IZHAJA OD LETA 1959 ire» j CARDELJAf L J« j LETNIK XXIII ŠT. 6 HRASTNIK, 11. 6. 1981 Srečo si človek lahko ustvari sam Nenehno govorim, da je delavski razred steber naše socialistične države, delavski razred vseh nacionalnosti in v vseh republikah ima iste poglede in iste interese, delavski razred je čemet, ki povezuje in krepi našo socialistično skupnost. TITO Novi Pazar, 15. 4. 1971 In ta delavski razred bo na bližajočem se III. kongresu samoupravljalcev ocenil u-spehe dosedanjega razvoja in še jasneje začrtal pot, po kateri bo z vso odločnostjo nadaljeval zgodovinsko delo tovariša TITA in zveze komunistov. To bo prvo veliko zborovanje delavskega razreda Jugoslavije, ki bo potekalo brez vodje naše revolucije Josipa Broza Tita, pobudnika in stratega socialističnega samoupravljanja. Tretji kongres bo tudi brez tovariša Edvarda Kardelja, ki je dal neprecenljiv teoretičen in praktičen prispevek k zasnovi in razvoju sistema samoupravljanja. Kljub številu resnih težav, s katerimi se soočamo, je samoupravljanje v minulih letih potrdilo svoj zgodovinski pomen z uresničitvijo pomembnih rezultatov v razvoju materialnih proizvajalnih sil in s krepitvijo družbenega položaja delovnih ljudi — samoupravljalcev, z nenehnim naraščanjem njihovega osebnega in družbenega standarda. V času med drugim in tretjim kongresom se je družbeni proizvod povečal za več kot tričetrt, na prebivalca pa za več kot za 50 odstotkov. V združenem delu se je zaposlilo več kot dva milijona novih delavcev. Osnovna sredstva v družbenem sektorju so se več kot podvojila, na delavca pa so se realno povečala za okoli 50 odstotkov. Napredovali smo pri zadovoljevanju osebnih in družbenih potreb delovnih ljudi. Osebna poraba in življenjski standard sta se v celoti povečala za dve tretjini. V preteklem desetletju smo zgradili za okoli 1,4 milijona stanovanj. Vse to ponazarja velik napredek, ki smo ga dosegli v preteklem obdobju in ki je temelj našega nadaljnjega dinamičnega materialnega in družbenega razvoja. Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije poteka v času neugodnih mednarodnih političnih in ekonomskih razmer, obremenjenih s krizo detanta, z okrepljenim merjenjem moči med blokoma, z vojaškimi spopadi, v kar so vpletene tudi neuvrščene države s pospešeno dirko v oboroževanju in s številnimi nevarnimi grožnjami za skalitev miru v svetu. Neugodna gibanja v našem gospodarstvu, na katera močno vpliva tudi mednarodni eko- nomski položaj, se izražajo predvsem v resnih motnjah v družbeni reprodukciji, v visoki stopnji inflacije in primanjkljaju v plačilni bilanci. K temu so prispevali tudi nerazviti socialistični samoupravni odnosi pa tudi neugodna struktura gospodarstva, povečana uvozna odvisnost in premajhna usmeritev v izvoz, zanemarjanje objektivnih ekonomskih zakonitosti. To je nujno povzročilo tudi zastoj v razvoju samoupravljanja. Neugodne ekonomske in politične razmere v svetu, nestabilnost in inflacija v našem gospodarstvu pa ne morejo biti razlog, da bi odlagali spreminjanje sedanjih odnosov v delitvi in razpolaganju z dohodkom, posebej še s sredstvi, ki so namenjena krepitvi materialne osnove dela. Nasprotno, brez teh sprememb ne moremo zajeziti inflacije in uresničiti programa stabilizacije. Ni dvoma, da bo III. kongres pred nas postavil nove naloge. Ob uresničevanju postavljenih ciljev in ob izpolnjevanju nalog, ki bodo pred nami, pa nas bo vodila velika misel tovariša Kardelja: »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko samo en cilj - da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka u-stvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev - svobodno delal in u-s tvar j al za svojo srečo. To je samoupravljanje...« Obisk sejma embalaže V Düsseldorfu (ZR Nemčija) je bil od 14. do 20. maja 1981 sejem za pakirne stroje in materiale ter stroje za pakiranje slaščic. To je največji tovrstni sejem na svetu. V sedmih dneh, kolikor je sejem trajal, ga je obiskalo prek 150.000 ljudi iz vseh celin. Na sejmu je bilo prikazano vse, kar je od zadnjega sejma leta 1978 novega na področju embalaže — v smeri popolnosti, avtomatizacije, racionalizacije in docela novih rešitev. Nekatere značilnosti iz teh smeri so: na tem področju zelo intenzivna, kar daje slutiti, da predstavljajo palete obsežen problem na področju embalaže in transporta. Vendar pa zaenkrat ni jasno, katera varianta bo ostala kot najboljša. Slika 5 Slika 3 1. Pakiranje je zelo važno v vseh vidikih gospodarjenja. Razvoj gre zato v smeri avtomatizacije postopkov: vse manj je prisoten človek, vse bolj je angažiran stroj. S tem se zmanjšujejo stroški in povečuje efekt dela. Vendar je tu opazna razlika v razvoju oziroma prikazanih rešitvah: za določena področja so postopki popolnoma avtomatizirani, za druga področja npr. pakiranje v steklarski industriji — pa je očitno veliko teže najti popolne rešitve. Razvoj gre tudi tu naprej, pa vendar počasneje, kot narekujejo potrebe. Vsaj iz prikazanega na sejmu se da tako zaključiti. 2. Razveseljivo je, da steklena embalaža pridobiva na pomembnosti. Vse več je področij, kjer se uporablja steklo kot embalaža, manj pa je kovinske in plastične embalaže. Razlogov za to je več, vsi pa govorijo v prid steklu. Seveda pa je tudi tu razlika med tistim, kar se npr. kaže na sejmu (in je dejansko tudi v uporabi v nekaterih zahodnih državah) ter med tiistim, kar se uporablja v Jugoslaviji. Gre npr. za razne konzerve, steklenice za mleko itd. Vendar so smeri nakazane in slej ko prej bodo tudi pri nas začeli razmišljati o nakazanih vidikih uporabe steklene embalaže. (Slika 1) 3. Področje kartonske embalaže in področje internega transporta: kljub množici prikazanih variant so nekatere posebnosti, ki izgledajo — vsaj za potrebe Steklarne Hrastnik — bolj aktualne: a) Avtomatsko pakiranje izdelkov v kartone — vključno s pregradami: pri firmi WRAP- Slika 4 c) Označevanje (signiranje) kartonov: pri firmi Heckenbach (Köln) smo naročili vzorec štampiljke za kartone, ki je popolna novost, saj lahko celo s kulijem izpišemo šablono in žig je pripravljen. (Slika 4) d) Zanimivosti so na področju palet, kjer gre smer stran od lesenih palet. Prikazanih je bilo več deset vrst palet v različnih izvedbah. Vsekakor so iskanja Slika 1 'su predelave stekla: — Kontejnerji MULTI BAG (KRAUSE — TREVIRA) za transport surovin: vreče so večkrat uporabne, iz nepremočljivega blaga itd. (slika 8) — Kontejnerji za odpadne ma-terjale z odpirajočim dnom (GEBHARDT — CHAM): verjetno bi bila to primerna rešitev za črepinje in še marsikaj, (slika 9) Zaključek: Samo po sebi je razumevno, da so prospektni materiali za o-menjene (in tudi druge novosti) na razpolago. Razume se tudi, da del omenjenih zanimivosti lahko apliciramo pri nas tudi tako, da jih izdelamo v tovarni ali naročimo v Jugoslaviji. Važne so smeri in ideje, ne pa za vsako ceno uvoz teh pripomočkov in opreme. To je tudi sicer smisel ogleda takih manifestacij. e) V zvezi s paletami sta še dve zanimivosti: — vogali, ki služijo pri povezovanju palet (odpade šrumfira-nje); (slika 5) — veliko variant šrumfiranja brez peča: paleta se postavi na vrtljivo mizo, okoli nje pa se ovija folija ali pa obratno: paleta miruje, zavoj s folijo pa se vrti okoli palete; (slika 6) — kovinski distančni vložek za paleto, s katerim ustvarimo umetne regale: palete se lahko naloži na paleto, brez da bi spodnja paleta (izdelki) prenašala težo zgornjih, (slika 7) Kot zaključek tej točki (3) še ugotovitev, da je sama kartonska embalaža zelo kvalitetna, tudi tista najcenejša. Tu je razkorak med nami in tistimi, kar je bilo prikazano na sejmu, zares velik. 4. Prikazane so bile tudi stvari, ki ne zadevajo direktno proizvodnje ali skladišča gotovih izdelkov, so pa udeležene v proce- MATIC (Bologna) smo se dogovorili za ponudbo in ostale informacije okrog takega pakiranja. (Slika 2) b) Spenjanje kartonov: Firma MEZGER (Nürnberg) pošlje ponudbo za določene enostavne izdelke ročnih spenjalnikov za kartone. (Slika 3) WRAPMATIC S. P. A, 40012 LIPPO Dl CALDERARA (BOLOGNA) ITALY __ VIA S. VITALINO 7 TEL. 72.65.76 <4 Bftae a lire«* automatica» TELEX 51276 Slika 2 Alojz Marčen Interpack Slika 8 Slika 9 Slika 6 Prve priprave na volitve že opravljene Izdelan evidenčni list, na katerem so zbrani podatki o družbenopolitičnem delovanju posameznega delavca od leta 1974 pa do danes, bo dragocen pripomoček za uspešno kadrovsko politiko. Mislim, da bo prav, da člane kolektiva seznanimo, da smo del priprav na volitve 82 že izvedli. Seveda je v te . priprave bilo vključenih le manjše število delavcev ali če natančneje ipovem, v te priprave so bili vključeni le koordinacijski odbori za volitve, ki so bili pred nekaj meseci imenovani v temeljnih organizacijah oz. delavci skupnosti in pa administrativni delavci TOZD in DSSS oziroma evdden-tičarji kot smo jih imenovali za to delo. Največ dela so vsekakor opr.avili evidentičarji. In kakšno je to delo pravzaprav bilo? Dejavnost posameznih delavcev na družbenem in družbeno-po-litičnem področju je zelo razvejano. Da bi dobili vpogled in evidenco nad tem, kdo kje deluje, je bil za vsakogar izdelan evidenčni list. Tako je iz evidenčnega lista moč ugotoviti: — v katerih skupščinah posameznik deluje kot delegat — v katerih samoupravnih organih je posameznik član oziroma aktiven — v katerih organih družbeno-ipolitične organizacije deluje ali je deloval — kot tudi druge osebnostne podatke. Vsi našteti podatki so zbrani za obdobje od leta 1974 pa do danes. In zakaj je bilo vse to delo potrebno? V letu 1974 so bile v temeljnih organizacijah prvič izvoljene delegacije za skupščine DPS o-ziroma SIS. V marsikateri temeljni organizaciji so ob volitvah leta 1978 delegatom kar podaljšali mandatno obdobje. Letos pa se v pripravah na nove valitve prvič srečujemo s tem, da nam omejitve pri volitvah postavlja volilna Zakonodaja, kajti tisti delegati, ki so bili doslej dvakrat izvoljeni za katerikoli zbor Skupščine občine, ali pa, da so bili dvakrat zaporedoma delegati v isti delegaciji za Skupščine interesnih skupnosti, v tretje ne morejo biti več izvoljeni. Istočasno smo v evidenčni list vnesli tudi podatke, v katerih samoupravnih organih temeljne ali delovne organizacije posameznik deluje oziroma obdobje delovanja. Na podoben način, kot v temeljnih organizacijah . so tudi v krajevnih skupnostih izdelani evidenčni listi — za delovanje na področju krajevne samouprave in dela v družbenih dejavnostih (društvih in podobno). Čeprav je bilo veliko dela, smo zadovoljni, saj smo na tak način prišli do zbirke podatkov, ki nam bodo služili pri nadaljnji kadrovski politiki. Mili Kobal Cene določene v občini Za določene proizvode in storitve se od začetka letošnjega leta cene oblikujejo v občinah. V občini Hrastnik smo v ta namen ustanovili občinsko skupnost za cene, izvršni svet skupščine občine pa je sprejel odredbo, iz katere je razvidno, za katere proizvode in storitve bomo cene določali na nivoju občine. Po sprejeti odredbi bo občinska skupnost za cene potrjevala cenike naslednjih proizvodov in storitev: — proizvodnji gramoza oz. peska — proizvodnji kruha in peciva (osnovni in specialni kruh). — prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu za prevoz potnikov v mestu in prevoz potnikov- s taksi avtomobili. — urejanje naselja in prostora — urejanje stavbnega zemljišča — urejanjem vzdrževanje ulic in prometne poti — urejanje, in .vzdrževanje.par- kov, zelenic in rekreacijskih površin . - - - — stanovanjska dejavnost (stanarine, najemnine) — proizvodnja in distribucija toplote, . . — vzdrževanje snage v mestih in naseljih — odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov — pogrebne storitve, dimnikarske storitve — javna skladišča in tržnice — Storitve tržnice — storitve in dejavnosti zavo- dov za dnevno bivanje otrok (vrtci) ... Za navedene proizvode in storitve bo -svet skupnosti za cene odločal na svoji seji. Cenik, katerega bodo poslale temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne skupnosti ter samostojni obrtniki v potrditev, bo moral vsebovati predpisane podatke iz druge točke Navodil o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Hrastnik v potrditev, katere je svet skupnosti za.cene sprejel na svoji seji, dne 26. 3. 