakor Ljubljana. Po njegovem mnenju je bila celo »do kesnega srednjega veka ... neposredna okolica sedanje Ljub- ljane še toliko kot neposeljena«. Kljub temu, da je z zadnjo trditvijo Melik segel že nekaj predaleč, pa njegove ugotovitve vendar zelo dobro opozarjajo na silno prelomnico v razvoju ljubljan- skega prostora med antiko in prvim poja- vom Ljubljane. Ljubljanski prostor po propadu Emone in naselitvi Slovanov siprva gotovo ni bil naseljen. Drugače kakor pri Kranju, Bledu, Bohinju, Celju .im Ptuju ter še tolikih drugih krajih na Slovenskem je ime Emone utonilo v pozabo. Antičnim ostankom, ki so bili ob poiznejši slovenski naselitvi na tem prostoru še vsekakor toliko vidni, da so zibujali pozornost, so nadeli Slovenci nova imena: mestnim ruševinam Gradišče, še vidnim ostankom južnih utrdb Mirje ter delu rimskega grobišča severno od mesta Ajdovščina. Prav ta prostor je bil v prvih stoletjih po naselitvi za poljedelsko naselitev morda manj vabljiv tudi zato, ker so se od konca VI. do konca VIII. sto- letja (razen okrog obdobja slovanske ple- menske zveze pod Samom, okrog 625 do okrog 660) spuščali tod obrski oddelki po plen proti Italiji; v prvi polovici X. sto- letja se je takšen položaj ponovil v obliki madžarskih vpadov v Italijo. Toda takoj, ko so prenehale takšne iz- jemne razmere, se prebivalstvo ni več obo- tavljalo. O naselitvi ožjega prostora ljub- ljanskega mesta neposredno po uničenju obrske sile priča slovansko grobišče na dvorišču Slovenske akademije znanosti 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med Gosposko in Salendrovo ulico iz IX. stoletja (17 groibov). Jože Rus je poiskušal postaviti v ta čais tudi ipoistanek prve cerkve (misijoin.ske cerkve kot prednika poznejše šempetrske fare); toda čeprav se je ohra- nilo nekaj .pričevanj o oglejski misijonski akciji v slovenskih pokrajinah v IX. sto- letju, mora ostati vsako iakšno ugibanje o predniku šempetrske cerkve v tem času skrajno negotovo. Podroiben pretres naselitvene zgodovine na prostoru današnje Ljiubljaine in njene bližnje okolice (M. Kos) je poleg tega po- kazal, da je bila južna stran dolgo neoblju- dena ali slabo obljudena. To ne velja le za močvirno ozemlje na Barju, marveč prav tako tudi za hribovje med Barjem na za- hodu in vrhovi okrog Janč na vzhodu. Nekoliko drugače ipa je bilo v ravnini, ki se razprostira od tod proti severu. Tu je biilo ve,ndarle mogoče odkriti nekaj jeder stare kolonizacije (Poljane pod vzhodnim koncem Grajskega hriba, Koseze, Dravlje, nekaj vasi okrog Šentvida, Jezica, Savlje, Črnuče, koseška naselja pod Molnikom, Sostro, Stepanja vas), čeprav so povsod pomešana z mlajšimi naselji. Sploh pa je pol stoletja madžarskih vdorov in prehodov v prvi polovici X. stoletja prav gotovo ta razvoj v marsičem zmotilo, tako da se je mogla začeti nemotena kolonizacijska akci- ja šele od srede X. stoletja naprej. In res spadata drugi dve slovanski gro- bišči, odkriti na prostoru ljubljanskega mesta, že prav v X. stoletje (južno od šem- petrske cerkve proti Ljubljanici in doslej osamljen grob na Jakopičevem vrtu v jugo- zahodnem kotu Emone). Novi ustalitvi raz- mer — po vnovičnem razširjenju oblasti nemške srednjeveške države nad južne in vzhodne slovenske pokrajine ter po koncu madžarskih napadov proti zahodu — je sledila torej neposredno nova kolonizacij- ska aktivnost. V tem pogledu je zlasti po- menibno grobišče pri Šempetru. To je nam- reč prvo pričevanje o kultnem pomenu tega kraja, kjer je na saniem med okoliš- nimi vasmi zrasla cerkev sv. Petra, ome- njena prvič (po svojem župniku) leta 1163, in sedež izredno obsežne pražupnije, ki je segala spočetka od Javorja pa do Hotedr- šice. Začetki šempetrske cerkve so zaviti v temo, vendar pa govori patronat, ki so ga imeli nad njo v začetku XIII. stoletja Span- heimi, in župnijsko zemljiško gospostvo nad večjim delom Poljan in Šempetra, da gre za prvotno ustanovo gospodov ljubljan- skega gradu. Vsekakor pa je skrbel šem- petrski župnik za versko življenje na gradu in med njegovimi podložniki (listina 1227); ob ustanovitvi te cerkve so bila torej vaška naselja okrog Šempetra gotovo pomemb- nejša kakoT morebitno ribiško-čolnarsko naselje pod Gradom, če je tedaj sploh že obstajalo. Postanek župnije je seveda zvezan z za- četki trdnejše cerkvene organizacije na oglejskemu patriarhu podrejenem delu slovenskega ozemlja južno od Drave (od konca XI. stoletja dalje), toda središče šempetrske prafare se je prav lahko — kakor drugod — oprlo na starejšo lastniško cerkev gospodov ljubljanskega gradu. Pa tudi tu se začenjajo viri šele sredi XII. stoletja. Leta 1144 srečamo kot grajskega gospoda »Ulrika iz Ljubljane (de Laibach), brata [koroškega] vojvode«, dve leti pozne- je pa se navaja kot »Ulrik iz Ljubljane«, imenovane tokrat s slovensko obliko »Lu- wigana«, ministerial rodbine koroških voj- vod, Spanheimov. Ime »Ljubljana« tedaj še ni bilo ime mesta, marveč gradu na Graj- skem hribu. Spamheiniska posest v bodočem isredišou kranjske dežele pa ni bila ome- jena le na grad Ljubljano. Približno tako daleč, kakor je nesel pogled po okoliških hribih, so stali na hribih gradiči, v katerih so živeli spanheimski nesvobodni vitezi: na Jetrbenku (Hertenberg — trdni grad) pri Sv. Katarini, na Goričanah in pri Sori, na Osterbergu (Vzhodni grad) nad Zalogom, Hrušici, Falkenbergu (Sokolji grad) pri Turjaku in na Polhovem