rUZEJSKI RAVNATELJ St. 266 U»t izhaja vsaki dag 3 DMice L 22.—, L 6.50 već. — P v širokosti 1 kolon niče, zahval«, posli LJUBI. JANA JU103 LAV T J Smjena (C. G. con la poste) V Trsta. « tortk, 8. novembra 1927. - Lnto VI, —--- --- > Posamezno Storilka 30 cent. Letnik Lil deljka. Naročnina: za I mesec L 8.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno v - Jke 30 st. — Cglasnina za 1 mm prostora a trgovske in obrtne oglase L 1.—. za osmrt-tL 1:50, oglase denarnih zavodov L 2.—k ■prvi strani L X— EDINOST Uredniitvo in upravniitvo; Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost», PoduredniStvo v Gorici: ulica Giosufc Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Henry Ford Kaj zamore Človek ustvariti g svojo železno energijo in 'vztrajnostjo, nam priča zgodovina moža, ki je omenjen V gornjem naslovu. • Začel je svoje prve poizkuse kot mlad dečko in priprave so trajale tja do 40. leta. V tej dobi, t. j. do 1. 1903., je nabral o-gromno izkušenj ta spretnosti, tako da je leta 1903. osnoval tovarno. Njegovi prvi poizkusi, ki so se dobro obnesli," pa datirajo fce Iz leta 1892. Takrat je bil končan prvi njegov voz-traktor, kateri je našel uporabo v poljedelstvu, drugi voz leta 1896. je Vlo-bil nešteto izpopolnjenih naslednikov, dokler ni pred 24 leti nastopil s * svojim famoznim «999». Od tu so se producirali in se producirajo v serijah vozovi, in se postavljajo na 'svetovni trg. Pred vsem zanima način dola in organizacija. To je način idela, ki se imenuje <;Fordizem» in ki sloni na načelu: «kjer so sirovine in delovna moč, tam naj se produciram. Obiti vsako najmanjšo ovito ter znižati stroške prevoza za sirovine. Nadalje delitev dela mora biti '.tako izpel jana da človeku ni treba mnogo misliti, ampak da mehanično.'seže po delu in ga izvršuje. Kar se da opraviti s strojem, naj dela stroj. Človeška moč se mora hraniti ne radi tega, ker je draga, arapnk radi tega, ker se mora zmanjšati napor človeka. Ford se smatra s svojim sistemom delat za nekakega pred-liodnika novega gospodarskega in socialnega reda.. Zastopa stališče skrajne ekonomije s siro-vinami in s človeškim materijalom. V vseh njegovih podjetjih, ki jih je ogromno, je enak sistem. Povsod vlada enotnost in enak način. Splošna organizacija je tako izpeljana, da, skoraj bi rekel, n3 dopušča vrzeli. Le pod temi pogoji si moremo predstavljati podjetje, ki je začelo pred 24. leti z borimi 28.000 dolarji pod imenom Ford Motor Companjr, ki pa poseduje danes tovarno avtom oirilov. «Ford» poljedelskih traktorjev, letal, motorjev na eksplozijo, ladjedelnico, tovarno lokomotiv in vseh temu sorodnih produktov ter poseduje tudi vire materijala, katerega uporablja od premogovnikov in rudnikov za kovine do gozdov in strokovnih Sol. Same številke produkcije nam že zmešajo možgane. Leta 1914. je že producira! 1000 avtomobilov ila dan. £e sto je ogromno, kaj pa še tisoč! Število delavcev je 60-70 tisoč. Umetnega usnja se producira v enem dnevu 80.000 jardov in 10.000 kvadratnih čevljev stekla. Fordova i>odjetja so država sama zase. On ima vse. kar Človek potrebuje Iza življenje, in vse to pod imenom Ford. rloveški so njegovi nazori v delu in sploh sedanjem gosjx>-darstvu. Po njegovem mnenju izvira gospodarsko zlo iz neorganizirane produkcije, potrate energije Človeka in neracionalnega kon-sunia kakor tudi produkcije. Da postane konsum velik, morajo Široke plasti ljudstva imeti sredstva za konsum. To se da pa dosegi le. ako so zaslužki delavstva razmeroma veliki. Da pa bo zaslužek velik, je treba organizirati produkcijo tako, da dopušča zmožnemu in spretnemu izkoristiti svoje moči, ne da bi pri tem trpel duševno ali telesno. Torej iz normalnega dela ne sme nastati nobeno zlo za Človeka. Izkoriščanje sil pa mora imeti za posledico večji zaslužek. Le na ta način se da dvigniti konsum. Kajti delavec, kateri je zaslužil gotov minimum za življenje, tudi rad izda nekaj za zabavo, luksus ali komfori. Denar mu odpre nova obzor ja in nove potrebe in te potrebe zahtevajo večji konsum industrijskih izdelkov. Po mnenju F orda bi morale one države. ki so najJ>olj siromašne na industriji, plačevati najboljše delovno moč. Kajti ravno delavci in njih družine konsumirajo naiveč, njihova plast je najšir-č" > >di tega je tudi njihov kon-i.ijve^i" * '>rd vtdi vso krizo v zmanjšanem kon^/umu in ne v nad- produkciji. Nadpirodukcija izvira od tod, ker so široke plasti obubožale in nimajo sredstev za Širši konsum. V človeku ne vidi samo stroja produkcije, kateri se lahko bret velikih stroškov nadomesti, ampak v njem vidi človeka z neprecenljivo ustvar-jajočo zmožnostjo in silo. Za bolne ima svoje bolnišnice, za neizobražene šole, za zločinski razpoložene svojo poboljševalno šolo. V vsaki lenobi je ali bolezen ali neizobraženost, oziroma neprava vzgoja in te ljudi je treba popraviti. Vse ogromno podjetje Forda ne pozna stražnikov, ker je sleherni delavec svoj stražnik zase. Glasom njegovih poročil v tovarni sploh ne manjka nikoli nič in ako zmanjka kaj, se tak delavec ne odpusti, ampak se mu dopove, da je taitvina zločin, ki ponižuje Človeka in ga tira iz družbe. V njegovih šolali se vzgajajo mladeniči vseh narodov in kontinentov ter so določeni kot bodoči voditelji Fordovih podružnic v domovini. Njihova vtzgoja je sistematična, praktično-teo-retična. Tehnično ter znanstveno obratovanje je poleg mehanike glavni predmet. Sistem Fordove oi-ganizacije je posebno boljševikom oziroma komunistom majhen trn v peti: kajti ta sistem kaže, kako je mogoče organizirati bodočo produkcijo nekako na kapitalističnem sistemu ter pri tem opustiti vsako izkoriščanje delavskih mas. V kratkem se bo u-prizorila v Moskvi drama, v kateri nastopa Ford sicer pod drugim imenom kot glavna oseba. Ta drama naj pokaže tega Človekoljuba in organizatorja ter njegove ideale o človeštvu, a kot konec drame kapitulacijo sistema, polom ideje in dela po načinu Forda. Fordov sistem je star kakih 20 let ter je do sedaj pokazal nebroj uspehov Eden največjih uspehov je poleg organizacije gotovo ta, da je odstranil vse povode stavk. Dal je svojim delavcem življenje človeka, dal jim je stalno delo, kajti on princi-pielno delavcev ne odpušča. Ford s svojo industrijo prodira v svet ne samo s produkcijo, ampak tudi z idejo. Ni to ideja, ki je sprejemljiva samo za »deželo vsemogoČnosti» Ameriko, ampak tudi za nas Evropejce. Henry Ford je brez dvoma poleg Taylorja največji mož moderne produkcijske tehnike. Emmyn. Deveta obletnica zmage Svečanosti v Rimu in drugod RIM, 7. V prestolnici se je sinoči proslavljala na svečan način deveta obletnica zmage italijanskega orožja. Ob 8. uri se je Nj. vel. kralj podal v strogo zasebni obliki k grobu neznanega vojaka. Ob 9. se je darovala v baziliki S. Maria degli Angeli na pobudo vlade maša-za-dušnica «za vse one, ki so padli za domovino«. Udeležili so se je kralj, ministrski predsednik, drugi člani vlade, maršala Diaz in Thaon di Revel, rimski guverner, zastopniki civilnih in vojaških oblastev, vdove in matere padlih vojakov ter več stotnij vojaštva. Takoj za tem se je načelnik vlade podal k grobu neznanega vojaka, spremljan od ministrov in državnih podtajnikov. Okoli trga Venezia so bile postavljene čete pehote, konjenice, topni-čarjev, orožnikov, milice in mestnih stražnikov. Za kordoni vojaštva pa se je nabrala velika množica meščanov. Načelnik vlade in njegovi spremljevalci so se podali k grobu, kjer se je med grobno tišino izvršila kratka ceremonija. Nar ti-gom so krožila mnoga letala. Zjutraj so bivši bojevniki priredili obhod po mestu. PADOVA, 7. Deveta obletnica zmage se je tu praznovala z obhodom po mestu in z otvoritvijo « Pohabljen če vega doma». Govoril je on. Del Croix. NEAPELJ, 7. Včeraj so bojevniki in druge patriotične organizacije priredili velik obhod po mestu, v znak proslave zmage. Ko je povorka krenila mimo hotela «Excelsior» se je na balkonu prikazal španski kralj Alfonz, katerega je množica ži- vahno pozdravljala. Zvečer se je na trgu «Plebisc4to» projektiral film, ki prikazuje delo fašizma v zadnjih petih letih. RIM, 7. Kakor v Rimu, tako se je tudi po vseh drugih mostili Italije praznovala včeraj z raznimi slovesnostmi deveta obletnica zmage. Vršili so se cerkveni obredi, otvorila so se razna šolska in druga poslopja, priredili so se obhodi po ulicab. V Milanu so slavnosti zadobile še posebno svečano lice z veliko letalsko manifestacijo, pri kateri je sodelovalo 250 letal. Mm Ma \mitm sveta RIM, 7. Nocoj ob 10. uri se je sestal v palači Chigi veliki fa-šistovski svet k prvi seji svojega novembrskega {zasedanja. V trenutku, ko vam to telefoniramo, se seja še ni zaključila in se bo bržkone zavlekla pozno v noč. V dnevnem redu tega zasedanja velikega fašistovskega sveta je bilo prvotno določeno kot prva točka poročilo načelniku, vlade o zunanjem in notranjepolitičnem položaju. Kot pa izgleda, bo podal on. Mussolini svoje poročilo, ki se ne bo nanašalo samo na notranji in zunanji politični položaj države, marveč skoro gotovo na vsa važna vpa(ašanja, glede fclržave in fašistovske stranke, na poslednji seji zasedanja. Pa tudi v ostalem bo prvotni dnevni red najbrž nekoliko spremenjen. Ker organizacija korporacij še ni popolnoma izvedena in ker proučevanje novega Jkazenske-ga zakonika še ni docela dokončano, se bo veliki fašistovski svet bavil z vprašanji o novem narodnem zastopništvu in o novem kazenskem zakoniku po vsej verjetnosti na svojem prihodnjem zasedanju. Spričo tega razpravlja veliki fašistovski svet danes bržko'.e o poročilu glavnega tajnika fašistovske stranke on. Turatija o del ovan.ju stranke in njej podrejenih organizacij. To poročilo je bilo potemtakem kot prvo. postavljeno v dnevni red tekočega zasedanja velikega fasistovskega sveta ter bo bi-žko-ne zavzelo vso današnjo sejo. Druga seja tega zasedanja bo posvečena razpravam o sindikalnem položaju in menda tudi del tretje. Na teh sejah se bodo bavili z vprašanji o delovnih posredovalnih uradih, o delovnih pogodbah in o postopanju v slučajih kršitve teh pogodb s strani posameznikov. Zatem bo veliki fašistovski svet razpravljal o šolskem in tiskovnem vprašanj u ter o fašastovskih naborih. Razprave o sindikalnem položaju se bodo udeležili tudi vsi predsedniki fašistovskih konfederacij, na razpravo o tisku in šoli pa bosta povabljena tudi predsednik fašistovskega