List 14. Kdaj je pravi čas les sekati. Večkrat že smo v našem listu od tega govorili, vendar emo te dni v kmetijskem časniku ^Landwirthschafti. Zeitg. ftir We8tphalen" tako mične skušnje o tem brali, da mislimo svojim bravcom ustreči, ako jim povemo, kako so les za tesarsko in mizarsko rabo skušali in kaj so pri teh skušnjah zvedili. Štiri smreke enake starosti, ki so na ravno tisti lemljl in v ravno tistem kraji rastle, in na kterih se je vidllo, da so zdravega in močnega lesa, so bile posekane: ena konec grudna, druga konec prosenca, tretja konec «večana, četerta pa kon^g sušca, Vsq štiri so bile v bruna po 30 čevljev dolge ^ 6 pavcov široke in 5 pavcov debele obsekane, in sicer tako, da je čversti les v sredi dre*-vesa ostal. Ko so se bruna dovelj presušile, so se na odre spravile, in na sredi s primerno težo obložile, da bi se zvedilo, kteri tram je najmočneji. In pri ti skušnji se je zvedilo, da je bil tram mesca prosenca posekane smreke za 12 odstotkov, mesca svečana posekane za 20 odstotkov, tram mesca suš ca posekane pa cel6 za 38 odstotkov šibkeji od unega, kterega smreka je bila mesca grudna posekana. Iz enako starih in enako močnih smrekovih rant, ki so bile deloma mesca grudna, deloma pa mesca sušca posekane, so se drevesni količi napravili po štiri pavce debeli, in ko 80 se dovelj posušili, so bili po 3 čevlje globoko v zemljo zabiti. Koli, že sočni posekani, so se zlomili že v 3 ali 4 letih, če jih je kdo le malo pomajal; uni pa, ki so se sekali, preden se je začel sok preteka ti, so po 16 letih še terdni stali. Od dveh enako debelih smrek, kterih je bila ena konec grudna, druga pa konec svečana posekana, so bili arovi trami v zemljo zakopani; trami svečana posekane smreke so čez 8 let sogniiii, uni pa grudna posekani se imeli v 16 letih še zmirom terden les. Ob enem so napravili iz imenovanih tramov tudi tla v konjskem hlevu; dilje od smrek mesca grudna posekanih so terpele 6 let, une pa svečana sekane so se mogle že čez 2 leti z drugimi nadomestiti. Dve vozni kolesi ste bile iz bukovih platišč narejene. Eno iz bukve mesca svečana posekane ni bilo že drugo leto za nobeno rabo več, uno pa, ki je bilo iz platišč mesca grudna posekane bukve, je terpelo 6 celih let. Da bi se dalje zvedilo, ob kterem času se mora les sekati, da bo terden na vse plati, so bili štirje hrasti posekani, in sicer eden konec mesca grudna, drugi prosenca, tretji svečana in četerti konec sušca; vsi štirji so rastli na enako visokem svetu. Od vsacega teh hrastov so odrezali 4 pavce debel ploh; na vsakega so po 6 pavcov visok in ravno toliko širok plehast obod zakitali, tako da je bil ploh povsod dno tej plehasti posodi, v ktero so dva bokala čiste vode vlili. Dno od ploha, kterega hrast je bil mesca grudna posekan, ni kar nič vode puščalo, pod unem pa, čigar hrast je bil mesca prosenca podert, so se čez 48 ur že ne-ktere kaplje nahajale; les svečana posekan ni deržal vode še 48 ur ne; skozi tisti les pa, ki je bil mesca sušca sekan, je kapljala voda že v poltretji uri. K enakemu cilj in koncu so bile od dveh hrastov, ki sta skupej rastla, doge naklane. Lden teh hrastov je bil konec grudna, drugi pa konec prosenca posekan; iz dog sta bila dva enako močna soda narejena, ki sta po štiri vedra deržala; ko sta bila odznotraj dobro očišena in izmita^ so ju nalili z novim vinom. Cez leto in dan je bilo v sodu, čigar les je bil mesca grudna sekan, poldrugi bokal vina menj, v unem pa, čigar les je bil prosenca sekan, je cela