Gradcu. Širok okoliš, ki obkroža spanheimski glavni grad (castrum capitale) >LjubIjano«, je pripadal njegovim gospodarjem. Toda spanheimska posest na Kranjskem in spodnjem Štajerskem ne seže nazaj pre- ko začetka XII. stoletja. Spanheimi, zvest podpornik papeške stranke v silovitem spopadu za investituro (postavitev cerkve- nih dostojanstvenikov) med nosivci cesar- skega in papeškega dostojanstva na prelo- mu XI. in XII. stoletja, so izkoristili zmago cerkvene stranke za to, da so si pridobili ob Dravi, Savinji in na Dolenjskem veliko zemljiško posest na škodo enega izmed dotlej najmogočnejših plemenitih rodov — Višnjegorskih grofov, ki so podpirali v tej borbi cesarja. Po vsem videzu je torej utemeljena Hauptmannova domneva, da spada med spanheimske pridobitve iz dobe investiturnega boja tudi grad Ljubljana s svojo široko okolico. S tem smo prišli — če ta domneva drži — do začetkov gradu Ljubljane. Višnjegorski grofje so namreč potomci Heminega rodu, čigar ogromna 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA posest na danes slovenskih tleh — zajemala je skoraj sklenjeno vso Savinjsko krajino, jugovzhodni del Koroške in verjetno Ljub- ljano z okolico — je nastajala že na pre- lomu X. in XI. stoletja, neposredno po drugi nemški osvojitvi teh predelov. Toda medtem ko je bila Ljubljana za Višnjegorske grofe obrobni del sila obsež- nih posestev, je ipostala Spaiiheimom eno izmed pogla\itnih oporišč za njihovo dina- stično politiko. Njen cilj je postajala — zlasti v Xlll. stoletju — prevlada v zgor- njem Posavju, pridružitev deželnega go- spostva nad Kramjsko k vojvodski oblasti nad Koroško, ki so jo dosegli leta 1122. Kakor na Koroškem tako so začeli tudi okrog Ljubljane — oprti na svoje ministe- riale — z intenzivno kolonizacijo utrjevati svotjo oblast in moč. Okrog starejših kolo- ■nizacijskih jeder so rasle nove, načrtno urejene vasi, delno pa so se večale tudi stare. Morda je zvezan s to gospodarsko krepitvijo ljubljanskega gospostva Span- heimov tudi nastanek dvora na levi strani Ljubljanice nad Bregom, o katerem prej- kone pričajo podzemni silosi za hranjenje žita na dvorišču Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti, izvirajoči iz XI. ali XII. stoletja. Gotovo pa se je hkrati s to kolo- nizacijsko delavnostjo dograjevala župnij- ska organizacija s središčem pri šempetrski cerkvi in s krstno cerkvijo sv. Janeza Krstnika (blizu odcepa Vidovdanske od Trubarjeve — prej Šempetrske — ceste); čeprav je omenjena prvič šele leta 1280, spada tudi ona gotovo med najstarejše cerkve na ljubljanskem ozemlju. Poveza- nost koloniizacijske dejavnosti in cerkvene organizacije se kaže zlasti v vzhodnem delu šempetrske pražupnije: njeno ozemlje je namreč od vseh strani obdalo manjši, prej z dolenjske strani naseljeni in župniji v Šmarju pripadajoči okoliš pod Molnikom, obdan z vseh strani s področjem, ki ga je zajela načrtna kolonizacija tega obdobja. Izrazit napredek poljedelske kolonizacije pod vodstvom gradu in morda dvora, dopol- njen s cerkveno organizacijo, je ustvaril prve pogoje za razvoj skromnega tržnega naselja pod Grajskim hribom. Oživljanje trgovine na večje razdalje od preloma XI. in XII. stoletja naprej pa je ustvarilo hkrati z dinastično politiko Spanheimov podlage za nastanek pravega meščanskega naselja na tem prostoru in za njegov dvig na čelo kranjskih mest. Šele s temi spremembami se je moglo začeti premikati gospodarsko težišče Ljubljanske kotline od Kranja, kjer je bil od X. stoletja sedež mejnega grofa, in od Kamnika, ki je bil še v začetku XIII. i stoletja sedež na Kranjskem najmočnejše fevdalne rodbine Andechs-Merancev, v Ljubljano. >TRI MESTA IN IZVRSTEN GRAD NAD NJIMU I S temi besedajni je izrazil srednjeveški 1 opisovavec Ljubljane konec XV. stoletja s\oj temeljni vtis o mestu. Tri »mesta« — Stari trg. Novi trg in »Mesto« —, vsako obzidano s svojim obzidjem, pa vendar vsa tri združena s skupno mestno upravo v eno samo celoto. Ta nenavadni položaj skriva | tudi še do danes ne povsem razrešeno I uganko nastanka Ljubljane v XIII. stol. \ Obzidje, ki je delilo Stari trg od Mesta, \ vsekakor kaže, da se niso dvigali vsi trije mestni deli hkrati. Sodobni viri pa so pre- skopi, da bi nam jasno pokazali zaporedje njihovega razvoja. Mesto in njegovo ob- zidje se omenjata prvič v listini o posesti samostana Jurkloštra, ki jo je podaril 13. i aprila 1243 vojvoda Bernard samostanu »v Ljubljani znotraj obzidja mesta« (intra murum civitatis); toda lega tega zemljišča je neznana in zato so do danes deljena mnenja, ali je mišljeno obzidje Starega trga ali »Mesta«. Vsaj okrog leta 1260 je bilo gotovo obzidano že tudi »Mesto«, a pred letom 1307 tudi Novi trg na levem bregu Ljubljanice. Tudi če se listina iz leta 1243 ne bi nanašala na Stari trg in čeprav se posebej njegovo obzidje omenja šele pozneje, izipodbija kakršnokoli možnost neposrednega sklepanja o zaporedju raz-; voja mestnih delov listina iz leta 1344, ki govori o hiši kostanjeviškega samostana I »v sprednjem mestu na Starem trgu« ozi- ; roma »v starem mestu na Starem trgu«, i Izraz »staro mesto« se sicer najbrž res na- j naša na vse mesto na desnem bregu Ljub- j Ijanice, dovolj pa je, da so šteli že tedaj — sto let potem, ko se Ljubljana prvič omenja kot »civitas« — vanj tudi Stari trg. To je bilo mogoče le tedaj, če je dotlej že , dolgo užival vse prilastke mestnega življe- : nja, tudi varnost za mestnim obzidjem. Odkar so podatki navedenih listin ovrgli izročilo starega zgodovinopisja, da se je najprej razvil v mesto Stari trg, šele v XV. stoletju pa da je dobil obzidje Novi trg [ in v začetku XVI. stoletja Mesto (ali Mestni j trg), so se zgodovinarji oprli pri določanju j tega zaj)oredja predvsem na pričevanje imen navedenih mestnih delov ter na Val- vasorjevo sporočilo, da naj bi stala naj- starejša ljubljanska mestna hiša na sever- : nem robu Starega trga. Zdelo se je namreč, ! 