novinarskega sindikata on. A-micucci in generalni tajnik fašistovskega udruženja eomm. Sacconi. Pogreb poslanca MILAN, 7. Danes popoldne so pokopali bivšega poslanca on. Josipa Marcora, ki je bil odlikovan z ovratnikom «Annun-ziata». Tekom sprevoda so tvorile špaliij Čete milanske gar-nizije. Med venci so se nahajali tudi venci Nj. Vel. kralja, načelnika vlade, poslanske zbornice, milanskega občinskega na»-čelnika m poslančeve rodbine. Pogreba se je udeležil tudi minister za gospodarstvo on. Bel-luzzo, ki je zastopal kralja in vlado. Na pokopališču sta govorila minister on. Belluzzo in milanski občinski načelnik on. Belloni. Kralj in kraljica sta se vrnila ▼ San Rossore - PISA, 7. Sinoči ob 19.15 sta prispela semkaj N. V. kralj in N. V. kraljica s princezinjo Ivano. Iz Pise so se takoj odpravili v S. Rossore. General Gomtz ujet in nbit? LONDON, 7. Po vesteh, ki prihajajo iz Meksika je bil vodja vstašev gen. Gomez ujet in ustreljen. Otvoritev zasedanja permanentnega odbora medna-rodnoga poljedelskega n draže nja In me4nero4n»ia poljedel- RIM, 7. V prostorih mednarodnega zavoda za poljedelstvo se je davi otvorilo zasedanje permanentnega] imtednailiKfnega odbora poljedelskega udruženja in mednarodnega poljedelskega znanstvenega sveta. To zasedanje, pri katerem sodeluje nad 300 delegatov iz raznih držav bo trajalo teden dni. Ob 10.30 je prispel načelnik vlade, ki so ga sprejeli ob zvokih fašistovske himne, in ki se je takoj podal v veliko dvorano zavoda. Zasedanje je otvoril predsednik mednarodnega poljedelskega zavoda on. De Mi-chelis, ki je pozdravil načelnika vlade in inozemske delegate. Za njim je povzel med splošnim odobravanjem besedo on. Mussolini, ki je pozdravil vse navzoče v imenu vlade. V imenu inozemskih delegatov sta se zahvalila za pozdrave delegata Kanade g. Thompson in bivši francoski minister g. Masset, ki sta v 'svojih govorih poudarjala zasluge predsednika vlade za razvoj poljedelstva Po otvoritvi seje je vsadil načelnik vlade pred palačo hrast in lovor v spomin na prvo zasedanje permanentnega odbora mednarodnega poljedelskega udruženja in mednarodnega poljedelskega znanstvenega sveta, dve novi instituciji mednarodnega zavoda za poljedelstvo. Ob 14.30 sta imeli obe novi instituciji plenarno sejo, jutri bodo pričele delovati posamezne komisije. Nova radicbrzeiavna postaja agencije «Štefani« MILAN, 7. Na milanski agenturi agencije «Stefani» je bila danes otvorj ena ogromna radio brzojavna postaja, ki je ena izmed največjih sprejemnih postaj v Evropi. S to otvoritvijo se je agencija «Stefani» za velik korak približala rešitvi težavne naloge, ki si jo je postavila v področju modernih poročevalskih'služb. Agencija «Ste-fani» utegne sedaj spričo neumornega truda in požrtvovalnosti svojih voditeljev konkurirati tudi na gospodarskem, finančnem in trgovinskem poročevalskem polju z velikimi inozemskimi agencijami, v likor se to tiče brzih in točnin poročil. španski kralj v Palermn NEAPELJ, 7. Včeraj se je španski kralj Alfonz udeležil raznih sprejemov, prirejenih njemu v čast. Zvečer se je skupno s prestolonaslednikom Hum-bertom udeležil pojedine, ki so jo priredili Geraški princi, nakar se je vkrcal na kri žarko «Infante Alfonso» ter se odpeljal proti Siciliji. V Palermo je prispel danes ob 9.20. Komunisti»Bfelll pred posebnim tribnnalom RIM, 7. Davi se je pričela pred posebnim tribunalom kazenska obravnava proti 10 komunistom iz Bielle, ki so obdolženii zarote proti državnim oblastem in kovanja načrta za atentat na življenje predsednika vlade. Kot sledi iz obtožnice, so imeli obtoženci več sestankov na prostem; na enem izmed teh sestankov so govorili tudi o atentatu na življenje načelnika vlade. Na sestanku tekom meseca februarja t. 1., ki je bil poslednji, kajti takoj nato so bili aretirani, so sklenili, da t>o žreb določil atentatorja. Po prečrtan j u obtožnice se je pričelo zasliševanje obtožencev. Na. dopoldanski seji je sodni dvor zaslišal pet obtožencev; na popoldanski se je zasliševanje obtožencev nadaljevalo. Nekateri izmed njih so zanikali, drugi pa so deloma priznali svojo krivdo. Nov rekord v hitrostnem poletu? NEW YORK, 7. Poročnik Wil-liams je baje z letalom tipa «Vespa» postavil včeraj v Mitschfieldu no rekord v hitrostnem poletu. Letel bi naj bil z brzino 322 milj na uro. Poročnik sam je baje imel na prsih kronometer in tako sam zmeril Čas in pot. Wil-liains je izjavil, da bo ponovil svoje poskuse pred uradno določeno komisijo. GuptiarsH rat ? Jugoslaviji BEOGRAD, 7. Danes popoldne se je vrnila seja skupščinskega finančnega odbora. Kot najvažnejša točka dnevnega reda današnje seje je bila volitev državnega odbora za št eden je Vladni krogi trdijo, da je to vprašanje velike važnosti. Pov-darjali so, da predstavlja ustanovitev državnega gospodarskega sveta najresnejši poraz k gospodarski sanaciji države. 21. novembra se bo vršila drugr_ seja finančnega odbora narodne skupščine, na kateri bodo izvolili 14 članov iz vrst finančnega odbora za državni odbor. iBBKloniski itimi prorada Postavke za gledališča BEOGRAD, 7. Državni proračun za leto 1928-29 je dovršen ter se je izročil v tisk. Značilne so spremembe postavk za stalna državna in od države subvencionirana gledališča. Centralna državna gledališča bodo dobila poleg dotacije vse svoje dohodke, oblastna gledališča •dobijo kakor pUej, redne subvencije. Izvedena je glavna postavka za mestna provincialna gledališča, ki je bila črtana iz prejšnjih dveh državnih proračunov. Za vsa državna in od države subvencionirana gledališča je določenih 25 milijonov dinarjev, ki se razdele na naslednji način: Narodno gledališče v Beogradu 8.030.000, Narodno gledališče v Zagrebu 7 milijonov 300.000 in Narodno gledališče v Ljubljani 4,740.000. Narodno gledališče v Zagrebu dobi poleg redne dotacije na razpolago tudi vse svoje dohodke v znesku 5,500.000 dinarjev, tako da bodo znašali njegovi celokupni dohodki 12,800.000 dinarjev. Narodno gledališče v Ljubljani dobi poleg redne dotacije še svoje redne dohodke v znesku 1,500.000 dinarjev, tako da bo razpolagalo s celokupno svoto 6,240.000 dinarjev. Pogoflia mi Francija ii Jugoslavija bo podpisana v petek, 11. novembra BEOGRAD, 7. Vprašanje pri jateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo, ki se podpiše te dni v Parizu ;je izzvalo v beograj skih političnih krogih zanimanje. To vprašanje zanima tudi vse evropske kabinete, o čemci pričajo ponovni poseti poslanikov, akreditiranih pri jugoslavenski vladi, pri zunanjem ministru. Danes je zunanji minister dr. Maiinković sprejel skoro ves diplomatičrii zbor, ki se je informiral o prijateljski in arbitražni pogodbi, ki bo podpisana v Parizu. Posebno dolgo je ostal pri zunanjem ministru italijanski poslanik gen. Bodrero. Novinarjem je po sestanku z dr. Marinkovićem izjavil; da odpotuje nocoj v Rim ter da ga je zunanji minister obvestil o vsebini prijateljske in arbitražne pogodbe. Jugoslovenski zunanji minister odpotuje jutri ob 16. uri v Pariz, kamor dospe v četrtek zjutraj. Po določenem programu se bo pogodba o prijateljstvu in arbitraži med Francijo in Jugoslavijo podpisala na svečan način v petek ob 10. uri dopoldne. Dr. Marinko-vič bo še istega dne odpotoval nazaj proti Beogradu, kamor se bo najbrž povrnil v nedeljo zvečer. Za časa njegovega bivanja v inozemstvu bo vodil posle zunanjega ministrstva minister dr. Kumanudi. V jugoslovenskih diplomatič-nih krogih se trdi, da je bil pakt prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo sklenjen z znanjem in odobravanjem londonske vlade. Jugoslavija bo najela novo posojilo v inozemstvu BEOGRAD, 7. «Pravda» poroča, da bo finančni minister dr. Bogdan Marković koncem decembra odpotoval v Švico in Anglijo, da najame novo inozemsko posojilo. V zvozi s tem je baje tudi pose t bivšega ruskega ministra in ravnatelja angleške banke Petra Barka. Sklenitev trgovinske pogodbe med {Madžarsko in Albanijo TIRANA, 6. Danes zjutraj sta albanski zunanji minister Ilias begi Vrioni in ogrski poslanik v Rimu, ki je akreditiran .tu- di pri albanski vladi, v Tirani podpisala trgovinsko pogodbo med Madžarsko in Albanijo. Prijateljsko madžarsko-alban-sko zbliž&nje se zelo simpatično komentira. Madžarski poslanik De Hori je po podpisu pogodbe in po posetu pri predsedniku republike Ahmedu Zogu takoj odpotoval v Rim. Kdo bo naslednik Cena bega? TIRANA, 6. Do sedaj še ni točno znano, kdo bo imenovan za naslednika umorjenega poslanika Cena bega pri albanskem poslaništvu v Beogradu, katerega za enkrat še vedno u-pravlja odpravnik poslov dr. Shylla. Po vsej verjetnosti pa bo Ahmed Zogu kmalu imenoval novega al ba n s k ega pos I an i k a na beograjskem dvoru. Med kandidati, ki imajo največ šans, je tudi Saladin Bloshmi, bivši albanski poslanik v Bukareštu, ki je spremljal truplo Cena bega iz Prage v Tirano. Honollescu obsojen nameravanega atentata na kralja Mihajla BUKAREŠT, 7. Glavni kraljevi komisar Carapancia je izročil generalu Popescu, poveljniku drugega armad nega zbora zaključke preiskave, ki je l»ila odrejena proti bivšemu - državnemu podtajniku Manoilescu-u. General Popescu je izdal povodom teh zaključkov poveljo, naj se stavi Manoilescu pred sodišče in naj se sodi radi nameravanega atentata proti kralju Mihajlu. Obravnava pred vojnim sodiščem se bo pričela v četrtek. Agencija «Rador» objavlja naslednji dementi: Ni res, da bi bila kraljica Marija jetnica vlade in da bi se ji bilo onemogočilo odpotovati v spremstvu princezinje Helene v Italijo, se udeleži peroke francoske princezinje Ane. Na tako potovanje kraljica sploh ni mislila. Tudi ne odgovarja resnici, da bi naj bilo romunsko časopisi® prineslo karikature in napa d o na kraljico Marijo in princa Karola. Končno so brez vsako podlage fudi vesti, da je prestolnica stalno pod nadzorstvom enega arma d nega zbora. Vremenska katastrofa v Umiki NEW YORK, 7. Vsled popi a,v. ki so nastale povodom poslednjih nalivov, je najbolj pi iza-deta država Massachussetts. Springfield, važno železniško križišče je v velikem delu preplavljeno. 