Poštnina plačana r gotovinL
m URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V.
V Ljubljani dne 9. septembra 1948.
Številka 39.
VSEBINA:
200. Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in teža- I 201. Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in lejih v hidrometeorološki stroki.	| čajih uslužbenceiv geodetske stroke.
UREDBE. ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
200.
Na podlagi 4. in 9. člena uredbe o hidrometeorološki stroki predpisujem
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih v hidrometeorološki stroki
I.	Pripravniški staž
1.	člen
Kdor stopi prvič v državno službo, in sicer v hidrometeorološko stroko za nižjega hidrometeorološkega tehnika ali hidrometeorološkega asistenta, pa nima strokovne prakse za opravljanje del v teh dveh poklicih, se sprejme v stroko kot pripravnik.
Pripravniška služba traja dve leti.
2.	člen
Pripravniki za nižjega hidrometeorološkega tehnika in hidrometeorološkega asistenta prebijejo svoj staž pri delu v hidrometeoroloških ustanovah.
Staž morajo prebiti:
a)	pripravniki za oba poklica hidrološke panoge eno leto pri hidrološkem delu v hidrometeoroloških upravah, šest mesecev pa v hidrološkem institutu ali v hidrološki postaji višje stopnje;
b)	pripravniki za oba poklica geofizične panoge ali meteoroloških panog, glede na to, ali se pripravljajo za poklic meteorologa ali za poklic geofizika, eno leto pri ustreznem delu v hidrometeoroloških upravah ali v ustreznem institutu oziroma observatoriju in pol leta na meteoroloških postajah višje stopnje.
3.	člen
Da bi se pripravnik čim bolje seznanil z deli v poklicu hidrometeorološkega tehnika in hidrometeorološkega asistenta, ga med pripravniškim stažem kontrolirajo pri delu neposredni vodje tiste panoge, v kateri dela.
Vodje organizacijskih enot, v katerih prebije pripravnik svoj staž, mu morajo nuditi vsestransko pomoč in ga voditi skozi vsa glavna dela poklica, za katerega se pripravlja. Pripravnik mora med stažem voditi svoj osebni delovni j
dnevnik, ki ga potrdi starešina osnovne enote, pri kateri je pripravnik delal.
II.	Strokovni izpit
a)	Za pripravnike
4.	člen
Pripravniki za nižjega hidrometeorološkega tehnika in hidrometeorološkega asistenta pridobijo pravico do opravljanja strokovnega izpita, ko prebijejo staž, ki je določen v 2. členu tega pravilnika.
Če pripravnik že prej obvlada izpitno gradivo, se sme prijaviti za izpit h ga opravljati po preteku dveh tretjin predpisanega pripravniškega staža.
Pripravnik vloži prijavo za pripustitev k strokovnemu izpitu pri neposrednem starešini, ta pa jo mora odposlati izpitni komisiji z vsemi potrebnimi podatki.
5.	člen
Strokovni izpit se more opravljati največ trikrat. Če pripravnik niti v tretje ne pokaže zadostnega uspeha, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja in ne more postati nižji hidrometeorološki tehnik oziroma asistent.
Če kandidat med opravljanjem izpita odstopi, se šteje, da izpita ni napravil.
Če pripravnik zaradi objektivnih okoliščin, ki opravičujejo zamudo, kakor n. pr. zaradi bolezni, ne more v pravem času opravljati izpita, se mu sme izpitni rok podaljšati za 6 mesecev.
Za podaljšanje tega roka je pristojen generalni sekretar PVLRS.
6.	člen
Strokovni izpit obsega splošni in strokovni del. Program za splošni del izpita predpiše predsednik vlade LRS.
7.	člen
Strokovni del izpita za nižjega hidrometeorološkega tehnika in za hidrometeorološkega asistenta obsega teoretično in praktično tvarino, katere poznavanje je potrebno za delo v teh poklicih.
Strokovni del izpita za nižjega hidrometeorološkega tehnika je sestavljen iz praktičnega dela in ustnega izpita, strokovni del izpita za hidrometeorološkega asistenta pa iz praktičnega dela ali tez, ter iz pismenega in ustnega izpita.
Kandidat se pripusti k ustnemu oziroma pismenemu in ustnemu izpitu, ko z uspehom obdela praktično delo oziroma praktično delo ali tezo. Pismeni in ustni del sestavljata
celoto, vendar kandidat se ne more pripustiti k ustnemu izpitu, če ni z uspehom napravil pismenega izpita. Pismeni izpit traja štiri ure.