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO da obe ti dve dejstvi vendarle potrjujeta staro izročilo. Vsekaikor označuje ime »Stari trg« nasploh — kjer se pojavlja na Sloven- skem v bližini mest — tiste kraje, ki so bili središča sejemskega trgovanja pred nastankom sosednega mesta. Prav tako se zdi opravičen sklep, da je mogel dobiti Novi trg svoje ime le dotlej, dokler ni bilo poleg Mesta, kajti sicer bi ga imenovali »Novo mesto« — seveda, če sprejemamo domnevo, da so bile tudi na ta del mesta takoj razširjene pravice meščanskega na- selja. Toda proti tej nstaljeni podobi je vstal v zadnjem času S. Vilfan in se ji uprl, sklicujoč se na razporeditev mestnih delov in poti v mesto, zlasti pa na položaj ob tedanjem »Zgornjem« (sedaj Čevljarskem) mostu, kjer so se vsa »tri mesta« povezo- vala v celoto. Tako bo najbolj prav, če si tudi mi najprej prikličemo v spomin po- dobo srednjeveške Ljubljane in ee šele nato vrnemo k njeni zgodovini. »Tri mesta in izvrsten grad nad njirai« — prvi dve »mesti« med gradom in Ljub- ljanico, med seboj ločeni ,z zidom od gradu na Grajskem hribu pa do Ljubljanice južno od Trance, tretje na levem bregu Ljublja- nice med reko in vizhodnim obzidjem stare Emone, med Zoisovo cesto in Kongresnim trgom. To je bila podoba, ki je tedaj, ko je bila Ljubljana med XIII. in XVII. sto- letjem omejena na tako majhen del svojega sedanjega obsega, naravnost bodla v oči vsakega tujca, ko se ji je še približeval. •»Stari trg« — že ime dokazuje, da gre za najstarejšo obrtniško-trgovsko naselbino na področju srednjeveške Ljufcljane — je na jugovzhodni strani .varovalo obzidje vzdolž Vožarskega pota med Vodnim stol- pom ob Ljubljanici in Pisanimi vrati ob koncu Gornjega trga, potegnjeno po po- bočju Grajskega hriba do stolpa Padav na njegovem temenu. Na drugo stran je segel Stari trg blizu do Trance. Vendar je bil sestavljen iz dveh delov: meščansko naselje so sestavljale do začetka XVI. stoletja v bistvu tri ulice — Stari trg. Gornji trg in ulica, .ki vodi od tod proti jugu. Ob stiku teh glavnih žil je bilo nekako središče tega dela mesta in v bližini je bila že v XII. stoletju postavljena cerkev sv. Jakoiba, znanega v XI. in XII. stoletju tudi pri nas celo po »kompasteljskih« romarjih. Sedanji tloris tega dela mesta kaže precej načrtno gradnjo; sledove starega naselja pred usta- novitvijo trga je prejkone izbrisalo pre-- grajevanje na Sentjakoibskem (oz. Levsti- kovem) trgu ob graditvi jezuitskega kole- gija na prelomu XVI. in XVII. stoletja. V obzidje Starega trga pa sta bili zajeti tudi Rožna in Hrenova ulica, ki sta bili do XVI. stoletja del gospostva deželnega kneza (in ljubljanskega mestnega gospoda). Šele leta 1533 sta bili izločeni iz tega gospostva in pridruženi ljubljanskemiu sodnemu obla- stvu. Stari trg ni imel .z mostom urejene zveze z levim bregom Ljubljanice. »Mestni trg« oziroma »Mesto« — tudi tako ga listine večkrat imenujejo — se je raz- prostiral od obzidja južno od Trance do obzidja, ki je teklo od stolpa ob Ljublja- nici na vzhodnem delu današnjega Vodni- kovega trga do Kloštrskih vrat na koncu Mestnega trga (med Vodnikovim trgom in zahodnim oglom Krekovega trga) in odtod po pobočju hriba do severovzhodne stra- nice gradu. Njegova osrednja žila je bil Mestni trg, ki je tekel od Trance do Kloštrskih vrat, le z hišami oddeljen od vznožja Grajskega hriba, in od katerega so šle prečne uličice proti Ljubljanici. Se- verovzhodni kot Mesta (za cerkvijo sv. Ni- kolaja in za frančiškanskim samostanom na Vodnikovem trgu) do kraja XV. stoletja ni bil povsem zazidan. Oba mostova, ki sta v srednjem veku v Ljubljani vodila preko Ljubljanice, sta izhajala iz Mesta; oba sta stala že leta 1280, ko se most na prostoru današnjega Tromostovja — imenovan Spod- nji most ali Spitalski most — imenuje že ob svoji prvi omemibi kot »stari most«. Od tod je vodila Špitalska ulica — imeno- vana tako po srednjeveškem gostincu (za- vetišču ali sirotišču, Špitalu) na mestu se- danje Kresije na vzhodni strani ulice ob mostu — na Mestni trg. Medtem ko je služil Spitalski most zunanjemu prometu Mesta, pa je povezoval Zgornji most (sedaj Čev- ljarski) vsa tri »mesta« med seboj. Zgrajen je bil sicer v neposrednem sosedstvu se- vernega dela Starega trga, a vendar že iz Mesta preko reke v Novi trg. Ob Mestnem trgu so zgradili ribiči in čolnarji verjetno v XII. ali najpozneje v prvi polovici XIII. stoletja cerkev svojemu zaščitniku, sv. Ni- kolaju (prvič omenjena 1262), ki je postala pozneje, večkrat pregrajena, stolna cerkev ljubljanske škofije. Tudi Mesto kaže po svojem tlorisu načrtno gradnjo okrog »trga«, le okrog Špitalske ulice — tu je iskati staro .ribiško naselje — so se kaza- li nekateri sledovi nenačrtne gradnje. »Novi trg« je obdajalo obzidje s treh strani (razen proti reki). Južni del Novega trga je že najmanj leta 