10.000 ljudi je moral« zapustiti svoje domove. Reka Connecticul je zelo narastla tei je voda podrla že 17 jezov. V državah Vermont in Massachussetts je, katastrofa zahtevala 123 človeških žrtev, škode pa povzročila za okrog 50 milijonov dolarjev. Mnogo krajev je docela ločenih od ostalega iveta. Mostovi, ceste, železniške, telefonske in brzojavne proge, električne napeljave in centrale so pod vodo ali pa težko poškodovane. Tudi glavno mesto države Vermont Montpelier je popolnoma ločeno od sveta. Glasom enega samega poročila od včeraj dalje je zahtevala nesreča samo v tem mestu 200 človeških žrtev. Neki novinar, ki je z letalom krožil nad mestom pa pravi, da so v tem mestu le tri žrtve. Mesto Saint Johnsburg je neki pritok reke Connecticul popolnoma preplavil. Tudi železniško križišče Whiteriver .Tunction je zelo ogroženo. V dolini reke Winooski River, ki je spremenila vse ozemlje v velikansko' podolgovato jezero je utonilo 61 oseb. Skoro vsa država Ne\v Hamp-shire je ločena od ostalega sveta. Promet s štirimi petinami njenega ozemlja je docela prekinjen. Važni industrijski središči La\vrence in Ilavelbill sta zelo ogroženi. Preplavljenim krajem so poslali takoj zdravniško in drugo materialno pomoč. Predsednik Združenih držav Coolidge je odredil, naj prevzame .poveljstvo nad vojaštvom v poplavljenih državah general Brown. Mnogo letal je bilo odposlanih v poplavljene pokrajine za vzdrževanje prometa in prizadetemu prebivalstvu na pomoč. IL V Trstu, dum 8. novembra 1§274 Ntsr«{a na morju Trčanje dvth angleških panilkov v pristanišču Buenos Alres BUENOS AIRES, 7. Včeraj zjutraj se je angleški parnik «Abade-*a» ob vhodu v tukajšnje pristanišče trčil z vso silo s parnikom «Higland», ki je istotako last neke angleSke družbe. Ta poslednji je ladobil tetke poSkodbe. Kljub nepopisni paniki, ki je nastala na parniku Higiand so se vsi potniki redili. Od posadke je izgubil življenje le prvi podčastnik. Parnik «Abadesa» je bil le lahko poškodovan. Parnika sta trčila radi go*te, neprodirne megle. Potopitev nemškega parnik a v Baltiškem morja RIGA, 7. Nemški parnik «Moe-ve», ki je odpiul iz Helsingforsa včeraj, je sredi Baltiškega morja zadel ob plavajočo mino in se potopil. 14 mož posadke se je utegnilo rešiti, trije so izgubili življenje. Politične beležke Žetev lorda Rothermerea Protesti narodnih manjšin na Čeh osi o vaškem proti akciji lorda Rothermerea so dokazali, da so bili njegovi napadi neupravičeni in da so dosegli na Čeho-sk*vaškem baš nasprotne rezultate: O javili so le državljansko zavest teh narodnih manjšin. Izgleda pa celo, da žanje bojeviti lord tudi na svojih rodnih tleh take uspehe, kakršnih se ni nikoli nadejal. Londonski poročevaleč «Na-rminih I J« tov» je brzojavil temu listu pred dnevi, da se je lord Beaverbrook, lastnik lista «Daf-ly Express» in najopasnejši nasprotnik lorda Rothermerea, namenil izdajati nov večerni list «E ven ing Post». V zveri s tem se razširjajo v londonskih kro-gih govorice, da se bodo v kratkem v angleškem tisku izvršile velike spremembe. Po teh govoricah se bo lord Rothermere bržkone kmalu odrekel vodstvu svojeg-a časopisnega koncema in bo opustil tudi akcija, ki jo jo započel v listu «Daily Mail>» in drugih, ki so v njegovi lasti. Pravijo, da je vzrok temu velika i«zba parlamenta avstrijski in nemški. Čeprav je bil načrt o novem kazenskem zakoniku sestavljen na podlagi Kompromisa, se kljub temu zdi konservativcem preveč napred-n jaški, d oči m menijo napredni elementi, da je preveč nazadnjaški. Zato se oba tabora trudita, da bi ga prikrojila po svojih načelih. Posledica tega je, da sta oba parlamentarna odbora sklenila. da se izvršijo v zakoniku Številne izpremembe. Toda pri tem se je kmalu izkazalo, da utegne biti načelo enotnosti zakonika v marsikaterem oziru kompromitirano. Da se to prepreči, bo poseben odbor, sestavljen iz 10 delegatov nemškega in 6 delegatov avstrijskega parlamenta, kateri odbor bi vodil tozadevna dela. Čeprav ni še znano, kakSno ?tal1§če bo zavzela napram temu načrtu krSčansko^socialna stranka. je vendar gotovo, da bi bila odločitev tega odbora velike važnosti in bi celo zamogla povzročiti intervencijo zainteresiranih velesil. Nekateri konservativni elementi skušajo doseči, da se vpra- šanje novega zakonika reši pred novimi volitvami v nemški parlament, ker se boje, da bi pristaši levičarskih strank, ako M zmagali pri volitvah, uvedli v kazenski zakonik tak6ne spremembe, na katere bi avstrijska konservativna večina ne mogla pristati. Drobne vesti VraSaaJe hiš v V poslednjih dneh se je v Leningradu prenehalo vračanje hU njihovim gospodarjem Obenem se je razpustil« gubernijska komisija za «demunicializacijo» hiš V dobi od 1. januarja 1926. leta do 1. avgusta tega leta je bilo 2749 hiš povrnjenih prejšnjim lastnikom. Te hiše se nahajajo po večini v leningrajskih predmestjih. Povrnjenih je bilo okrog 20 odstotkov vseh stanovanj, kar jih je v Leningradu. Povrnjene hiše pa so večinoma poškodovane in jih bodo morali lastniki v znatni meri poplaviti. Obletnica smrti kneza Gregorija Okioa na Romunskem Pred 150. leti sta bili romunski kneževini, moldavska in multan- ska, podkritoi turškemu carstvu, trudili pa sta m, da dobita svojo drtavno neodvisnost. Tedanji mol-davski knez Gregorlj Ghica Voda so je protivi 1 temu, da bi se Bukovica, odcepila od njegove kneževine in priključila k Avstriji. Pozval je na pomoč Rusijo, ki je takrat tekmovala z Avstrijo za glavno vlogo na Balkanu. S pomočjo faznih intrig avstrijskega poslanika v Carigradu pa je bil moklavski knez 22. oklrobra 1777. v Jaši mu ubit. Njegovo glavo so napadalci-janičarji poslali v Carigrad, ostalo telo bi naj bilo vr2eno psom. Romuni proslavljajo sedaj tega kneza kot mučenika za svobodo romunske države. Novi petrolejski vrelci na Bolgarskem * Na Bolgarskem so izsledili v vasi Sefulare blizu Kazan lika še pred kratkim prvi petrolejski vrelec. Trgovinski minister je prosil finančnega ministra nemudoma za kredit 200.00 levov za tehnične priprave eksploatacije tega vrelca. Sedaj pa javljajo iz Vame, da so na obali Črnega morja izsledili nove vrelce. DNEVNE VESTI Proslava zmage Kakor po vsej Italiji, tako so se povodom devete obletnice zmage vrnile tudi v našem mestu razne svečanosti. V nedeljo pred pol dne ob 10.30 *so se zbrali na pokopali--šču pri Sv. Ani zastopniki raznih civilnih in vojaških oblasti, člani fašistovskega pokrajinskega direktorija, poveljniki državne milice in zastopstva raznih pairijotič-nih udruženj ter so po-lofeili na grobnico tržaških prostovoljcev, padlih v vojni, več vencev. Po tej svečanosti so se navzočni podali k grobnici padlih fašistov ter jo istotako okrasili z venci in cvetjem. Medtem se je v mestu proslavil spomin vseh v vojni padlih s tem, da so na vseh ladjah, zasidranih v pristanišču, spustili ob 11. uri zastave na pol droga. Istočasno se je pričel v stolni cerkvi sv. Ju-sta zahvalni Te Deum, ki ga je pel tržaški škof mo-ns. Fogar. Slavnostni službi božji je razen , .istopnikov vojaških in civilnih oblasti in zastopstev številnih u-druženj prisostvovala tudi velika množica ljudstva. Med drugimi so bili navzočni general Corso, general državne milice Mozzoni, prefekt coniim. Fornaciari, tržaški poteštat gr. uff. Arch in fa^istovski pokrajinski tajnik inž. Cobol. Na trgu pred cerkvijo so bili razvrščeni oddelki vojaštva in državne milice. Predno se je pričela služba božja, so matere in vdove padlih tržaških prostovoljcev položile pod njihovo spominsko ploščo, ki je vzidana pred cerkvijo, več vencev. Ob 12. uri, ko so zvonovi stolne cerkve naznanili, da je služba božja končana, so na vseh ladjah v pristanišču spet zaplapolale zastave. Spomin mornarjev, ki so padli v vojni, je bil počaščen s svečanostjo, ki se je vriila ob 11.30 na morju, kaka 2 kilometra od svetilnika zmage. Tam so zastopniki kr. italijanskega veslaškega udruženja vrgli s krova motornega čolna v morje lovorjev venec s potlačenimi jagodami. Člani raznih tržaških veslarskih društev, ki ero prisostvovali tej svečanosti v svojih čolnih, so pa medtem trosili v morje cvetje. Podobna ceremonija se je vršila na krovu vlačilca «Nettuno», ki ga je pristaniško poveljništvo stavilo v ta namen na razpolago fašistovskemu mornarskemu udruženju. Ob tej so navzočni tudi proslavili spomin moštva, ki je izgubilo življenje povodom potopitve parnikov «Princi-pessa Mafalda« in «Isab6». Ob U.30 je bila otvorjena v Bazovici nova ljudska šola, ki nosi ime padlega trža kega prostovoljca Josipa Sillanija. Ceremoniji so prisostvovali zastopniki raznih o-blasti iz mesta fin okolice, med njimi prefekt comm. Fornaciari, tržaški poteštat gr. uff. Arch, general državne milice Mozzoni. tržaški kvestor comm. Schillace, zastopnik poveljnika tržaške garni-zije stotnik Manfredi in razne druge osebnosti. Ob tej priliki sta govorila poteštat gr. uff. Arch in ba-zovski župan Kocjan. Ceremonije v Bazovici so se zaključile z otvoritvijo sedeža nove fašistovske podsekcije. Nato so se zastopniki oblastev odpeljali z avtomobili v Prestra-nek, kjer so prisostvovali odkritju spomenika bivšemu tajniku fašija v Prestranku Hugonu Del Fiuine in finančnemu stražniku Dominiku Tempe sta. ki sta padla kot žrtvi dolžnosti povodom roparskega napada na železniški urad v Prestranku. Tej svečanosti so prisostvovala tudi zastopstva raznih patrijotičnih udruženj in mnoge osebnosti, ki eo dospele z vlakom iz Trsta, Nabrežine in drugih krajev. Na postaji jih je poedravila godba 5. fašistovske legije železničarjev, vzdolž proge pa so bili razvrščeni oddelki državne milice in finančnih stražnikov in vojaštva. Povodom odkritja spomenika sta govorila generala državne milice Ragioni in Moczoni, ki sta poveličevala vrline in pogum dveh Žrtev dolžnosti, katerima Je kil spomenik postavljen.___ Spored nedeljskih slavnosti je bil zaključen na Prošeku. Tam so zastopniki oblastev, ki so se pripeljali iz Prestranka z avtomobili, prisostvovali otvoritvi sedeža nove fašistovske podsekcije. KON8ULARSKI \ EK8EKVATUR. Z veljavo od 23. oktobra je bil podeljeni g. kav. Antonu Di Deme-trio kr. eksekvatur, ki ga pooblašča za izwševanje službe romunskega generalnega kan s u tata v Trstu. NOVI CENIK Od včeraj, 7 novembra, je v veljavi naslednji cenik za živila v razprodaji na drobno: Sladkor v kristalih L G.70, v prahu 0, 90; riž: navaden 1.65, II. vrste 1.60; testenine 2.80; kava: Rio navadna 21.50, Rio dobra 22.50, Santos dobra 24.70; moka: enotna 1.80, turšična 1.20; kruh: iz enotne moke 2, ržen 2, fižol: gališki 2.20, zelen nov 1.90; olje: semensko 5.70; oljčno, srednja vrsta, 8.G0; slanina: prvovrstna domača 10, druge vrste 9.20, ameriška 9; mast: domača 8.40, ameriška 8.40; maslo: prvovrstno 19.50, drugo vrste 17.50; sir: reggianski 1. 