St. 16;
V Gorici, 20. aprila 1888.
„So6a" ishaja vsak petok in velja
popoStiprejemana ali y florid na doin
poSiljana:
Vse leto.....f. 4.-1C
Pol lft«.....,. 8.3<
tetvrt leta    .   ...» 1 l<: Pri ozuauilik in tako tudi pri ..j/0.
tUtnicqh" se placuje za nayadito trisrop.
uo vrstn:
8 kr. fie ae tiska 1 krat
' I:;:; ;:• ;: -1:;
Zarete crk«  po prostoru
SOČA
Posaniczne stevilke se dobivajo -po 8 kr.  v tobakarnicah v  gosppski ulicf blizu   „treji   krau",   na starejn trgu in v nsnski ulici ter r Trstu,   via Cpv-sorraa, it.
Dopisi in naro&rina naj se poSIja opravnifitru „So6<>" Via Seroinario St. 10,
(lokopisi se ne vratfujo; dopisi naj so blagovoljuo frankujcjo. — Delalccm in drugim nepremoSnim se naro&iina zniia, akoae oglase pri opravnifttvu.
Na&a zvezda, naSe sidro.           \
„.   .   ,   ct portae inferi non praevalebnut   .   .   ."
rogosto se govori in pi§e, da imajo Nemci na jugu iu na vshodu Evrope posebno kulturno in civifizatorno nalogo vifiiti. Od na§e strnni moramo torej odlocno izjavitl, da te dozdevne neinike niisijo cjosta ni malo ne poznamo. Prosveta ne vi§i se z germanizacijo, niti s puh'imi siatemi uemSkih filozo-fov, nego vr§i se izkljufiljivo na podlogi vccnih re-snic katoliSke verc in nje oznanovalke katoliSke cerkve.
KatoliSka cerkev, skrbna in zvesta varuhinja c-dino pravih verskih in moralno-socijalnih na6el, je revneiiiu cioveStvu varno zavetje, v kojem je inir, na-predek in bratoljubje. Kdor v tcm zavetji biva, ni rau treba iakati res nice, on labko vse svoje mofii po-sveti v prid cioveStvu po zapovedi kiSCanske ljube-zni. Drugi nimaje te prednosti. IsknjoC resnico, le ra4o zabredejo v omahljiva nacela ter njih mo6i ae razkrojijo. Recite! kaj dobrcga so storih ubozcmu cioveStvu brezvenii modrijani,. fiaraasoni, vse skiivno di uibe,. ves tabor Luciferovl? Ali Jim ne veljajo v poin<»j hjeri zna&lne besede Kristove: „Po njih sadu jih boste spoznoli!* 6e je torej Kristus naSa luc in razsvitljenje, srodiSce. naSega gitja in bitja, eemu, u-pVa§ani» bi se od Njega oddaljevali? Saj druge lufii, druzega sredis^ itak ne bi izumili; v.ii, tudi najsil* n>jSi duini napwi v tern ozim so brezuspolni. in revncnm ilovratvu, kakor skuSnja uci, na kvar in v pogubo- GOtbe pi§e: „Naj se ftovcSki duh §c tako popoinnje, nad kuituro krintjanstva, knkoi§na se raz-odeva v wevangelijutt se nikdar ne vspne. In to je iz-mej ilovt'Skih svedoeeb, rekel bi, svedocba nad vse bvedocbo. ..'
Kdor ne veruje tloveku, Bogu in dogmatiki, naj veruje zgodovioi I Obfina povestnica, ki matsikako duSno rcvo, marsikaoega prckanjjivcn v zvezde kuje, prezira katoli§ke cerkve svetnike, pravc du§ne veli-kanc, ki so v blagor Llove§tva neiztnorno dobrcgA stoiili. Pa ni Ludo! Clovek meac.n ne pojme, kar je it duba. Zgodovina je jasna .t*r ne slepi, le ljudje, ki jo piSejo in tolinadijo, so temni, jedaostrauski iu Mnjivi.
LISTEIL.
Jurjevidevo potovanje.
Znano vara je, da so pokopali mojega o6eta „Jurija a puso", ki jo tako pogostoma potoval se Bvojim metrom. 2aly da toga i svoje puse ni meni zapu8til. Poslu^evati so moram zato svojega kolo-vrata, 6e ho«5em kolovratiti po avetu, kterega se mo-Tam vedno dotikatr. Eer govore, da bomo imoli tabor v Gorier, namenil sem se vgnjezditi v predalih wSo6e", nadejaje se, da je gospod urednik toliko u-amiljen, da me ne zapodi na cesto, kajti v gostilui ne morom stunovati, ker je go risk i Slovenci §e ni-majo. Tu pa ne raislim na male gostilne, katere o-menim pozoeje.
Gotovo eteSradovcdni, kak utis je napravilo vaSe mestc na-me! Rad bi ustregel vasoj radovednosti. Oamino velikooocno stopil sem v Kranjcevo gostilno, kjec je imel „8okol* svoj drugi obCni zbor. Gotovo pozuate vai kremarja, tistega Toma^a, ki vam je stre-gel pri domacih zabavah v Marzinijevi dvorani. Pri tej priloinosti aezuanil sem se tudi z raalim, nizke poatave, trgovrem in mojstrom oblek, kterega laboni radi njegevega imena in vodoljubja milujejo z besedo: Bpoverott. Poka2imo jim, dragi Slovenci, da mi na-rejamo v Gorici iz „Poyerajevw Bogataje ter hodimo ai naro^evat obleke k njerau, namesto k kakiro ju-de^om, katerim jo le na tern, da nas bi popolnoma izmolzli. Seznanil sem se tudi z vrlim mo^akom, na-rodnjakom, g. Fonom, ki aprejme izdelovanjejklobukov za goriSkega „8okola" po nizki coni. Da ne bodo iz-delovsl samo sokolovekjb klobukov ju fa bode imel
KatoliSka cerkcv stoji, napreduje in zmaguje. Se I more li danes o kateri   koli drugi cerkvi ali veri to reci? Nikakor! Pmi na§imi odmi spolnuj?jo se pro-io§ke  besede   Boga — Cloveka;   „0mni8 plantatio, ' quam non plantavit Pater mens coelcstis, eradieabitur.*
Izvestqo! Jedna sama vera je prava, ker jedna je rcsnica. Svoboda v vari je nezmisel 1 Verska tolo-raucija mora sicer biti ter je neabhoduo potrebna, ali hrepenenje po rcsnici, girjenje resuice ne da se zatreti.
Res je sicer: tudi peklo napreduje in diri svo-jo oblaat. Boj teme proti Iu$i, hudida in njegovih ze-meljskih privrlencev proti Bogu je bil vpdno srdit ter rase v onej tneri, v katerej CioveStvo napreduje, pa tudi v raeri, v katerej se bliza konee zlodejevema gospodarstvu na zemlji. Kakur pa mora rcsnica in pravica nadla2j6 inkrivico zmagovati, takoje Bo^je-mu duhu usojeno, danadzlimgospoduje, rlasi sevCa-sik nasprotno dozdeva.
Zntmo je, koliko se jc v neizmernem svojem sr-du trudil v teku dolgih stoletij vos ogromni Lucife-rov tabor, da bi potlacil, unidil in zatrl Kristovo cer-ker. Toda zastonj so bile vse nnkane. In kakor je bilo, tako bo vselej.