1981. Skupna strokovna služba skupščine in izvršnega sveta Pregled doseženih rezultatov poslovanja januar-april Za obdobje januar—april 1981 lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje DO Steklarne Hrastnik zelo uspešno, o čemer priča priložena tabela. Primerjava doseženih rezultatov po TOZD za obdobje januar—april 1981 z o-snovnimi finančnimi pokazatelji. Ta uspeh smo dosegli kljub izrednemu porastu materialnih stroškov in 'tudi delno slaba preskrba rezervnih delov ni bistveno vplivala na zastoje v proizvodnji. Povprečno število zaposlenih v tem obdobju je glede na lansko enako obdobje nekoliko upadlo (1.650), niti ni bilo doseženo planirano število zaposlenega osebja (1.704), predvsem v proizvodnji istekla, vendar kljub temu ugotavljamo, da je TOZD 1 ročna in polavtomatska predelava steklene mase presegla lansko letno proizvodnjo za 6 % ter dosegla planirano proizvodnjo v višini 39 %. Proizvodnja v TOZD 2 avtomatska predelava steklene mase pa je nekoliko pod lanskoletno višino za 3 %, presežena pa je bila plani- STEKLARNA HRASTNIK GOSPODARSKO PLANSKI SEKTOR PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV PO TOZD ZA OBDOBJE JANUAR—APRIL 1981 TOZD I TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSS DO 1. Celotni prihodek 144,359.963 293,192.069 12,102.418 16,760.122 46,032.972 28,892.260 541,339.804 %: 80 136,1 176,0 128,0 137,6 152,1 136,0 156,6 %: planu 36,1 40,6 29,7 36,0 43,4 34,4 38,7 2. Poslovni stroški skupaj 83,314.745 194,773.156 6,565.114 4,732.463 22,613.406 11,719.076 323,717.960 %: 80 154,5 171,5 118,7 153,2 130,0 149,7 160,8 %: planu 37,6 39,2 34,9 39,7 49,8 44,3 39,4 3. Družbeni proizvod 61,045.218 98,418.913 5,537.303 12,027.660 23,419.566 17,173.184 217,621.844 %: 80 117,1 185,7 141,1 132,2 182,2 128,0 150,7 %: planu 34,2 43,8 25,3 34,7 38,6 29,9 37,6 4. Amortizacija 2,686.803 13,259.988 218.190 491.150 2,965.210 28.932 19,650.273 %: 80 106,5 141,7 115,1 124,3 133,8 110,5 133,6 %: planu 35,5 38,2 32,7 35,0 35,0 30,8 37,1 5. Porabljena sredstva 86,001.547 208,033.145 6,783.304 5,223.613 25,578.616 11,748.008 343,368.233 %: 80 152,4 169,3 118,7 149,9 130,3 149,6 158,9 %: planu 37,6 39,1 34,9 39,2 47,4 44,3 39,3 6. Dohodek 58,358416 85,158.925 5,319.113 11,536.509 20,454.356 17,144.252 197,971.571 %: 80 117,7 195,1 142,4 132,6 192,3 128,0 152,6 %: planu 34,1 44,8 25,0 34,7 39,1 29,9 37,7 7. Splošna in skupna poraba 10,318.001 12,158.697 1,044.171 2,098.317 4,355.690 2,937.056 32,911.932 %: 80 187,1 214,3 301,6 246,5 388,7 322,8 228,3 %: planu 28,3 26,5 25,9 30,0 38,7 28,7 28,6 8. Del dohodka za DSSS 10,653.119 10,187.109 1,197.208 1,362.077 2,265.056 — 25,664.569 %: 80 204,3 109,0 200,1 153,7 151,0 — 146,3 %: planu 39,3 40,5 39,3 39,3 39,3 — 39,8 9. Amortizacija po povprečni stopnji — 3,376.917 — — — — 3,376.917 %: 80 — —— —— — — — %: pianu — 58,3 — — — — 58,3 10. Čisti dohodek 37,387.296 59,436.202 3,077.735 8,076.114 13,833.610 14,207.196 136,018.153 %: 80 96,2 207,6 110,3 116,0 172,6 113,8 139,1 %: planu 34,7 52,5 21,7 35,5 39,2 30,2 40,0 11. Del za osebne dohodke 29,494.734 25,377.504 3,057.633 5,988.301 8,726.477 13,496.901 86,141.550 %: 80 110,3 150,1 120,7 126,2 124,1 117,8 124,1 %: planu 35,1 34,2 28,8 32,6 32,7 33,0 33,8 12. Del za stanovanj- ski prispevek 1,419.656 1,227.870 155.560 309.000 452.371 699.115 4,263.572 %: 80 94,1 128,5 105,7 111,1 110,5 104,4 107,4 %: planu 35,1 34,4 30,5 35,1 35,3 35,6 34,8 13. Ostanek čistega dohodka 6,472.906 32,830.827 —135.458 1,778.814 4,654.762 11.179 45,613.031 %: 80 60,9 304,8 —« 91,6 806,1 — — %: planu 33,3 92,6 — 49,8 63,7 L1 62,4 rana proizvodnja, in sicer v višini 35 %. Vzrok za nedoseganje lanskoletne proizvodnje je v zelo visokem odpadu, saj je le-ta za 47 % večji kot-je bil v lanskoletnem obdobju. Porast loma je posledica proizvodnje bolj za-htvenega asortimana ob ostrejših kvalitetnih normativih ter v določeni meri tudi to, da stroji brez večjih popravil obratujejo že četrto leto. Težave pa so nastopile tudi s stekleno maso na 25-tonski peči. V TOZD 1 pa glede loma lahko ugotovimo, da je bil nižji tako glede na leto 1980 za 3 % kot tudi glede na plan za 33 %. Celotna proizvodnja v kilogramih je bila dosežena v višini 9,837.655 kg, od tega v TOZD 1 2,203.738 kg ter TOZD 2 7,633.917 kg. Profanili je bilo 10,471.737 kg, od tega izdelkov TOZD 1 2,219.704 ki ter izdelkov TOZD 2 8,252.033. Primerjava prodane količine s proizvedeno nam pokaže, da sö se tudi zaloge v skladišču gotovih izdelkov znižale. Na tuji trg je bilo prodanih skupno 2,549.048 kg z doseženo povprečno neto pimdajno ceno na tono 35.556,60 din. Ta cena je večja glede na lansko obdobje za 28 %, glede na plan pa je dosežena v višini 84 %. Z izvozom smo skupno iztržili 90.635.238 din, od tega TOZD 1 64,362.334 din in TOZD 2 26,272.904 din. Ta realizacija je večja glede na leto 1980 za 45 % ter 36 % planirane. S prodajo na domačem trgu pa smo dosegli povprečne neto prodajnei cene na tono v višini 42.552,80 din in so le-te večje od lanskoletnih za 68 % ter od planiranih za 8 %. Celotni prihodek je bil dosežen na nivoju delovne organizacije v višini 541,339.804 din lin je za 56% večji kot v letu 1980 oziroma 38,7 % glede na plan. Ugotovljen je na osnovi prodaje izdelkov na domačem in tujem trgu, in sicer za prve tri mesece po plačani realizaciji in za april po fakturirani. TOZD Dekorirni-ca, TOZD Orodjarna s cizelersko delavnico ter TOZD Energetika s ključavničarsko delavnico ugo- tavljajo svoj prihodek predvsem na podlagi obračunavanja uslug proizvodnim TOZD 1 in TOZD 2, medtem ko delovna skupnost skupnih služb dosega prihodek na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. la večji porast kot celotni prihodek, in sicer so večja glede na lansko obdobje za 59 % ter so tudi precej nad planiranimi. To ima za posledico relativno nižjo rast dohodka glede na rast celotnega prihodka. Dohodek je bil dosežen v višini 197.971.57Ì din in je za 53 % večji kot v istem o udobju lani ter 37 % planiranega. Glede na spremenjen način obračunavanja prispevkov in davkov za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb ugotovimo precejšen porast le-teh “glede na leto 1980 (228 %) vendar pa so glede na planirano višino doseženi v višini 28,6 %. Delež TOZD za pokrivanje potreb delovni skupnosti je večji od leta 1980 za 46 % ter dosežen v višini 40 % glede na plan. Planirani stroški delovne skupnosti so preseženi v navedeni višini predvsem zaradi nerealne ocene ■stroškov nove jedilnice tako glede stroškov vodarine, nabavljene električne energije ter tudi režijskega materiala za opremo nove^ jedilnice, medtem ko so ostali stroški ostali v okviru planiranja. Povprečni neto osebni dohodki so se gibali v višini 9.403,95 din in so za 31 % večji kot v letu 1980 ter za 4 % večji od planiranih. Glede osebnih dohodkov lahko ugotovimo, da pri izplačevanju le-teh nismo kršili družbenega dogovora. Po obračunu sredstev za formiranje obveznega rezervnega sklada je v obdobju januar— april ostanak čistega dohodka na nivoju delovne organizacije v višini 45,613.031 idin.« Iz priložene tabele je razvidno, da ima TOZD Dekorirnica v tem obdobju negativen rezultat, ki pa je posledica neusklajenega obračunavanja njenih storitev za TOZD 1 in TOZD 2 glede na doseganje rasti prodajnih cen. V tem smislu bo opravljen proračun za obdobje januar—april. Zdenka Fabjan, oec. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem za prelepo darilo, ki ste mi ga poklonili drage sodelavke un sodelavci KIKO delavnice. Vedno me bo spominjalo na vas in na prijetna leta, ki sem jih preživela med vami. Prijetno ste me presenetili in ganili. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim še veliko let medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov. Marica Retar Čestita 9 Vsako leto se izbirajo najboljši, najzaslužnejši, prizadevni in vestni gasilci v Sloveniji in Jugoslaviji. V letošnjem letu je Republiška Gasilska zveza Slovenije sprejela sklep, da se odlikujejo naši gasilci. Tako prejmejo: KIRHMAJER RUDI I — gasilsko odlikovanje I. stopnje, KNAP DOMINIK — gasilsko odlikovanje II. stopnje VESELA GASILSKA Kdor za špricat nima žilce, naj ne hodi med gasilce. MAJCEN JOŽE — gasilsko odlikovanje II. stopnje Vsi trije so člani našega gasilskega društva že več kot 30 let. Vsi trije so dolga leta dokazovali in bili zgled, kakšen naj bo gasilec. Vsi trije že vsa ta dolga leta opravljajo vodilne funkcije z uspehom. Vsak od teh treh se je izkazal na svojem področju. Rudi je dolga leta poveljnik o-perativne enote, uspešno jo je vodil v mnogih akcijah, skrbel za preventivno delo v naši delovni organizaciji, aktiven je v Občinski gasilski zvezi itd. Niko je dolgoletni namestnik poveljnika, predvsem pa se je posvetil tekmovalni desetini in jo uspešno vodi še sedaj. Njegova desetina dosega vidne uspehe v zasavskem in širšem območju. Vsi ti rezultati se izkazujejo na podlagi njegovih osebnih prizadevanj in odrekanj. Jože je od leta 1947 deloval kot operativni član, v zadnjem obdobju pa je veliko prispeval na preventivnem področju, posebno vestno pa je opravljal tajniško in nazadnje blagajniško delo. Še bi lahko naštevali njihova dela, vendar skromnost in humanost se izkazuje v rezultatih dela ne samo teh treh gasilcev, ampak celega društva. Za visoka priznanja vsem trem iskreno čestitamo! Industrijsko gasilsko društvo Steklarne Hrastnik Vsak gasilec rad pošprica, če .potem je veselica. Moštvo staro, moštvo mlado rado hodi pod čelado. Ko se vrže v uniformo, v špricanju preseže normo. Za gasilca je pohvalno, če spozna se na brizgalno. Kar ima gasilske brke, se drži pravil do črke: Z vodo ogenj le .zaliva, žejo pa s potoki piva . Dokler Sava ne presahne, naj gasilstvo ne uplahne! Povzeto po Gasilskem vestniku št. 4/81 ZAHVALA Ob odhodu v zasluženi pokoj, se .iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v zmesarni ter laboratorija, za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas dragi sodelavci. Obenem pa vam želim veliko delovnih uspehov ter medsebojnega razumevanja. Mirko Zorec I. Analiza gasilskih intervencij v letu 1980 V naši delovni organizaciji be-beležimo. precejšnje število intervencij gasilcev. S tem, da je večina intervencij s strani dežurnih gasilcev in delavcev samih. Število intervencij se jz leta v leto povečuje, tako je bilo v letu 1979 17 intervencij, v letu 1980 pa 24. Letos pa je bilo že 13 posegov gasilcev. Vse to nam kaže, da je nujno posvetiti še večjo pozornost preventivnemu delovanju. na tem področju. Sicer je res, da v prejšnjih letih ni bil vsak požar zabeležen, a kljub temu je stanje zaskrbljujoče, saj se iz vsakega majhnega požara lahko razvije velik požar. Glede na specifičnost proizvodnje je od teh požarov ali intervencij glavni vzrok iztok stekla iz peči in to 8-krat, 8-krat so bili vzrok požara tudi odvrženi vroči stekleni izdelki, 5-krat pa je gorelo zaradi založenosti s kartoni. Največkrat gorijo smeti, ki so razmetane vsepovsod. Od vseh požarov je bil v lanskem letu samo en primer prijavljen inšpekcijskim organom. Vsi drugi so bili začetni in ni bi- lo materialne škode. Omeniti je potrebno tudi vžig mastne čistilne volne, ki jo odmetavajo ob pečeh v podpeč j e. Precej je kršitev prepovedi kajenja po skladiščih, saj se stalno najdejo po teh prostorih cigaretni ogorki. Skupna ocena pa je, da se stanje izboljšuje, saj je čedalje 'manj založenih gasilnih aparatov, hidrantov in zasilnih izhodov. Potrebno je pohvaliti delavce v skladišču kartonov, kajti le-ti dosledno izpolnjujejo navodila in predpise pri svojem delu. .Sam prostor je bistveno drugače urejen, kot pa je bil pred letom dni in vsaka napaka je prijavljena z zahtevo, da se čimprej odpravi. Spremembe v pozitivno smer se čutijo tudi v kontroli izdelkov, vendar pa le nekateri izmenski vodje redno izvajajo svoje naloge s področja požarnega varstva. Vsem ki kršijo predpise požarnega varstva pa v premislek, da je bilo v letu 1980 pri nas 47 milijard dinarjev škode zaradi požarov. Sandi Sivec, inž. Akcija NNNP 80 - 81 v DO Steklarni Hrastnik V .programu aktivnosti za akcijo NNNP 80/81 smo si v DO Steklarni Hrastnik .zastavili dokaj zahtevne naloge, ki smo jih izvajali od lanske jeseni, pa vse do zaključn akcije, ki se je pričela 15. maja v večernih urah, zaključila pa rv popoldanskih urah naslednji dan. V tem obdobju smo posvetili največ pozornosti dograjevanja obratnih načrtov v vseh TOZD, usklajevanju kadrov med krajevnimi skupnostmi in občino, usposabljanju enot civilne zaščite ter članov narodne zaščite in aktivnostim na področju družbene samozaščite. Plan smo skoraj v celoti realizirali, neopravljene naloge pa bo potrebno realizirati v naslednjem 'Obdobju. Glede na to, da čas .pričetka zaključnih aktivnosti v akciji NNNP ni bil znan vnaprej, smo z mobilizacijsko sposobnostjo komitejev za SLO in DS, kot tudi štaba in enot civilne zaščite 'lahko zadovoljni. Komiteji za SLO in DS so v vseh sredinah odigrali svojo vlogo, saj so člani komitejev seznanili delavce z nastalo vojaško politično