1228 pripadal »križ- nikom«, tj. komendi nemškega viteškega 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA reda s središčem v Križankah, ki je imela med svojimi podložniki v Ribiški ulici in na Bregu precej čolnarjev in ribičev. Se- verni del Novega trga (Židovska ulica in Židovska steza) ob Ljubljanici je bil kraj, na katerem so se leta 1327 naselili Judje in prebivali tod do svojega izgona leta 1515. \ Sicer pa se je v Novem trgu zlasti od XV. ] stoletja naprej naseljevalo plemstvo, tako \ da se večkrat ta del mesta imenuje kar »iplemiški del«. Začetki Novega trga so naijbrže res zvezani z dvorom grajskega gospoda, ki je postal pwzneje jedro križev- niške posesti, temelj tržnega naselja pa je z ene strani pristanišče na Bregu, z druge strani pa »Cesta«, ki je vodila preko emon- skih ruševin proti Vrhniki. Tudi Novi trg kaže v vsem svojem tlorisu načrtno grad- njo, v kateri zbuja še posebno pozornost na vsem mestnem področju izjemna dolžina ravne Gosposke ulice, ki se v tem pogledu i precej razlikuje od predelov, poseljenih z i obrtniki, trgovci in — izven mestnega ob- i zidja — s kmečkim prebivalstvom. Čeprav so bili zavarovani z obzidjem že v XIII. stoletju vsi trije deli mesta, pa s tem gradnja obzidja ni bila dokončana in oibzidje še daleč ne takšno, kakršno je za- gledal pred iseboij po konou teh del potnik v XVI. stoletju. Domneva, da bi na desnem bregu Ljubljanice sprva povezovalo le najbližjo točko na bregu reke z vznožjem Grajskega hriba, je sicer neverjetna, saj potem res ne bi bilo treba zidu med Mestom in Starim trgom podaljševati do gradu. Res pa se je obzidje vzpenjalo po pobočju hriba sprva le do najbližje utrdbe na nje- govem temenu in je bil zvezan stolp Padav po obzidju in jarku z gradom šele v drugi polovici XVI. stoletja. Šele v XV. in XVI. ßtoletjn, ko je pritiskala turška nevarnost, pa je bilo zgrajeno obzidje ob Ljubljanici ob Starem trgu do začetka obzidja Novega trga na drugi strani reke ter v Mestu od zgornjega mostu do zunanjega mestnega obzidja. Hkrati je bil med Novim in Sta- rim trgom zavarovan dostop po reki z Grabljami, katerih Vodna vrata oib Vodnem stolpu na starotrškem bregu so »ponoči zapirali«. V teh dveh stoletjih so dogradili tudi vrsto posameznih utrdb ob starem ob- zidju ter zlasti utrjevali tudi mestna vrata. Srednjeveška Ljubljana. Karta podaja — v glavnem po Kosu, vendar nekoliko shematizirano — razporeditev tistih mest- nih predelov, o katerih tu govorimo. Prim, tudi Klcmenčev načrt Emone v Zgodovini Ljubljane I, str. 336 (po članku S. Vilfana, Nekaj vprašanj iz zgodovine stare Ljubljane, Kronika IV, 1956, str. 132) 133- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Obzidje Novega trga (čigar sledovi so še danes vidni pri Križankah ter v ploščadi ab Narodni in univerzitetni knjižnici) se glede svojega poteka sicer ni sipreminjalo, pač pa so prav na njegovem utrjevanju delali v XV. in XVI. stoletju še več, saj je bil ta del mesta ob sovražnem napadu naj- bolj iizpostav!ljen. Izza obzidja je vodilo poleg vodne poti po reki pet mestnih vrat: Pisana, Starotrška ali (s stališča Starega trga ali vsega mesta) Zgornja vrata na koncu Gornjega trga; Križniška ali Nemška vrata ob Trgu francoske revoilucije; Vice- domska ali Fištamska vrata na severnem koncu Gosposke ulice; Špitalska vrata ob prehodu iz špitalske ulice na Spodnji most ter Spodnja, Samostanska ali Kloštrska vrata na vzhodnem koncu Mestnega trga. V mestu samem pa so delila Mesto od Sta- rega trga Starotrška ali (s stališča Mesta) Zgornja vrata, podrta seile leta 1599 in za- menjana s poisdikanim obokom nad ulico. Dvom o ustaljenem mnenju, da je treba iskati v Starem trgu ne le prvo tržno na- selje srednjeveške Ljubljane, marveč tudi njen prvi obzidani del, se je sprožil že ob nenavadnem dejstvu, da sta oba mostma izven njegovega obzidja in zavarovana z obzidjem domnevno najmlajšega mestnega dela. Mesta. Vilfanova analiza prostora, kjer se vsi trije mestni deli stikajo, pa je spravila staro mnenje še v večjo zagato. Obzidje med Mestom in Starim trgom je namreč gotovo varovalo Mesto proti staro- trški strani in ne obratno. Na »mestni« strani so segle hiše skoraj do obzidja ter ga pozneje (ob razširjanju) vključile vase, na starotrški strani pa je bil pred obzidjem prazen prostoT (proti Ljubljanici do srede, pod hribom pa do ko'nca XVI. stoletja). Listine naravnost govore o »vratih, kjer se gre iz mesta na stari trg« (1327). Neka na novo odkrita listina pa govori o zadnji hiši v Mestu oib obzidju (Stari trg 2) kot o hiši »v LjuJbljani nad Gornjimi vrati, kjer se gre ven čez most na Stari trg, pri Komunu ob vodi« (1406). Mesta torej proti starotrški strani ni varovalo le obzidje, marveč v začetku XV. stoletja še vedno tudi jarek pred njim. Poleg tega je Spi- talski most brez dvoma dvignil pomen Me- sta kot trgovskega središča na čelo vseh mestnih delov, saj je šlo v XVI. stoletju čezenj šestinšestdesetkrat več tovornega prometa kakor skozi Nemška vrata. Vse- kakor torej tudi promet od Trsta ni več uporabljal »Ceste« skozi emonske ruševine, marveč je ruševine obšel ter se spuščal k Ljubljani po predniku današnje Čopove ulice. Končno je Vilfanova analiza ovrgla tudi zadnje opoTišče prednosti Starega trga — na Schönlebna oprto izročilo, da naj bi stala prva mestna hiša ob obzidju na Sta- rem trgu (št. 4), kjer je bila sredi XVI. stoletja