1926 17.50, 1. 1925 26.50, eme-ntalski 13; imleko 1.40. Za praženo kavo je dovoljen 25-od-stotni povi-ek zg. navedenih cen. POVRATBK potom «Edinosti« mnogo prisrčnih pozdravov sorodnikom ter prijateljem in znancem v domovini. Podpisani potujemo v III. razredu na parniku «Atlanta» Cosu-licheve družbe iz Trsta ter smo vsi pri dobrem zdravju in zadovoljni s hrano in drugo oskrbo na ladji. Cas na širokem oceanu pa si kratimo z našo lepo pesmijo. Roje P. - Cerkno, Poljak A. -Sv. Mihael, Kavčič Fr., Kavčič A., Roje P., Kavčič O., Skomina J. -vsi iz Domberga; Faganel J. -Ozeljan, Gruden A. - Sv. Mihael, Nardin A. - Vogersko, Fakin I. Pliskovica, 2erjal A. - Pliskovica, Širca A. - Pliskovica, Kovačič K. -Pliskovica, Hlača I. - Stomaž, Hlača A. - Stomaž, K odri č M. - Pre-serje. Batistič A. - Miren, Cijan K. - Bilje, Bostjančič Fr. - Orehovi je, družini: Božiglava-Placer - Lokev pri Divači, Može Fr. in M. - Lokev 73, Klinec Fr. - Vipolže, Špiler J. - Danje Selo, Merljak K. - Renče, Vrh I. - Dol. Zemon, Nardin A. -Vogersko. Moderc Fr., Moderc I. Lokev pri Divači, Umek O. - Lokev pri Divači, Flego M. - Šterpet, Fa-tur A. - Bač pri Knežaku, Počkar M. - TVst, Smrdel M. - Danje Selo, Klepčar Fr. - Danje Selo, Bužan V. - Buzet, Prodan M. - Buzet, Vivoda M. - Buzet, Sinčič A. - Buzet, Sin-čič A. - Buzet, Pacher N. in hčerka - Koritnica. iz tržaškega življenja ftpfrtt zdravilo as srča* bolečine. Na originalen način je hotel u-blaiiti svoje srčne bolečine 22-Pet-n mizar Dominik Cuperlo, stanujoč v ulici Molino a vento št. 5L Predsinočnjim se je mladenič nekoliko sporekel s svojo zaročenko, kar se pač pogostoma dogaja mea zaljubljenci. Pa Cuperlo si je vzel stvar preveč k srcu; jeza in žalost sta ga tako prevzela, da je krenil v gostilno in začel piti kot za stavo. Ko ga je imel zadosti pod kapo in se je čutil dovolj pogumnega, da pogleda smrti v oči, si je nalil v kozarec navadnega špirita, ki ga je prinesel s seboj, in ga v dušku iz-pil. Krčmar, ki jo vse to videl, je obvestil o stvari nekega orožnika, kateri je poskrbel, da je prihitel na Hce mesta zdravnik rešilne postaje. Cuperlo je moral prestati tisto sitno operacijo, ki ji pravimo izpranje želodca, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo v par dneh prišel popolnoma k sebi. Rebro si je zlomil. Ko je 65-letni nočni čuvaj Josip Sitar, stanujoč v ulici Pas^uale Revoltella št. 16, predpreteklo noč vr5il svojo službo v kraljevi četrti, je v temi zašel s poti in telebnil v globok jarek. Pri tem se je precej hudo pobil po glavi, nogah in prsih ter si zlomil eno rebro. Ljudje, ki so ga pozneje našli tako hudo zdelanega, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je podal staremu čuvaju prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral par tednov. Nasilan ljubimec. 31-Ietna Marija Socchi, stanujoča v Rocolu in Monte št. 1037, je živela več let v naravnem zakonu z 31-letnkn težakom Josipom Mostini, s katerim je imela troje o-trok. Razumela sta se precej dobro in Scocehijeva je upala, da se bo Mostini enkrat odločil, da jo popelje pred oltar. Toda pred par tedni je doživela bridko razočaranje. Nekega lepega dne je namreč moi izginil in od tedaj ni bilo o njem ne duha ne sluha. Pred par dnevi pa je Scocchijeva svedela, da živi Mostini v naravnem zakonu z neko drugo žensko. Kakor bi pač storila vsaka druga ženska Tržaško sodišče Zimsko zasedanje tržaške porote. Predsednik tržaške porote, cav. dr. Gianbattista Ferri, je razglasil te dni dekret, iz katerega doznavamo, da prične zimsko zasedanje porote dne 30. novembra in bo trajalo do 15. decembra. Letošnje zasedanje tržaške porote bo prineslo radovednim poslušalcem porotnih obravnav malo novega. Kar tri obravnave se bodo ponovile — tudi take, ki so v zadnjem, oziroma predzadnjem zasedanju prišle skoro do zaključka. Tržaško občinstvo je z izrednim zanimanjem sledilo obravnavi proti Hamberta Davidu Brill-n, ki je pred dvemi leti ustrelil v veži gledališča Rossetti svojo mlado ženo Ines, roj. Bonivento, in resno ranil svojo taščo, njeno mater. Ta drama bolnega ljubosumja je že imela svoj epilog pred tržaško poroto, kjer ji je branitelj Brilla, odv Matosel-Loriani skušal omiliti finale, boreč se za sprIčeva]o, ki naj bi proglasilo Brilla umobolnim. Odvetnik je zmagal v trdem boju z javnim tožiteljem in pred kratkim smo poročali o izjavah psihijatrov, ki so proglasili Brilla za umobolnega. Toda javna tožba noče odnehati. Brili mora zopet pred poroto, le da bo odvetnik Matosel-Loriani sedaj imel v spričevalu močno oporo. Dne 5. decembra se prične obravnava proti Antonu Bameticbu,. obtoženemu roparskega umora. Ta obravnava se to sezono šele nastavi in bo novost za sodne radovedneže. Branil bo mladi odvetnik Kezich, ki je šele lansko leto sprejel krst tržaške porote v obravnavi proti detomorilki Kem-perle. Tretja je na vrsti — v asistenci odvetnika dr. Robbe — Schalier Julija, obtožena detomora. Glasom izjav obtežilnih prič pred preiskovalnim sodnikom gre tu za precej cinični zločin, istočasno pa za žalostno tragedijo, ki bo našla v obravnavi, za katero so določeni trije dnevi, svoj konec. V tem zasedanju pi-ide na vrsto tudi slučaj apologije zločina, obrekovanja in grožnje z orožjem. Obtoženka je Marija Campisi in ima svoje zastopnike v odvetnikih dr. Bobba in dr. Dino Berton. Peter Baasanich je že stal pred tržaško poroto, obtožen poskuše-nega umora svoje drage. Tudi v tem slučaju je odvetnik dr. Ca-millo Poillucci s svojim nastopom dosegel, da se je Bussanich predal dušesloveem v preiskavo. Izid le preiskave 5e ni znan. Zadnja je v tem zasedanju na vrsti Škedenjka Emilija Sancin, katero smo v predzadnjem zasedanju že videli v kletki tržaške porotne dvorane. Obravnava, kakor znano — je prišla do konca, ker se je državnemu pravdniku cav. odv. Dessy zdelo čudno, da mu obtežilne priče donašajo tako malo potrebne snovi in je radi tega spravil pred kazenski dvor pričo Marija Sancina, ki pa je bil oproščen. Sancinova je obdolžena umora svojega moža, Humberta Sancina. Brani jo odvetnik dr. Pompe j Robba. Na dekretu sta podpisana drž. pravdnik cav. Mandruzzatto in zapisnikar Abruzzese. S tem porotnim zasedanjem se bo zaključilo sodno leto 1927. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Praznovanje obletnice zmage. Oblastva, šole, bojevniki in polno drugih ljudi je napolnilo gledišče Verdi, kjer je prof. Mazzocco imel daljši spominski govor o zmagi pri Vittorio Veneto. Po govoru se je razvil iz gledališča sprevod proti vojaškemu pokopališču pri kapucinski cerkvi, kjer so vsi pokleknili in se zatopili za trenutek v mislih na prestane žrtve, na dosežene uspehe. Po deželi se je tudi v večjih krajih jaraznoval spomin na £mago posebno zvečer z razsvetljavo hiš. VOGERSKO V nedeljo smo šli prav v obilnem številu spremiti nade nove zvonove na postajo v Volčjodrago. Troje jih je, največji tehta okoli 8 sto-torv. Uliti so bili v Bressanu. Upamo, da nam bodo po toliki tićini prav kmalu zadoneli iz lin. 8V. LUCIJA. Pretekli teden se je e prav dobrim uspehom končal sv. mdaijon. Semenj, preložen radi misrijona na preteklo nedeljo, je uspel izvanredno dobro. Velika omotica ljudi od vseh strani ga je poseti- la. Ne venao, ali eo bile tudi kuM1 čije tako številne ko« ciriakoj*.!^ . V nedeljo Je btta tudi alove*r£f otvoritev «l#£trf&ie ranveUjav*« Idriji ob Bati. Podjetje Int. Atro* kalj & Tertift je rastegrito BTOJtf električno mreio tudi na tc. Itak* ciio. Vaičani to z veealjem poufear vili ta napredek Zvečer eo pa tfučfl nekateri gospodje v goetiini akv dali na svoj način praznovati tc? dogodek, pa ao jim orožniki preprečili nedovoljeno zabavo in jlli] proglasili v prestopku. SUftID. Zopet sta nflo zapustila te dni dva krepka, mlada fanta ter g* odpeljala na delo v južno Amerik ko. 2elimo jima, da bi jima u novem svetu prav dobro godile AVdE. Breme cest. Leži naša vas v dolini pod blift.; njo planoto Kaba in I^okovca. Ce ste ge razpredajo na dolgo na raz* ne straroi. So seveda občinske ta mora visak Izmed nas nositi breme za njihovo vzdrževanje. Občina je napravila posebno razdelitev, na podlagi katere mora vsak gospodar skrbeti za vzdrževanje goto« vega kosa ceste. Oni, ki imajo svoj del v klancih, so seveda hujS« obremenjeni kot pa oni. ki imajo svoj del ceste v ravnini. Razdelitev ki se je sedaj izvršila, se nam ne zdi tako sorazmerno pora^rtHjt-na med posamezne obči nar je kot pa prejšnja. Hribovske vasi v naši okolici imajo seveda ugodneje stališče, ker ne spada pod nje tako obširna mreža obflinskih cest ko€ pod našo revno občino. Vesti Jz Istre IZ BOLJUNCA. Tragična smrt mladega dijaka. V četrtek popoldne se je pripetila v naSi vasi velika nesreča, ka* tere žrtev je poeta) mlad dijak, Karel Zobec iz Boljunca. V četrtek okoli četrte vire popoldne se je Sel mladi Karol sprehajat po cesti, ki vodi ob vznožju strmega hriba proti «GliuČici». Cesta je na nekem mestu zelo nevarna, ker se nanjo večkrat usipa-jo plasti gramoza in zemlje. Tu .ie dobil dijak svojega prijatelja tiskarja Žerjala, s katerim sta se začela razgovarjati. Poteklo ni niti deset minut, ko se je nenadoma utrgal plaz. Mladeniča sta zapazila nevarnos* in skuhala zheiati. I>očim se je Oskarju posrečilo rediti, je Karola plaz zajel in ?ra pokopal. Na klice Oskarja so prij hiteli ljudje. Takoj nato so dospeli še varnostni organi, g. poteštat in obč. zdravnik, kateri se je ravno nahajal v vasi. Vsaka pomoč pa je bila odreč. Ko so kmalu nato dokopali do glavo ponesrečenca, so ugotovili, da jo slednji rnrtev. Nadalje izkopavanje pa se je moralo ustaviti, ker se je usipanje ponavljalo in ker ni bilo še, komisije, katera je dospela v petek pred-poldne. Tedaj se truplo ponesrečenca odkopalo in preneslo na dom. — Pokojni Karol je bil 17leten mladenič, dijak četrtega gimnazijskega razreda. Bil je med vsemi zelo priljubljen in od vseh spoštovan. Videlo ne je to pri pogrebu, ki se je vršil v soboto popoldne. 