situacijo ter sprejeli potrebne sklepe za izvajanje. Posebno pohvalna je tudi aktivnost načelnikov narodne zaščite, saj so v zelo kratkem času organizirali zavarovanje objekta steklarne s člani narod-n zaščite v Skladu s planom zavarovanja. Svojo vlogo je odigral tudi koordinacijski odbor za SLO in DS, ki je usmerjal delovanje komitejev za SLO in DS v TOZD ter delovanje štaba civilne zaščite v skladu z naloga- mi, ki jih je prejel od občinskega komiteja za SLO in DS. V času zračnega napada in po izvedenem napadu so bile glavne aktivnosti usmerjene na gašenje požarov in na pomoč ponesrečenim. Tu je svojo vlogo odigral štab civilne zaščite in enote civilne zaščite. Za objekte, ki so bili .med napadom poškodovani, se ni vedelo vnaprej, temveč smo dobili predpostavko o posledicah letalskega napada po končanem napadu, kot bi bilo tudi v dejanski situaciji. Tu je prišla do izraza sposobnost posameznih ekip civilne zaščite, da se prilagodijo nastali situaciji in kar .najhitreje izvedejo potrebne ukrepe. Tu igre posebna pohvala gasilski enoti, ki je dokazala, da je res dobro pripravljena in sposobna v zelo kratkem času posredovati na različnih o-groženih področjih. Svojo mobilnost in usposobljenost je pokazala tudi enota prve medicinske pomoči, ki je dobro oskrbela ranjence, svojo nalogo pa bi o-pravila še bolje, če bi bilo na razpolago več markiirantov. V sami vaji so se pokazale tudi določene pomanjkljivosti in napake, ki se bodo ugotovile v detaljni analizi, sicer pa lahko vajo gledano v celoti, ocenimo ik.ot uspešno. Tudi vsi sodelujoči, 'razen posameznih izjem, so v vaji pokazali resen in odgovoren odnos. ter se vživeli v oprav-ljanje nalog, .ki bi jih uresniče-vali itudi v resnični situaciji. Drago Kreže Kako se pripravljamo na usmerjeno Za uresničitev takšnega izobraževanja, kot ga potrebuje naša družba za svoj razvoj, je potrebno izvesti vrsto vsebinskih in organizacijskih sprememb v izobraževalnem sistemu. Taka sprememba, ki pomeni konkretno povezanost izobraževanja z delom in uveljavljanje načela, da je usmerjeno izobraževanje za delo in samoupravljanje, je uvajanje usposabljanja z delom in na delu kot obvezna sestavina vzgojnaizobraževalnega dela po vseh programih za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe. Usposabljanje z delom in na delu se imenuje proizvodno delo oziroma delovna praksa. PROIZVODNO DELO je v tistih delovnih procesih, ki imajo proizvodni značaj. DELOVNA PRAKSA je delo v tistih delovnih procesih, ki nimajo proizvodnega značaja. Določitev OZD, v katerih se bo izvajalo proizvodno delo oziroma delovna praksa. Strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti so pri izboru organizacij združenega de- Naloga 1. Zagotovitev kadrovskih pogojev — izbor strokovno in moralno ustreznih delavcev — imenovanje — zagotovitev izbranim udeležbo na seminarju 2. Določitev tipičnih (primernih) del in opravil za izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse 3. Uskladitev samoupravnih aktov OZD z zakoni 4. Opredelitev osnov in meril za določanje višine nagrade u-čencem na proizvodnem delu oz. delovni praksi 5. Sprejem samoupravnega sporazuma o opravljanju proizvodnega dela oz. delovne prakse 6. Sklenitev pogodbe z vzgojno-izobraežvalnimi organizacij a-mi o opravljanju proizvodnega dela oz. delovne prakse 7. Zagotovitev materialnih pogojev 8. Seznanitev delavcev, ki bodo prišli v stik z udeleženci izobraževanja o pomenu proizvodnega dela oz. delovne prakse 9. Zagotovitev toplega obroka 10. Zavarovanje za primer nesreče pri delu 11. Sprejem udeležencev izobraževanja in ureditev evidence la, v katerih se bo izvajalo proizvodno delo oz. delovna praksa, upoštevali naslednje kriterije: — tehnološka razvitost organizacij združenega dela; — urejenost varstva pri delu; — kadrovski pogoji za izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse; — materialni pogoji za izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse; — povezanost z razporeditvijo vzgojnoizobraževalnih programov. Strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti so opredelili tudi kriterije za tehnološko razvitost OZD, kadrovske pogoje, materialne pogoje in povezanost z razporeditvijo vzgojnoizobraževalnih programov. Pni opredeljevanju kriterijev so upoštevali zahtevnost del in opravil na proizvodnem delu oziroma delovni praksi glede na stopnjo zahtevnosti vzgojnoiz-obraževalnega programa v celotni dobi izobraževanja ter v korelaciji z drugimi strokovno-teore-tičnkni in praktičnimi znanji u-smeritve oziroma smeri. Odgovoren kadrovsko-izobraževalne službe in služba varstva pri delu samoupravni organ kadrovsko-izobraževalna služba kadrovsko-izobraževalna služba v sodelovanju s tehnično službo in službo varstva pri delu ustrezna strokovna služba in samoupravni organi ustrezna strokovna služba in samoupravni organi kadrovsko-izobraževalna služba in samoupravni organi kadrovsko-izobraževalna služba in samoupravni organi kadrovsko-izobraževalna služba in vodstvo proizvodnje kadrovsko-izobraževalna služba (okrožnica ali interno glasilo) ustrezna strokovna služba kadrovsko-izobraževalna služba kadrovsko-izobraževalna služba 12. Izvedba uvajalnega seminarja za udeležence izobraževanja (okvirna vsebina) •— pozdravni govor — zgodovina razvoja OZD — organiziranost in dejavnost OZD — razvoj in delovanje samoupravljanja v OZD — družbenopolitične organizacije OZD — varstvo pri delu •— požarna varnost — ogled proizvodnih prostorov OZD — tehnološka priprava dela — namen in cilji proizvodnje dela oz. delovne prakse — organizacija in izvedba proizvodnega dela oz. delovne prakse — delovna disciplina (delovni čas, malica, odnos do sredstev za delo, medsebojni odnosi) — vodenje dnevnika — spremljanje in ocenjevanje — nagrade 13. Seznanitev udeležencev izobraževanja s konkretno delovno nalogo 14. Seznanitev s konkretnimi nevarnostmi ter osebnimi zaščitnimi sredstvi, kar udeleženci izobraževanja potrdijo s pismeno izjavo 15. Spremljanje izvajanja in vrednotenje dela (kvalitetno in kvantitativno) 16. Omogočanje nadzora vzgoj-noizobraževalnim organizacijam 17. Razgovor ob zaključku 18. Obračun in izplačilo nagrad udeležencem izobraževanja 19. Obveščanje izobraževalnih organov o poteku in rezultatih proizvodnje dela oz. delovne prakse V Steklarni Hrastnik smo nekatere od zgoraj navedenih nalog že izvršili, izvedba ostalih pa je v teku po predvidenem terminskem planu. Da bo laže razumljivo kako se bo izobraževal po novem načinu kadrovsko-izobraževalna služba izvajalec proizvodnega dela oz. delovne prakse izvajalec proizvodnega dela oz. delovne prakse izvajalec proizvodnega dela in kadrovsko-izobraževalna služba kadrovsko-izobraževalna 'služba kadrovsko-izobraževalna služba, odgovorni varnostnik, izvajalci, predstavnik šole kadrovsko-izobraževalna služba kadrovsko-izobraževalna služba naš steklopihalec-.krogličar, navajamo učni načrt za skrajšani program (čas izobraževanja dve leti) za smer pomožni steklar, v katerem bo vključen steklopi-halec-krogličar: Učni načrt za proizvodno delo: I. SMOTRI Učenci naj pri proizvodnem delu spoznajo: — organizacijo združenega dela, njene sestavne dele, delovanje samoupravnih organov lin proizvodnje; — razvijajo pravilen odnos do dela in družbene lastnine; — razvijajo tovarištvo, humane in enakopravne odnose v družbi; — razvijajo delovno kulturo in smisel za pravilne medsebojne odnose, za vrednotenje dela in nagrajevanje po delu; — spoznavajo bistvo tehnološkega procesa v obratu delovne organizacije; — pridobijo občutek za racionalno izkoriščanje časa, predvidenega za določeno delovno operacijo; — spoznajo normative in standarde, ki se nanašajo na surovine in proizvode; — se aktivno vključujejo v fizično delo in dobijo pravilen odnos do dela; — se poklicno usmerijo v delo, katerega bodo v poklicu opravljali; — spoznavajo in razvijajo temeljne vrednote socialističnega samoupravljanja. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE JE VSE OZD, V KATERIH SE BO IZVAJALO PROIZVODNO DELO OZIROMA DELOVNA PRAKSA, ZADOLŽILA Z NASLEDNJIMI NALOGAMI izobraževanje II. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE VSEBINE 1. letnik (80 ur) Vrsta tehnol. ^ postopka, opra- Št. g- vila, področja ur n dela _ - _ Dela in naloge 4 Korelacije 5 1 2 3 6. Delo v proiz-68 vodnji 68 -Delo steklopihača krogličar-ja 1. Sprejem učencev in predstavitev OZD (u-vajalni seminar) 2. Delo v skladišču in v proizvodnih obratih 3. Transport 4>. Sodelovanje pri samo-• - upravnih aktivnostih 8 — namen in način izvajanja proizv. dela ali delovne prakse — predstavitev dejavnosti delovne organizacije in proizvodnih TOZD — samoupravna organiziranost DO in TOZD — tehnološka organiziranost DO in TOZD — vloga družbenopolitičnih organizacij v OZD in TOZD — organiziranost varstva pri delu v OZD in TOZD ter skrb za okolje, varnostni pogoji, pravice in obveznosti — vključitev učencev v proizvodno delo, obveznosti in medsebojni odnosi — skladiščenje surovin, polizdelkov in izdelkov ■— dela v organizaciji skladiščne službe — delo pri pripravi surovin, pripravi zmesi za proizvod stekla 16 — lažja dela pri transportu surovin, polizdelkov in končnih izdelkov 4 OTP — proizvodni sistem Delo strojnega steklarja na polavtomatu STM in OTP organizacija in ekonomika OZD STM OTP, varstvo pri delu, zdravstvena vzgoja, kemija, biologija OTP — proizvodni sistem Dela pomožnega brusilca kristalnega stekla OTP, tehnologija stekla, tehnologija s praktičnim poukom Interni predpisi OZD Dela steklarskega talilca OTP STM, OTP Sodelovanje pri samo- upravnih aktivnostih 4 Pojasnilo 4 5 — priprava, vzdrževanje in Tehnologija uporaba kalupov pri obli- stekla in ma- kovanju stekla terilov, OTP — — hlajenje izdelkov, napušča- tehnična doku- nje stekla mentacija — nabiranje steklene mase za kroglico, razpihovanje in dodatno nabiranje steklene mase — izdelava kroglic za velike izdelke — oblaganje izdelkov — oblikovanje enostavnih izdelkov v kalupu — spoznavanje strojev za Tehnologija polavtomatsko predelavo stekla in ma- stekla terilov, OTP — — izbiranje orodij, kalupov tehnična doku- — obdelava stekla (stiskanje, mentacija poliranje, oblikovanje) — vstavljanje klešč, hlajenje, mazanje predkalupa, jedra in klešč — odnašanje steklenih izdelkov — priprava samotnega jedra za nabiranje stekla — priprava orodja — izbira in priprava brusnih plošč — brušenje enostavnih in zahtevnejših prvin — kariranje, glajenje in poliranje surovine in priprava stek- Tehnologija larske zmesi stekla in ma- — vlaganje steklarske zmesi terilov, OTP — v steklarsko peč in tal j e- tehnična doku- nje stekla mentacija — vzdrževanje in remont steklarskih peči — kontrola polizdelkov, izdel- Tehnično- kov tehnološka — skladiščenje, embaliranje dökumentaci- izdelkov ja, OTP — transport blaga — udeležba na rednih samo- STM, OTP upravnih aktivnostih delavcev v delovni enoti ali TOZD in delu mladinske organizacije Pojasnilo Učenci opravljajo proizvodno delo v proizvodnih obratih, kjer potekajo delovni procesi in naloge, za katere se učenci izobražujejo. Namen proizvodnega dela v 1, letniku ni uvajanje učencev v določena,, specialna strokovna dela. Predvsem naj spoznajo značaj in zakonitosti proizvodnega dela na splošno ter življenje delovne organizacije v, širšem smislu in njen »življenjski utrip«. Opravijo le manj zahtevna dela, v okviru delokroga, vsa znanja so neobhodno potrebna. 