postavljena mestna kruharna. V resnici je bila krnhama pozidana leta 1552 ali 1553 na dotlej očitno nezazidanem »mest- nem občinskem zemljišču«, ki ga je uporab- ljal Frankovič za skladišče apnenca. Prva mestna hiša pa je stala na obokih nad ulico, ki vodi z Mestnega trga na Zgornji most in iki se hkrati s to stavbo skozi stoletja imenuje »Komun« ali »Pod komunom« (prvič 1360, a ime je gotovo mnogo sta- rejše); »Komun« — mestna hiša — je torej prav tam, kjer je Zgornji most povezoval vsa tri »mesta« v celoto. Schönlebnova zmota je toliko lažje razumljiva, ker so do zgraditve kruhame jes prodajali kruh pod komunom ter je ob kakem takšnem sporo- čilu lahko pomešal staro mestno hišo s kruharno. Večina značilnosti tega »mesta treh mest« je od XVII. stoletja naprej izginila hkrati z mestnim obzidjem, podrtim konec XVI11. stoletja. Pa vendar ne tdliko, da se ta mali del sodobne Ljubljane ne bi razlikoval od vsega ostalega mesta. Le tu so ulice tako ozke in izkoriščajo hiše, pognane navzgor, vsak razpolložljirv^i prostor. Tukajšnje viju- gaste in prelomljene ulice se tudi v tem pogledu ločijo od ravnih in širših cest v novejših mestnih delih, nosijo pa tudi stara zgodovinska imena (npr. Židovska steza. Ribiška ulica, Vožarski pot itd.). Na zavoju iz Starega trga na Gornji trg so celo hiše kakor v srednjeveških mestih obrnjene na cesto z zatrepi in ne s pročeljem. Ponekod kažejo svojo starost tudi mogočni pritlični oboki, pod katerimi so bile trgovine, in sem ter tja tudi še ostanki kamnitih notranjih vrat in celo gotskih pomolov na fasadah in vogailih hiš. Po tem ogledu »treh mest« pa se vrnimo vnovič k njihovemu postainku in zgodovini. Na prelomu XI. in XII. stoletja je nastalo daleč tam na severnem delu tedanjega slo- venskega ozemlja, v Brezah (Friesach) na Koroškem, prvo mesto kot znak, da je za- čela tudi slovenske dežele zajemati nova družbena deilitev dela. Trgovina in obrt sta : iskali svoja središča, ločena od pridvornega i gospodarstva zemljiških gospodov in krneč- j kega življenja na vasi. Že kmalu pa so se i 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA meščanske naselbine ipokazale tudi kot po- membna opoTiišča oiblasti mestnih gospodov, tako da je njihova rast tesno povezana tudi z borbo velikih dinastičnih družin za oblast v raznih deželah ali za zaokrožitev diiia- stične posesti. Spanheimski grad na griču in dvor s pridvornim naseljem podložnih ribičev na Bregu, iribiško obrtniška naselbina nekje na poznejšem Starem trgu ter morda že tudi rilbiška naselbina okrog polnejšega Špital- skega mostu, tako je mogoče misliti na področje poznejšega srednjeveškega ljub- ljanskega mesta v tem času. Počasi je segal novi gospodarski razvoj proti jugu ter za- jel 'na prelomu XII. in XIII. stoletja tudi Kranjsko. Stari trg pod Gradom, oprt na stik »Ceste« prek nekdanje Emone s cesto proti Dolenjskemu, je kot prvo naselbinsko jedro na ozemlju Ljubljane dobil v tem času pravico do tedenskega sejma in s tem vseikakor tudi značaj meščanskega naselja. »Cesta« z zahoda in pristanišče na Bregu pa sta gotovo — po Valvasorjiu že okrog 1200 — postavila nasproti Staremu trgu kot tekmeca Novi trg, kjer so bili že najmanj leta 1228 nastanjeni križniki. Ti tudi sami niso bili brez smisla za trgovanje ter so si leta 1237 dobili privilegij nemškega cesarja za svobodno prevažanje hrane in drugih stvari brez mitnine in colnine. V prvi polovici XIII. stoletja je začela v isllovenskih pokrajinah naraščati tudi trgovina na dolge razdalje; šele odtlej so začeli kovati tudi večje denarne enote (ši- ling in gros). Hkrati pa se prav tedaj za- čenja uveljavljati smotrna težnja Span- heimov, da bi razširili oblast tudi nad Kranjsko. Vlado tedanjega koroškega voj- vode Bernarda Spanheimskega izpolnjuje že doma borba za mesta in posebej za pre- hode preko Drave po mostovih. Prav takšen način borbe za večjo veljavo je uporabil tudi pri Ljubljani. Z njim se skla- da tako zgraditev Spodnjega (Špitalskega) mostu kakor tudi ustanovitev Mesta, ki je poleg sejemskih pravic dobilo tudi — kot prvi del Ljubljane — mestno obzidje. Most je pritegnil tudi promet, ki je tekel dotlej preko Ljubljanice med Novim in Starim trgom. To se je zgodilo vsaj pred letom 1243, ko se prvič omenja Ljubljana kot mesto z obzidjem. Označbe na novcih, ki so jih kovali v ljubljanski spanheimski kovnici, pa dopuščajo domnevo, da so bile Mestu podeljene mestne pravice že ob Ber- nardovem obisku Kranjskega leta 1220. Vseikakor iste težnje se izražajo tudi v do- grajevanju gradu na Grajskem hribu, kjer Skica položaja pri Čevljarskem mostu okoli 14. stoletja (Iz: S. Vilfan, Nekaj vprašanj . . ., Kronika IV, 1956, str. 143) se leta 1220 prvič omenja »palatium«, po- sebni gospodovi stanovanjski prostoTi. Vendar Mesto po svojih pravicah ni dolgo ostalo izjema med sestavnimi deli srednje- veške Ljubljane. Najkasneje do leta 1280 (prejkone še pred koncem spanheimske oblasti, tj. pred letom 1269) so bile mestne pravice razširjene na oba dotedanja »trga« in sta dobila tudi prvo obzidje, Stari trg najbrže celo pred Novim, saj so ga šteli k »staremu mestu«. Leta 1280 je namreč stal že mlajši. Zgornji most, ki ni bil utrjen kakor Špitalski; varovale so ga torej že prve utrdbe Novega trga, saj bi sicer vse mestno obzidje med gradom in reko izgu- bilo svoj pomen. Tako dograjeno mesto je doživelo že leta 1270 tudi svojo