2e uro pred pogrebom »e je zbrala pred hi£o žalosti velika množica ljudi. Ko je dospe! duhovnik in opravil molitve, je domaČi pevski zbor zapel žalostinko «Clovek». Nato so štirje mladeniči dvignili krsto in sprevod, ki )e Stel kakih dvatisoć ljudi, se je začel ponukati proti pokopališču. Pred krsto je vi>ta deklet nosila vence in šopke. Med potjo-je domača godba svirala u-brane žalo^tinke. Pogreba so se udeležili tudi pokojnikovi sošolci z enim profesorjem in eno učiteljico. Nosili so venec, ki so ga 5aml darovali. Prisostvovali so še g. poteštat, ki je tudi daroval lep venec, obč. tajnik in kr. brigadir. — Lep venec so darovali tudi domači mladeniči. — Na pokopališču je pevski zbor ob odprtem grobu zapel «Jamico», g. župnik pa se je v kratkem govoru poslovil od pokojnika. Med njegovim govorom so vsem prisotnim stopile solze v oči. — Mrak je legal na zemljo, ko so pogrebci s težkim srcem zapn.&čali pokopališče. Dragi Karol! V najlepšem cvetu mladosti si moral zapustiti ta svet, pustiti nade! V naših srcih pa boš vedno živel, dokler se ne snidemo nad zvezdami. — Hud je bil ta udarec za družino. V duhu se ji ostali vaščani pridružujemo in žalujemo ž njo za dragim Karlom. Znanost iiuimetnost Televizija Pred dobrima dvema letoma je objavila «Edinost» članek pod naslovom «0 telegrafičnem prenosu slik«, kjer sem razpravljal o metodah in o pripomočkih, ki so se s Časom uveljavili ea prenos slik bodisi po žičnih pro vodniki h ali kot elektromagnetno valovanje brez piro« vodnika. 1 Zaključil sem svoj Članek z besedami: «Slike potemtakem lajiko pre nesemo, toda te slike so mrtvg V Trstu, dne 8. novembra 1927. «EĐIiroST» m kakor fotografije. Ali ne moremo s pomočjo elektrike /videti tudi živo sliko oddaljenega predmeta; ali ne moremo morda obenem, ko slišimo glas opernega jpevca iz oddaljenega mesta, slediti tudi njegovim kretnjam in izrazu njegovega obraza? i «Zafcasno je to še nemogoče, kajti sliko, ki jo sedaj dobivamo v nekaj minutah, bi morali dobili že v eni desetini sekunde. Gotovo so se lažji poizkusi že posrečili in dnevniki so ponovno o tem poročali, toda v vseh teh slučajih je šlo za prenos enostavnih gibajočih se predmetov, nikakor pa tako kompliciranih predmetov, kakor je n. pr. človeško obličje. Toda kar ni danes mogoče, }>o jutri morda že lahka in enostavna stvar.» Ta «jutri» pa je že danes. Omenim naj samo izborno posrečene poizkuse s prenosom žive slike govornika iz Ne\v-Yor-ka v Washington, ki so se vršiti aprila meseca. To pa je bilo mogoče le po naravnost revolucionarnem razvoju v metodah za prenos slik na razdalje sploh. ltadi tega bo umestno, ako seznanimo čitatelja vsaj v velikih obrisih z bistvom teh novejših metod. Vse postopanje pri prenosu slik kaže štiri izrazite faze. Najprej je treba prenosno sliko o-svetljevati, toda ne vse slike naenkrat, temveč del za delom v določenem redu in naravno z veliko hitrostjo. Naenkrat o-svetljeni del je silno majhen, njegov premer meri običajno '/» milimetra. Sicer pa je velikost osvetljenega elementa zavisna od natančnosti, ki jo hočemo doseči. Čim več podrobnosti želimo imeti na sliki, tem manjši morajo biti elementi. Ne maram preobložiti čitatelja s popisom raznih priprav, s katerimi se po vrsti osvetljujejo vsi elementi prenosne slike. Hitrost, s katero se to vrši, je naravnost ogromna. Pri navadnem prenosu slik se osvetljuje do 500.000 elementov v eni minuti, pri televiziji (t. j. pri prenosu žive slike na razdaljo) celo v 15 sekundah. Drugi del vsega procesa obstoji v pretvarjanju svetlobe v elektriko, ki šele omogočuje prenos na razdaljo. V gori imenovanem članku sem obširneje popisal uporabo selena, čigar elektriška provodnost se izpre-minja. z jakost jo nanj vpada joče svetlobe, in takozvane foto-elektriške stanice. To so cevi z močno razredčenim zrakom, v katere sta uta-ljeni po dve kovinski žici, ki nosita v notranjosti cevi kovinski ploščiči. Žici sta v zvezi s poloma galvanske ali akumulatorske baterije. Ako je napetost med obema ploščicama dovolj visoka, se razelektrita: od negativne ploščice {katodej preide skozi zračno plast nekaj elektronov na pozitivno ploščico (anodo). Katoda pa izpršuje tudi prt sicer nezadostni napetosti elektrone, ako je osvetljena. Čim jačja je vpadajoča svetloba tem jačji je tudi elektronski tok. Fotoelektriške cevi so skoro docela izpodrinile selen, ker se vrtijo spremembe v provodnosti zadnjega prepočasi, da bi se mogel uspešno uporabljati, do-Čim dopuščajo fotoelektriške cevi tudi do 100.000 in še več sprememb na sekundo. Tako nastali toki pa so kljub visoko uporabljeni napetosti 200 Voltov silno šibki. Spričo temu seveda ne bi bilo niti go-Voi-a o prenosu slike na razdaljo. Ako ne bi imeli v ponovno že na tem mestu omenjeni elek- j tronski cevi, in sicer tu special- j no v troelektrodni cevi idealno ojačevalo. Tako je mogoče prvotni tok celo desettisočkrat ojačiti. (Ukaže!jnega čitatelja, ki bi se hotel natančneje seznanjati z delovanjem teh cevi, o-pozarjam na slovensko knjigo o radiu, ki jo je spisal prof. L. Andrće). Ko smo tako s pomočjo skra-tejčkov-elektronov, ki delujejo v elektronskih ceveh bodisi po žici ali po imaginarnem etru na razdrlo, nas čaka tretja naloga, namreč pretvorba, elektrike v svetlobo. V članku, ki sem ga v uvodu omenil, sem opisal predvsem takozvano fotografsko prejemalo. Ker pa se je to izkazal prepočasno m« svojo logo, so ga v zadnjih dveh letih izpodrinile Karolusove stanice in neonske cevi Profesor Karolus od vseučilišča v Lipskem je s pridom znal uporabiti elekt ro-optiiški pojav, ki nosi ime Kerrov efekt. Naj vsaj na* kratko povem, za kaj gre. Svetlobo . smatramo, kakor znano, za valovanje, in sicer za transverzalno, slično, kakoršno imamo pii napeti struni. To valovanje pa menja silno hitro svojo nihalno smer okoli žarka. V gotovih slučajih, zlasti ako pošiljamo svetlobo y določeni smeri skozi nekatera telesa, kakor n. pr. skozi kristale d volom ca., dosežemo, da se vrši nihanje v eni sami ravnini. Pravimo, da je taka svetloba polarizirana. Ako vpade polarizirana svetloba na drugo enako telo, gre le v določeni smeri neovirano skozi isto, sicer pa le deloma, v eni smeri pa sploh ne gre skozi. Drugačen pa ;je pojav, ako postavimo med obe omenjeni telesi (med polarizator in analizator) anizotropno proszorno telo. Anizotropno imenujemo telo, ki ima ^ice>r v vsaki posamezni smeri vseskoz enako prožnost in gostoto, ki pa sta mu prožnost in gostota različni v različnih smereh. Ako gre polarizirani žarek skozi tako telo, bo (analizator, ki bi bil sicer temen, bolj ali manj osvetljen. Sličen je pojav, ako postavimo med polarizator in analizator telo, ki je na sebi izotropno in ne kaže torej svojstev anizo-tropnega sredstva, ako ga postavimo v clektriško polje. Pod učinkom elektriških sil se njegove molekule po razvrstijo v določeno smer: i zo t rop no telo se jo pretviilo v anizotropno. Čim jačje je f bilo elektriško polje, tem bolj se je pretvorilo in tem svetlejši bo analizator. To je v bistvu Kerrov elektrooptiški e-fekt. Karolus si je pridobil predvsem zasluge s tem, da je ta efekt uporabil za prenos slik in da je iataknil posebno dobro sredstvo v brezbarvnem nitro-bencolu. Karolusove stanice z nitro-bencOlom so danes splošno že rabljene, zlasti ker dopuščajo neomejeno število sprememb v najkrajšem Času. Poleg teh pa so se izkazale zelo primerne tudi steklene cevi, napolnjene z žlahtnim plinom neonom, ki ga mi v Trstu lahko vsak večer občudujemo v prekrasni rdeči in tomodro-vijoličasti razsvetljavi gledališča «Excelsior». Jakost svetlobe, ki nastane po razelektrenju v takih ceveh, je sorazmerna z napetostjo ob e-lektrodali, 'tako da odgovarja zelo natančno jačjemu toku tudi večja svetloba. In ravno take cevi z »neonom so se uporabile pri že omenjenem prenosu živih slik iz New-Yorka V Washington. Cevi je bilo 30 metrov in tako zvita, da je pokrila ploskev 4200 m*. V taljenih pa je bilo vanjo 2500 kontaktov. Ves «zaslon», kjer se je torej prikazovala slika, je bil sestavljen iz 2500 delov. Vsak tak del pa je bil 16 krat na sekundo osvetljen, tako da je »bila v očesu gledalca še dobro živa prejšnja slika, ko se je Že prikazala druga. Velikost delov oddajne slike (tukaj t govornika), je bila Vz milimetra v premeru. Na zaslo-: nu je odgovarjalo to ploščici 1.5 cm2, kar pa ni zmanjšalo jasnosti, saj *smo vajeni takega povečanja tudi pri kinematografskih slikah. Manjša točnost slike se izbo ni o izravnava z gibanjem v sliki sami. Prenos slik na razdaljo je torej danes docela gotova stvar, in sicer je prenos 'na velike razdalje celo boljši brez provodnika kakor po kovinskih provod-nikih. Hitrost prenosa je Vlo-segla lahko rečemo nepričakovan višek, saj se prenaša že n. pr. en časopisni stolpič v manj nego pol minute; v eni minuti torej povprečno nad 1000 besed. Radi tega je prenos slik začel celo že izpodrivati brezžični brzojav. Da pa ni stvar niti tako draga, priča dejstvo, da so ravno v zadnjih dneh otvorili redno zvezo med ^Dunajem in Berlinom za prenos slik (dokumentov, ilustracij, podpisov) celo za privatnike. Uspeh ' pa je še veji, ne gre namreč več samo za prenos mrtvih slik, temveč tudi za prenos živili slik in gotovo ni ^daleč čas, ko bo združena z radiofonijo tudi radiovizija. » L. 6. Kraljeve slike v Voflffli Na tihem ve naša goriška Inteligenca, da je letos v mesetrn juliju dovršil g. Tone Kralj več slik V cerkvi v Volčah pri Tolminu. DomaČi časopisi niso prinesli nobenega poročila razen 1 par kratkih notic. Šel sem V Volče, da si ogledam delo Kraljevo. Z napetostjo sem vstopil v cerkev. Tisti hip sem zaželel, da bi bil v cerkvi," kjer me vsa njena notranjost dviga. Ali ko sem stal sredi cerkve, sem videl arhitekturo stavbe, oltarjev, stolov, velikega svečnika — a nobene enotnosti. Preko te neenolnosti sem iskal Kraljeve slike. Ali nisem že nekje videl teh angelov? To je bil prvi vtis, ko sem opazoval trojico angelov, ki so naslikani eden nad drugim na vsakem stebru poleg oltarja. Ti stebri so vzidani v steno za oltarjem, ravnotako lok, ki druži oba stebra. Koj na prvi 'pogled mi je ugajala arhitektonična rešitev problema. fc par ravnih potez ob nogi stebra se razvije preko blačil in teles angelov prelep motiv dviganja duše k Bogu. Ritem črte je ritem lahkega dima v mirnem ozračju. Ta ritem preide v loku v živahnost. Glavice angelčkov povečajo < to živahnost. Masa teles izgine in te na gotovih delih telesa, kakor na prstih, postane vidna a ima isti svečan ritem. Na obrazu srednjega angela na desnem stebru preide v »ritem Čistosti in miline — a ne mehkužne. Ritem Črte zveni. Takega ritma nam ni ri Kraljevih slikah manjkalo: tista nepopisna moč barve. Črnomodra barva za Jezusovo glavo v odnosnosti do rdečega plašča in to dvoje v odnosnosti do trpinov, potem pa razne osebe in deli njihovih teles v medsebojni odnosnosti: kili ni to podano za razum, ne pa za občutje? Viharni oblaki v ozadju so ploščnati in blizu, \ rdeči plašč ljubezni izzveni sam v sebi — ne popolnoma: v srcu in rani zazveni zopet — v rani posebno lepo — a kako je plašč izdelan spodaj, zgoraj, — kaka zveza med ozadjem in trpini? In trpini: barva zemlje, trdega usnja in bolezni. A vse te barve so podane brez odnosnosti, zato vplivajo na razum ne na srce. Ravnoasto velja o sliki — Kraljica miru. Oblaki so ttepo izdelani, vendar njihova odnosnoet do mavrice? Mavrica in hišice pod oblaki so tako majhne, kakor so naslikane. Ne morem se otresti vtisa, Ma so fffcure: črte napolnjene z barvo. Nočem reči, da manjka plastika, prostor, čeprav »je to res t neki meri — a manjka barva v celem pomenu. Glava Marije, JezuŠčka in Jezusa pa niso Kraljeve glave. To se močno čuti. Prepričan sem, da je bilo gos p. Kralju faiaročano, naj jih. tako izvrši, v veliko Škodo seveda. 