Praktično delo se da iz glavnega dela v poklicu, za katerega se izpit opravlja.
Praktična naloga se dela pod kontrolo neposrednega starešine.
8.	člen
Ce pokaže kandidat pri izpitu slab uspeh iz enega ali dveh predmetov, lahko ponavlja izpit iz teh predmetov v enem do treh mesecev. Če tudi pri ponovnem izpitu ne opravi izpita iz teh predmetov, mora ponavljati ves strokovni izpit.
9.	člen
Strokovni del izpita za nižjega hidrometeorološkega tehnika obsega:
a)	iz hidrološke panoge: osnove hidrologije, osnove meteorologije in klimatologije, praktično hidravliko, osnove hidrotehnike, hidrometrijo s hidrološkim opazovanjem, hidrološko statistično službo, poznavanje hidroloških instrumentov in poznavanje navodil za opravljanje hidrološke službe;
b)	iz meteorološke panoge: osnove meteorologije, osnove hidrologije in klimatologije ali fizikoatmosfere, sinoptično meteorologijo z aerologijo ali klimatološko-statistično službo in letalsko meteorologijo ali agrometeorologijo, poznavanje meteoroloških instrumentov in [»zna vanj e navodil za opravljanje meteorološke službe.
10.	člen
Strokovni izpit za hidrometeorološkega asistenta obsega:
a)	iz hidrološke panoge: hidrologijo s hidrološkimi prognozami, hidrometrijo s hidrološkim opazovanjem in merjenjem, osnove meteorologije, hidravliko, kataster voda s hidrološko statistično službo, fiziko in kemijo voda, osnovna znanja iz hidrotehnike z geologijo in pedologijo in poznavanje navodil za opravljanje hidrološke službe;
b)	iz geofizične in meteorološke panoge, teoretično meteorologijo ali splošno meteorologijo s klimatologijo, sinoptično meteorologijo z aerologijo in letalsko meteorologijo ali agrometeorologijo ali geofiziko, meteorološka ali geofi-zična opazovanja in merjenja in meteorološko ali geofizično statistiko s poznavanjem navodil za opravljanje meteorološke službe.
11.	člen
Strokovni izpit za nižjega hidrometeorološkega tehnika in za hidrometeorološkega asistenta se opravlja pred izpitno komisijo treh članov, ki jo imenuje vsako leto za nastavitev pristojni starešina izmed uslužbencev uprave za hidrometeorološko službo, fakultet, znanstvenih ustanov in dragih ustanov. Komisija se dopolni s potrebnim številom članov izpraševalcev za posamezne predmete.
12.	člen
Po uspešno končanem strokovnem izpitu oceni izpitna komisija kandidata z oceno »odlično«, »prav dobro« ali »dobro« in mu izda spričevalo, da je napravil strokovni izpit.
13.	člen
Pripravnik za nižjega hidrometeorološkega tehnika se po opravljenem izpitu postavi za nižjega hidrometeorološkega tehnika, pripravnik za h id rometectfbloškega asistenta pa za hidrometeorološkega asistenta.
Omake ožje specializacije se po 6. členu uredbe o hidrometeorološki stroki pridobijo glede na podračje stroke, iz katerega je pripravnik delal praktično nalogo ali tezo na strokovnem izpitu.
14.	člen
Izpit se opravlja v Upravi za hidrometeorološko službo pri vladi LRS v Ljubljani. Za opravljanje izpitov sta dva izpitna roka v tetu. Po potrebi so izpiti lahko tudi izven roka.
15.	člen
Kandidat, ki opravlja strokovni izpit izven svojega službenega kraja, ima pravico do povračila potnih stroškov za službeno potovanje.
Če kandidat brez razlogov odstopi od izpita, nima pravice do povračila potnih stroškov,
Za pripravo za prvo opravljanje strokovnega izpita se pripravniku lahko da 10 do 39 dni plačanega dopusta.
b)	Za dosego višjega poklica
16.	člen
Da bi mogel višji opazovalec postati hidrometeorološki nadzornik in da bi hidrometeorološki tehnik mogel postati višji hidrometeorološki tehnik, mora napraviti strokovni izpit.
Program strokovnega izpita obsega določeno teoretično in praktično strokovno tvarino, ki je potrebna za opravljanje del v omenjenih dveh poklicih.
17.	člen
Za pripustitev k strokovnemu izpitu za hidrometeorološkega nadzornika oziroma za višjega hidrometeorološkega tehnika zahteva izpitna komisija od ustanove, pri kateri uslužbenec dela, dokaze o njegovem dotedanjem delu kot višji opazovalec oziroma hidrometeorološki tehnik.