prvo težko preskušnjo, ko ga je oMegel in zavzel — hkrati z drugo dediščino po Ulriku Span- heimskem — Otakar II. Pfemysl. Najstarejši mestnii privilegiji, podeljeni ustno, nam niso znani. Jedro meščanstva so sestavljali osebno svobodni trgovci in obrt- niki. Vendar so pravi meščani med njimi le tisti, ki so dobili po meščanskem pravu v posest del mestnega zemljišča. Z njim ni zvezano — kakor pri dodelitvi kmečke po- ^ sesti — osebno podložništvo, marveč le dolžnost, da meščan izpolnjuje posebne me- ščanske obveznosti (pomoč pri utrjevanju mesta, straženje obzidja in plačevanje dav- kov). Mestna samouprava je bila tedaj še v svojih začetkih. Mestni gospod je ime- noval mestnega sodnika kot svojega urad- nika, nasproti njemu pa stoji kot mestni oirgan izbor vseh pravih meščanov (tj. po- sestnikov delov mestnega zemljišča). Za opravljanje vojaških ali upravnih vodilnih služb v Ljubljani so uporabljali Spanheimi predvsem mimisteriale in viteze iz raKličnih koroških družin (iz Kraigha, Nussberga, « Krn osa), ki so hkrati prvi po imenu znani »Ljubljančani«. Nekateri med njimi — tako Giselbert iz rodu Krnošanov — so začetniTii 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prvih najugleduejših ljubljanskih ineščan- skih družin. V mestu so se pa ustaljevali tudi prebivavci druge vrste, ki so jim mo- rali dolžnosti do mesta in njegove obrambe posebej doloičati. Poleg križnikov so bili vsaj do leta 1242 naseljeni tu frančiškani s samostanom ob mestnem obzidju na Vod- nikovem trgu, posest v okviru mestnega obzidja pa so si zagotovili tudi že prvi dru- gi samostani (Jurkloišter, Gornji grad) in tudi prvi posvetni fevdalci. Prvotna tekma okrog usmerjenosti trgovine po nekdanji »Cesti« ali na Spitalski most pa se izraža tudi v zgraditvi obeh gostincev — križni- škega išpitala z Marijino cerkvijo »v Gra- dišču« pred Nemškimi vrati (omenjen prvič 1282) in špitala v Mestu ob mostu (prvič omenjen 1326). Jasnejša pa postaja podoba o razvoju Ljubljane po propadu spanheimske oblasti. Obenem z oblastjo nad Kranjsko deželo je prehajala tudi oblast ljubljanskega mestne- ga gospoda po letu 1269 najprej v joke Otakarja 11. Pfemysla, češkega kralja, na- to tirolske veje goriških grofov, dokler ni po letu 1335 ostala iza dolga stoletja Habs- buržanom. Pomen Ljubljane je do konca spanheimske oblasti močno zrasel tudi zato, ker postaja Ljubljana glavno mesto nove »dežele« — na gradu nad mestom ali v me- stu je prebival deželni glavar, v XV. sto- letju pa so začeli nastajati v Ljubljani tudi novi organi deželne uprave. Mestna samouprava dobiva počasi jasnej- še poteze. V njeni prvotni obliki se kažejo — tudi v imenu »Komun« za zbirališče občine meščanov — sprva neikateri primor- ski vplivi, morda zvezani tudi z dotokom prebivalstva iz Primorja in Furlanije, okrepljenega posebej od zadnjih desetletij XIII. stoletja naprej. Sprva je bilo v Ljub- ljani .— še v začetku XIV. stoletja — hkrati po več mestnih sodnikov, ki jih je imenoval mestni gospod. Pod Habsburžani pa se je število skrčilo na enega in ta je postal — voljen od občine meščanov in le potrjen od mestnega gospoda — najvažnejši izvršni organ mestne samouprave. Še kot imeno- vani sodnik ima pravico tudi do krvnega in ne le do nižjega sodstva (prvič omenjeno 1267). V drugi polovici XIV. stoletja se je razvil kot poseben mestni upravni organ mestni (notranji) svet iz 12 člani (prvič 1370), ki jih je volila sprva občina mešča- nov, od leta 1470 dalje pa sto' »imenovaniH«, ki so z imenom »občina« — izvoljeni od meščanov — prevzeli glede volitev pravice prejšnje občine vseh meščanov. Med no- tranjim svetom in »občino« pa je stal še štiriindvajsetčlanski zunanji mestni svet. Odločilno vlogo v mestni upravi ima poleg mestnega sodnika še notranji mestni svet in poizneje tudi še mestni župan (1504). Nadzorstvo nad mestno samoupravo je v rokah deželnoknežjega vicedoma, ki za- stopa koristi deželnega kneza, zakaj tudi Ljubljana šteje k deželnoknežji imovini. Namen te razölenjenosti mestne iiprave po različnih svetih je bil brez dvoma odvzeti širšemu krogu meščanstva vsak vpliv na mestno samoupravo. »Volitve« teh članov namreč niso bile volitve ožje korporacije po širši, marveč je imela širša korporacija le pravico, da je o^dpoklicala iz ožje vsako leto določeno število njenih članov. Na me- sto odpoklicanih pa je volila svoje nove člane potem ožja koriporacija sama, čeprav le iz vrst najbližje širše korporacije. Ta dovolj zamotani sistem volitev je omogočil trgovcem, da postajajo v mestni samoupra- vi čedalje bolj odločilni sloj, medtem ko so obrtniki manj ugledni del meščanstva. V okviru mesta je spadalo pod mestno sa- moupravo le meščansko zemljišče, tj. tisto, ki ni bilo s podelitvijo posebnih privilegi- jev izvzeto od meščanskih dolžnosti; na- vzven se je kazalo meščansko zemljišče po plačevanju posebnega meščanskega davka, imenovanega »patidenk«. Sodne pravice mestnega sodnika pa so se razprostirale na mestno pomirje, ki je segalo tudi preko mestnega obzidja od Spodnje Šiške in vrha Rožnika do Rakovnika in od Gline do So- teske pod Golovcem. Vendar pa prebival- ci na mestnem pomirju izven obzidja niso uživali meščanskih svoboščin. Bili so delno obrtniki in delno poljedelci; zlasti nad zadnjimi poskuša zahodno in severno od mesta precej na široko razširjati svojo zemljiško posest križniški red. V drugem obdobju