1 Če povzamem z eno besedo — imam vtis, da manjka barva, muzikalnost barve, kri barve, njena prostost, ki vse veže, — a v svobodi. In tudi /se mi zdi, da smo Slovani vsi edini z Ili jo Murocn-cem, ki ne more nositi bizantinskega oklepa. Slovan ljubi prostost, ljubi daljavo, prostor bre« mej, in vendar se rad druži. Ilija Muromec dobro ve, da je njegova domovina velika, v kateri je prostor za vse, in vendar so vsi tlaliko v tem prostoru svobodni — a v harmoniji — in to je barva. i Še eno moram pribiti. Oddaljili smo se od naroda (in stikamo povsod drugod. Svoj čas je grški čevljar dobro poznal svoje stavbe, kipe 4.n risbe, živel je s tragedijami svojih umetnikov. Etična vsebina teh umotvorov je bila. njegov vsakdanji kruh. A tudi umetnik je delal nje. Tako je bilo tudi, ko je bila kr-Od takrat pa do danes je izgubila umetnost stik z ljudstvom Postala je dekla, zgornjih (Dalje na IV. strani) HALI OGLASI BERLITMCHOOl ™ vodi v vseh jezikih. 1441 PRODA se enonadetropna hiša z dobro vpeljano trgovino blizu Gorice pet minut od postaje. Podrobnosti: Pclicon, Via Formica 7. CUNJE, staro železo, kovine, papir, vrvi itd. kupefe po najvišjih cenah zaloga Via del Pozzo št 14, Sv. Jakob, Trst. 1526 SJEČO, preteklost in bodočnost življenja pove avtoriziran kiromant v Via della Pieti 12, -vrata 6. Govori slovensko. 1527 KOLONA za obsedno, lepo po&cstvo na Planini pri Vipavi, iščem. Prednost imajo vinorejc* z 2-3 delavci. Marc Stanko, Skopo 21. Putovi je. 1529" VAJENCA, s petmesečno prakso, tpref-me trgovina jestvin Viktor Claut, Moli no a Vento 28, Trat. 1530 POROČNA soba, masivna «. psiho ali umivalnikom 1700.—, druga, po«ebno m m*ni. 2000.—, posamezne postelje 160.—. Tflrk, Cesare Battisti 12. Pazite na naalov! 1433 SV. MIKLAVŽ. Ne pozabite obiskati prodajalno v Trstu, Piazza Oberdan št. I. Bogata izbera hišnih potrebščin in igrač po najzmernejših cenah. 1476 MANUFAKTURISTINJA, z večletno prakso, išče službe v večji trgovini v mestu ali na deželi. Naslov pri -tržaškem upravništvu. 1513 MLATILN1CA, preša «Breda» 4n motor «Fordson», vse v dobrem stanju se proda. Cena ugodna. Proda se tudi lepa, 'na pol odprta kočija. Naslov pri tržaškem upravništvu. < 1514 NEKAJ hI dobrega, domačega slivove* je na prodaj. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1515 FR. SAUNIG, GORICA, Via Carducci 25. Velika zaloga kmetijskih strojev znamke Mayiarth4 slamoreznic, p4ugov„ šivalnih strojev in dvokoles, 'Lastna mehanična delavnica. 1518 PRODAJALKA za trgovino manufakture ali mešanega blaga, s ^sedemletno prakso, želi menjati mesto. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1525 BABICA sprejema koseče. Via Madorni-na 10, II. 1528 32.500 ton — 4 motom — 4 vijaki NAJVEČJA TRANSATLANTIČNA MOTORNA LADJA SVETA. NAJVEČJA LADJA ZA PLOVBO V JUŽNO AMERIKO. OTVORITVENO POTOVANJE: iz GENOVE 10. HOGEMBRA 1927 - Iz BARCELONE 11. novembra 6* nova-a i o laneiro: T! «fnl - Genova Buenos Alres: 14 dni N AVIG AZIONE GENERALE l T A L I A N A j OPOZORILO MANUFAKTURA VOLNE V BORGOSESIA starodavna in edina izdelovalka prave „VOLNE BORGOSESIA- opozarja konsiimente svoje dobroznane volne na nepošteno konkurenco, 4ti skuša prevariti konsnmente z izdelki drugega Izvora, kakor da bi bili ti iz manufakture Borgosesia. ki je znana po svojih klasičnih prej ah, ki jih izdeluje 2e od leta 1850. Da se lahko obvarujejo naši konsumenti takih prevar, javljamo jim sledeče znake, ki zadostno jamčijo pristnost volne. L Ime „NANUFATTURA Dl LANE IN BORGOSESIA- pisano razsežnu bo-diai na zunanjih etiketah zavojev bodisi na malih etiketah, ki so nalepljene na vsaki štreni. H. Tvoru lika znamka Konsum en t, ki se hoče obvarovali prevare, naj ne kupi pod nobenl.71 pogojem volne, ki ne nosi označene znamke in etikete. Različne kvalitete se tudi razločujejo po različnih barvah (modro, rumeno itd.). Proti ponarejevalcem In nepoštenim konkurentom bo postopnla „MANUFAT-TURA Dl LANE IN BORGOSESIA" po zakonu, kakor dokazuje sodniški izrek (Turin, 25. marca 1927 V leto) proti Maglificio v Borgosesia, ki je stavil na očividnost ime Borgosesia na prejah, ki jih je proizvajal, ki pa niso bile izdelane od MANUFAKTURE VOLNE V BORGOSESIA. Zastopnik v Trstu RICARDI ALDO Via S. NJcol6 29 PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (40) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. fcHočeš reči — Nanrika! Vedno želim, da me nekateri mojih naj-bližnjih in najdražjih prijateljev nazivajo s tem imenom. Tistega, ki ne bo tvoj prijatelj, tudi jaz ne bom prištevala med svoje iskrene. To ti prisegam.» «Dobri ste mi.» «Ali me boš obiskal, ko prideš v Quebec?» «Po Anici boste vi prva.» Njene trepalnice so se znižale. <-Zbogom, David!» «Z bogom...« »Izgovori, David! Toliko da nisi. Reci Zbogom, Nancika!« «Zlx>gom, Nanrika — in Bog naj bo dober tebi in Anici!« je rekel David. Odšli so kmalu potem. Anica je bila poslednja; iz rok svojega očeta se je vrgla v naročje Davidu in pred vsemi, ki so hoteli gledati, ga je dvakrat poljubila na usta. Plakajoča je stekla potem k čolnu, ki jo je čakal. Pol ure kasne jo je z njunega svetega zatočišča na vrhuncu Za-tonskega griča gledal David na Richelieu pod seboj in jih videl pluti mirno. Neviden in s srcem, ki se je trgalo od žalosti, je gledal za njimi, dokler niso zgini 1L Prepevali so, ko so odhajali. Tega leta, tisočsedemstoštiriin-petdesetega so v pozni je-seni novice naglo potovale skozi gozdove. Sli, beli in rdečekožci, so hiteli po stezah skozi divjine in pluli po tokih rek in včasih je bilo videti, kakor da vetrovi sami raznašajo govorice in divje povesti o razburljivih dogodkih, tako naglo so prihajale. Vesti, ki jih je prinesel Crni lovec iz Monireala, so bile dodane onim, ki so nepretrgoma prihajale doli po reki Richelieu. I z bo t no leto je bilo to za Francijo na daljnjih mejah. Pri trdnjavi Necessi-tv se je podal Jurij Washington, pri trdnjavi Fort Duquesne je pa Viliiers zmagoval Za pogorjem Alles?hany ni plapolala več niti ena angleška zastava in Celeron d i Bienvil.o je lovršil svojo veličastno nalogo, ko je začrtal meje francoske posesti doli skozi osrčje današnjih Zedinjenih držav in v presledkih pritrdil na drevesa kovinske tablice s francoskem grbom. Francosko orožje in indijanska diplomacija sta zmagali vseskozi ohajsko (Ohio) dolino in naprej zapadno do prerij. Dinwiddie v angleških naselbinah ni več vedel, kaj naj začne, in kvekerski zbor (Quaker Assem-bly) je sklenil, da se ne bo upiral svojim sovražnikom na severu in zapadti. Postopanje britiških kraljevih guvernerjev je bilo tako, da jim je le odtujevalo njihorve indijanske zaveznike in navzlic svojemu poldrugmi H jonskemu prebi- valstvu napram šestdesetim tisočem v Novi Franciji je Dinwiddie za žive in mrtve klical Anglijo na pomoč. Na ta klic mu je Anglija poslala generala Braddocka. To so bile vesti, ki so razburljivo prešinjale Davkla, ko se je bližal dan, da odpotuje v X}uebec. Pisal je Anici podrobno vse, kar se dogaja na jugu, vse, kar je zvedel na reki Richelieu. Petdeset dni pozneje je prejei njen odgovor. «Stvari, o katerih mi poročaš, so majhne vednosti v primeri ž dogodki, ki se bKžajo naši zgodovini,« mu je zagotavljala, «in ko se bodo vršili, David, boš moral biti pripravljen, da vzameS svoje odlično mesto, katero, kot sem gotova, pripravlja usoda zate. Gotove ne more biti več povoda, da bi Še nadalje odlagal svoj odhod v Quebec.», Njeno pismo, polno vsega dobrega in nežnega, je dal vse pre-čitajti svoji materi. Deklica je bila prepričanj da bo on vesel, če izve, da jo je nadzornik že dvakrat vzel s seboj v kočijo, ko se je peljal po St. Foye cesti na sprehod v družbi s prelepo gospo de Lery in njenim možem; dalje, da jo je odlikoval s svojo vljudno pozornostjo, kjerkoli se mu je ponudila priložnost. «Splošno govorijo po mestu,» je pisala, «da namerava francoski kralj poslati veliko armado v Kar.ar'c in njej na čelu bo eden največ'iii generalov na svetu. Kadar bodo prišli, David moj, hočem, da boš v Quebecu.» tvAnica ima prav, fant moj,» je reke! Crni lovec. «Treba je da greš. Tu ne boš ostavi! ničosar zanemarjenega. Nadzornik se je brez vsakega dvoma zagledal vate in če pride francoska armada, boš dobil tem boljšo stopnjo, da izrabiš v njenem nastopu vsako priložnost, ki vodi do slave, čim više se do tedaj povzpneš. Sklenil sem, da grem" s tabo v Quebec in od tam preko Chaudi^re proti angleškim naselbinam.* Ob misli, da pojde Crni lovec z njim, so se Davidu oči zasvetile, j v naslednjem hipu so se mu pa omeglenile v negotovosti in razočaranju. «UpaI sem, da boš ostal v bližini moje matere,» je rekel. Crni lovec mu. je nežno položil roko na rajno. «Pod skrbnim varstvom bo ona, čeprav me ne bo tu dečko moj! Eno sa.mo uro ne bo sama niti po dnevu niti po noči, dasi bova midva daleč, daleč s t ran.» «Hočeš reči morda, da bodo oni« štirje Delavarčani, ki so prišli; obiskat Srnomorca. ostali?« Crni lovec je prikimal. «Da, o-stali bodo do konca. Vsak mi je moral to priseči in pogumni so kot panter. Tvoja mati že ve in: danes v jutro sem to povedal tudi; gospodu. Tudi 011 bo pazil in skr-' bel zanjo. Zaradi matere ti torej, ni treba biti v skrbeh.« «In ti — hočeš res, da grem ?» 