18.	člen
Strokovni izpit za hidrometeorološkega nadzora'ka obsega praktični izdelek in ustni izpit, izpit za višjega hidrometeorološkega tehnika pa praktičen izdelek ter pismeni in ustni izpit.
Pismeni izpit opravlja kandidat, ko z uspehom obdela praktično delo, ustnega pa po uspešnem pismenem izpitu. Praktično delo se opravlja pod kontrolo neposrednega vodje organizacijske enote, v kateri uslužbenec dela, in sicer v postaji, ustanovi ali na terenu.
Praktična naloga mora obsegati eno ali več skupin iz glavnih del, ki jih določa 2, člen uredbe o hidrometeorološki stroki za poklic hidrometeorološkega nadzornika oziroma višjega hidrometeorološkega tehnika. Obdelava praktične naloge za poklic hidrometeorološkega nadzornika sme trajati en mesec, za poklic višjega hidrometeorološkega tehnika pa do treh mesecev.
19.	člen
Program pismenega in ustnega izpita iz teoretične in praktične tvarine obsega:
a)	za dosego poklica hidrometeorološkega nadzornika hidrološke panoge: osnovno znanje iz hidrologije in meteoro-logije s klimatologijo; postavljanje vodomerskih in dežje-merskih postaj, osnovna hidrološka kalkulantska dela; poznavanje hidroloških instrumentov in delo z njimi; poznavanje tehnike posameznih hidroloških del; poznavanje navodil za delo hidroloških in padavinskih postaj;
b)	za dosego poklica hidrometeorološkega nadzornika meteorološke panoge; osnovno znanje iz hidrologije in meteorologije s klimatologijo; postavljanje dežjemerskih postaj, osnovna meteorološko-klimatološka kalkulantska dela; poznavanje meteoroloških instrumentov in tehnike bolj kompliciranih meteoroloških merjenj; poznavanje tehnike posameznih meteoroloških del; poznavanje navodil za delo meteoroloških in vodomerskih postaj;
c)	za dosego poklica višjega hidrometeorološkega tehnika hidrološke panoge: hidrološko statistiko s katastrom voda, metodiko hidroloških merjenj in hidravličnih računanj, poznavanje tehnike vseh hidroloških del, osnove vodnega gospodarstva in geologije;
č) za dosego poklica višjega hidrometeorološkega tehnika geofizičnih in meteoroloških panog: meteorološko ali geofizično statistiko, metodiko meteoroloških ali geofizičnih merjenj, poznavanje tehnike vseh del posamezne meteorološke ali geofizične panoge, izdelavo tehničnih Študij s posameznih področij meteorologije in geofizike.
20.	člen
Predpisi 12., 13., 15. in 16. člena tega pravilnika veljajo v celoti tudi za opravljanje strokovnega izpita za hidrometeorološkega nadzornika oziroma za višjega hidrometeorološkega tehnika.
21.	člen
Za poklic višjega hidrometeorologa in od njega višje poklice je potrebna priporočilna ocena strokovne komisije, ki da na podlagi pregleda in ocenitve strokovnih in znanstvenih del kandidata mnenje za njegovo napredovanje.
Da bi višji hidrometeorološki tehnik mogel postati hidrometeorološki svetnik, mora pred strokovno komisijo dokazati, da ima strokovno znanje za opravljanje glavnih del, ki so določena za poklic hidrometeorološkega svetnika. V ta namen mora kandidat uspešno obdelati strokovno delo in ga pred strokovno komisijo uspešno braniti.
22.	člen
Strokovno komisijo iz [ rednjega člena imenuje starešina, ki je pristojen za odločbo o napredovanju v višji poklic, izmed priznanih strokovnjakov hidrometeorologov iz uprave, znanstvenih ustanov in vseučilišč. V njej je tudi organ personalne službe.
[11. Strokovni tečaji za dosego poklica v stroki
a)	Vrste tečajev in njihova stopnja
23.	Člen
Za dosego poklica opazovalca in hidrometeorološkega nadzornika se uvaja tečaj za opazovalce in za hidrometeorološke nadzornike. Tečaj ima stopnjo nižje strokovne šole.
24.	člen
Uslužbencem, ki se kot hidrometeorološki nadzorniki odlikujejo po svoji sposobnosti, in uslužbencem, ki jim kot nižjim hidrometeorološkim tehnikom manjka šolska in strokovna izobrazba za opravljanje del v svojem poklicu, se opravljeni zaključni izpit na hidrometeorološkem tehničnem tečaju pri Zvezni upravi hidrometeorološke službe prizna kot usposobljenost za dosego poklicev iz 2. člena pod B uredbe o hidrometeorološki stroki.