Bratje! Kristova cerkcv je bozja u3*anova. Sam njen dobrotni ustanovnik ji je slovesno oblj'ibil, da jo sovr8zne sile ne zmogajo. In res, Njegov nebeSki 06e 6uva jo kakor puncico svojega oiesa ter je koj odzacetka na avcti vse tako uravnal, da tc njej sbi* 2j v $rfst in slavo. Jasno je torej in gotovo, da, <5e 8,0 bi y njo zaletali, razbili se bi. Naj so tore^ nikdo tie vara. Katol ike cerkve oklenimo se kakor dobri otroci svoje niatere, ona bodi nam reSi'lna in tola^il-na zvezda vodnica; ona na§e sidro po razburjenih valovih iivljenja. In to tcmbolj, ker imamo s katoli-Sko cerkvijo v marsuSera enako osodo in sli^ea po-klic. Katolislca cerkcv trpi,slovan.stvo tudi; katoliSka cerkcv se bojuje za pvavico in resnico, Blovanstvo v obce tudi; katoliSka cctkev je oznanovalka mild in sprave, sl6vanstvo tudi; katoliSka corker ima sijajno prihodnjost na Ba^aou, na vshodu Evrope in v Azi-ji, slovanstvo tudi; katoli§ka cerkev ima zakletih so-vragov, alovanstvo tudi; katoliskcj cerkvi preti fra-masonslvo, slovanstvn tiuli; katoliSka cerkev zmaguje, slovanstvo tudis Slovanstvo naj torej s fc a t o 1 i § k o cerkvijo stoji i n p a d e in n i h-
ve6 sprememb v avojih izdolkih, kupujmo Sfoveoci v obilem sfevilu klobuke pri njem 1
Eer sem navajen piti vino po niiej ceni, nego je pri Tomazu ostavil sem njegovo gostilno in ple-8o6e Bokole ter sem sel vkavarno. Iakal sem sloven-ske kavarne pe vsem mestu. Po dolgem iskanji pri-dem na trg svetega Ati'ona. SSgubivSi vse up-mjo, da najdem, kar sem tako zoljoo iakal, stopim v tamoSnjo kavatno z napfcom „\ila fortuna", misled, to je kaka harpuna, s katero bi nss Laboni radi usmrtili — p* zmotil sem se, gospodar je pogtena slovenska duSa in mi je prav prijazno postregel. Le Skoda, da ima tak napis namesto slovenskega tor da ni na bolj priprav-nem kraji in da Slovenci rajSi drugod nego pri njem trosijo svoj denar.
Tako sem z ozirom na okoljSeine Se dosti pri-jetno pre^ivel prvi ve6er v Goiioi, a So bolj mi je ugajala nod, kajti »Pri zvezdi", na BSt*rem trgu," katera je nekdaj svetila labonom, zdaj pe, bli§6i Slo-vencem spal sem tako dobro in dolgo, kakor ne vein ke-daj pred. PrebudivSi ae, pograbim se z obrma za lase in se zamislim — ni 6udo, ker se v Gorici tako dobro spi, da tudi nSloga* spi. Pa kaj 6emo, potrpeti moramo & njo, ker je — zonska — saj vemo, da zen-ske rade spe in da si puate zjntra Se kavo na po-steljo donasati, da se bolj predramijo. Kava budi dlovoka — kaj bi pa na§o Slogo budilo ?
Eo se oblecem, grem pogledat po mestu, stopim v tabakamo na „Starem trgu*, kjer so scznanim a vnetim narodnjakom, g. Pieseluom, kateri prodaja tudi Vse piBarske potrebSfiine in avetilnice. Takoj sva skle-nila prijftteljatvo in si obljubila o priloznosti izlefc. Posloviv§i ae od njega, idem *po mestu, kjer sem jnawikaj videl, kar mc je v eroo pejtlo—, ,Znaao mi
5e ne ruSi i% ne trgaj predrzno,. kar je Bog sam zavezal in tako dudovitQ zdru* 2il.
Bratje i s pomoCjo narodnosti je bi I sovrainik nakanil Eristovo cerkev ugonobiti in % nje pomocjo naj ona zmaga. Vzbujena narodnost pa ne bodi Slo-vanora to, kar je bila drugim narodom, namrec: u-por, tatvina in bogokletstvo, nego ona bodi nam le ponovljeno pobratimstvo, ki se je bilo v teku casa po veL ncmilih nezgodah zruSilo, ohladilo, pozabilo; narodnost bodi nam le za2eleno sredstvo, s kojim hrepenirao po idealih, s kojim si vzajemno pomaga-mo ter pomagati prizadevamo vesoljnemu cloveStvu. Vsega tega pa ne moremo prav do8e6i, ako ne v zvezi s katoliSko cerkvijo. Zatorej vskliknimo brez strahu, brez obzirov, krepko in aoglasno: Zivela katoliSka cerkev, 2iyelo siovanstvol
Slavaost jngoslovansfca.
(Eonec.)
Govorili bo Se v imenu Slovakov Svetczar II u r b a n; v imenu Srbov dr. M u a L e v i <5, v imenu vseuLiliSLa rektor S ra i 6 i k I a 8, v imenu Dalmacije conto dr. Toj n o vi 6, v imenu iuesta Oyeka dr. Neuman, potem dr. Racki in dr. Markovic, ki je s 8rcaira obSutkom T»re6ital krasno pesen, zlo-zeuo vladiki na daat, in konoCno Ivan Hriba r, ki je vladiki s kratkimi besedami napil kot vred-nemu sledbeniku svetih blagovestnikov Cirila in Me-toda. Vsakerau govorniku odgovarjal je vladika v daljsem govoru. Porocavalec pravi: Predalefi bi vo-dilo, ko bi hotel navajati vse odgovore in bojim so, da bi mi ne bilo ni priblizao mogo5e citovati jib; tako, da bi no izgubili one notranje vrednoati, katera : je lastoa vsem go.vorom slavnega DjakovSkega via; dike. Le dveh omenim naj kiatko. Dr. Neumaau odgovoril je vladika, da ma je bila blaginja njego-vega vojstnega mesta Osjeka vedno pri sroi. Ako je veejo pozoruost obracal do Zagreba, storil je to lo iz vigjega (namena, ker je bil prepridan, da (mora vsak.nr.rod iraeti srediSce, cegar razvoj mora poapc-Sevati vsak posameznik. To srediSie je za Hrvatsko
je, da je precej slovenskih prodajalccv v Gorici,rslo-venski napisi nad prodajalnicami so pa bele vrane.; Eer ostanem v Gorici, bom a casom tukajsnje flcuke" in „jasirebeK do dobrega spoznal in presejal, pa tudi v „So5iu omenil, da bodo Slovenci vedeli, kedo je njih krvi in njim prijatelj, da bodo le k;tem zahajali, drugih pa se ogibali, kakor se vsak pameten in prevideo 6lovek avojih nasprotnikov in sovraznikov varuje in oglblje. Na svidenjel
_____¦                       JurjeviS.
Noveleta.
(Cioaki apisal Josip EajetSn Tyl; poslovenil Vlastirail).
Noveleta ? Hotel sem za prav napisati; „Nove* leta po uajnovejSem naCinu" — a ker imam sree meh* ko kakor jagnje, izpustil sem pridovek, da bi koga uo razjczil. Bal «em se namrcfi, da bi se kdo ned3-miSljal, da s tcm merim na ktero izmed poslednjih 1 tedaj najnovejsih novelet v naSein slovstvu, in gorje mi, ako bi ta „k<!o" bil sam pisatelj podobnih drob-tin 1 Preden bi se nadejal, imel bi ga kakor pijavko za vratom in, ako bi moi siccr ne bil „strahopetecN, uvedei bi me vsekako kakor glavno osobo v svoj naj-novejSi izdelek. Bog obvari I
Ljubezaivi bralec bi vsekako ne postopal tako zl6 z menoj, in to radi tega, da bi ne delal sraniote svojemu davno in drago pridobljenemu pridevku; a Djetnu tudi morebiti ui do tega,'vrefem li svojo no-veieto po najnovej§em ali po najstarejSem kroji. Lju-besmvi bralec ni trdoglavi kriikus,  kteri gleda bolj
Zagreb. UR^ggl? Zagreba je ob jednem napredek ccle domoviu^wbode se blagodejno catil po vseh ostalih hrvatakih meatih, tedaj tudi v Osjeku.*)
Ivanu H r i b a r j u pa jo odgovoril vladika v daljSem prekraanem govoru, v katerem jo naglaSal, da jo iato tako, kakor vera, tudi jezik in kor jo je-zik obilezje narodnoati, tudi narodaoBfc od Boga. Vaak natod, da ima sveto doKnost cuvati svoj jezik kot | najdrazji zaklad in zato da so Siovani no amojo nikdar odrefii ooih pravic, katero bo njiliovenm jeziku v Bluzbi bozjej priaodili aiovesno Rimski pape2i. Oa da nikdar ne bode opuatil potezati ae za to pravico in da bode So letas vedel povedati o tej zadevi avoje mnenje v Zagrebu, na Dunaji in t Kirau. Na to naglaSaljoaopotljubozendosloTen-skeganarodater prosil n a v z o <5 e Sln-vence sporoSiti do ma, kako neizrek-ljivoradostobSuti v arci, da ae ga na-rod sloven ski takojako spominJ3.