2. letnik (80 ur) Vrsta tehnol. d postopka, opravila, področja Št. ur Dela in naloge Korelacije a M dela i 2 3 4 5 5. Sprejem učen- 8 cev in spoznavanje OZD (u-vajalni seminar) — način izvajanja proizvod, dela za učence 2. letnika — vrste samoupravnih aktov, značilnosti posameznih aktov — notranja tehnološka organiziranost v TOZD in značilnosti posameznih področij dela oz. služb — varstvo pri delu, opekline, vreznine, zaščitna sredstva na sredstvih za delo, uporaba navodil — vključitev učencev v proizvodno delo v funkciji smeri STM — samoupravni akti OTP, organizacija OZD OTP, tehnologija materialov, tehnologija stekla, varstvo pri delu Učenci si pridobijo znanja za začetek dela v poklicu, za katerega so se izobraževali in usposabljali med vzgojnoizofaraževahnm procesom. III. NAVODILA Didaktično-metodična navodila Vsi učenci imajo v 1. in 2. letniku 80 ur proizvodnega dela. Učence postopoma vključujemo v dela in naloge, ki jih bodo o-pravljali v času prakse v DE in v TOZD. Pri tem gre za neposredno vnašanje teoretskih znanj v delo s poglabljanjem, utrjevanjem in dopolnjevanjem znanja. Učenci opravljajo dela in naloge s področja tistega poklica, za katerega se izobražujejo. Proizvodno delo opravljajo v proizvodnih obratih. Razumljivo je, da učence vključujemo postopoma najprej v manj zahtevna in nato v bolj odgovorna dela. Za konkretno delo učenca je potrebno: dobra predhodna priprava učenca, nadzor delavca med delom in poudarek na varnosti in zaščiti pri delu ter postopni prilagoditvi delovnim pogojem (visoki temperaturi, nevarnost opeklin in vreznin). Pri proizvodnem delu lahko ločimo: neposredno delo učen- cev, razlago strokovnjakov, navodila in pojasnila delavcev, o-pazovanje izkušenih delavcev pri delu in uporabo ustrezne strokovne literature. Vse našteto naj se smotrno med seboj prepleta. Obveznosti udeležencev izobraževanja Učenci so dolžni na proizvodnem delu spoštovati razpored izvajanja, delovni čas, predpise varstva pri delu, navodila o uporabi osebnih zaščitnih sredstev in sredstev zaščite pri delu na sredstvih za delo ter vseh drugih navodil in obveznosti, ki jih uvajajo organizacije združenega dela za uspešno izvajanje proizvodnega dela učencev. O proizvodnem delu vodijo učenci dnevnik proizvodnega dela. Po opravljenem proizvodnem delu oddajo učenci dnevnik v pregled in podpis delavcu, ki v organizaciji izdruženega dela odgovarja za realizacijo proizvodnega dela (Nadaljevanje na 10. strani) Elektrostatično barvanje vročega Dekoraterji stekla in keramike že več kot osemdeset let uporabljajo običajne listre za barvne prevleke. To so bazične kovine — organske raztopine, in sicer: kositra, bizmuta, železa, titana in drugih kovin. Kot topila pa se u-porabljajo eterična olja, hlapljivi ogljikovodiki in klorirani ogljikovodiki. Po barvanju z običajnimi listri, izdelke počasi segrevamo od sobne temperature, do približno 580° C. Omenjeni način barvanja že vrsto let uspešno uporabljamo tudi pri nas. V zadnjem času pa smo se v TOZD-1 odločili za nov način barvanja, in sicer za barvanje vročega stekla s pomočjo termo —listrov, na elektrostatični način. To odločitev pogojujejo predvsem naslednji razlogi: 1. Preobremenjenost dekorirni-ce 2. Energetski, materialni in časovni prihranki — energetski prihranki: z novim načinom odpade ponovno segrevanje že obarvanega izdelka, ker se nanašanje barve izvrši že na vročem, pravkar izdelanem predmetu — materialni prihranki: zaradi elektrostatičnega principa brizganja znaša prihranek barve do 40 % — časovni prihranki: curek barve ni potrebno natančno u-smeriti, zato je barvanje izdelka hitrejše. Za barvo težko dostopni detajli, se zaradi elektrostatičnega učinka popolneje in hitreje obarvajo. 3. Izboljšanje kvalitete obrizgane površine: elektrostatično nabiti delci barve se enakomerneje razdelijo po površini izdelka. 4. Izboljšanje delovnih pogojev: zaradi boljšega izkoristka barve so manjše izgube in s tem manjša razpršitev hlapov topila, torej bolj zdravi delovni pogoji. 5. Zmanjšanje transportnega loma: odpade namreč transpor-tiranje izdelkov iz proizvodnega obrata v dekorirnico, ker se o-barvani proizvodi embalirajo že po. pregledu na hladilni peči. ZGODOVINSKI RAZVOJ Barvanje steklenih in keramičnih teles s tankimi kovinskimi prevlekami ali s prevlekami kovinskih oksidov datira nazaj do Egipčanov. Prevleko so verjetno dosegli tako, da so segrevali lončene ali steklene izdelke v ograjenem prostoru, ki je vseboval kovinske soli. Hlapi teh sestavov so na stekleni površini kondenzirali in tako tvorili barvo. Okrog leta 1890 so se pojavili prvi primerčki vroče obarvanega stekla, izdelani na precej kompliciran, dvo ali tro-stopenjski način, ki je zajemal tudi sestavo stekla. Ta proces je bil zelo neugoden, počasen in drag. Leta 1910 so začeli na široko uporabljati železov klorid, kot osnovo za proizvodnjo oksidnih barvnih prevlek na vročem steklu. Kadar jih nanašamo v veliki količini, dajejo interferenčne vzorce in skrivnostno prelivanje barv. Nekatere večje steklarne so začele uporabljati železov klorid tudi za vroče barvanje opalnega bo-rosilikatnega stekla, ki daje posebno lep efekt. Za dosego električno prevodne prevleke na vročem steklu so vrsto let uporabljali kositrov klorid. Pomanjkljivost teh prvotnih načinov barvanja je bila predvsem v ozkem območju barvnih spektrov. Kasneje so dognali, da se kovinske prevleke lahko dosežejo z uporabo bolj primernih kovi-no-organskih sestavin, kar je povečalo tudi izbiro barv. Izsledki pa so bili zaradi neučinkovitosti v proizvodnem procesu neuporabni. Čas brizganja za 0,2 1 kozarec je znašal od 6 do 10 sekund, kar pa seveda ni bilo primerno za steklarsko industrijo. Elektrostatično brizganje vročega stekla s kovino-organskimi sestavinami so začeli preizkušati Procesa niso uporabljali zaradi pomanjkanja elektrostatične o-preme. Območje barv pa je bilo še vedno omejeno na: sivo, rjavo, jantarjevo in bledo zeleno barvo. Z uporabo natančnih kovinskih sestavin je sedaj na razpolago mavrica različnih barv. ODPORNOST IN OSNOVNI PARAMETRI Kemijska in mehanska odpornost prevlek je zelo različna in je odvisna predvsem od barve. Večina barv ima odlične obstojnosti na pranje z detergenti. Meritve odpornosti na rezanje so pokazale veliko odpornost obarvanih površin. Vroče brizganje se je dobro obneslo predvsem na borosilikat-nem, NaCa steklu in kristalnem steklu. Na kvaliteto površine vpliva predvsem temperatura, pri kateri brizgamo, ki je za: DISCIPLINA PREGLED IZREČENIH UKREPOV Dvanajsto zasedanje disciplinske komisije, dne 10. 4. 1981 Priimek in ime Rojen TOZD —DSSS Izrečen ukrep Baranja Jože 4. 11. 1964 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Kolobarič Vlado 15. 10. 1962 1 Opomin Povrnitev škode Lopar Mladen 7. 8. 1961 1 Opomin Povrnitev škode Lendero Marjan 27. 2. 1937 1 Javni opomin Sterle Goran 13. 11. 1964 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Tejič Milo 20. 8, 1963 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Tapalovič Hamša 16. 11. 1935 1 Javni opomin Vančič Dragan 31. 7. 1964 1 Opomin Povrnitev škode Ahmeti Bečir 11. 3. 1954 2 Prestavitev za dobo enega meseca v zmešamo Bašič Fadila 18. 6. 1960 2 Prekinitev delovnega razmerja Bašič Ismet : 5. 7. 1954 2 Opomin Brglez Vinko 3. 9. 1947 2 Opomin Grohar Janez 2. 5. 1930 2 Opomin Huzejrov-ič Muharem 8. 4. 1960 2 Javni opomin Povrnitev škode Keiner Cvetka 30. 3. 1957 2 Opomin Pavšalna odškodnina 180 din Mešič Šernso : 22. 2. 1959 2 Prekinitev delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta. Nerdanovič Muhamed 5. 1. 1954 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Mikanovič Žel ko 6. 5. 1939 2 Opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din Odžič Rajko 23. 9. 1954 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 500 din Popovič Nada 11. 3. 1960 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Razdevšek Ivan 20. 7. 1950 2 Opomin Simakovič Radojka 18. 5. 1963 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Sainovič Ante 25. 6. 1947 2 Javni opomin Verhovnik Tončka 10. 9. 1959 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Duranovič Nuhan 21. 7. 1960 5 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Felicijan Friderik 12. 5. 1958 DSSS Opomin Javni opomin Povrnitev škode 2.000 din Sihur Ernest, inž. 7. 8. 1950 DSSS Opomin Sivec Aleksander, inž. 9. 10. 1946 DSSS Opomin Guzaj Jože, inž. 6. 12. 1940 5 Postopek se ustavi Podatke zbrala Tajnik komisije Jelka Urbajs Franc Vidovič Čestitamo V mesecu maju je na Višji šoli za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani diplomirala Jasna Rižner-Kosm Številnim čestitkam se .pridružujejo tudi člani uredniškega odbora z najboljšimi željami, da bi na pridobljenem znanju gradila delovne uspehe v lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo članov delovnega kolektiva. Natečaj delavske fotografije „Naš delavnik“ stekla — Na-Ca steklo 510—620° C — borosilikatno steklo: 540— 650° C — kristalno steklo: 480—590° C Čas brizganja je od 0,5 do 5 sekund. Poraba barve pri srednji barvni intenziteti je približno 0,25 g za stekleno kroglo premera 150 mm. PRINCIP DELOVANJA Sodobna prenosna elektrostatična naprava je sestavljena iz visokonapetostne krmilne naprave, batne ali membranske črpalke in elektrostatične pištole. Poleg ročnih, prevoznih elektrostatičnih naprav obratujejo danes tudi avtomatske elektrostatične enote za brizganje izdelkov avtomatske proizvodnje, ki so montirane poleg obžigalnih strojev. Posebnost elektrostatičnega barvanja je v tem, da se med o-zemljenim izdelkom in pištolo u-stvarja elektrostatično polje. E-nako nabiti delci barve se pomikajo od šobe pištole k izdelku, ki ga nameravamo obarvati, pri tem se medsebojno odbijajo in enakomerno obarvajo površino. Celo delci, ki letijo mimo izdelka, ostanejo v območju elektrostatičnega polja in pokrijejo hrbtno stran izdelka. Princip delovanja prikazuje spodnja skica. I Elektrostatični način barvanja se je obnesel tudi v steklarstvu, ker postane steklo ob povišanju temperature prevodno. S termo-listri lahko dosežemo nenavadne efekte. Posebno zanimivo je rahlo pojemanje barve na krožnikih in barvanje nog kozarcev. Možne so tudi kombinacije različnih barv. Prijetno dekoracijo dosežemo z dvojno prevleko. Ravnanje s celotno napravo je zelo enostavno in z malo vaje se lahko dosežejo dobri rezultati. Sama naprava pa je zelo občutljiva in zahteva redno vzdrževanje. Ljudska knjiga Zbirka romanov iz svetovne književnosti 6 knjig — 800 din Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti. Janosch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE. Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju »Velike nemške zgodovine«. Philip Roth: ZBOGOM COLUMBUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki' iz bogate družine. Adii Jakubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI. Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka. Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠČIN. Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. — Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu. Leonard Kiibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. — Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezli, kot v nekdanji vaški skupnosti. Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim ... Prek 1.500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 x 11,5 cm, tiskano na brezlesni papir, vezano v platno in opremljeno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Dve knjigi sta izšli aprila, dve izideta junija in dve septembra. Fotografija je izrazno sredstvo, ki je postalo z razvojem tehnik človeku bližje kot katerakoli izpovedna zvrst. Čeravno je večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, prevsem dokumentarne, registratorske, često »družinske« narave, jih veliko presega okvir zanimanja primarnega človekovega kroga. Veliko jih je, ki imajo več kot le tako vrednost, ki so ne le ogledalo ali zapis časa in dogajanja, temveč želijo sporočiti tudi drugim podoživi j en, često tudi u-metniško obdelan del okolja, v katerem živimo. Veliko takih u-tripov časa je zabeleženih brez takih hotenj — pa vendar, včasih tudi z leti — lahko veliko pomenijo tudi drugim, ne le avtorju in njegovim. In čeprav je tudi veliko fotografskih del nastalo slučajno, lahko z družbeno akcijo spodbujamo njihov nastanek ali vsaj družbeno dostopnost. Natečaj naj bo spodbuda Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo pobudo odbora za obveščanje in politično propagando, da uredništvo Delavske enotnosti pod pokroviteljstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenje in v strokovnem sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije razpiše natečaj delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnik«. Tako bi spodbdili fotografsko ustvarjalnost širokega kroga delovnih ljudi in usmerili njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsakdanjika k delovnemu človeku, delu. Opredelitev pogojev natečaja Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto-kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnik«. Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne u-kvarjajo poklicno, z največ štirimi črno-belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela .ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebno pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 X 24 do 30 X 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za: — razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu ZSS, — stenski koledar, — objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah. V žiriji bodo: — predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, — predstavnik Delavske enotnosti, — dva mojstra fotografije iz Foto-kino zveze Slovenije (Ker-bler, Smerke), — predstavnik Društva novinarjev Slovenije, član sekcije fotoreporterjev. Vsi dueleženci natečaja oziroma razstave bodo dobili priznanje, razstava bo rangirana v skladu s kriteriji Foto-kino zveze Slovenije, najboljše fotografije bodo nagrajene. Tako. Časa res ni napretek, zato čimprej poprimite za fotoaparat. Želimo vam čimveč u-spelih posnetkov. Tudi v uredništvu Steklarja z veseljem pričakujemo vaših uspešnic, s katerimi bi lahko popestrili tudi naš časopis. NAROČILNICA Naročam zbirko »Ljudska knjiga« 1981 (6 knjig). Naročnino 800 din bom poravnal: a) v celoti, takoj po prejemu prvih knjig b) v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih Ime in priimek: ....................................... Ulica in hišna št.: ................................... Pošta in poštna št.: .................................. Datum: .................... Podpis: ................... Prešernova družba Borsetova 27 61000 Ljubljana Ervin Predovnik, inž. Bil sem opazovalec NNNP „Kopiinik ’öl“ Ob letošnjem nič nas ne sme presenetiti, sem bil samo opazovalec. Ne, ne, nisem imel tako visokega čina, ampak bolniško. Zjutraj ob četrt čez dve je Risto kot kurir že nestrpno pritiskal na zvonec pri meni in sosedu Ašku. Ko mi je pomolil poziv civilne zaščite za podpisat, sem ga prepričeval, da ne pridem v poštev, ker imam bolniško in še ne morem povsem gibati z roko, na kateri sem bil teden dni prej operiran. »Kar pojdi na odrejeno mesto in se tam opraviči,« je bil nepopustljiv Risto. No, bo pa majhen jutranji sprehod, sem mislil in odšel. Pa ni bilo tako. Komandir Janko je bil najprej hud, ker nisem imel obleke civilne zaščite. Ko sem mu pojasnil o bolniški, je kar zasukal telefon in nekam vprašal, kaj naj z menoj. Dobil je odgovor, da moram vseeno sodelovati, a le kot opazovalec. Kaj sem ho^el, komanda je komanda. »Boš pa dopisnik in napisal reportažo o nas,« so bili hudomušni fantje, ki so si šivali znake civilne zaščite na rokave. Zakaj pa ne, sem vzel kar zares, saj nas naša simpatična urednica vedno priganja, naj kaj napišemo. Začelo se je čakanje. Zbralo se nas je nekaj čez dvajset. Bilo je precej hladno, zato smo se natlačili v nekdanjo portirnico in se pridno »zelhali« v cigaretnem dimu. Padla je tudi marsikatera šala, Tov. Janko, ki je imel ta dan god, pa nas je počastil s pravo kavo. Besedo je prevzel vedno razpoloženi Pempi. Kljub resnosti položaja smo se do solz nasmejali. Menda mi Pempi ne bo zameril, če opišem, kako smo se smejali na njegov račun. Ker ni bilo stolov za vse, se je use- del na nizek električni štedilnik z dvema ploščama. Ko je bil sredi živahnega razgovora s Francem Krežetom o svoji bogati športni karieri, je prišlo Janku na misel, da bi ga še malo bolj ogrel — in pred njim na skrivaj vključil štedilnik. Ostali smo se zvijali od smeha, ko smo videli, kako se Pempi čedalje hitreje preseda, dokler ga ni vrglo kvišku z očitajočim vzklikom: »Fantje saj poznam hec.« In za-čuda res ni bil jezen, čeprav so bile njegove hlače že rahlo osmojene. Ura je tekla in končno se je prikazalo megleno jutro. Ko je posijalo sonce, je bilo tudi topleje. Takrat pa so začele zavijati sirene. Takoj smo bili pripravljeni na akcijo. Pa tudi ni čudno, saj smo bili, razen mladih, sami šarmantni fantje od štirideset let naprej. Nekaj po deveti uri je prispelo obvestilo, da se moramo napotiti proti Dolu, kjer je bila bombardirana pošta. Hitro smo z raznovrstnim orodjem poskakali na tovornjak in vrli Hanzi nas je z raketno hitrostjo odpeljal proti cilju. Ranjence so odpeljali že drugi, nas pa je čakalo težko delo, odstranjevanje ruševin. Komanda je padla, da je treba najprej odstraniti les, da bo potem mehanizacija lažje ordinirala. Sonce pa je pripekalo kot za stavo. Vseeno so se fantje pognali v ruševine kot tigri. »Mar bi nas poklicali že v jutranjem hladu, namesto da smo sedeli in čakali,« je bilo slišati tu in tam. »Res je vroče, a kaj ko tudi. morebitnemu napadalcu ne boš mogel u-kazati, kdaj naj napade,« so menili. drugi. Kadilo pa se je tako, da so bili člani enote kmalu črni kot zamorci. Vsepovsod so ležale razne žice, žeblji in drugo. Nato se je eden domislil in odšel po gasilce, ki so nato ruševine poškropili, da se je manj kadilo. Volvo se je spravil nad ruševine in pridno nalagal tovornjake, naši fantje pa so nalagali les, ki se ga je nabralo za več tovornjakov. Seveda mi je bilo nerodno vse to samo opazovati, zato sem še enkrat poskusil prepričati poveljnika enote, da sem tu le za napoto in naj mi dovoli odhod z bojišča. Pa se ni dal pregovoriti. »Vsi moramo biti na številu,« je rekel, lahko pa greš ta čas na tovornjak, če hočeš. Ostal sem. Videl sem, da je še veliko takih, ki so le gledali in to v civilu in uniformah, kako je naša ekipa z veliko muko iztrgala tem ruševinam težke trame in ostali les. Gasilci so sicer pobrizgali ruševine, a kaj ko so od prahu in znoja bila čisto suha tudi naša grla. Pa se je na tem področju šel gasilce tovariš Savo ter »požar« pogasil z nekaj steklenicami ivzrstne tekočine. Ko je prišlo okrog poldvanajstih povelje, da je akcija končana, so se vsi oddahnili, pospravili orodje na tovornjak in se nato odpeljali na zborno mesto, kjer jih je čakala malica, pozneje pa odšli še na miting za Savo. Sam sem bil takrat že doma, ker mi je končno tovariš Janko dal »voljno« in sem se ob dvanajstih odpeljal z avtobusom proti domu. Ko sva potem zvečer s »šefom domačega tozda« razpravljala, kako je akcija NNNP uspela, sva oba imela več pripomb. Ljudje so vzeli vse premalo zares. »Ko se je začel alarm,« je TRŽNA GIBANJA potožila žena, »smo se znašle v kleti samo tri ženske in nekaj otrok. Sem radovedna, kako bi bilo, če bi šlo zares? Jaz pa sem izključila vse gospodinjske aparate, zaprla plin in odvila varovalke, predno sem odšla v klet,« se je še pohvalila. Nekaj bolje je bilo menda v B stolpnici, kjer so vzeli bolj zares. »Mi smo se tudi resno lotili naloge,« sem povzel jaz, »samo jezi me, ko vidim na eni strani (kljub stabilizaciji) civilno zaščito v lepih modrih uniformah s kravato (kakor, da bo kravata pomagala v morebitni vojni) dobijo pa tudi čevlje. Mi pa, ki smo podrejeni občinskemu štabu za civilno zaščito in namenjeni težkemu delu — odstranjevanju ruševin itd. — pa nismo dobili niti čevljev, rokavice pa menda samo tri ali štiri pare, ki jih je tovariš Janko mimogrede »zarubil« zunanjemu obratu, a ko je bila akcija končana, so imeli skoraj vsi odrgnjene roke. Smo pa dobili zato ščitnike za kolena, ki so nas ovirali pri delu in hlače imam malo pod kolenom, sedaj ko si jih oprala.« »No, no,« me je tolažila žena, »vse res ni bilo prav, ampak hlače ti bodo menda že zamenjali, da ne boš kvaril enote, čevlje pa zahtevajte, če jih drugi dobijo. Če pa prav premislim so takšne vaje le potrebne za v primeru kakšne nesreče ali vojne. »Veš, lahko smo veseli,« je zaključila, »da so bile to le vaje, čeprav želim in upam, da bi nikoli ne šlo zares,« Kar prav sem ji dal. Dodal sem samo še to, da bo morda med narodi le zmagal zdrav razum in bomo živeli v miru in slogi. Ivan Hočevar KAKO SE PRIPRAVLJAMO NA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Kljub slabšanju situacije na trgu smo dosegli v prvih treh mesecih ugodne rezultate. (Nadaljevanje s 7.-. strani) ter v vzgojnoizobraževalni organizaciji učitelju odgovornemu za uresničevanje proizvodnega dela in delovne prakse. Udeleženci izobraževanja ob delu in iz. dela, ki,imajo dokazne zahtevne delovne izkušnje v poklicu, za katerega se izobražujejo v skrajšanem programu, so lahko v celoti ali delno oproščeni opravljanja proizvodnega dela. Pogoji za uresničevanje proizvodnega dela Za uresničevanje proizvodnega dela zagotovijo v organizacijah združenega dela razvid del in nalog za učence ter v skladu z njim zagotovijo za učence delovni prostor, delovna sredstva, predmete dela, sredstva varstva pri delu in posebna sredstva o-sobne zaščite pri delu. V organizacijah združenega dela zagotovijo za učence na proizvodnem delu zavarovanje za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v skladu z Zakonom ter zavarovanje za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni ter posebne zdravniške preglede, kadar so taki pregledi obvezni pred vključitvijo učencev v proizvodno delo. Organizacije združenega dela imenujejo na način in v iskladu s samoupravnim splošnim aktom delavce, ki sodelujejo pri načrtovanju, organiziranju ali izvajanju proizvodnega dela z učenci. Vzgojnoizobraževalne organizacije imenujejo učitelje proiz-vodno-tehničnega področja za načrtovanje in organiziranje proizvodnega dela. Vse pogoje se opredeli s samoupravnim sporazumom med vzgojnoizobraže-valno organizacijo ter organizacijo združenega dela. Navodilo za razporejanje u-čencev v učne skupine Učence se na proizvodno delo razporeja po delovnem načrtu vzgojno izob raže valne organizaci-je, praviloma oddelek kot celoto istočasno. Odvisno od razvida del in nalog za učence oz. izvedbenega načrta za proizvodno delo -so na konkretna dela in naloge razporeja učence posamično ali skupinsko glede na naravo dela tako, da delavec nadzoruje največ 8 delavcev. Kadrovska služba Kljub temu, da so v letu 1980 cene na drobno, s katerimi izražamo stopnjo inflacije, porasle v SFRJ za 30,9 %, preneseni nivo cen iz leta 1980 v letošnje leto pri drobnoprodajnih cenah pa znaša 16,4 %, je bilo povpraševanje po naših izdelkih v prvih treh mesecih zelo veliko. Ta neugodna gospodarska gibanja v lanskem in letošnjem letu do sedaj še niso vplivala na prodajo naših izdelkov. V zadnjem času pa nekateri naši kupci že izjavljajo, da opažajo precejšnje upadanje povpraševanja. To lahko pričakujemo, saj so življenjski stroški v prvih treh mesecih letošnjega leta višji za 13,8 %. Največje povpraševanje je po embalažnem steklu za prehrambeno, kemično, farmacevtsko in kozmetično industrijo. Zaradi nezadostnih kapacitet ne moremo realizirati vseh potreb kupcev, upoštevamo pa določila, da ima prehrambena (industrija prednost pred drugimi. Prodaja izdelkov za gostinstvo in široko potrošnjo je potekala normalno. Zaloge smo še zmanjšali. Zelo veliko pa je povpraševanja po žigosanih izdelkih za gostinstvo. Npr. v letošnjih prvih treh mese- cih smo prodali že 1.900.000 kozarcev E 1039 0,21 in so potrebe po njih še vedno velike. Tudi povpraševanje po razsvetljavnem steklu je bilo veliko. Težava je le v tem, da so velike potrebe kupcev po dekorativnem steklu, kapacitete naše dekorimice pa so za take potrebe premajhne. Zadovoljivo povpraševanje in angažiranje prodajne službe za zmanjšanje zalog je prineslo u-,godne rezultate in smo plan prodaje za domači trg v prvih treh mesecih presegli za okrog 40 %. Poslovanje na področju izvoza se je povečalo v primerjavi z letom 1980, posebno pa v dežele v razvoju, prav tako pa tudi v ostale evropske države. Nekoliko se je poslovanje z ZDA zmanjšalo, kar pa je rezultat gospodarske situacije v tej državi. Omeniti .moramo tudi uvoz, ki se je povečal glede na .leto 1980. Tendenca našega gospodarstva je, da se uvoz zmanjšuje, vendar je glede na remonte, ki jih i-mamo v letošnjem letu, ,pri nas nemogoče zmanjšati uvoz. Prav tako pa smo primorani uvažati tudi nekatere surovine, ker jih pri nas ni v zadostnih količinah. Komercialna služba Memoria! preminulih Ekipa TOZD 4, ki je osvojila 1. mesto v malem nogometu Spomin nanje je še živ. Živ je skozi pogovor, skozi dejanja, skozi življenje vseh nas, katere čas neusmiljeno preganja naprej. Pa vendar: Milan, Srečko, Vili, Franci vse to so imena ljudi, naših sodelavcev, katerih življenjska pot se je trdno spletla z našo. Spletla se je skozi delo, skupna premagovanja, skupne cilje. Zato je spomin svež, boleč pa vendar ponosen. Spominjamo se jih radi in njim je posvečeno to tekmovanje . .. Podelitev plakete predstavniku TOZD 1 za dosežen uspeh Streljanje: 1. TOZD—5, 2. TOZD —1 prva ekipa, 3. TOZD—4, 4. TKI, 5. TOZD—2, 6. TOZD—1 druga ekipa in 7. DSSS Namizni tenis: 1. TOZD—4, 2. TOZD—5, 3. TOZD—3, 4. TOZD —1 in 5. TKI Pikado: 1. TKI, 2. TOZD—2, 3. TOZD—1 prva ekipa, 4. TOZD —4, 5. TOZD—5, 6. DSSS in 7. TOZD—L druga ekipa. Skupna uvrstitev: 1. mesto TOZD—4 14 točk, 2. TOZD—5 13 »Memorial preminulih sodelavcev« katerega so takrat že tretjič pripravili prizadevni organizatorji OOS TOZD — 4 je tudi tokrat uspel. Trideset ekip, nad 150 nastopajočih iz Steklarne in TKI je znova preko tekmovanja v petih športnih panogah obudilo spomin na svoje nekdanje sodelavce, prijatelje in znance. Tradicija, ki je bila zaradi objektivnih okolnosti prekinjena, se tako nadaljuje v želji, da tudi v prihodnje zbere čimveč prijateljev, sodelavcev in športnikov, katere veže ista misel: Spomin na tiste, ki so bili del nas in katerih življenjska usoda jih je odpeljala v prerani grob. Odveč je izgubljati besed o samem poteku tekmovanja, o vzdušju in odnosih na njem. Sam namen je bil dovolj, da je tekmovanje v celoti izvedeno v tovariškem srečanju, v vzdušju kakršno se na takšnih srečanjih spodobi. Skupni naslov zmagovalca je tudi tokrat končal v vitrinah organizatorjev. Prvo mesto v ma-fem nogometu iin namiznem tenisu ter tretje v streljanju je športnikom TOZD — 4 zadostovalo za ponovno osvojitev lepega prehodnega pokala. Rezultati: Mali nogomet: 1. TOZD—4, 2. TOZD—2, 3. TOZD—3, 4. TKI, 5. DSSS in 6. VeterEtii TOZD—4. Kegljanje: 1. TOZD—1, 2. TKI, 3. TOZD—5, 4. TOZD—4, 5. TOZD —2 točk, 3. TOZD—1 11 točk, 4. TKI 10 točk, 5. TOZD—2 10 točk, 6. DSSS 3 točke. Organizator je prve tri ekipe iz posameznih disciplin nagradil z ličnimi plaketami. Prehodni pokal je na zaključni prireditvi zmagovalcem podelil tov Jože Majcen, plaketo fer play ekipi TKI pa Drago Kreže. Posebno priznanje najistarejšemu udeležencu je pripadla članu ekipe TKI — Nedeljku Kneževiću. Jože Premec Đoko v imenu ekipe kegljačev TOZD 1 prejema plaketo za osvojeno I. mesto Zahvala Ob boleči izgubi dragega ata in dedka Viktorja Kostanjška se iskreno zahvaljujemo DO Steklarni Hrastnik, OOS, orodjarni, vsem nekdanjim sodelavcem brusilnice ter vsem sosedom za podarjene vence. Hvala tudi pevcem in godbi Steklarne Hrastnik za žalostin-ke. Iskrena hvala govorniku tov. Albinu Bizjaku za poslovilne besede ter duhovniku za pogrebni obred. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih ter našega dragega ata v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča sinova Stane in Vili z družino. Zahvala Iskreno se zahvaljujem sodelavki in sodelavcem v »TRANSPORTU« za izkazano pozornost, darila in cvetje, tov. Janku Kavzarju in inž. Jožetu Guza ju pa za spodbudne besede ob odhodu v pokoj. Darila me bodo vedno spominjala na vas in na vse lepe trenutke, preživete med vami. Pni nadaljnjem delu vam želim še veliko delovnih u-:hov in medsebojnega razu-vanja. Marijana Fabjan Šport in rekreacija - iz meseca v mesec Športne igre železarjev, gumar-jev, kemikov, kovinarjev in steklarjev: popularni »Peteroboj 81« je doživel v organizaciji žalskega Ferrali ta že svojo štirinajsto uprizoritev, žal je bil datum tekmovanja (31. maj) tako odmaknjen, da ■vam bomo kaj več o nastopu naših predstavnikov v Žalcu povedali šele v naslednji številki našega glasila. Prostovoljno gasilsko društvo Hrastnik mesto že vrsto let goji dobre medsebojne odnose s svojimi stanovskimi prijatelji iz Velenja. Tokrat so bili gostitelja tradicionalnega športnorekreativnega srečanja Hrastničani. Dobri gostitelji so se kot takšni izkazali tudi na športnem polju. Svojim go-- stom so prepustili zmage v: malem nogometu, streljanju in štafeti. Zmago pa so pospravili le v tridelnem napadu (specialna gasilska disciplina). »Za tolažbo je tudi to več kot dovolj,« pravijo hrastniški gasilci. Morda tudi res. Naj se ve, kdo je gasilec in kdo športnik!? Organi javne varnosti so proslavili svoj praznik 13. maj z vrsto športno-rekreativnih prireditev. Na strelišču na Dolu so se pomerili v streljanju z zračno puško. Izmed sedem nastopajočih ekip so prepričljivo (434 krogov od 600 možnih) zmagali predstavniki prve ekipe Milice Hrastnik pred UJV Trbovlje (404) in postajo Milice Trbovlje (392). Med posamezniki pa sta bila najboljša Dolfi Sajevic (PM Hrastnik) in Jože Klemen (UJV Trbovlje). Oba sta dosegla po 149 krogov od 200 možnih. Ravne na Koroškem so bile prizorišče 4. turnirja ženskih ekip medrepubliške lige v namiznem tenisu. Nič posebnega. Morda tudi res. Toda samo za nepoznavalce naših namiznoteniških razmer. Kajti prav na tem turnirju so si igralke Ke-mičarja na stežaj odprla vrata I. zvezne lige. Peti turnir v Travniku (BiH) je ta vrata še dokončno razpahnil. Tradicionalni planinski izlet na Golico v času cvetenja ene najlepših planinskih cvetic — narcise, je bil tudi v letošnjem programu izletov PD Hrastnik in Dol. Številna udeležba kaže, da je prava škoda, da te lepotice planin ne cveto dlje časa. No, za tiste, ki niso mogli na ta prijeten izlet, pa so poskrbele »pridne roke« dobičkarjev, ki so tudi letos poskrbele za prodajo tega cvetja sredi bele Ljubljane. Ivangrad (SR Črna gora) je bil prizorišče letošnjega državnega pionirskega prvenstva v namiznem tenisu, na katerem pa naši predstavniki niso uspeli ponoviti uspeha z zadnjega prvenstva. Vesna Ojstršek, lanskoletna državna pionirska prvakinja se je zaradi bolezni morala tokrat zadovoljiti le s 3. mestom. Pa tudi drugače bo Ivangrad ostal našin^ udeležencem v slabem spominu. Ne pomnijo, da so doslej priso- stvovali slabše organiziranem tekmovanju na tako zahtevni ravni. Kot dokaz: v treh dneh so kar dvakrat ostali brez kosila. Važno je, da so ga pošteno plačali. NTK Karničar je v svojem 32-letnem delovanju prišel do najvišjega ranga tekmovanja pri nas. Ženska ekipa je namreč premočno osvojila prvo mesto med ekipami, ki so nastopale v medrepubliški ligi (praktično II. zvezna liga) zahodna skupina in se kot prva uvrstila v I. zvezno namiznoteniško ligo. Pri tem naj dodamo, da je to sploh prva hrastniška ekipa, ki ji je uspela uvrstitev v naš najvišji zvezni rang. Zato Vesni Ojstršek, Nataši Salmič in Jolandi Novak tudi naše iskrene čestitke. Rajmund Cvetko in Franci Re-šetar sta prva hrastniška strelca, ki sta si na osnovi izvrstnih dosežkov zadnjih let pridobila naziv športnika zveznega razreda. Žal pa tudi ta naslov hrastniškim strelcem ni pripomogel k naslovu državnih prvakov, fci so si ga tako iskreno želeli. Na letošnjem prvenstvu v Kragujevcu je ekipa SD Rudnik Hrastnik o-svoj ila »samo« drugo mesto in s tem ponovila svoj lanskoletni uspeh. Mogoče bo več sreče prihodnjič? Evidentno je, da postajajo kolesarski maratoni vse bolj priljubljena oblika množične rekreacije. Zato so se prizadevni člani hrastniškega kolesarskega društva odločili, da skušajo kot prvi v Zasavju pripraviti prireditev, ki bi privabila več sto rekreativcev-kolesarjev. Maraton »Zasavje 81« so pripravili zadnjo nedeljo v maju (in tako po svoje sklenili praznovanje meseca mladosti. Kauzar Peter bo kot kaže, edini naš predstavnik na letošnjem svetovnem prvenstvu divjevo-dašev v Welsu (Velika Britanija). Res da bo jugoslovansko zastopstvo številčno močnejše kot na zadnjem prvenstvu v Kanadi (1979), vendar je tudi res, da je v tem času prišlo do precejšnjih razlik v jugoslovanskem kvalitetnem vrhu. Nekatere posadke, kot denimo v C-2 Vovk—Hacler, pa so iz objektivnih okoliščin za nekaj časa razdvojene. Torej priložnost za mlajše. Tudi za Hrastničane? Revija boksa, ki so jo pripravili hrastniški boksarski delavci kot svoj prispevek praznovanja dneva mladosti in letošnjih pomembnih jubilejev, je privabila v dvorano Delavskega doma 30 boksarjev iz Maribora, Celja, Hrastnika in Ljubljane. Prikazana kvaliteta boksa je bila za slovenske razmere na dokaj visoki ravni. Posebna žirija je ob zaključku proglasila za najboljšega boksarja revije domačina — Idri-za Tahiroviča. Enajsterica mladih hrastniških nogometašev, ki je toliko obetala po jesenskem delu republiškega mladinskega prvenstva D skupine, je povsem popusti- la. Namesto napovedanega, boja za prvo mesto in eventualno uvrstitev v skupni del prvenstva, je od želja ostal le še »Ž«, vse ostalo je zbledelo ob še bolj bledih predstavah. Andreja lin Vesna Ojstršek, sestri — odlični namiznoteniški igralki, bosta prvič skupaj branili barve Jugoslavije na velikem tekmovanju. Obe bosta namreč nastopili na letošnjem evropskim mladinskem in pionirskem prvenstvu v Češkoslovaški. Starejša Andreja bo tekmovala v konkurenci mladink, 13-letna Vesna pa bo svojo vrednost prvič preizkusila v konkurenci najboljših pionirk Evrope. Bo družinski prestiž povod za dobre rezultate? Upamo! Cilj TRIM tekmovanj je predvsem v organizirani- obliki izvesti celoten program. Z drugimi besedami povedano pomeni, da mora v celotni izvedbi vladati določena resnost, red in disciplina. Tega pa, kot kaže, vsi, kljub občutnim premikom na bolje, še niso v celoti dojeli. Še vedno se najdejo tudi takšne sredine, ki menijo da je dovolj, če svoje ekipe prijavijo, naprej pa jim kaj malo mar. Škoda. S tem ne povzročajo težav le organiza- HIŠA CVETJA Dragi naš tovariš, pogumno si nas vodil skozi boj, postal si naš prijatelj, postali si predsednik, heroj. Dragi naš tovariš, prehodil si mnogo dežel, in kamor je stopila tvoja noga, povsod si bil zaželen. Lani se ti srce je utrudilo, prenehalo biti je, tam v svetli hiši cvetja, poslednji dom tvoj je. Obdaja tebe cvetje, cvetje pisano, na vrtu vreščijo pavi in gledajo žalostno. Kličejo te ptice, išče te nebo, a ne vedo to oni, da k njim te več ne bo. Minilo je že leto, odkar te med nami ni, tam v svetli hiši cvetja, zdaj počivaš ti. Vsak dan mimo tebe mnogo gre ljudi, a vsakemu na licu se solza žalosti blešči. Dragi tovariš TITO, povemo to ti mi, da tvoje mrtvo srce v naših srcih živi. Maja Petan, 6. d torjam. Bolj oškodujejo nasprotnika in ne nazadnje tudi sebe... Imitacijo lanske dirke hi lahko imenovali letošnjo tradicionalno kolesarsko dirko »Astre« od Ljubljane do Šmarjete in nazaj. Tako kot lansko leto je tudi letos nastopajoče oviralo izredno slabo, hladno in deževno vreme. Za nameček pa je na Marnskem prehodu kolesarje pričakal tudi sneg. Res nič posebnega, če ne bi bila dirka 3. maja. Je že tako, da tudi takšna presenečenja sodijo v akcijo NNNP. Odstopov pa je bilo kljub temu rekordno veliko. Javni nastop, osrednja prireditev ob dnevu mladosti, je tudi letos pritegnila na stadion na Logu nekaj tisoč občanov, ki so bili znova priča prireditvi, za kar gre zasluga tako nastopajočim kot organizatorjem, ki so se resnično potrudili in pričarali številnim gledalcem urico neponovljivega užitka. To pa je tudi vse plačilo za imnogo ur trdega dela prek 700 osnovnošolcev cicibanov in njihovih vaditeljev. Aforizme ali ' kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat zbral, po svoje zapisal in uredil Jože Premec. Jože Premec Akcija NNNP Sanitetna ekipa pozor! Zdaj čaka vas velik napor. Ranjencem nudite prvo pomoč! Upoštevajte geslo: »V slogi je moč!« Gasilci požar hitro gasijo, da bi ne zajel še domačijo. Ni jim mar za druge stvari, v glavi jim le ena misel roji! »Požar je treba pogasiti, vaščanom imetje rešiti.« Alarm zopet doni sredi naše vasi in srečni smo prav vsi. Akcijo smo dobro izpeljali, domovini s tem pokazali, da naš narod, čvrst in zdrav, Jguoslavije ne bo izdal. Dolores Marinkovič, 6. r. Ob peti uri zvonec zazvoni, na pragu že kurir stoji. Povelje strogo se glasi: »Takoj na zborno mesto vsi!« Vaščani smo takoj se zbrali, kurirji se na pot podali. Vemo kako braniti vas, če tujec bi napadel nas. Ko sirena zatulila je, v zaklon smo umaknili se. Med bombardiranjem izbruhnil je požar, so gasilci z orodjem planili na dan, Ko se akcija končala je, smo v vas nazaj vrnili se. In tako še enkrat dokazali, da braniti domovino bomo znali. Maja, 6. r. ZANIMALO VAS BO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU MAJU 1981 TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase: Mitrovič Duško — odnašalec stekla, Selimovič Izet — odnašalec stekla, Perič Jovan — odnašalec stekla, Caranovič Milan — odnašalec stekla. TOZD avtomatska predelava steklene mase: Mitrovič Zoran — delavec na kanalu, Kolobarič Novko — vzdrževalec, Jovič Nikola — delavec na kanalu, Jovič Milorad — delavec na kanalu, Jerkovič Nenad — pomočnik strojnika. TOZD dekorirnica s satinir-nico: Rutar Silva — nalagalka-pre-kladalka. TOZD energetika in ostale delavnice: Kostič Miodrag — delavec težak na transportu. DS skupnih služb: Kasumovič Zlata — čistilka v jedilnici, Mitrovič Maruša — čistilka v samskem domu, Izerovič Safeta — čistilka v jedilnici. PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU MAJU 1981 SPORAZUMNO: TOZD energetika in sotale delavnice: Hudina Rudolf — voznik viličarja. POSKUSNI ROK: čestiič Velinka — kontrolor stekla, Todorovič Milanka — kontrolor 9tekla. POROČILI SO SE: Sarič Marica — kontrolor stekla, TOZD II in Radosavljevič Mileta — strojnik, TOZD II; Jovanovič Ilinka — kontrolor stekla, TOZD II in Jovič Ivan — pomočnik strojnika, TOZD II; Biderman Jože — strojnik Eld-ret, TOZD II in Rostohar Jožica; Barač Franc — rezkalec, TOZD IV in Abram Nevenka. ROJSTVA — PRIRASTEK V DRUŽINI: čidič Hana — kontrolor stekla, TOZD II — sin Nedžad; Ger-madnik Danica — kontrolor stekla, TOZD II — hči Klavdija; Lalič Arslan — predstiskalec, TOZD I — hči Elvira. KRVODAJALCI: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase: Abram Ivan — ročni pihalec, Brunček Ivan — ročni pihalec, Ciglar Janez — ročni pihalec — brigadir, Detič Jurij — ročni pihalec, Gostič Pavel — predstiskalec MDR-1, Križnik Anton — I. rezervni ročni pihalec, Krejan Jože — ročni pihalec — brigadir, Lendero Marjan — ročni pihalec RŠ, Maurer Vili — ročni pihalec, Pasičnjak Štefan — ročni pihalec, Prah Ivan — ročni pihalec, Rodošek Karl — ročni pihalec, Sthmljan Anton — strojni steklar — brigadir, Vavtar Iztok — odbi j alec RDBO, Vola j Franc — strojni steklar, Žagar Rajko — ročni pihalec. SAMOVOLJNO: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase: Tejič Milo — odnašalec stekla, Osmič Senad — odnašalec stekla, Maksimovič Miloš — odnašalec stekla, Džuhera Fikret — odnašalec stekla, Jovič Stojan — odnašalec stekla. TOZD avtomatska predelava steklene mase: Pavlovič Radomorka — kontrolor stekla, Džokič Lazar — delavec na kanalu, Držuričič Stojič — dostavljalec olja. JLA: TOZD avtomatska predelava steklene mase: Kekič Bojan — pomočnik strojnika. UPOKOJENI — DRUŽINSKA POKOJNINA: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase: Retar Marica — čistilka modelov. IZKLJUČENI IZ DO: TOZD avtomatska predelava steklene mase: Milivojevič Jagoda — kontrolor stekla. TOZD energetika in ostale delavnice: Šklander Aleksander — elek-tromehanik. DSSS: Kirn Bojan — voznik viličarja v skladišču gotovih izdelkov. Krvodajalci, iskreno se vam zahvaljujemo! Kadrovska služba DOPISUJTE ž V NAŠ LIST KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU Kino »Delavski dom« Hrastnik Ameriški avanturistični film »ONA OPRAVI BOLJE«, predstave v sredo, 17. 