25.	člen
Opazovalci, hidrometeorološki nadzorniki in nižji hidrometeorološki tehniki, ki nimajo potrebne strokovne oziro-
ma šolske izobrazbe za poklic iz 2. člena pod B uredbe o hidrometeorološki stroki, lahko privatno opravljajo letne izpite v srednji hidrometeorološki šoli, če imajo šolsko pred-izobrazbo, ki se za talio šolo zahteva.
b)Učni program in trajanje tečajev
26.	člen
Tečaji obsegajo teoretičen in praktičen pouk.
Tečaj za opazovalce in hidrometeorološke nadzornike traja 4 mesece.
Program tečaja določi za nastavitev pristojni starešina, ko ustanovi tečaj, predavatelje pa imenuje načelnik uprave izmed uslužbencev Uprave za hidrometeorološko službo pri vladi LRS in drugih strokovnjakov.
c)	Izpitna komisija
27.	člen
Ob koncu vsakega tečaja opravljajo tečajniki izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo trije stalni člani in predavatelj predmeta, ki se sprašuje,
Za ocenjevanje tečajnikov in izdajanje spričeval o opravljenem izpitu veljajo določbe, ki so predpisane za ocenjevanje in izdajanje spričeval za pripravniške strokovne izpite.
28.	člen
Zaključni izpit na tečaju za opazovalce in za hidrometeorološke nadzornike obsega praktično delo in ustni izpit.
Tečajnik ima pravico, opravljati ustni izpit, šele ko uspešno obdela praktično nalogo.	y
Praktično delo se dela pod kontrolo vodje tiste panoge službe, s področja katere je naloga. Praktično delo traja največ tri dni.
č) Cas in kraj tečajev in opravljanje izpitov.
29.	člen
Tečaji za opazovalce in nadzornike se prirejajo v upravah za hidrometeorološko službo.
Začetek in koneu vsakega posameznega tečaja določi za nastavitev pristojni strešina, ko ga ustanovi.
30.	člen
Obiskovalci tečaja za opazovalce in za hidrometeorološke nadzornike, ki z uspehom napravijo izpit, postanejo lahko opazovalci oziroma hidrometeorološki nadzorniki, če so bili prej višji opazovalci.
Obiskovalci hidrometeorološkega tehničnega tečaja lahko dosežejo poklice iz 2. člena pod B uredbe o hidrometeorološki stroki.
31.	člen
Stroški za strokovni tečaj gredo v breme Uprave za hidrometeorološko službo pri vladi LRS.
y	32. člen
Za strokovno izpopolnitev uslužbencev hidrometeoro-loške stroke se smejo prirediti od časa do časa tečaji, katerih delovni načrt, program in ureditev določi načelnik Uprave za hidrometeorološko službo pri vladi LRS
Tak tečaj ne da pravice do poklica, pač pa se upošteva pri dosegi višjega poMica (zvanja).
IV. Prehod iz druge stroke v kidremeteorciojko stroko
a) Za pripravnike
33.	člen
Pri prehodu iz druge stroke v hidrometeorološko stroko je potrebno, da ima pripravnik štrokovpo oziroma šolsko izobrazbo, ki je predpisana za hidrometeorološko stroko, in da ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit.
Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška služba V tem primeru se trajanje staža določi po sorodnosti dela v prejšnji stroki in v hidrometeorološki stroki ter po pripravljenosti pripravnika za izpit. Celotna pripravniška služba pa ne sme biti krajša od dveh tretjin pripravniške službe za hidrometeorološko stroko.
Po prehodu v ncvo stroko pripravnik ne opravlja izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu.
34.	člen
Strokovni izpit, ki ga je napravil pripravnik pred prenehanjem službe, se mu prizna ob zopetni vrnitvi v službo, če prekinit er ni bila daljša cd enega leta.
b)Za uslužbence
35.	člen
Prehod iz droge stroke v hidrometeorološko stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno izobrazbo, ki je določena za ustrezni poklic hidrometeorološke stroke, in če ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od treb mesecev in ne daljši od enega leta. Ko napravi uslužbenec izpit, se postavi v določeni poklic. Do te postavitve obdrži plačo svojega dotedanjega poklica.
Uslužbenec ne opravlja v hidrometeorološki stroki Izpila iz tistih’ predmetov, iz katerih ga je že napravil v prejšnji stroki.