Po tern govoru poalovil 80 je vladika in a torn bil jo kondan alavnoatni obed.
Gostje razsli ao ae sedaj deloma po parku in po ulicali Djakovskih na sprehod, deloma pa ao ae zbirali po aobah iladiSkega dvoroa, da so pogovoro o utiaih ravno kar preLivBih dogodkov.
Ob oamih zbrali ao se v velikej dvorani k ve-cerji zopet vai oni gostje, ki noso Se odpotovali. TamburaSki zbor bogoslovcev aviral je mej veSerjo razne hrvatske inalovenake komade. Mej poslednjimi ata veliko navduienoat izvala: „Naproj 1* in „Po je-zero". Ob devetih poalovil ao je vladika od avojih gostov, zahvalivSi so jim so jedenkrat za izkazauo mu ljubav; drnzba pa je ostala krog niize Se do jedoajate ure, katera je mej raznimi napitnicami pri-blizala ae kaj hitro.
Eo je goste druzega jutra zbudit dnevnij svit, opazili so, da imajo za voznjo domu prieakovati naj-lepsega pomladnega due. Ni obla&ca ni bilo na mo-drem nebeau; [po drevji m grmovjt vladiskega parka pa ao radoatuo popevaie drobne tidioe. Ker jim pred ni bilo mogode ogledati si podrobno veleeaatne cerkvj Stroamajerjeve, zbrali so SloWnci ter podali ae akupno v cerkev. Pomljivo ogledali ao prekraane alike, ka-terih veoma izvedena jo po naertu vladike aamega, in a tozuim srcem podali ao ae v katakombe pod cerkvijo, v katerih poelvajo doaedanji vladike boaen-akiaremaki jnkjer jevoliki aedanji vladika odbral prostor tudi ze zase. Vaem naudajala je area iskrena zelja, da bi ta prostor dolgo oatal prazsn.
O pola devetih Sli so poslovit ae od vladike. Kljubu naporom prejsnjega dne, naali so cilega in vedrega. Preljubezojivo jib je vsprejel, zahvalil ae jim zopet m udeleibo pri slavnoatih iu j i h p r oa i 1 Se jedenkra t, naj si oven &k emu na rodu naznanijo zahvalo njego vo na tolikih dokazih ljubezni in spoStovanja in poteifl z rosnimi ofimi poalovil seod njih objemsi in pofjubivSi vsacega posamicnika. Tudi slovenskim zastopnikom stopile ao solze v oci, ko ao zapuscali aobo vladi&no; tolazili ao ae le z nado, da bodo njegovo oblicje v kratkem mogli zopet
*) ITaj bi si te besede dobro zapomnili oni, ki — ke-dar je treba za „Narodai dom" kaj darovati — tako radi naglaiajo, da bode to poslopje le ˇ korist Ljabljani in ne celemu narodn.                                                          Pis.
videti ko bode a hrvatskimi hodo^aatniki potoval v Rim. (Kar se jo tudi zgodilo.)
Lepo je aijalo solnee, ko ao so vozili iz Di» jakova proti Osjeku. Cutiti je bilo, da ao aorava probuja iz zimskega apanja. A niao ae meaili za ono. kar ae jo godilo krog njih; area bila so jim take polaa. Polna obludovanja do inoia, od katerega ao se ravnoka? poalovili, in polna nade do boljfie bodo^ooati slovanatva.
Narod Slovanski, najvedl aarod, ki se zaveda, da kljubu najvedjim zapiekoia tako dasti svoje ve-Ijavne mo2o in slavi njih zasluge, nikdar no more propastr.--------------—.-------------......—_........---------
Politidni railed.
Diiavai zbor je pridel razpravljati prora-6un. Slovenski poslauct so se lepo sporazumeli, da bode govoril vsak o enem predmetu, kakor lani. Bog daj, da bi tudi Ietos sli§ali od njih takako pretresajotSe govore, kot preteklo leto! Poslanec Suklje je odbran, da bode ob sploSnej razpravi glavni govornik za prorafiun. Naj-huje proti prora6«nu govoril je ralado6e§ki poslanec dr. Gregr. Od vseh dosedanjih go-vorov proti vladi, prodrl jc ujegov najglo-bokeje. Imel bode goto^o posiediee, ker §el je vladi v obraz in skozi okno med ljudstvo, kjer bode osobito v fieSkih pokrajinah vzbujal glasen odmev. Io to je menda dr. Gregru bil glavni smoter. Pokazai pa je s tem, da rau o-pozicije bolj prija nego dosledno pritrjeranje in zatajevanje samega sebe.
Telegram ,81. Nar.c od 19. t. m.: Sukljc kot generalni govornik desnice svoj Cez 1 in pol ure trajajodi sijajni govor koncal. Govor for-malno in meritericno krasen in dovrgen; uspeli velikansk. Oovor pri mnogih todkah od celc desnice odobravaa. Govornik na konci od vseh desniskih delegacij zivahno pozdravljan. Utis tadi pri levici o6ividen, Cestitati si sine sloven-ska delegacija, da ima tako govornisko silo v svoji sredini.
Vlada si mnogo prizadeva, da * ridobila Poljake za nameravano obdacenje \ a, katero bi bilo Poljski na §kodo. Preteklo soboto pozval je cesar podpredsednika poljskega kluba k sebi, da mu jc prigovarjaf, naj se Poljci ndajo in glasujejo za doti6no vladino predlogo, da ne na-stane radi tega politicni prevrat. Uspeh cesar-jevega pregovarjanja §e ni znan.
Lahom se je v vrodi Afriki ohladila kri. Pred letom so jim bili Abisiuci pobili okoli 400 vojakov. Bili so zarad tega tako razgreti, da so sklenili se maS&vati in so jeseni poslali 26 tisod vojakov nad Abisince. Okoli pol leta so jih ondot gledali,   a bojevati   se  niao. upali &
iiva jedro, a se pri tem huduje. da imajo ni^vredne lupine. Ljubeznivi fieSki bralec bode imel opraviti e-dmo z noveleto. A kaj je noveleta ? Saj mu do sedaj tega Se nikdo ni povedal. Noveleta je skreena nove-la — je nekaj, a vendar ni mi, je uJoaick iz popol-ne povesti; je igraca pisatelja, kteri nioia ve3olja Ao dela; je trenotna miael brez dolgega premfSIjevanja in ^apletanja; je obraz nekoliko du§ v priliCnem ali oaodepolnem srefanji; je — najbolj premetena misel v potu delajoCib i za hitro napolnenje svojega taso-pisa skrbefiib ^arnalistov.
To je noveleta I
IraL li biti iz tega noveleta po najnovej§em kroji, pokropi so najprejc malo nedolzne krvi, opere se potem v potoku gorkih solz, usuSi se na jutranji zarji ali na jasnem mesecu, savije ae v melanholifien pla^C, zveie se z lanenim pasom in priatavi se k njej za strazo po nekoliko: „Ab, ah. ah!"
To je noveleta po najnovejSem nacinu!
Ima H biti iz tega ceSka noveleta po najnovej-gem nadiau, ni treba nic* druzega, nego francozki ali neraski raisliti, pisati kakor nagi kratkoumni stari§i niso pisali — nevkretao in neprijetno, skratka: pisati ali to in tarn krpati z nalovljenimi besedami, da bi fiesko slornico pri tem zabolela giava in da bi na-rodni na§ jezik iz strahu zlezel za ognjigec. To je Mka noveleta! — I jaz se v nji poakusim in po-trudim se, da bi za najlepdimi vzori proved no zao-stal..