1 «Mislim, da je tako najboljše,« je dejal Peter Joel mehko, «dasi| bo brez tebe ostalo osa>mljeno in prazno moje in tvoje matere srce.* IV. «EHDf08T» V Trsta, dna 8. novembra 1927, idesettlsoč. Tem je ponos in napuh narekoval, da so se videli v slikah. Nastala je doba portretov, vladarjev posvetnih in cerkvenih. Zato imamo vlpo^nejši dobi v vsaki panogri umetnosti češčenje nagote in spolne naslade. Pred nastopom najnovejše dobe pa je bilo treba že močnejših vtisov izrednih užitkov, pikantne hrane, katero more prebavljati le krog naj izbrane jših in nazadnje zapeljani umetnik sam. I Neizpodbitno dejstvo je, da se je umetnost ločila od ljudskega življenja — in zato »je narod napram sedanji Umetnosti apatičen. Ljudstvo bo z Velikim veseljem vsakega pozdravilo, ki bo v njegovem imenu povedal in utelesil, kar čuti. In ljudstvo tea-hteva poleg drugega tudi to, kar je Cankar povedal: «Kar je važno, koristno, lpotrebno.» Naj se povrnem h Kralju. Kralj je osebnost, ki neumorno dela. Takega človeka je vsakdo vesel in knl takega pričakujemo laho vse. Kralj nam je veliko, veliko povedal. Ako bi g. Kralj Jvse tisto veliko znanje in ves čut, ki ga ima v ritmu črte, tipa itd., prenesel na (barvo, maso, prostor, bi zazvonilo, da bi mu na mah odgovorilo vsako srce. Izginilo bi delo razuma, izginil bi aiedomači in tudi nekrščanski duh, kolikor ga je se. Ostalo bi vse okoli njega (kakor je — le globlje bi postalo. V najnevarnejši dobi se je ličil in nastopil Kralj, v tisti dobi, ko so se rodovi dvignili in zahtevali pravega izraza življenja: zgornjih desettisoč v naj-ekstremnejši rafinirani nasladi in vsi ostali, ki trpe in delajo: v harmoničnem izrazu odnos-nosti do vsega. V tem smislu sta Bevk iin Pregelj naša, a Kralj ne še. Naj še omenim, da so slike izvršene na steno z novo tehniko barv. Tr. Kulturni vestnik — Rečni slovar nemškega praznoverja. Ta čuden naslov nosi veliko delo, ki je začelo izhajati v Berlinu. Obsegalo bo več tisoč notic iz ogromnega gradiva nemškega praznoverja, ki so raztresene v neštevilnih, pogosto zelo redkih in težko pristopnih publikacijah. Delo bo izšlo v obliki leksikona, njen glavni urednik je Hoffmann-Krejrer; sodelujejo tudi Številni drugi učenjaki. Izdala ga bo založba VValter in tovariši v Berlinu. Obseg tega velikega dela je proračunjen na .sto in šestdeset pol. Vsak mesec bosta izšla po dva zvezka v obsegu po pet pol vsak zvezek. Prvi zvezek je že izšel. To bo na vsak način zelo zanimivo delo, ki bo moral vsakdo, ki se zanima za kuituuno zgodovino, seči po njem. — Ruski dnevnik aDni». V Parizu je izhajal skozi dve leti znani ruski dnevnik «Dni», ki je pred devetimi meseci radi finančnih težkoč nehal izhajati. Pretekli mesec je list zopet izšel. Glavni urednik je Kerenski, znani predsednik ruske interemistične vlade. Njegovi sotrudniki so med drugimi: Mereškovskij, Suhomlinov in Osor-gin. Izdajajo ga socialni revolu-cionarci v družbi z nestrankarsko radikalno strujo ruske emigracije. — «Plamen». «PIamen» se imenuje vodilna beloruska literarna revija, ki izhaja že pet let v Minsku in zastopa mesto ukrajinske revije «Červonij Šljah», ki izhaja v Harkovu. Revijo urejujejo Žglu-novič. Zarecki in Limanovski; izhaja osemkrat na leto v obsegu 200 strani in se poslužuje izključno beloruskega jezika. Prva letošnja številka prinaša v leposlovnem delu nadaljevanje romana «Ščežki - Žaroški*, ki ga je spisal Zarerki, Nikanovičevo povest «Na Vjoscy», večjo število pesmi beloruskih lirikov, članek o Jeseninu, nekaj kritik in na vsebini bogato kulturno kroniko. — Eseji Bogdana Popovlča. V založbi tieca Kon v Beogradu so izšli eseji Bogd. Popoviča «Ogledi iz književnosti in umetnosti« v drugi izdaji. Prva izdaja je izšla leta 191 i. in je že dolgo od tega, kar je popolnoma pošla. Ti eseji vsebujejo nekaj najboljšega iz srbske literarne in umetniške kritike. V uvodu svojega dela pravi Go-letni pisatelj, da je njega vselej pri stvari zanimalo bolj vprašanje «zakaj» in no «kakO'. On se imenuje profesorja ne po poklicu, ampak po zvanju. Nič profesorskega ali dolgočasnega ni v teh člankih m v esejih, vse preveva življenje, nazornost in prepriče-vainost. Pisatelj je vsestransko izobražen, tuko da govori z istim poznanjem stvari o srbskem satiriku DoirianoviČu, kakor o nemškem romanopiscu Spieiiiagenu. o kakem francoskem iiriku, z istim razumevanjem o slikarju Meštro-viču kakor o Shakesjjearju. — Ftf.ateJeimon Somaacv. V vrsti sodobnih ruskih pisateljev zavzema Panteleiincn Romanov zelo častno mesto, čeprav mu uradna leposlovna ruska kritika ni nič kaj prijazna. Romanov je začel pisati leta 1911 in stopil v svet s povestjo «Oče Fedor», iz katere je bilo velikega mojstra živega dijaloga komaj spoznati. Nadalj-na njegova dela, ki so izšla v naslednjih desetih letih, so bila ravno tako nepripravna, da bi razjasnila njegov pesniški obraz. Šele v zadnjih dveh ali treh letih se je njegova pesniška samobitnost izkristalizirala, tako da stoji Romanov pred nami samostojen in do zadnje poteze iz-čiščen. Čitateljstvo pozna Romanova samo kot humorista in morda je ravno v tej panogi na višku. Kot humorist je Romanov nasprotje ZoŠČenka: njegov humor je temen, ujedljiv in prenapolnjen z žolčem. Tudi oblika njegovih humoresk je svojevrstna: Dva, največ trije stavki naznačijo kraj in dejanje ter osebe, nato nastopi pogovor nastopajočih ljudi, ki gre v eni sapi do konca zgodbe. V tem pogledu nadaljuje tradicijo Gor-bunova, vendar je njegova umetnost finejaa, bolj literarna in socialna. Kratka humoreska je po navadi v slabem razmerju s široko zasnovanim romanov. Romanov pa se je lotil tudi romana, in sicer z istim usj>ehom kot humoreske. Njegov znameniti roman se imenuje «Rus», ki je izšel v treh delih, približno šest sto strani velik, v založbi «Priboj» v Leningradu. Ta roman je vzbudil največ psovk literarne kritike nasproti avtorju. Roman je poizkusil razgaliti vrzoke ruske revolucije. Pisatelj ni vzel za oporišče teorijo razrednega boja, ampak zamotano, fantastično, neprera-čunljivo in nezmiselno rusko resničnost; tako je nastala zmedena, toda življenju odgovarjajoča slika, s katero marksistični kritiki ne vedo kaj početi. V ostalem pa roman ni končan, pisatelj je imenoval izšle tri zvezke za uvod, ki obdelujejo dogodke do svetovne vojne. Treba je čakati, kaj nam bo povedalo ostalo delo, če ga bo cenzura pustila na svetlo. Pisatelj se med tem bavi tudi s pisanjem novel. Ena njegovih zadnjih novel se bavi z najbolj perečim vprašanjem ruske sedanjosti — seksualnim življenjem ruske visokošolske mladine. O noveli so se veliko prepirali in govorili, pisatelj je bil znova zmerjan od kritikov, eno pa je in ostane, da je Romanov eden izmed najnadarjenejših in na j pogumne jših sodobnih ruskih pisateljev. —Ruski pesnik Balmond. Ruski pesnik Balmond se je vrnil s svojega potovanja s Poljskega in Cehoslovaškega v svoje stalno bivališče Cap Bretonne in je začel pisati potopisne črtice iz Poljskega in Cehoslovaškega. Poleg tega se bavi tudi s prepesnevanjem modernih čepkih pesmi. Gospodarstvo Tefcnthl gospodarski pregled Trst, 7. nov. 1927. Žitni trg v Italiji se je prošli teden nadaljeval v prejšnji dobri tendenci. Stare zaloge žita so se izpraznile in tudi nujne ponudbe bla#a od strani poljedelstva so več ali manj absorbirane. Poleg tega je trenutno le malo inozemskega bla^ra na razpolago v skladiščih, ker se je v zadnjih dveh mesecih radi jako nizkih cen na italijanskih trgih uvažalo le majhne množine. Povpraševanje po promptni inozemski pšenici boljših kakovosti je radi tega precej živahno, ker se iste nujno potrebujejo za mešanje z domačim piri-delkom. Domača pćenica je zboljšala ceno za 1 do 2 liri tekom prošloga ledna. S tem smo se že znatno približali pariteti na mednarodnih trgih. V inozemstvu je tendenca še vedno jako šibka, čeravno se zadnji teden ne zaznamuje posebnih sprememb v cenah. V Severni Ameriki so se cene držale na prejšnji višini kljub temu, da so velikanske množine na prodaj. V Srednji Evropi so pa precej nazadovale, ker se kon-zum in trgovina držijo nazaj z nakupovanjem v mnenju, da se bo dalo v bodočnosti dobiti blago dosti ceneje. Nasprotno notira Jugoslavija še vedno nad mednarodno pariteto, in tudi v Romuniji ni izobilja blaga, radi česar se opaža pojemanje v izvozu. Izvozna skladišča v obdo-navskih in Crnomorskih lukah so že skoi-o izpraznjena. Iz notranjosti dežele pa ne prihajajo novi dovozi blagra, ker se pri sedanjih nizkih cenah in visokih proizvajalnih stroških ne izplača prodajati. Opaža se. da cenejše ameriško žito konkurira čim bolj živahno na tržiščih, ki so bila prej izključno domena obdonavskega produkcijskega središča. Za naš trg je posebno tudi važno, da je pridelek koruze v Ru-muniji letos dosti nižji kot lani. Lani je znašal 60 milj. stotov, letos samo 37 milj. Radi tega je pričakovati, da ne bo mogla staviti Rumunija letos velikih množin na razpolago izvozni trgovini in da bo v kratkem razpoložljivo blago izčrpano. Pri nas v Trstu ne moremo zaznamovati tekom pro&lega tedna znatnih sprememb v cenah, razen v moki, katera se je v zvezi z boljšim trgom pšenice zvišala za 5 lir pri stotu in sicer 160-170 lir. Ovsa je na razpolago jdracej* in sicer romunsko, ogrsko in češko blago. Amerikanski še ne konvenira. Cene so 98-100 lir za ocarinjen v vrečah. Cif blago se drži okoli 170 sh., češki tranzit rinfuza po 150 Kč. Koruza nespremenjeno cif 150 sh., ocarinjena v vrečah 80-82 lir, in to se razume lanski pridelek. Letošnje sveže blago se more imeti od producentov v Furlaniji še pod 70 lir. V trgovini pa še ni opaziti za sedanjo sezono običajne živahnosti. GOSPODARSKE DROBTINE — Brezposelnost je tudi v Združenih državah znatna in presega 1 milijon popolnoma brezposelnih delavcev ter 3 in pol milijona le deloma zaposlenih Oiika stabilira še-le sedaj svojo drahmo. V ta namen je najela visoko posojilo v inozemstvu. V kratkem bo začela funkcijonirati nova emisijska banka s kapitalom 400 milj. drahem. Za 24.30 lir dobiš 100 drahem; drahma stoji torej pod dinarjem. — Na Dunaju vzbujajo pozornost 3 milijonsko insolvenco. Delniška družba, Roth A. G., tovarna kmetijskih strojev, je ustavila plačevanje s pasivami 3 in pol milijonov šilingov (10 milij. lir), rav-notako tudi trgovska hiša Les-sner Ag ter veletrgovina z vinom Moriz Klaber. Ker imajo te tvrdke obsežne organizacije, ne bodo ostale njih težkoče brez