srednjeveškega raz- voja Ljubljane, odkar dobi pod konec span- heimskega gospostva svoje temeljne poteze pa do začetka XV. stoletja, se je mesto močno oikrepilo in dobilo svoje značilne poteze tudi v gospodarskem življenju. »Svo- boda«, ki si jo je pridobil z bivanjem v mestu tudi podložnik, če ga pred potekom leta dni zemljiški gospod ni zahteval od mesta nazaj, je vabila vanj tudi okoliško prebivalstvo. Res je najmočnejši vir za rast mestnega prebivalstva priliv domačega pre- bivalstva. Jezikovna pripadnost in zgodo- vinski podatki kažejo, da prihaja največ domačinov v Ljubljano iz široke severne in zahodne okolice, precej več kakor z juga, kjer se Barje in hribi proti Dolenj- sikemu še vedno uveljavljajo kot nekaka 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zapornica. Ne le med obrtniki, marveč tudi med navadnimi trgovci je bil zastopan slo- venski živel j mnogo močneje, kakor je mislilo nekdaj naše zgodovinopisje zaradi ponemčenih oblik imen in mestnih ulic v nemško pisanih listinah; listine in akti iz primorskih in italijanskih mest uporabljajo v večji meri slovenska kakor nemška imena. Najpomembnejše so sicer med meščan- stvom res družine, ki so še vedno doseljene in pripadajo pomembnim trgovskim in ban- kirskim združbam, vendaj prihajajo na prelomu XIII. in XIV. stoletja bolj iz Ita- lije kakor s severa. Najpomembnejša taka družina so bili Porgerji (prvič 1280, izgi- nejo v začetku XV. stoletja), poleg njih še Frankoti ali Frankuti ter »Oglejci« (Agler, Agleier). To so bile bogate družine, ki so si pridobile pravico opravljati posle srednjeveškega bankirstva (posojanje de- narja proti zastavi ali proti obrestim, me- njavanje novcev), v zakup pa so jemale tudi carine in mitnice deželnega kneza. To- da tudi med najuglednejše družine so pro- drli nekateri domačini, ki so prešli iz vrst nižjega plemstva med meščane — tako Pod- logarji in Kolenci (oboji okrog 1300). Mestni »patriciat« v pravem smislu se si- cer v Ljubljani ni nikdar razvil, vsekakor pa sta položaj in veljava teh družin zelo blizu temu, kar vidimo ob razvitem patri- ciatu pri patricijskih družinah. Veljava teh družin nedvomno presega veljavo majhnega ipodeželskega plemstva, tako da nastajajo med tema dvema slojema tudi družinske vezi. Vendar pa te družine delujejo v Ljub- ljani navadno krajši čas in njihova gospo- darska moč se je preveč menjavala. Velik del njihovih bankirskih iposlov pa so pre- vizeli poleg tega Židje, ki so se leta 1327 začeli naseljevati v Ljubljani. V tem obdobju se razvijajo pol oba-tniška in pol poljedelska naselja tudi zunaj mest- nega obzidja, tako na Prulah, v križanskem Krakovem, v Gradišču na prostoru stare Emone, pred Špitalskim mostom (tu je bil samostan avgnštincev s cerkvijo sv. Mar- tina) in od tod ob Trubarjevi (Šempetrski) cesti proti župnijski cerkvi (Šentjanževo predmestje okrog cerikve Janeza Krstnika) ter končno vzhodno od Mesta na Zgornjih Poljanah. Pri Spodnjih Poljanah, pri Šent- janžu, v Blatni vasi (Kolodvorska ulica med Tavčarjevo in Slomškovo), v Šiški, ob Gra- daščici in na Mirju pa so se širila že tudi najbližja prava kmečka naselja. Pomembne pa so bile tudi spremembe znotraj mestnega obzidja. Proti koncu XIV. Slika je vzeta iz razprave S. Vilfana, Nekaj vprašanj ... *, Kronika IV, 1956, str. 145 stoletja — ko je nastal prvi mestni svet — je bila nad Komunom zgrajena prva ljub- ljanska mestna hiša; nova mestna hiša na prostoru sedanjega Magistrata jo je zame- njala proti koncu XV. stoletja (po Schön- lebnu leta 1484, v virih prvič z gotovositjo omenjena leta 1504). V raznih delih mesta si pridobivajo posest poleg meščanov tudi razni samostani (Stična, Kostanjevica, Bi- stra) in tudi posvetni fevdalci. Po števUu najmočnejši sloj mestnega pre- bivalstva pa so seveda obrtniki. Posebna gospodarska značilnost mesta je, da je sre- dišče obrti in trgovine. Toda dotlej sta ži- veli obrt in trgovina — čeprav v skromnem obsegu — tudi na podeželju. Gospodarska zamisel srednjeveškega mestnega gospodar- stva pa sloni na zahtevi ipo strogi ločitvi dela med mesitom in podeželjem. Obrt in trgovina kot opravek meščanstva, polje- delstvo kot naloga vaškega prebivalstva ter tedenski in letni sejmi v mestih in trgih kot sredstvo za medsebojno zamenjavo teh proizvodov meščanskih in podeželskih na- selij — to je bistvo ureditve, za katero so se začeli od srede XIV. stoletja z vse večjo silo boriti hkrati iz drugimi kranjskimi me- sti tudi meščani Ljubljane. Zahtevajo od- stranitev podeželskega trgovanja v plemi- ških in kmečkih rokah ter odpravo pode- želskih obrtnikov v razdalji ene milje (4 in pol kilometra) od mesta na vse strani. Včasih sežejo pri tej zahtevi tudi dalj, skli- cujoč se na pusto Barje, češ da je treba za- radi njega razširiti mestno gospodarsko zaledje na drugi strani (od Guncelj pri^ 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Šentvidu na Gameljne, Črnuče, Nadgorico, Dragomelj, Pšato, Beričevo, Sostro, JavoT, Šmarje, Pijavo gorico, Ig, Notranje gorice. Log, Sv. Peter pod Polhovim Gradcem, Je- trbenk do Guncelj — zahteva leta 1550). Pri tem pa niso naleteli le na odpor kmeč- kega iprebivalstva, marveč tudi plemstva — delno je trgovalo kar samo, pa tudi za vprašanje gospodarske moči vaščanov ni bilo neobčutljivo, saj je premožnejši kmet mogel plačevati več dajatev kakor revnejši. Že leta 1360 se pojavi prvič spor okrog