L
Na Ulfcavi ni bilo ve6 drsaloioe, i apali smo, da knialu sbranimo zemske snknje. Bilo je devetnajste-ga sufica. V^ako dete v Pragi ve, kaj pomenja, ako recent devetnajstega auSca, a Se ne ve, pogledi k La> Jjtitua oo. kapaeieon; oa JoMov tag I Glej kobbp s#
sladSicami in ko§e z piruhi! To je radostf Od raua do vecora mrgo!e td ficte boja zeijuih defikov, kteri s pobarvanimi jajci med sebjj marijo svoju mo6: o-stri in ploSfiati konec jajfiev je daces njihovo geslo Od rana do vefiira vrtd se tod fepe opravfjena dekle-ta, oziroma umitc shi2kinje, a pred njimi, za njimi, okoli njih letajo pra2nje oble5oni pomagafif. Od jutra do vefiera sprehaja se tod pol Prage, da bi videla, i da bi jo drogi videli. To je shod svetega Jofcjfa in prvi pomladanjski praznik.
Kakd krasen dan v praSfcem zivofcu — poln ve-likanskih spominov I I do neba vpijoea nehvaleinost pisateljska jc, da ga do sedaj niti v naSih gaaopisib niso dostojno osJavili. Fid!ovaLka, Stro2ok — oni jim di§6, o kterera prestarji labko yapisejo pol sttani ip ni jih sram, opevati ktero begunjo s pesniSkimi kiticarai; devetnajstega auSca pa kakor bi niti na svetu ne bilo II vendar je uprav ta slavnost najpoe-tidnej§a celega leta. Zlma je odsia, pomlad se budi, briSe si odi in gleda iz mod rib oblakov na zemljo. To i Pra2aoi ved6 in hvaleSoi slave zaCetek vspo* mladi. Kako se silijo prccej za rana v bozjo hiSol Le da jih dlovek pogleda, mora se ganiti k pobozno-sti in za njimi vstopiti. Staro, mlado — lepo, grdo, vse je v praznidnej obleki in b prazni&no du§o. Radi velike nmo2ice ni niti mogoCe, viiti se v cerkev, pred durwi stoj6 pod girnini nebom, a kakor s5it vsega obclnstvu stoji za njimi prazaiSka dvojica — Pepcek in Pepica.
II.
Pepdek je.krojaSbi pomngad, a po n.iravi svoji clovek, kakor iz pcrja :giWnega telesa, dibrega srea. niti kureiniai hi ne Skodoval, da ne reLem bliiojemu. Zravea pa jo piavifioa in red «n ; modri ponedeljek ima samo jedmjkrat oa tedea, a U ta^at bolj po vo-
njimi. Ker so spoznali, da ni5 ne opravijo, za-5eli so"se te dni domu vrafiati. To dela za Italijo ne-prijeten utis in bode slabo upljivalo na vlado.
Sedanji nemski cesar je obzalovanja vreden dlovek; u^e par let ga muci huda bolezeo, rak v gerlu. Lani so mu vedkrat izrezavali iz grla gobe; pozneje so mu izrezali iz hrustaneca kr-helj in mu od zvunaj vdeli v sapnik srebrno cev, ker hi mogla vec sapa skozi du§nik v usta — torej ni 6uda, da mo^ vsled tolikih muk ob-ncmore. Poslednja poro6ilaoniegovem zdravji so taka, da moramo vsaki dan biti pripravljeni na vest, da je NemSija zopet izgubila cesarja.
Domade in razne vesti
Siovenska ditalnica v Gorici bo v nedeljo dne 29. aprila sve&tno  obhajala  p e i in d v a j a e t-
1 o t n i co avojega obatoja z veliko besedo* Spored: 1. 0 u v e r t u r a, avira vojaSki orkeater. — 2. P o br a t im i j a, vgl. And. Fo rater za moaki zbor in aamospov, — 3. Slavnostni govor. —* 4, Kdo je roar ? vglasbil Dr. Benjamin I p a v e c za moSki zbor, tenor bariton-aolo in orkostor. — 6. w0-znanja zvon. nam voliko n o 6" vglaabil F r. Abt, poje zenskizbor a6 apromljevanjom na glasoviru. — 7. „Vonoo Vodnikovih in na njega zlcr-X e n i h pesnij" zlozil Anton Forater za mo-ski zbor, cVoterospevo, aopran in alt z orkestrom. —-8. „Z o n 8 k j j o k", veaela igra v enem dejanji posl. Val. Mandelc. — Po besedi plea v dvorani, na vrtu pa, oziroma v spodnji dvoraniei slavnostni banket. —
Pri beaedi in pleau bo aviral vajaaki orke3terj pri petji pa bodo uljuduo sodelovali tudi pevci dm-gill bli2njih ditfllnic.
Za banket oglasiti so je tiatim, ki )o ga Sole vdele^iti, pri citalniinom cuvaji, vaaj do pnhodnjega fietitka. — Couvert, brez pija6o, za oaebo 1 gld. — Zacotek besedi toino ob 8. uri zvefier.
Preuliudno ao vabljena k tej izrodni alavnost'i v«*a narodo:> druStva. Nuj bi vaaj vse cltalnico na Goriakem pri tej priliki pokazalo syojo aeatiino lju* bezen do naSe a tem, da jopoSastcpo avojih zastopih.
Odbor.
Ljudsko Solstvona OoriSkem. Leta 1886(7 je bilo na Goriskem 209 javnih Ijudakih Sol, in sicer: 103 etiorazredoio (14 italijauskib, 89 slo-venakih), 37 dvorazrodnic (18 ital., 19 slov.), 11 tro-razrednic (9 ital., 2 alov.), 12 Ifcirirazredoio (6 XtaK, 5 alov.), 4 petrazrednieo (3 ital. in 1 ital.-slov.-neraSka),
2 Seatrazredaici (1 ital. in 1 ital.-slov.-nemSka), 41 Sol za silo (3 ital., 38 slov.)
Teh je bilo: v tolminakem okraji 41, v goriaki okolici 68, v sozaaakcm okraji 35, v gradiSdanskoia okraji 58 in v m«3tu Gorice 7.
Vrh omonjenih jo bilo ao zasebnili Sol: 3 nem-ske, 8 italijanskih in 1 alovcaska. 209 javnib ljudakih sol je Stelo 329 razredov.                  .....
T«e mladine 6—14 leta do!2ne v Solo boditi je bilo 35286, od kfcere je hodilo v Solo 30.109.   Brez
Iji drugov, nifiosa ne po svoji lasted. Ne vabi ga u!ti vrdek nuselskega niti prijateljski „prepir.a
Jedina njegova zabava je nedeljsko 6eSko gle-di§ce. Tu je ztnerom videti gori, od kodar prSi bla-goslov, in mora se rcci, da Pppfiek, kakor tin tlovek je sicer, ven<fer v glediSci napravlja mnogo ropota* Njegovi suhi i nekoliko iiroki roci ste v gledi§ci po* dobni gibgnemu mttbalniku, in radost je gledati ga tedaj. 06i mu zaiskre, obrvi se ma vzdignejo, nos* nice raztegncgo, in obraz zagori* V takovem trenot-ku je Pep&k bolj Clovek nego krojaSki poinocnik. I privoSfiiti mu moramo to tem bolj, ker ae gre§i pw-ti nobenemu zakonu.
nr.