6. ob 17. in 19. uri ter v četrtek, 18. 6. ob 19. uri. Ameriški film katastrofe »KO SE BLIŽA KONEC«, predstave v soboto, 20. 6. in nedeljo, 21. 6. ob 17. in 19. uri, v ponedeljek, 22. 6. samo ob 19. uri. Ameriška komedija »NOROSTI V KAMPU«. Film je za mladino do 15. leta neprimeren! Predstave v sredo, 24. 6. ob 17. in 19. uri in v četrtek, 25. 6. ob 19. uri. Ameriški pustolovski film »OTOK PIRATOV«. Predstave v soboto, 27. 6. in nedeljo, 28. 6. ob 17. in 19. uri, v ponedeljek, 29. 6. samo ob 19. uri. Matineja — ameriška risanka »NORČIJE RACMANA JAKE«, predstavi v soboto, 27. 6. in v nedeljo, 28. 6. ob 10. uri. Hongkonški kung-fu film »NEMI ŠAOLIN PROTI ZELENEMU ZMAJU«, predstave v sredo, 30. 6. ob 17. in 19. uri ter v četrtek, 1. 7. ob 17. uri. Japonska erotična drama »CARSTVO STRASTI«. Predstava samo v četrtek, 1. 7. ob 19. uri. Film je za mladino neprimeren! Ameriški akcijski film »MOŽ IZ SAN FERNANDA«, predstave v soboto, 4. 7. ob 17. in 19. uri, v nedeljo, 5. 7. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek, 6. 7. ob 19. uri. Ameriški fantastični film »PREGON RAZPARAČA«, predstave v sredo, 7. 7. ob 17. in 19. uri ter v četrtek, 8. 7. ob 19. uri. Nemški western »OSCEOLA«, matinejski predstavi v soboto, 11. 7. in v nedeljo, 12. 7. ob 10. uri. Ameriški fantastični film »DR. MOUREAUJEV OTOK«, predstave v soboto, 11. 7. in v nedeljo, 12. 7. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek, 13. 7. ob 19. uri. Ameriški disco film »HVALA BOGU, DANES JE PETEK«, predstave v sredo, 15. 7. ob 17. in 19. uri ter v četrtek, 16. 7. ob 19. uri. Kino »Dol« pri Hrastniku Ameriška kriminalka »VEČNI ALIBI VIKA DANIKA«, predstavi v soboto, 20. 6. ob 19. uri in v nedeljo, 21. 6. ob 18. uri. Ameriška parodija »VISOKA NAPETOST«, predstavi v soboto, 27. 6. ob 19. uri in v nedeljo, 28. 6. ob 18. uri. Mladinska predstava: ameriška risanka »NORČIJE RACMANA JAKE«, predstava v nedeljo, 28. 6. ob 18. uri. Italijanski zabavni film »TUDI ANGELI NORO VOZIJO«, predstavi v soboto, 4. 7. ob 19. uri in v nedeljo, 5. 7. ob 18. uri. Ameriška kriminalka »VLOMILEC NA SVOBODI«, predstave v soboto, 11. 7. ob 19. uri in v nedeljo, 12. 7. ob 18. uri. Nemški western »OSCEOLA«, mladinska predstava v nedeljo, 12. 7. ob 16. uri. KRC »14. oktober« Hrastnik Skorajda je že napočil čas počitnic in kot je običaj, tudi v uredništvu našega glasila napravimo manjši predah. Tako bo prihodnja številka Steklarja izšla v avgustu. In ker bomo v mesecu juliju praznovali: DAN BORCA DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA IN PRAZNIK OBČINE HRASTNIK že ob tej priložnosti iskreno čestitamo članom kolektiva Steklarne Hrastnik in vsem, ki berejo naše glasilo. Uredniški odbor NAGRADNA KRIŽANKA STEKLARNA m ŽENSKO IME VRSTA VINA RUSKI VOJSKOVODJA, (ALEKSANDER 47Z5-1ÄOO EDGAR DEGAS KONRAD ADENAUER m »T, SLIKAR, MOJSTER RE* NESANSE FILM.IGRA* LEC DELOM SPOPAO KONCERTNA DVORANA REKA V. FRANCIJI AVSTRIJA oousoratA afriška ŽIVAL GORA V TURČIJI Il FILM. IGRAL* KA GARDNER STRUPENA KAČA LIRSKA PESEM MESTECE PR'. ZADRU MASTI PODOBEN IZLOČEK ČEBEL NAMERNO OVIRANJf DELA TEKMA V STARI GRČIJI ENOVALENTNI ALIFATSKI RADIKAL GLASBENA VAJA FILM. IGRAL» KA VALLI FRANK SINATRA REKA V BURMI PODIEr MELJSKI HODNIK ROKOPIS SAMOSTAN* SKI BRAT SRBSKO MO* ŠKO IME ISLAMSKI POSTNI MESEC IMENIK KRAJŠE IME LADJARJA ONASSISA TONSKA LESTVICA STARO RIM* SKO MESTO V SIRIJI SELIŠKARJE VA MLADIN SKA POVEST JUGOSLOV. teniški IGRALEC NEKDANJI ŠAH. SVET. PRVAK REKA V FRANCIJI OSEBA IZ BIBLIJE CINKOVA SVETLICA REKA V SEV. AMERIKI ROMAN H. HABEJA POSEBEN SLOG JAZZA PARADIŽ 1 TONE KRALJ „ELEKTR.’MO* RSKA RIBA NAPRAVA ZA MERITEV GLOBIN TOVORNA ŽIVAL KALIJ VOJAŠKA UPRAVA STOPNJA ALKOHOLA LEPOTNA RASTLINA Z BALKANA NAPLAČILO REKA V JUŽNI AMERIKI FILMSKA igralka NOVAK URADNIK V STAREM RIMU AMERICIJ KRAJ NA TAJSKEM PRISTAŠ VERIZMA MESTO V DALMACIJI (ALKA) REKA V ANGLIJI STEKLARNA 1 ORAŽBA GLINASTO GLASBILO . PISATELJ ZOLA SLOVENSKA SLIKARKA (ADRIANA) MESTO V JUŽNI TURČIJI POSAMEZNIK ZASUK, OKRET OTOK PRED FRANCOSKO OBALO PRIPADNIK SEVERNOAM. INDIJANSKE* GA PLEMENA VZKLIK PRI BIKOBORBAH NAZIV PEVKA PRODNIK ŽITNA BOLEZEN PASJE ZELJE MAJNICA, Španski 8EZEQ FILM. IGRAL* KA DEREK KOSITER POTUJOČI PASTIR KRALJEVIČ IZ- MAHAB’-HARATE“. LJUBK.MO* §KO IME REKA V ZAH. NEMČIJI AFRIŠKA DRŽAVA AT ENI N . TEMPELJ NA AKROPOLI NIKO ŠILIH IGRALKA STUPICA ŠIBANJE PO PODPLATIH, KAZEN VERSKO SREDIŠČE ISLAMA ZANOS, POLET STAR SLOVAN SESTAVIL: KARU DREMEL OBRAMBNO SREDSTVO VOJŠČAKOV NAJVIŠJI VRH Y KA* RAVANKAH JAHANJE OBVESTILO Obveščamo, da je odgovorna urednica glasila »Steklar«,, tov. Jasna Rižner-Kosm, na porodniškem dopustu. V času njene odsotnosti bo dela opravljala tov. Mili Kobal, telefon 55. Uredniški odbor Dopisujte v naše glasilo! »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»«♦♦«o» UREDNIŠTVO: Jasna Rrižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Frane Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godiceli n, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 100 din 2. nagrada 70 din 3. —7. nagrada po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 14. julija. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno kriažnko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 5/1981 smo prejeli 74 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: L nagrada 100 din: Milan Crnkovič, upok. 2. nagrada 70 din: Erih Vovk 3. —7. nagrada 50 din: Ervin Oplotnik, Pepca Zore, Majda Vozlič, Silva Rojko, Ivan Restar REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: optimizem, kris, met, Brazzaville, imovina, leta, senior, saninec, E. D., Gironde, Amalija, Tsavo, zbor, Rem, Ne-pos, uta, U. K., rasa, idol, travestija, Lie, C. N., kreator, Areh, kad, AIK, Emden, Evita, Ema, skodla, sadist, Mavretanija, akvarel, rtič, Iravadi, Aelita, Tina, korak, Ob, Raman, Ita, banana, sod, rang. D. K. OBVESTILO Zaradi lažje in pravočasne organizacije naprošamo zaposlene v Steklarni Hrastnik in TKI, upokojence in zavarovance po zakoncu, ki delata v teh OZD, da v primeru smrtnega slučaja v družini s tem pravočasno seznanijo tudi godbo na pihala in moški pevski zbor Svobode II tako, da to sporočijo tajniku Svobode II Milanu Kalundru (zaposlen v Steklarni — operativne delavnice, telefon interno 19.) JUNIJ—JULIJ 1981 ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK Beograd ÌU Prijeten večer. Doma pripravljam še zadnje stvari, ki jih potrebujem za odhod. Kam? V Beograd na zaključno prireditev ob mesecu mladosti. Malo sem pretresena. Ob dotiku svojih rok čutim, da imam vlažne. Pa ne, da je to trema? Ne. Nek čuden občutek me navdihuje. Pričakovanje nečesa. Pričakovanje nečesa enkratnega. Ob 22. uri smo se v nedeljo, 24, 5. 1981 z avtobusi izpred OK ZSMS Hrastnik odpravili na 8-urno pot proti Beogradu. Večina iz našega avtobusa jih je zaspala, jaz pa kakor, da me že sama misel na naslednji dan drži pokonci... Beograd. Glej čudo. Njegovo jutro je vendar prav takšno, kot je v Hrastniku. Svita se, luči na cestah se pogasnejo. Ljudje... vse več in več jih je na cestah, pločnikih. Končno smo tu. V o- Dolski in hrastniški osmošolci so letos že šesto leto krenili na petdnevno ekskurzijo po Jugoslaviji. Letos so jo imenovali PO TITOVI POTI. Vsako leto se seveda ustavimo tudi v pobrateni Raški, od koder tudi prinašamo nepozabne vtise prijateljstva. Letos smo se že drugič poklonili spominu našega ljubljenega maršala TITA v Hiši cvetja. S tem začenjamo tudi sestavke dolskih osmošolcev. DEDINJE Že prvi dan smo prispeli v Beograd. Prenehali smo peti zabavne pesmi in iz vseh grl je zadonela pesem Druže Tito mi ti se kunemo. Približevali smo se Dedinju. Bliže Hiše cvetja smo bili tem bolj je nestrpnost v nas rasla. Še sto metrov. Prišli smo v tišino zadnjega počivališča našega ljubljenega predsednika. Tišino je pretrgal pretresljiv glas čudovitega pava. Leon Peklar, 8. n Ko smo v koloni tiho stopali po parku, je v vseh srcih zapla-menel ogenj ljubezni do tega kraja. Vsi smo si ga približno predstavljali, a nismo si mislili, da je res tako lepo. Pavi, ki živijo v tem parku, so se od časa do časa oglašali in nas spominjali na dan, ko so skozi ta kraj srčju Srbije, ki nas je sprejela medse. Kot je bilo v programu, je bila naša naslednja postaja pot na Dedinje, v HIŠO CVETJA. Sprva smo mislili, da nam ne bo uspelo, vendar se je vse uredilo. Čakanje ... uro, dve, mogoče tudi več. Toda kaj pomeni čakanje proti zavesti in spoznanju, da se boš čez čas lahko poklonil in z mislimi zah valil našemu naj dražjemu človeku, tovarišu in prijatelju — TITU, za vse kar je storil za nas. Kolona se počasi pomika. Rada bi z besedami opisala, kako je bilo tam, toda tega ne morem, ne znam. Vse to mora človek doživeti, občutiti sam... Se meter, dva me ločita od grobnice tovariša Tita. Za trenutek, mogoče je bila to sekunda, sem u-počasnila korak, se ustavila ter zadnjič odnesli Tita. Pred grobnico je vodomet, iz katerega pršijo vodni curki na vse strani. Zdelo se mi je, da kažejo na to, da se tu srečujejo ljudje celega sveta in da Tito, čeprav mrtev, tu, na tem kraju, združuje ljudstvo. Dedinje mi bodo ostale v spominu kot najdražje mesto na svetu. Dani Zakošek, 8. a Prišli smo. Vse tiho in mimo, samo žvrgolenje ptic, šumenje listja po drevju in otožna pesem pavov. Zvonko Sopar, 8. b Čim bolj smo se približevali stavbi, v kateri je pokopan tov. Tito, tem bolj so se nam šibila kolena, stiskalo nas je pri srcu. Spomnili smo se, kako so lansko leto po isti poti pripeljali tov. Tita. Takšne misli, ki so nam krožile po glavi, je večkrat prekinil krik pava. Dobro ga je bilo slišati, saj je bilo vse tiho. Ta njegov krik je bil tako otožen, da smo komaj zadrževali solze. Alenka Kirn, 8. a Ko smo stopili noter, smo se čudili, kako je vse preprosto, z rožami obdana Titova grobnica. Stražarji, ki so stali ob strani, niso niti trenili z očmi. Kmalu je bilo tega veličastnega obhoda konec. Rosita Barakini, 8. b z mislimi bila ob in s tovarišem Titom. Hotela sem ostati, vendar me je množica potegnila s seboj. Kako rada bi izkričala bolečino srca v tistem trenutku. Kako rada bi, da bi bil spet z nami. Toda vse to ni mogoče. Prav tako kot mi je v naj večji borbi svojega življenja ostal le človek. Človek, ki se rodi, raste, se razvija, živi in umre. Počasi, vsa pretresena spet zaznam okolico okrog sebe. Spet sem tu. Po končanem ogledu na Dedinjah smo se malo razkropili, si nekateri ogledali Kalameg-dan, drugi spet sam Beograd, kolikor je bilo v prostem popoldnevu mogoče. Ob 20. uri pa smo se vsi zbrali na stadionu JNA, kjer se je odvijala naj lepša slika v mojem življenju. Ljudje, stari in mladi, vse te barve, aplavz, pesem, nasmeh in mogoče tu in tam solza v očeh, vse to je spremenilo stadion v živi atom sredi Beograda. Prikaz svobode, sreče in trde volje, da nadaljujemo Titovo delo. Komaj sem zadrževal solze, ko sem se spominjal Tita. Branko Podmenik, 8. b Marsikdo od nas si je v Hiši cvetja obrisal solzne oči. Mimo groba smo hodili tiho in s spoštovanjem v srcu do tovariša Tita. Pred očmi mi je prihajala Titova slika, ki sem jo videla le