neprijetnih posledic za trgovske kroge. — Pridelek sladkorja je letos v Jugoslaviji radi suše slab, le okoli 800.000 stotov napram lanskemu 1,000.000 konsuma. Tudi pridelek Italije zaostaja za lanskim, ceni se ga na 2 in pol milij. stotov. Treba bo uvoziti okoli pol milij. stotov. Drugod, posebno na Češkem in na Kubi, bo letošnja sladkorna letina izrvstna, radi česar se. nahajajo cene sladkorju v padajoči tendenci. — Inozemski kapital se čim dalje bolj zanima za investicije v Jugoslaviji. Ravnokar je bik) dovoljeno mestu Beogradu posojilo v snesku 3 milijone dolarjev, mestu Osijeku pa 1.65 milijonov dolarjev. Angleški in amerilki kapital se interesira za rudokopne koncesije na Kosovem polju. V vodstvu Nar. banke. Drž. hipoiekarne banke in v finančnem ministrstvu se nahajajo v študiju ponudbe inozemskih kapitalistov v znesku 150 milijonov dolar jev. RAZNE ZANIMIVOSTI Napredek «v puščavi Da ne bo treba štiri in dvajsetim ženam arabskega kralja ibn Sanda potovati na kamelah, fjim je mož kupil za več milijonov lir posebne avtomobile, napravljene nalašč za potovanje • po puščavi. Ko bo potoval kralj iz Medine v Meko in se zopet vračal rv Medino, ga bo spremljala cela vrsta prvovrstnih avtomobilov. Najprej se bo peljal kralj s svojim spremstvom v štirih vozilih, nato bo sledila telesaa popolnoma oborožena straža v dveh vozovih, v vsakem vosu po štiri in dvajset stražnikov in tema^dvema avtomobiloma bodo sledili štirje vozovi za kraljeve zakonske žene. Ti avtomobili so popolnoma zaprti ob straneh, nimajo nobeneg-a okna in svetloba prihaja le skozi stekleni strop. Električna vetrila bodo skrbela za potreben hlad. ' V vsakem vozu bo sedelo po šest kraljevih žen in se skoraj gotovo dolgočasilo yr, marveč so upoštevani tudi tekoči računi v znesku 17 milijard 500 milijonov ČK. Tako znašajo vse hranilne vloge na Cehoslovaškem okrogio svoto 40 milijard ČK oziroma 8 milijard šilingov Avstrijske hranilne vloge pa znašajo glasom poslednjih statističnih podatkov 1 milijardo šilingov Na ta način bi zaključek tega primerjanja bil ta, da je gospodarski sila Avstrije proti Cehoslovaški, kakor 1 proti 8 Od delavca do opernega pevca Opera v Kelmcrajnu je sprejela kot tenorista bivšega tovarniškega delavca Willy-ja StčVrring-a. Storringov glas je iz taknil tovarnar sam, ki mu je delavčevo petje tako ugajalo, da ga je dal na lastne stroške v pevsko šolo. Prvi javni nastop v ope«ri je imel popoln uspeh. Boj za truplo Halialo Bill-a Mnogi se'Še spominjajo imena Buffalo Bili, ki jc pred vof^ potoval s svojimi Indijanci po svetu in jih razkazoval po vseh večjih mestih. Za njegovo truplo se sedaj prepirati dve mesti in sicer mesto Denver, kjer je Buffalo Bili, ravnatel; in lastnik največjega cirkusa iz zapada, umrl, in Codv, kjer se je bil polkovnik William F. Cody, ki si je pozneje nadel ime Buffalo Bili, rodil. Hud boj se vrši med njima, saj vesta obe mesti, kako velika privlačna sila bi bil grob ,1Jega velikega Amerikanca, či gai* ime in čigar podjetnost sta zaslovela po širnem svetu. Dva nova izuma Te dneve je prijavil Johann Julius Braun iz Marbacha na Nemškem patentnemu uradu v \Vashingtonu dve svoji iznajdbi, ki sta izzvali mnogo zanimanja. Prva je rešilna priprava za letalce, ki sloni na načelu: lažja ko zdrak. Letalec ima na sebi posebno obleko. V nevarnosti pritisne za poseben gumb in obleka se napihne s posebnim plinom; ko pritisne na drugi gumb, se loči letalec od letala in prične padati. S posebnim ventilom lahko uravnava svoj padec. Druga iznajdba je novo eksplozivno sredstvo, kemična mešanica premogovih o-stankov in tekočega zraka. To sredstvo bo lahko nadomesto-valo dinamit pri ra®streljeva-nju skal in bo popolnoma odstranilo vsako nevarnost. Tajnost Rom ene reke Kakor poročajo ruski listi, pripravlja moskovsko zemljepisno društvo veliko ekspedicijo k reki Jang-Tse-Kjang (Rumeni reki), katere gornji tok je prav tako malo znan kot pokrajine ob severnem tečaju. Ekspedicija, ki jo bo vodil slavni ruski zemljepisec in raziskovalec P. K. Ko/.lov, ima namen preiskati ves gornji tok reke in njen izvir. Pokrajine, ki jih moči ta del reke, so skoro popolnoma neznaue, kakor so tudi neznana Življenjske razmere tamošnjih prebivalcev. Zato je pričakovati, da bo ekspedicija odkrila marsikatero tajnost, ki obdaja to veliko kitajsko reko. Potovanje bo trajalo približno poldrugo leto. Ibpilemvt srete io netim i ljubezni «Josipina, moja draga Josipina! Ti veš, ali sem te ljubil. Tebi in samo tebi dolgujem edine srečne trenutke, ki sem jih doživel na tem svetu. Josipina, usoda je nadvladala .mojo voljo. Moja največja ljubezen se mora umakniti koristim Francije.» Tako je rekel Napoleon svoji ženi Jo8ipini, ko ji je naznanil, da se bo ločil od nje. Josipina mu je bila nezvesta in s porogljivimi norčijami ga je sramotila, a ni je radi tega zapustil, pa6 pa, ker ni mogel njegov ponos več prenašati smešenja. Napoleonova prva ljubezen je bila ljubka mala mademoiselle du Golombier, navihana lažnivka, ki je po otroško žlobudrala Napoleonu na uho. Imela je psička, ki ga je imenovala «Medor». Tega j.e Napoleon srdito sovražil, kajti moral ga je nositi za njo in včasih celo poljubiti. Napoleon je bil tedaj star šestnajst let in prav toliko tudi deklica. Dovršil je vojaško šolo, ona pa še ni izšla izpod nadzorstva matere. Seznanil se je z njo v Gre-noblu, kjer je bil prideljen artilerijskemu polku kot poročnik. Bil je tedaj bled in suh in na vabila dekličine matere je hodil k njim na obede. V malo deklico se je smrtno zaljubil, dasi je bila navihana koketka. Neki dan je pokleknil pred njo in poprosil, naj postane gospa Bonaparte. Deklica je privolila. To je bila njegova prva zmaga. Tedaj je v Franciji izbruhnila revolucija in Napoleon je bil odposlan drugam. Dvajset let pozneje je srečal svojo prvo ljubezen v Lyonu. a tedaj se je imenovala madame de Bressieux. Njenemu možu je dal udoben stoliček pri vladi, ona sama pa je postala dru-žabnica Napoleonovi materi. Potem pride na vrsto prelepa Eugenie-Desiree Clary. Ta je bila hčerka bogatega trgovca iz Mar-selja. Njena sestra Julija se je poročila z Nai>oleonovim bratom Jožefom. Oba, Jožef in Julija, sta želela, da bi Evgenija postala Napoleonova žena. Napoleon ji je razodel odkrito svojo ljubezen, ona ga je pa odbila. Evgenija je bila odlična žena, krasne postave, globokih modrih oči, izborna pevka in za glavo večja od Napoleona, katerega je neprikrito prezirala. Tudi njen oče ni hotel nič slišati o tej zvezi. Evgenija je končno vzela Bernardotta in je leta 1818. postala »vedska kraljica. Naslednja je madame Panoria de Pennon. Ta je bila Korzikanka po rojstvu, toda grškega pokoljenja. Stara je bila toliko kot Napoleonova mati. Ko je bila stara 44 let, ji je umrl mož, Napoleon je bil tedaj star 26 let. Napoleonovi materi je xbila prijateljica še izza dekliških časov, njega samega pa je neštetokrat pestovala, ko je bil še dete. Ni čuda torej ,da je skoro omedlela, ko jo je Napoleon zasnubil. Pozneje, ko ni mladi zaljubljenec hotel odjeujati, mu je priselila zaušnico in romana je bilo konec. Prihodnja na vrsti je bila Marie-Joseph Kose Tascher de la Page-rie. Bila je vdova vikomta Aleksandra de Beauharnais. Bila je modema hi odlična dvorj&uka in mati dveh otrok po svojem prvem možu, po Napoleonu pa nič. Vladala je nad njegovim srcem, dokler ni nehalo utripati ianj.>. Ločil se je uradno od nje, toda povsem pozabiti je le ni mogel. Njeno hčerko Hortenzijo je ljubil prav tako blazno. Hortenzija je bila ljubka in modrooka kakor punči-ka iz porcelana. Poročila se je z Louisom, Napoleonovim bratom, in je bila prav srečna. Njen tretji sin Charles Louis je postal pozneje francoski cesar Napoleon lil. Grofica Marija Wale\vska. njegova poljska inetresa, je bila najbrž edina ženska, ki ga je nesebično ljubila. Šla je za njim iz Varšave v Pariz in mu rodila sina Aleksandra, ki je bil pozneje poznan pod imenom Colonna \Va-le\vski. Pod Louisom Napoleonom je služil kot poslanik na angleškem dvoru. Marija Wale\vska je bila nežna in ljubezniva blondinka, telesno slabotna, a vendar je imela tiste lastnosti, s katerimi obvladajo Žene može. Napoleon sam se je bal žensk njenega tipa. Zanimala se je za politiko, kar je Napoleon črtil. Po njegovem mnenju je edina dolžnost žene plesti nogavice in roditi mnogo sinov /a vojsko. Mademoiselle Eleonore je bila zaposlena pri gospe M ura t kot čitateljica. Ta je bila mehka luda mačića, ki se je Napoleona strašno bala in mu je bila vendar pokorna. Rodila mu je sina Leona. Odslovil jo je z letno odškodnino 30.000 frankov. Končno pride Marija Louiso, nadvojvodinja avstrijska in najstarejša hčerka avstrijskega cesarja Franca I. Napoleon se je poročil z njo potom poobia^č mic^ v letu 1810. Povod temu zakonu ni bila ljubezen. Ona ga je zaničevala skozi in skozi. Mari ja Louisa je bila mrzlo bitje plavih las in modrih oči. Zapustila ga je. Čini so se začele prikazovati nad Napoleonom prve nesreče. 7. njim je imela sina Napoleona Franca Jo-Jožefn. ki je dobil naslov «rimski kralj». Dečka je vzela s seboj, ko se j3 vrnila v Avstrijo. I epa in poUena gospa Recamier je bila izobčena iz Tuileries, krije bila prekrepostna. Foueho, Napoleonov Argus, ji je ponudil inesto «Napoleonove prijateljic;;», a to čast je ona odločno odklonila. Napoleon je bil nasprotnik ženske enakopravnosti. «Zalitevati e-nakost za ženske je blaznost,» p rekel. «Za vsako, ki nos obrne na pravo pot, jo sto drugih, ki nas zapeljejo v neumnosti.« F. M. Msjfe „Etiinosi" ZLATA&NA AlberS Pevh Tr»t, Vin Maztini 4« Kupuje zlato, srebro in krone. Popiavlja in prodaja zlntenino. — Cene zmerne. BEVKOV ROMAN I Jakec ii mm lim | mr JE IZSel -^m Csaa mu je L 2*50; po poiti L 3'— Ha predaj ba pri vseh dosedanjih razprodaiolclb. ; HUtOnF jocu- npnaannttr^iSD fg-ssss MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisela V. ). KriSanovska. I* ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6-—, po pošti priporočeno L 7*49. V Inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Kdlnost v Trstu, Via S. Francesco 20 I., - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna, Gorica. Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carduccl 4. Kraigher Josip, Postojna. Vszaa« v originalne platnice (cena L10) a« dobi ▼ knjigami STOKA. ——^^aaaaa^M—mi MI« Tiskarna Edinost v Trstu M4<***<**«MM