Pepica sln2i v novo vstaoovljeni pekariji — pol-nolica, kakor prava Cehinja. Kapce, ali oprav bingo, odpravlja kakor na kolesili, nikdar ne da proved, a vendar vsak rad pri njpj kupuje. Mnogo lastnostij i-ma iu vse lepe. Najlepsa je gotovo njen stud do le* nobe. Niti minute ne zamudi . Ako nima korau kaj prodajati, ne stisne se v kot, ne lenuSi in ne drema teinvee bii se loti citanja, i ne prelrpela bi CfH dan za gromadami prest in kola5ev, ako bi ne ime-la pod ko§aro bcrila — a nota bene: berila ceSkega Ali ni6esa o Lepotici, ni5esa o Krasnej. Mladi gospo-dic prcstarjtv je takov nor6ek, da knpuje vse deSko knjige; od njega dobiva tedaj (toda le pod roko) Klaurenove povcBti i Zabavno biblijoteko. Nekdaj do-bila je i nCestinica* v roko Pri tem se jej je pa godilo, kakor nekteiim rccensentom, kteri ga niso razumeli -— s tem jedinira razlockom, daje ona pri-znavala, te§6 se z modrimi besedami: „Ni cuda; saj v njcm ni niti cele vrstice — samj kosovi so,*#
uauka ostalo-je torej 4177 otrokflried kttttimijebilo: 811 bolehnih, 1689 6ez uro daleo od Sole, 952 ne-razvitih in 287 takik, ki so jih zavoljo tesnih sob ni nioglo sprojeti v Solo. Torej je bilo 2928 otrok, kt ni hodilo v Solo rudi nemaniosti.
Od 29.752 otrok, ki so hodili v domaco ljudake Sole, je hodilo: 1, teto 4995, 2.: 4834, 3.: 4672. 4.: 4814, 5.: 3962, 6.: 3345, 7,: 2233 in 8. leto 1397. Razvidno je torej, da od 5. sol. leta poSonjajo otcoci mo5no solo popuscati ia da 8. leto ae polovica otrok no bodi v solo, bodisi, da pricnejo prekaano hoditi v gob; bodisi da je ve5 Sol, ki ne obsfrje so 8 let.
Pqvprok jehodilo 85 % _ottok_jrj|olo, innicer na Tolrainakem 71%, v okolici goriiki 87%, na Krasu 95 0/0. v Furlaniji 880/0 in v Gorici 780/q. Da stoji tolminski okraj na zadnji otopioj?. Ju vec v zrokov — 1. je ta okraj zelo obae2en, meri 181a milj, skorej 1/3 cele deiele; 2. je ve<5 seli^c" oddaljo nib od vsake Sole, katera se ne da skupiti, da bi bilo zadostno Stevilo otrok za eno Solo; 3. preaele se cele druzlne za credo na planine, kjer inftajo v lota po 2 ali 3 bivaliSca, ter le po zimi bivajo po dolinah.
Uclteljakega osebja je bilo 205 ufitieljev z 41 duhovniki kot pomocoimi uditolji, 106 uditeljic in 54 u5iteljio za rofina del a.            • -,.    .,.
Le zopet Piedimonte. Judovski list „Car-riere* se jezi, da je zupan3tvo v Podgori zavmilo neko dopisnico, poslano a podpisom Seppenhoior do nekega Or. B. a Piedimonte. Ni res, d 1 je Lupanstvo za?rnilo dopisnico, arapak obSiaski obhodnikj je iato dopisnico na poSto nazaj dal z izgovorom, da on pozna osebo, kateri je dopisaica namenjena, a vast Piedimonte, da ne pozna, ker on je s Podgore. Drugi dan dobi obhodnik zopet dopisnieo z napkom v Pod-goro, katero je tudi poSteno oddal. Prav je imel obhodnik, da je prvo dopisnico zavrnil, tako naj bi vsak zavrnil list s takim napiaom, ker s tern bi relii cast poitene slovenake Podgore,               Podgora.
Vinorejsko ia sadjerejsko dru§tva za Brda imelo je preteklo nedeljo popoludne svoj letni obeni zbor v Steverjanu, v pcostorih „Katol. bralnega dru§tvaa. Zborovanja so je vdelezllo nad Stirideset posestaikov, mod temt tudi tamkajsajl vikir 6. g. Anton Orregorolc" in utfttelj J.uioz Jug. Podpredsednik g. Figel andrcvj posestnik iz St. Mavra, pozdcavil je navzooe gospode in posestnike mesto izgovorjenega predsednika g. Konrada pi. Fabris-a. Prod toSkami postal je obcni zbor k nazdravn presvitlemu cesarju in za-hvalil visokemu ministeratvu za doaedaj poduljono pod-pore. Zbor zaklice nanduSen tnkratni Bivio. N\to preCita podpredaeduik poroeilo drnStveuogi delovanja, ki je bilo s pohvalo sprejelo. Me I pre llogi /.bora, bil je sprejofc, da s1) so v tern lotu priredi vinska raztava v Brdih. Prodlog, da bi se druStvo no z ivolo „Briako vinorejsko druitvo", ampak „Stovorjansko vinorejsko druifcvo*4, prepusti se novema odboru v pr?tres, da se pri prihodnjem obcnem zb)ru odloci. Sledilo je volitev predsednika in odbora. Za pred-sednika bi je z vsklikom izvoljen Figel Andrej, po-seat. iz St. Maura. Brand se je piov^eti ta castni posel, a ker je videl to 2olja vaeh druSfcvenikov, prevzel je prodsedoiStvo, tor proail, naj g.i novi od-bor po mogocasti podpira. V odbor so bili izvoljen i: C. g. Gregor6i6 Anton, vikar; Jug Janez, ucitelj; Makuc Stefan, VogriS Jo2e, Pintar Jo2e in Ter6:6 Boitvjan. Predsednik zahvalil so je §e drustvenikom, ki so se zborovanja udelezili, ter zbor zaklucd. Po dokoncanem obcnem zboru pridmiili bo se k zboro-valcem tudi domacl pevci in pevkinje pod vodUvom J. Marini6a, ki so pri dobri vinski kapljici peli ve6 narodnih pesnii prav dobro. Med petjem sliSale so se tudi razno napitnice, tako da je bila lepa narodna Yeseliea,
Bazvidno je torej, da so na§i Brics na dobri poti vsestranskega napredka na kateri jira Bog po-mozt I                                                    Rodoljub.
Nasledki zapoljive ljubezai. Neki dastnik, nadparo6nik tukajSnjih topni^arjev, imel je ljubico, neko* slulabnico g. B. de T. Ta je zvedela, de je njeni Ijnbi tudi v druge gespodiCine zaljnbljen. Pre-Slo soboto vcficr proai slutabnica svoje gospodarje, naj ji dovole tti v glelaligfie, kar ji privole. Pred odhodom vzame gospodarjev revolver, in grc po no-Ci k staoovanju g. dastnika, ki je imel svojo sobo v pritlifinih, sla^abnici gotovo dobro znanih prostorih. Gotovo je tudi vedeia, d\ je dastntk 2e spal, ker je razbila stcklo v oknti in na Lastnika trikrat vstrelila te/ ga v roko tako poSkodovala, da mti jo bodo mo-rait pdrezaU ; prestrelila mu je i\\e. Siu^abnica je hitro zgintl.i, kakor se govori, v deroco SoLo.