v časopisih ali na televiziji. Želja, da bi ga videla v resnici, pa se mi ni nikoli uresničila. Tanja Kandolf, 8. b RAŠKA Drugi dan smo obiskali Raško. Čeprav sem vedela, da živijo tam prisrčni in gostoljubni ljudje, sem bila nemirna, kar pa je izginilo v hipu, ko sem zagledala srečne obraze Raščanov. Pripravili so nam sprejem, poln ljubezni in začutila sem, da se bom tu počutila kot doma. Po kosilu sgm se srečala s prijateljico Danijelo Panlovič, ki me je sprejela na dom. Prisrčno sva se pozdravili, kot bi to srečanje ne bilo prvo, ampak bi se poznali že dolgo. Odšli sva proti njenemu domu. Pred hišo naju je čakala njena mama in ko me je poljubila, sem videla solze sreče v njenih očeh. Pogostila me je z najrazličnejšimi jedmi, na začetku pa mi je ponudila »sladko« in vodo, kar pomeni dobrodošlico. Še sreča, da nam je to povedala tovarišica, drugače ne bi vedela, kaj naj storim. Danijela mi je razkazala Človek ni potreboval vagon papirja, da bi lahko opisal vse podrobnosti. Prekrasno ... čudovito ... pa vendar nekaj manjka. Nekaj, kar je v nas vseh. ON, ki še vedno živi z nami in bó živel, dokler bomo živeli mi, ki smo ga poznali. V vsakem od nas je pustil delček sebe. Tito, tó smo mi vsi. Po dolgem prerivanju iz sta*! diona JNA in iskanju avtobusa smo se odpravili proti domu. Spanec, ki sem ga začutila, je bil močnejši od mene. Zbudila sem se šele v Hrastniku in v bistvu sploh nisem vedela ali so bile vse to sanje ali resnica. Ob pogledu v torbico, kjer sem shranila slike grobnice tovariša Tita, vidim, da le niso bile sanje. Želim si spet enkrat tja. Mogoče čez mnogo let, toda nekaj mi pravi, da se bom še vrnila. Spet doma. Začenja se nov dan. En dan več brez našega dragega Tita. Ni me strah prihodnosti, ker vem, da bomo nadaljevali njegovo delo. Moramo, njemu v zahvalo. Raško in ugotovila sem, da se tu sploh ne moreš izgubiti, saj je tako majhen kraj, da te vsaka pot pripelje do šole. Ko smo se naslednji dan poslovili, sva se o-be jokali. Za spomin naju je njen oče slikal. Ko nas bodo o-biskali, mi bo slike prinesla in vedno mi bodo v trajen spomin. Dani Zakošek, 8. a TOPOLA Izmed ostalih zanimivosti mi je najbolj ostal v spominu muzej Karadordevičev — cerkev, v kateri so pokopani vsi iz rodbine, ki je vodila 1. srbsko vstajo. V. cerkvi so čudovite freske in ikone, sestavljene po naj lepših freskah vse Jugoslavije. Najznamenitejša pa je slika zadnje večerje, ki je sestavljena iz lupin školjk bisrnic in dragih kamnov. Leon Peklar, '8. b" KRAGUJEVAC V muzeju smo občudovali vezenino, na kateri so izvezli besede pesmi Krvava bajka Desan-ke Maksimovič. Prevzelo me je tudi, ko sem se spomnil, da so v Kragujevcu postrelili peti razred in vse profesorje. Tam tudi stoji spomenik, ki je v obliki rimske petice. Zelenice pa obrablja pas temnih mačic. Dejan Milinovič, 8. b Po Titovi poti TJENTIŠTE Naj lepši spomenik na vsej poti se mi je zdel spomenik na Tjentištu. Tu so partizani izbojevali naj večjo bitko v zgodovini jugoslovanskih narodov. Padlo je na tisoče ljudi-komuni-stov in partizanov, ki so se bojevali za svobodo. Spomenik na Tjentištu predstavlja soteska Sutjeske, prek katere so partizani prišli z nekaj tisoč ranjenci. Tanja Kandolf, 8. b DRVAR O Drvarju sem mislila, da je baraka, v kateri je tov. Tito med desantom bival zelo visoko v skalovju in zelenju, tako da je res ni bilo lahko odkriti. V Drvarju smo si ogledali tudi muzej, kjer smo videli uniformo, ki so jo hoteli dati tov. Titu za njegov rojstni dan. Tanja Kandolf, 8. b KOZARA Obiskali smo tudi Kozaro. Tu je postavljen veličasten spomenik okrog 30.000 borcem, ki so padli v bitkah na Kozari. Za tem spomenikom je tudi prostor, v katerem so na majhnih bakrenih ploščicah zapisana imena vseh znanih borcev in beguncev, ki so tu padli. Pogled na ta prostor in besede vodiča, ki nam je živo pripovedoval o zgodovini teh bitk, so nas vse zelo prevzeli. Preden smo se odpravili, pa smo si ogledali tudi film, ki je prikazoval gradnjo spomenika in slovesnosti ob otvoritvi, ko so pozdravili tov. TITA. Alenka Kirn, 8. a OBROBNI DOGODKI Na avtobusu je bilo zelo v redu in tudi s Hrastničani smo se razumeli, čeprav smo se od začetka gledali postrani. Take ekskurzije še nisem doživela in verjetno je tudi nikoli več ne bom. Darinka Alauf, 8. a Vožnja v Beograd je bila zelo dolga, ampak smo jo kljub temu zabavno in veselo preživeli. Ob tej poti smo videli veliko zanimivih stvari. Najbolj mi je o-stal v spominu Sava center. To pa zato, ker je pomagal ta objekt graditi .tudi moj brat. Roman Drač, 8. a Predzadnji dan smo imeli kosilo v Travniku. »Kako, kar zunaj bomo jedli?« se j^ oglasil nekdo, ki je pozabil, da je to ime rojstnega kraja našega edinega Nobelovca Iva Andriča. — Po kosilu v eni najlepših bosanskih restavracij smo tekli do Andričeve hiše. ki je zelo lepo restavrirana. Poleg knjig in delovnih prostorov so tudi posnetki Iva Andriča ob podelitvi Nobelove nagrade. Damjan Pepelnjak, 8. a Pot mi je bila všeč. Naučili smo se veliko in ugotovili, da ima Jugoslavija bogato zgodovino. Maja Klemen, 8. b Prispevke je zbrala in uredila Fanči Moljk. Na kratko Mesec je naokoli in spet se je zbralo dovolj novic, za našo rubriko. Predvsem so to novice o delu in akcijah OK ZSMS Hrastnik, ki so nam jih posredovali. Prvo pa seveda tole: — Kot nam je bilo sporočeno na predsedstvu KS ZSMS Steklarne Hrastnik, so se 00 ZSMS v naši delovni organizaciji začele prebujati. Ni še to vse, kar smo želeli, toda volja se je pokazala. Predvsem naj pri tem omenim željo mladincev TOZD III, ki pripravljajo program za ustanovitev OO ZSMS. — Prijetno nas je presenetila vest, da smo 25. 5. 1981 pridobili medse 115 novih mladincev. OK ZSMS Hrastnik je organizirala pot na Osilnico, kjer je predsednik OK ZSMS Hrastnik tov. Rado Deželak sprejel učence sedmih razredov v mladinsko organizacijo. Čestitamo vsem novim mladincem. — V sklopu meseca mladosti je potekala v občini Hrastnik mladinska lokalna delovna akcija, ureditev naših postajališč. Akcije se je udeležilo približno 35 mladih iz vse občine. Delovišča so bila pri Steklarni Hrastnik, pri železniški postaji in v KS Kranjsko. Nadaljnja dela so v teku. — Med 27. 5. in 28. 5. 1981 so bili učenci OŠ Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika gostitelji pobratene občine Raška. V programu, ki so ga pripravili mladi, je bil tudi kulturni program v Delavskem domu, ogled nekaterih delovnih organizacij v občini in seveda družabno srečanje v Dis-ou MC. — Ronec maja se je končal tudi seminar za mlade komuniste, ki ga je organizirala OK ZSMS Hrastnik. Mladinske politične šole se je iz naše delovne organizacije udeležil tov. Boris Učesanek. Poleg predavanj so v programu imeli tudi ogled Steklarne Hrastnik. — V sklopu ob praznovanju meseca mladosti je bil tudi regijski posvet ZSMS, kjer so obravnavali idejno politično delo mladih v Zasavju. Pokazalo se je, da je storjen že velik korak, pripravljajo se na organiziranje občinske politične šole. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da bo potrebno poiskati še druge oblike usposabljanja mladih. Toliko , v tem mesecu. Anita Greben BREZ TITA, A S TITOM Štafeta mladosti v Hrastniku Bila je nedelja, 26. 5. 1981. Ta dan smo pričakovali štafeto mladosti, simbol bratstva in e-notnosti v Hrastniku. Pred šolo je bila proslava ob prihodu štafete. Vendar nisem bila prisotna, zato ne vem kako je potekala. Vsa nestrpna sem namreč čakala štafeto pri kemični tovarni. Bili smo namreč izvoljeni, da ponesemo štafeto v steklarno. Nestrpno smo jo čakali, ko se nenadoma pripelje tovariš Slavko in nam pove, naj se pripravimo, da je štafeta že blizu. Končno smo jo zagledali. Trepetala sem v razburjenju. Pripeljali so štafeto in se ustavili pred nami. Neki moški mi je izročil štafeto. Nekaj časa sem stala na mestu in se nisem mogla premakniti, tako sem bila razburjena. Šele, ko sta me fanta stresla za ramo, sem se zavedla. In že smo tekli za avtom. Jaz s štafeto v robi, fanta pa vsak na eni strani s šopkom v rokah. Bila sem zelo ponosna, saj so me spremljali pogledi ljudi, ki so stali ob cesti. Trdno sem držala štafeto v rokah. »Samo, da je ne bom poškodovala, ali pa da mi ne bo padla iz rok!« je tlelo v meni. »Saj nosim štafeto mladosti. Simbol bratstva in enotnosti •vseh narodov Jugoslavije. Koliko pozdravov in pisem bo z njo pripotovalo v Beograd. Koliko delovnih ljudi in mladincev so že prenesli štafeto in jo bodo še. .Kakšna čast je zame, da sem ena izmed teh mladincev, ki nosijo štafeto.« Kmalu smo prišli do steklarne. Izročila sem štafeto steklarni-škim mladincem lin jecljaje povedala nekaj besed. Tako, kot mi je tistikrat razbijalo srce, mi ni še nikoli poprej. Po izročitvi sem stala na robu ceste in gledala za štafeto, ki je odhajala iz Hrastnika. Čeprav ni tako blizu kemična od steklarne, se mi je zdelo, da sem imela štafeto le za trenutek o rokah. Lepo je biti mladinec socialistične federativne republike Jugoslavije. MI SMO TITOVI! HODILI BOMO PO TITOVI POTI! Jasmina Laznik, 8. c OŠ NHR Hrastnik Brez Tita, s Titom Tito, neuvrščena politika, samoupravljanje. To so besede, s katerimi bi lahko označil Jugoslavijo v svetu. Državo, ki je že leto dni brez svojega ustanovitelja in roditelja, pa vendar trdno stopa po poti, ki jo je zarisal Tito. Po poti miru. Po poti svobode in bratstva. In ne bomo skrenili s te poti, dragi Tito, to ti obljubljamo. Obljubljamo ti mi, današnji mladinci, prihodnji samoupravi j alci in voditelji države. Brez tebe, toda po tvoji poti. S teboj -v srcu, ki si naš naj svetlejši vzor. Popotnik miru, oče neuvrščenosti. Tako so te imenovali tuji državniki. Strateg revolucije. Za nas pa si bil svetal vzor. Zaupali smo vate. Tako, kot so vate zaupali partizani, ko si jih vodil iz zmage v zmago. Tako, kot je vate zaupalo ljudstvo, ki si ga iz teme zatiranja in zaničevanja popeljal v luč svobode, v nov dan bratstva in enotnosti. Tito, stopali bomo po tvoji poti. Vodili Jugoslavijo brez Tita, a s Titom. Katarina Kavšek, 8. c OŠ NHR Hrastnik Za naše lepše okolje Po večkratnih sestankih predsedstva KS ZSMS Steklarna Hrastnik, se je predsedstvo ZSMS v razgovoru s tovarišem Vidovičem dogovorilo, da mladinska organizacija prevzame celotno 'organizacijo dela, za lepše okolje naše delovne organizacije. Akcija sama je bila povod, da z delom izpolnimo akcijski program tako KS ZSMS Steklarne Hrastnik, kot program OK ZSMS Hrastnik v mesecu maju — mesecu mladosti. Na predsedstvu je bil določen datum akcije 23. 5. 1981, vendar pa nam zaradi vremenskih razmer le-te ni uspelo izpeljati. Zaradi tega puške v koruzo nismo vrgli. Z dobro voljo nekaterih posameznikov, ki niso več mladinci delovne organizacije in peščico mladincev je v sredo, 27. 5. 1981 potekala lokalna delovna akcija v času od 15. ure do 17.30 popoldne. Ne bi razlagala, kakšen je uspeh te akcije, saj bo vsak sam, ko bo prihajal na delo in iz dela, videl, kaj smo naredili, kako smo izpeljali akcijo. Verjeetno se bo kdo jezil na nas, ker nekateri ne bodo smeli več 'parkirati avtomobila pred vratarjem. Toda, ali ni naša delovna organizacija dala veliko denarja, da je uredila parkirišče pod gradom, iki ipa je na žalost bilo skoraj neizkoriščeno? Ali ni varneje tudi za pešce, ki se morajo umikati avtomobilom na cesto? Ali ni izgled same naše delovne ozrganizacije sedaj boljši, lapši? Mogoče si bo kdo znal odgovoriti na tale vprašanja. Mladi smo si že. In to z akcijo. Čeprav večkrat poslušamo kritiko, vemo, da smo s to akcijo, kakor lansko leto z akcijo Udarnik 80, naredili veliko, čeprav dela v celoti še niso končana, saj je potrebno napeljati še ladijsko verigo. Vseh nas 12, od 450 mladih v Steklarni Hrastnik, ki smo se udeležili akcije, se zavedamo našega dela lin želimo, da bi se to naše delo ovrednotilo pri vseh članih kolektiva tako, da bodo cvetličnjaki ostali takšni kot so, ne pa koši za smeti. Kaj naj na koncu še pristavim? Mnenja isem, da delo, ki je bilo opravljeno v tistem sončnem popoldnevu, ni samo ekonomski učinek za delovno organizacijo, temveč pomeni nam mladim v steklarni tudi moralni uspeh, žal mi je, da še vedno velika večina mladih iz delovne organizacije gleda na takšne lokalne delovne akcije le iz ptičje perspektive in s posmehom. Res 'bi se enkrat že lahko končalo, da bo mladinska organizacija v steklarni slovela, le na delu nekaterih mladincev, ki pa se vključujejo 'tako na političnem kot na akcijskem področju. Mogoče bo to vzpodbuda več za ostale mladince v kolektivu in upam, da nas bo na kateri od naslednjih akcij več kot nas je bilo tokrat. Ali pa ne! Mislim, da je vse to le dobro za nas, naše počutje, naš jutri. Ho-ruk! Anita