po- deželskega trgovanja ter se nekaj pozneje dopolni še s siporom okrog podeželske obrti. Vendar ta spor, ki je dosegel posebej ve- lik obseg v XVI. in XVII. stoletju, nikdar ni bil rešen v smislu meščanskih zahtev ter je gotovo prav to eden med po- membnimi vzroiki, ki iso od XV. do XVIII. stoletja iznatno zavirali močnejši razvoj Ljubljane in — z druge Sitrani — podpirali tudi v mestu saanem povezavo meščanskega dela s poljedelstvom v mestni okolici. V prvi polovici XV. stoletja se je sicer Ljubljana še krepko razvijala. Nastanek prvih šestih mestnih cehov (krojaškega, čevljarskega, krznarskega, mesarskega, čolnarskega in 'kovaškega) od srede XIV. do začetka XVI. stoiletja sicer že priča o potrebi, da se preprečijo po tedanjem na- ziranju nepošteni načini medsebojnega tek- movanja in hkrati zagotovi ipotrebna ka- kovost izdelkov. Zadrega za delo v XV. sto- letju ni še mogla biti preveč velika, zakaj nobeno med ohranjenimi tedanjimi cehov- skimi pismi ni določalo najvišjega dovo- ljenega števila mojstrov za določeno obrt. Omejevanje je bilo torej le posredno s po- močjo strogih predpiso.v o pridobitvi moj- strstva. Na široko pa je segla v tem času ljub- ljanska trgovina. Tedaj je Ljubljana po davčni moči presegala Gradec in Dunajsko Novo mesto, medtem ko se manjša mesta na Slovenskem (Maribor, Celovec, Kamnik, Kranj itd.) z njo niti od daleč ne morejo primerjati. Leta 1418 so si pridobili ljub- ljanski trgovci itudi prostor v Fondacu v Benetkah, najpomembnejšem tedanjem tr- govskem središču ob Sredozemskem morju. Trgovina s kožami, krznarstvo, trgovina z železom pa tudi z žitom so bile poglavitne meščanske gospodarske veje, čeprav je trgovina z žitom in soljo ter živino ostala v večji meri v rokah podeželskega prebi- valstva. Toda sredi XV. stoletja se je zgodovina ljubljanskega mesta vnovič obrnila. Velika denarna kriza sredi stoletja — proti koncu petdesetih let se je zmanjšala vrednost de- narja izaradi finančnih manipulacij dežel- nega kneza in cesarja Friderika 111. za ne- kaj časa na dvanajstino prejšnje vrednosti — je začasno zelo zmanjšala vrednost de- narnega premoženja ter za nekaj let trgo- vanje pritisnila močno ob tla. To priložnost so uporabile trgovske družbe iz južnonem- ških mest, da so precej na široko posegle v trgovanje po slovenskih pokrajinah in s tem seveda zmanjšale gospodarske možno- sti domačinov. Odtlej se neprestano ponav- ljajo pritožbe kranjskih mest in posebej Ljubljane proti njihovim predstavnikom. Že v začetku XV. stoletja pa se je poka- zala prvič tudi turška nevarnost. Že leta 1416 je spričo nje ukazal deželni knez, da je treba popraviti in izpopolniti mestne utrdbe. Ti ukazi so se ponavljali zlasti po- gosto od leta 1469 naprej, ko so za nekaj desetletij Turki vpadali na Kranjsko vsako leto enkrat ali večkrat. Od srede XV. pa do srede XVI. stoletja je bilo izipopolnjeno mestno obzidje do svoje končne podobe. Hkrati so porušili cerkve in hiše pred mestnim obzidjem (tudi samostan avgnštin- cev, cerkev v Gradišču ter v Šentjanškem predmestju), da ne bi mogli Turki ob na- padu na mesto uporabljati teh stavb. Ljubljana postaja v drugi polovici XV. stoletja tudi vse izrazitejše središče Kranj- ske dežele. Sredi stoletja si jo je izbral za sedež namestnik oglejskega patriarha, leta 1461 pa je postala sedež ljubljanske ško- fije, ki je bila tedaj ustanovljena. Cerkev sv. Nikolaja — nekoliko prezidana — je postala stolnica in v naslednjih desetletjih je prostor okrog nje z zgraditvijo škofove prestolnice ter z zamenjavo ribiškega na- selja s kanoniškimi hišami precej spremenil svojo podobo. Na Novem trgu je zrasla vicedomska pa- lača ali fištamija (na mestu glavnega po- slopja Univerze) kot sedež namestnika de- želnega kneza na Kranjskem (prvič ome- njena 1478). Pa tudi deželni stanovi, katerih nepremična posest se omenja na Novem trgu prvič 1467, so si ob prelomu XV. in XVI. stoletja zgradili kot sedež stanovske deželne uprave svojo hišo, Lontovž (na pro- storu hiše sedanje Slovenske akademije znanosti). Tako se še bolj začne, zlasti v tem delu mesta, množiti plemiška posest in nastajajo nove zgradbe kot sedeži posamez- nih plemiških družin. Toda v mesto se za- teka poleg doseljenih tujcev tudi domače podeželsko prebivalstvo. S posebnimi privi- legiji pospešuje to doseljevanje tudi de- 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA želni knez in izačasno odpravlja določbo, da si more pridobiti doseljenec svobodo šole po enem letu življenja v mestu, ker želi povečati mestno oibrambno sposobnost proti turškim napadom. Slika srednjeveške Ljubljane pa se je spreminjala ob prelomu XV. in XVI. sto- letja tudi sicer zaradi živahne gradnje znotraj obzidja. V predmestjih podrte cerkve so nadomeščale nove v okviru mest- nih zidov, pa tudi starejše cerkve so pre- zidovali in dopolnjevali. Tako v mnogočem spremenjeno mesto so zajele v XVI. stoletju tudi velike spremembe v njegovem notra- i njem življenju in gospodarskem razvoju. OPOMBA Avtor Bogo Grafenauer je že leta 1962 napi- \ sal članek o srednjeveški Ljubljani in njeni i predzgodovini za brošuro »Ljubljana, podobe iz I njene zgodovine«, Ljubljana 1962 (redaktor ! Mestni arhiv ljubljanski, založnik »Kronika«). V dogovoru z Mestnim arhivom smo objavili Grafenauerjev članek v dveh delih in z dvema različnima nasilovoma v prejšnji in sedanji šte- vilki Kronike. 139