V Tolminu ustanovilo se je ki pred 8 tneset Ciril-Metodovo druStvo — najpotrebnej§e in nnjko-riatnejSe mod vsem', kar jih 2e v Tolminu obstaja, Zal, da je spalo z naravo vred dez zircp trdno spa-nje, a hvala bogu, da pod sne2eno odejo ni zaspalo, arapak se s pomladjo vred vzbudilo. C. g. dekanu — previdnemu moia — ia c\ predsedniku gre hvala za t<$. Sklical je pred kratkitn odborovo sejo, pri kteri so se aklepale in aklenile za druStvo jako va2ne in korlstne zadeve. Udnina od posaraeznih Clanov, kte-rib je ze dobersno Stevilo, se sedaj pridno pobira in flotovQ bPU) imel v kratkew yriliko ptvlstt Ti, dra-
ga So5a, 4a se je lepi svota  odpoalala na glavno vodstvu dmStveno. S spoStoyanjom udani       — i—
Vabilo. Pxlm^nica sv. Cirila in Metoda vZil-ski Bistrici bode invla obfini zbor v nedeljo 22. a-prila 1888 ob 4. uri popoludne na Vratah v gostilni pri „Neuwirth-!t" po torn le dnevnem r^du: 1. Po-zdrav prvome jtuika. 2. D,«klamac»j 1: „ Junakova smrt," 3. Na pol resen g)vor. 4. Daklamaeija: BDdavcu.a 5. - SIuCRjni govori «« nasveti. Val udje dru//oe sv. Oirila in Metoda in mil, ki z^lijo j«j pristopiti, se uljudoo prosijo,. naj bi ta oMni zbor v obilnem Ste-vilu po6 latili.                                    _N^wSt?ttL_
VabUo na LXXX. odborovo sknp§5ino „Matice Siovendco" v aredo 25. aprila 1888. 1. ob 5. uri po-polnddn v Maticint li!§i na Kon^resnem trgu §t. 7. Dnevni red: 1. Pot'jooje zapianikov 0 LXXIX. od-borovi aeji in 0 XXIU. rednem velikom zboru. 2. Naznanila predsedniStva. 3. Volitev predsednika, nje-govjh namestoikov, blagajnika, pregledovalca druSt-venih rafranov, klju^arjev in overovateljev dru§tvenih zapisnikov. 4. Volitev odborovth odsekov. 5. Skle-panje o letoSajih knjigah. 6. Tajnikovo poro^ilo. 7. Poaameznosti. V Ljubljaai 17. aprila 1888. Josip Mam, predsednik.
Iz Rim a se brzojavlja: Da je pape2 vsprejel romarje hrvatske pod vodstvom Strossmayerjevim, vzbudilo je sploSno presenefienje. Dt^avni tajnik je vedel, da bode gospode v P^sti nemilo zadelo, ako bode Strossinayer predstavil Hrvate sv. oCetu. V Pe-Sti so natnrcd ^eleli, da bi Strossrn^yer ne dobil za-do§6enjat da bi se njegove cerkveno politique ideje v avdijenci papejgevi priznale pred vsem katoliSkim sve-tom, in gospodje Madjari so si bili toliko kakor go-tovi, da so bodo v Vatikanu ravnalt tiko, kakor oni Me, „Osservatorea je tudi ze pisal, da se za hrvat-skih roraarjev avdtjenco priiakuje nadSkof zagrabSki, kardinal Mihalovid. A upltv Stro3iuiayerjev pri Vatikanu bil je mofineji, nego veleposlanika grofa Paara. Osobe, potezajoSe se za vladiko Djakovskega spimi-nale so papeza na zasluge Strossmayerjeve za kon-kordat s Crnegoro, novo katoli§ko Skofijo v Biru in za vse Stovano. Ako se mu torej slovesnt vsprojem odrece, raz^aljeni bedo vsi, ki ga &iste in ljubije. Lev XIII. uvaieval je to in v avdijeuci jako laskavo vsprejel romarje hrvatske pod vodstvom Stro^snnyer-jevim. Kardinalu Mihatovidu na to novico ni preosta-jalo nid druzega, nego naznaniti, da je obolel. Sove-da bolezsn ni nevarna, poncsrefi^na avdijenca pri pa-pe2i Simla mu je v ude, kar bo lepa kmilu odleglo. 0 vsprejemu samem se pi§e iz Rimi: Pape2 priSel v dvora'io, spreinljan p) svojoin dvont in 8 kardina-lih ter vsprej«t z nauduSenimi n^!vio!" Prisotni so bili tudi dtugi Slovani, inej njimt knjeginji SapieUa in S.wgiisko. Vladika Strossinayer pozdravi papezi v j navdusenem govoru, o^nte Voj'.iovid pa prefiita adre- I so, ki je papela ganila. Pape2 pozilravi Hrvate kot sinove sv. Petra, rekofi, da nic ne more lofiiti Hrvi-tov in drugih Slovanov z njegovo Ijubczaij-i. Hrvate z vsemi drngimt Slovani, katere on toll Ijubi, pista-vilje pod okrilje sv. C rila in Metodi. Potem vrSilo se je poljubovauje roke in no^». P,ip3^, ki je b.l iz-redno ljubezniv its d>»br« volje, p-igovarjal s« je pri tern s Strossmayei'jern, drug'uni Skofi in z Vojuovidem, potem pa podelil svoj blag03lov in odial m«j iivio-klici. Preil Vatikanom priCakjvali s» slov.mski ro-marji Sirossmiyerja in mu priredili burao ovacij>.
Preitempljane marks. Zbiranjo pre^templja-nib ali pjrabijemh mark postaja v denaSnjih dneh, kakor znano, cedalje ztvabnejSt, da ne i-efijm, stra-atno. Neverjotno j-; skoraj, kako ogromni zneakt se d<»jajo v ta mmon in pridibivaji. N"e le forint, te-muc stotaki p mujajo se v5aaili za to ali uno zn a-menitostaro marko. Tako n. pr. pla5uje se pisemska tnarka otoka av. Maucioija od I. 1850 2e na nevorjetuo veliko cen»l Po Fraucozkem so zbir-ke, ki stejejo na 10 000 in So ve6 raznih mark, koje se oontjo na 50 do 100.000 gld. 1 V Partzu aamem je 150 tacih zbirk mark: pri nekterih je na atotine oseb, ki se pedajo le a 3i§c*enjem, sortiranjem in Ste-viljeajem mark v razae verste evropej^kib in drnzih deriav.
So pa tu pa tam drulba, kakor je co pri nas na Dtiaiji, ki spravljajo in zbirajo razne take preS-templjane marke ia jih potem prodijajo, dotiSai de-nar pa obra5ajo v blacft v^viSeni namou, namrefi v odkupavanje in reSevanje poganakib otro&Sev ter v pomoS Earopejcev, ki se a tern trudijo iu iertvujejo. Kaj se dela in kako da bo g«idf z poginskimi otro-6i5i, zlasti po Kitajskem, ve ves svet. Stevilo vsako-letnih otrofijih amorov atavi se 8amo v raestn Pe-king-n na 20 do 30.000! Koliko dobtega ae tedaj dose2e z odkupavanjero. za SloveSanstvo, oziroma sa pridobitev poganov h kerstn in omikt, p.t5 ni mogooe povedati ia je nepopialjivo 1 Omenjeno naj bo memo-grade, da kineSka in aemtortje tudi jturlka gospoda uporablja tako marke za tapeciranje sob 1
Zi Auatrijo vodi tako* zbiiko 6. g. F. Boatua, tajnik v e. kr. sirotiSuici na Dunaji.
Sprojme ae pa alodefie, vsake pisenske nurke poStnih in navadnih listnic, kakor tudi zavitki (Oou-votis) z vtisnjeno marko; poaobno dobro in obrajtane 99 tttxe nmrkfr  Arttrijakili pifsnskjb owk to ms-
bolj velja^ne one od 1. 1850, 1851, 1859, 1861 in 1863, enako veljavo imajo zavitki (Couverta) z u-tisnjeno ataro marko in marko .casopisov, vefi ko mogoce stare, tako n. pr. Merkur (2 kr.) zelene. Merkur (6 |kr.) ruraene in Merkur (30 kr.), ru-dece barve, i. t. d. Moogo oenjene so dalje razne tnukelevanta (soldi) telegrafne marke, kakor tudi vse druge vecje ali manjSe vrednasti do 20 kr. in viSj'. Pusobno drage so vCasih marke tujih drzav, n. pr. San Marino, Island, Rumelije, Bulgarije, Sorbije, Bosnije, TuriSije, Norvegije, §vice ltd., naj si bodo ze marke na zavitkih, marke krifaih zavitko?, poStne in tt-legrafne ali druge. Ravno isto velja tudi 6 markah razliSmh drzav Azije, Afrike, AmeriKe, Australije.
Marke pisem naj bodo, kolikor mogofie, Cisle in cele. Zavitki, kriini zavitki, poStae karte in druge, kterim je marka Jvtisnjena ali ponatisnjena, puste naj se celi, t. j. marka se jim naj ne izreZe, ce pa tega ni mogofie, pusti naj se precej prostora okoli marke. Marke le prilepljene uaj se odlepijo, skrbi naj sepa, da ae jim zobki ali robi ne sterXejo ali odstrisSejo, ker drugace niso za rabo. Najloije in najbolje se marke odlepijo, Ce se dotifini papir na nasprotni stra-ni omo6i z gorko vodo.
Veliki zbirki na Dnnaji v pornoiS spravlja in zbita marke L g. Karol Cigon, vikar v Temcici na GoriSkem, (zadnja poSta Kostanjevica na Krasu). Pri-porofia se torej pn. L5. gg. duhovskega in uvetnega 8tanu, kakor sploh filovekoljubom, v blagovoljno pod-poro. Veliki zakladi (naj semi nejemlje vzlo izr&z) mark dobe se seintertje pri cnemn ali drugeinu, ? Comptoirih, kakor v prtvataih hiSah. Marsikdo iraa znanje v tujih drzavah in krajih, — prosi se torej za pomo5. Dandanes, ko framasoni, nihilisti, socijalisti in judje za svoje namene — pae gotovo ne aiovefianske — 3» vse kriplje in neostraSeno delajo, naj bi pa katon5an zaostal'Pl Ni kakor nel Clovekoljubje in 0-mika tirja podporo v reSenje ubogih biacov Brez pomena na prvi pogled in veadar izdatno velika je ravno podpora z markami.
Nabrane marke blagovo!6 naj se poSiljati ime-no vane in u gosp. vselej Franco, dobro zapefiatane in zarad poStnine, kolikor mogoee v vecjem Steviln. Sor* tiranje mark po derzavah ni ravno pottebno, to do-polnuje zbiratelj sam.
Predragi prijatelji,
p. n. destiti znanci in sorojaki!
Znano Vam jo, da in zakaj setn pric*cl trgovtno a pisaruiako robo in nekaterimi kcjigami. Lahko Bi mialitc, da imam ob zadetka tega novega podjetja temvec tezav premagati, b:r imam ob enem opravrti tudi se 8mrtnim sovraSnikom, ki mi je zazugal, da hofie mojo trgovino vniciti, 6e tudi bi ga staio neko-liko tnocev. — No, s tiso^i ma jaz ne moren zo-peratati, a upam mu pa zoperatati s 5im boljSim nego je denar — zVami, predcagijmi prijatelji, p. n. cestui znanci in aorojaki in pa se staaovitoim avojim prizade* vanjem, ce Vsegamogo5ni podeli blagoalov svoj, zo-perstal bom in napredoval se bvojim podjetjem.
Z ozirom na te okoliScine, predragi prijatelji, znanci in aorojaki, gotovo ne bosta zahtevali od raene, da bi zniSeval cone po naaprotnikovih, ker me hoco na ta nafiin uniSiti, mirveS mi b03te dobrohotno So ^rizaaesljivi, ce bi se kedij pripetilo (aaj promuo-gokrat spodleti v torn ozim tudi aaj bolj veS5emu trgovcu) da Vam ne bi z blagom ali oeno prav po-voljao valuzil, ker lahko ate, uverjeni da aprislnZkom nikdar ne bom podpiral VaSih nasprotnikov in ao-vra^nikov.
Kadar dobro zalozim prodajalnieo, objavil bom imenik in cenik, a zdaj imam dovolj zalozeno Se le a pisaraiiko robo, nijbolj pa z raznovratnimi zavitki in Skatlami (mapami in kasetami) za pisma, ki stanejo : zavitki za 10 pisora od 8 do 35 kr., Skatie za 25 ali 50 piaem pa od 25 kr. do 2 gl. 35 kr.
Priskrbel <bom kmilu vse, po &mur ae bode povpraSevalo j kar kdo pri meni prvic ne dobi,' dobil bode drugid.    .
Vae 8i bom prizadjal, da Vam, predtagi prijatelji, p. n. destiti znanci in aorojaki po mogocosti in poBteno vatrezem.
Z odlionim apoitovanjem, V Gorioi 20. dne aprila 1888.
ifaspar Likar,
________________      trgovec.
„SLOVANSKI SVET,"
Bloveriski 6a8opis, ki iziiaja dno 10. in 25. vsakoga me3aca na 16. velikih straneh, objaylja politione 51anko in spise kulturno vaobine, kakowni so 55a n'a§o in aedanjo dobo, zlasti avstrij-skim Slovanom, jako pofrobni in va5ni. Priobfiuje provode ajo-vanskihdel, dopiso iz slovan8kih de2ol indr2av, vesa, dogodke in slovansko knjiiovnoat. Cene je nenavadno nizke.
wSlovanslLi Svetcf afcoji: za oelo leto 3 eld., za pol lota 1 gld. 60 kr., za oetri leta 75 kr.
Narofip'na ae poSilja upravniitra »ITorodne TiakAiae*
H. Bock-a n Bmji. IB- Upxm k ft
Ceniki so dopoSiljajo brezplaeno.
St. 10.
RAZGLAS.
Dne 30. aprila t. 1. bode v Lokvi javna drazba v oddajo popraye jcdnega dela skladovnc ceste od Lokve proti Ba/ovici.
Nacrti in drazbcni pogoji so v pregled pn cestnem odborniku g. Anton Muhi v Lokvi. CESTNI ODBOR V SE&ANI 18. aprila 1888. Nacelnik.
JJ f a.UCUprQ[or Karl $. Braun m Utaaji-
TfW f* "f 9. as ^zrbkuje nikakih te2av tf i/^i i? J. ^pflfeggoi pj, Bamberger aa Bm"
Grreilki    »<*el» bolj nspegno, ko
druge grenke vode,* Vr ele C Mmi leidesdorf b& Bmiji
Zahteva naj se vedno in raziocuo: FRANCA JO^EFA GKENKI VRELEG. Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp. Cristofoletti, in A. Seppenhofer. llazposilja se iz Bu-dapeSte.
6rnilo od Eick Gaertnerja,
W naredi ccvlje svetle.
! ne da bi jih bilo treba s S«etfo v-glajati in ostanejo svetli tudi v mokrem. Uradno je pr» skuSano in
Sotrjeno, dausuju si Skodljrvoin a je najboljSe med sedaujimi ma-t zili. _m.           J     Vpeljano je pri vojakih.
L^flJllr^Hlr ^e<^ati Je na varstveno znamenje. '-J^m.W Napravlja ga tovarna' Rich. Gaertuer _ri.^                          na Dunaji, Giaelaatr. 4, Part.
Steklenica velja 50 kr.; s poSto naroceni veljata 2stekle nici 1 gl. 30 kr., 6 steklenic 3 gl. 12 kr., 12 steklenic 4 gl. 80 kr. V Qorici se dcbi pri L. Gentileju t gosposkih ulicah St. 10-
Cudovite kapljice
sv, Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo jo prava dcbrodejna pomoc in ni treba mno-k gih besedi, da se dokazo njihova cudovita I moc. Co so lo rabijo nekoliko dni, olajgajo Ij in prezenejo prav kmala najirdovratnise ze-'I lodcne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zo-* per hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranicl, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesecnih nadleznostih, zoper beli tok, bo^jast, zoper bitje srea ter fiistijo pokvarjono kri. One ne pregnjajo samo omonjenih bolezni, ampak nas obvarnjejo tndi pred Tsako boleznijo.                             •
Prodajejo se v vseh  glavnik Iokarnicah na' svetn; za naro5be   in poSiliatve pa edino t lekar-nici Criatofoletti v Gorici, v Trstu t lekarni C. Zanetti in Or. B. Bovis in ir lekarni Alia Ma-donna v Kormina. Ena steklenica stane 30 novcev.
I MiRIJACELJSfiE EAPLJ1CE
so izvrstno zdravilo yx vso zclod-
ceve bolezni; nep'reaegljivo zdravilo
so ob slabej siasti dofectf, sla-
bem vzdunii,  napenanji, M-
slem. zdrgovanji. zvyanjl po
trebuhu, prehlajenji zelodca,
zgagi, nabiranii skamenelca, za
, odpravo preobilne Seme, We-
I dice, gnjusi in riganja, fiavo-
I Dola od zelodca, zelodeevega
^. s. .    krea, jeprotiotrjeiyainzagatt.
preobjedi m prenapitji, glistam, bolezS na
vranwa, jetrafi in z&ti zifi.
Cena male steklenice z naznanilom vporabe je 35, vecje pa 60 kr. Osrednja razpogiljavnica je t KroEierizab.
Mary^celjske kapljice niso skrivSno zdravilo. Njih sostanski deli so naznanjeni na liatku o njih vporabi.
Prave Blarijaceljske kaplje «e dolm skorei v vseh lekarnah v ovifku z rude5o znamko zgorne podobe zalepljenem.
V Gorici jih imajo lekarae Gironcoli, Cristofoletti, KttrnerinPontoni; v Sezani pa Philip Ritscbel.
nmm hi
(Orts- und Reise Lexikon) L   Avstro-Ogerske,
¦                           izdelala
Josip pi. Kendler in Leop. Siller.
Hrajevni in potovalni loksikon obaexa vse avBtro-ogerske kraje tor zelez-niene, postoe, parobrodske in brzojavne postaje s zaznamoviuijem ieloznicni!i^ in paro-brodnih poiljctij; zara<ft tega jo za vaacega ne-obhodno .potrebna knjiga.
Hrajevni in potovalni leks kon seat»ivljen na potllagi danaSnjih prometnih raz-nicr, jo visoke pomenljivosti za C. lit. vojake in vojaske oradaike, kei? je v njem navedena natartjena lega vaacega kraja v Avstro - O-geraki. — Dalje je tudt vazen za postne, zelezniske m brzojavne uradaike.
Hrajevni in potovalni leksikon jo posobne vreiinogti za vsacega odvetnika, bi-leznika, sodnijskega uraduika it<!., kor je pri vaacem kraji povedano politisko in SOd-nijsko uvrsfienje, kakor tudi za veakoga gra-sfiinskega oskrbnika, tovarnarja, potovalca, iz-Voznika in uvo&nika iid., in to zaradi tega, kor je pri vsakem kraji, navedena posta, zeleznica, ozi-roma bliznja posta in ^eleznicna postaja.
Hi;ajcvni   in   potovalni   leksikon izide v 30 zvezkih po 30 kr. ali subskripcijska cena za celo delo a. v. gt. 7.— ter ao dobiva v vseh knjigotrznicah ali pa pri zalozniku
Leop. Sil!er-ju, Dunaj!, Griinangergasse I.
;f>I^I-^:^.I^:^Z3C-X^'T«^ry*^«>I
3     Teko6e zlato,    J tekoce srebro,   r
s katerim vsakdo lahko pozlati ali posrebrni okvire in lesene, rudene. ^apirnate, usnjate in vsakosnje re6i, da so prav krasne in trajno svetle. 1 steklenica s 6opi6em se dobi za 1 \J gld.; 6 steklenic za 5 gl. s poStnim povze- i\ tjem pri S. FEITH-U v Brnu na Mo- V ravskem.                                                      A
toooooo
Razpis imifo.
Dne 6. maja 1888 ob 4. nri popoludne oddalo se bode v gostilni J. Ho6eva?ja v Stan-jela po oditni drazbi zidanje dra§tvene kleti. Stroski so preodarjeni na gld. 3971.45. — Do-tidni nacrt in preudarek jo razviden pri pred-sedniku vinorejskega drustva (v Stanjelskem gra-du) od danes naprej slehern dan. Podjetnik po-lo2i 10 od sto vari6inc.
Odbor vinorejskega druStva v stanjelu dne 19. aprila 1888.
ESSE Zelodcn^ bolezni
hitro in gofcovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo Kelodono zdravilo.
Izbrati v raznih : zolodfinih buloznih zdravilo, katero bi v resnici odgovarjalo namenu, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajnjo vsakovrstna taka zdravila.
Yecji del onih kapljic, izlifikov itd itd., ki se oznanjajo in priporocajo obdinatva z viso/to lotocimi besedami, ni druzega ko prevarr", pogosto 6e Skodljiva.
Bamo jeruzalemski balzam, uzo davno znan po svoji priprosti sestavi in po ozivljajoci svoji mo8i na zeIod5ne zivco, si jo pridobil prodcoafc pred vsemi dru-gimi do zdaj znanimi pomo^ki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno rasto.
Ta balzam, bogat krepcajoce mofii kineSkoga ra-barbara, korenike, ki jo sploh znsna po svojem p r e-bavnem uspohu, daje gotovo sredstvo proti Lolodcnim slabostim, izvirajodim iz ncrednega prebavjjanja. Zato «e priporofia, ko jesti ne diSi, proti neprijotni sapi, gnjusu, riganjn, zabasanju, hemorojdalnint te2aram; pomaga tndi proti zlatenici, glistam in boleznim t drobu.
Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TR8TU pri (J. B. Rovis. v KORMOQ pri A. Franzonl, r TOLMINU pri 0. PaUsca.
Lj   MARTIN POVERAJ,   | hX-i               civilski in vojaski krojaS-               |9|
1B06ATA ZALOGA
1   VSAKOfRSTNEGA SUKNA   ft
I      izdel^nili ssulineinili ol>leli in sicer po naslednjih cenah:
Bponjiladaiiske in letne obh-ko od gl. 8   ,na|eL
I
m
1
»                »    jop'co    „    „   450
*                n    blaSe     „    „   2 50   n
„                „    sukuje   fl    „  9.—   n
salouaka obleka   .   .    .   .    „    »25.—   p
obleko, za deklico in declce    B    „   1.30   8
plaScl za dom in za de2   .    „    ,,   9,—   n
Narodila se po zelji izver^njejo po najnovejgem kroj za vsak stan in po posteni ceni.
Uasorci se posiljnjo pq zahtcvanji
na ogled.                            ==
KMETOVALEG
jo edini slovouski, gospodarski list 8 podobami, ki izhaja dvakrat na mesec na celi poli. in pri-naSa poljedelako* 2ivii)arake, vinarskoin drago clankei gospodarsko novico ter dnjo narocnikom svojina dobro gospodarske svete. ..Knietovalec" * stoji iia ' leto 2 gld., za gg. uSiielje in knjiziiico Ijudskih Sol ' pa le 1 gld. 'Naro&niki, ki vstopijo med letom, dobe vse izi«lo Stevilko tistega lofcnika.
ETOV&LEC.
Witt
I                  VRfTNAB
je list 8 podobami,   ki prina3a  aadjarsko   in   spioh vrtnarske flanke in izliajo dvakrat na mosec.,, Vr« '  tnarja" dobe naro5niki nKmo{ovalca" za9tonj.
ISa, clrolbno in xia cl©T>elo.
hM Cnlot
v Gorici v Rastelji;
obilna in nmogovrstna zatosta HOrlml>ergki|l, galaaterfjsklh, mallb reel In Igrac.
Najvecl izbor blaga za raznoS6eke (havzirar|e) kramarjo, fievljorje in kroja2e; potem molkov, avetih podob, reienkrance itd.; priporofo svojo veliko zalogo ¦wmj*?4&m ali lopoticij, tapecerij, olepSovalnoga papirja kakor tudi zlato in srebrne podlega za jnm.'jp4r«rc»>ft9a:«» *3^tol-g^ po fabrifioib coaah, veliko zalogo s?e$ ia veliko zalogo oevlj'ev vsake sotie za male in velike cene in mozo itd.
POSEBNOST
VRTNA SEMENA
vsako vrste in gotovo dobrote. ; Ccne tako nizke, da se ni bati tekmo-vanja.
ISa dleTboio — xia  droTbixo.
W*nm 1» 9tg^lm^              ~'Bt^ipfk* Hif$m$ ˇ Qm®.