Če dobi uslužbenec pri prehodu iz druge stroke v hidro-meteorološko stroko kak višji poklic, za katerega ni predpisan strokovni izpit, mora opraviti strokovni izpit, ki je določan za-začetni poklic iz določene skupine poklicev.
36.	člen
Strokovnega izpita ob prehodu iz druge stroke v Mdro-meteorološko stroko ni treba opravljati uslužbencem, ki preidejo za vodilne uslužbence/in tudi ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe.
Prav tako so lahko oproščeni staža in izpita uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije dokazano izobrazbo in prakso za dela določenega poklica v hidrometeorološki stroki.
V. Končne določbe
37.	člen
Prevedeni pripravniki morajo opravljati strokovni izpit po določbah tega pravilnika.
Če je pripravniku pretekel rok pripravniške službe ali mu je do preteka roka ostalo premalo časa, da bi se mogel pripraviti za strokovni izpit, se mu podaljša pripravniška služba za toliko časa, kolikor mu je potrebno za pripravo za izpit, najdlje šest mesecev.
38.	Sen
Izjemoma se sme v hidrometeorološki stroki kot pripravnik za poklic hidrometeorološkega asistenta nastaviti oseba, ki nima predpisane kvalifikacije, vendar mora v dveh
letih od dneva nastavitve izpopolniti svoje kvalifikacije m napraviti ustrezen strokovni izpit.
39.	člen
Če uslužbenec ni napravil strokovnega izpita ali če iz pit, ki ga je napravil, ne ustreza izpitu, ki je predpisan za-poklic, v katerega je preveden, mora napraviti strokovni oziroma dopolnilni izpit v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
40.	člen
Po oceni strokovne komisije se smejo strokovnega izpita po prednjem členu oprostiti vodilni uslužbenci ter uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno prakso in sposobnost za opravljanje dela določenega poklica oziroma funkcije.
41.	Sen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o strokovnih tečajih iz tega pravilnika.
42.	člen
V vsakem konkretnem primeru odloči strokovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu iz tega pravilnika ustreza že napravljeni izpit.
43.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu Ljudske republike Slovenije<.
št. S-zak. 539
Ljubljana one 8, septembra 1948,
Predsednik vlade LRS: Miha Marinki L r.
201.
Na podlagi 4. in 7. člena uredbe o geodetski stroM predpisujem
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih uslužbencev geodetske stroke
I. Pripravniški staž
1.	člen
Kdor stopi prvič v državno službo, in sicer v geodetsko stroko, pa nima strokovne izobrazbe za opravljanje del v poklicu nižjega geometra in nižjega geodetskega inženirja, se sprejme v stroko kot pripravnik.
Pripravniška služba traja za oba poklica iz prednjega odstavka dve leti,
V opravičenih primerih se pripravniški staž pripravniku na njegovo prošnjo lahko podaljša za šest mesecev
2.	člen
Da bi se čim bolj seznanili z delom poklica, za katerega se pripravljajo, morajo pripravniki za nižjega geo metra in geodetskega inženirja prebiti 14 mesecev svoji pripravniške službe pri geodetskih delih na terenu, osta; čas pa pri strokovnem pisarniškem delu.
Predpisi tega pravilnika veljajo glede pripravniškeg; staža tudi za pripravnike geodetske stroke, kj so v službi republiških ministrstev, ustanov in podjetij.
3.	člen’
Vodja personalne službe kontrolira, kako pripravnik prebijejo pripravniški staž, osebno ali po organu, ki p-
po njegovem predlogu od časa do časa odredi za nastavitev pristojni starešina.
Vodje sekaj oziroma delovnili mest, pri katerih dela pripravnik, opravljajo stalno kontrolo nad pripravnikovim pripravniškim stažem.
Kontrola sestoji iz pregleda terenskega in pisarniškega dela, ki ga opravlja pripravnik.
Zaradi lažje kontrole se vodi za vsakega pripravnika kontrolni list o pripravniškem stažu. V kontrolni list se vpisujejo podatki: kakšna geodetska dela je pripravnik opravljal, pod čigavim vodstvom, kdaj in s kakšnim uspehom
Kontrolni list vod vodja sekcije oziroma .delovnega mesta, pri katerem pripravnik dela.
II.	— Strokovni izpiti a) Pripravniški strokovni izpiti
4.	člen
Pripravniki za nižjega geometra in nižjega geodetskega inženirja pridobijo pravico, opravljati strokovni izpit, ko dovršijo staž.
Izjemoma lahko opravlja pripravnik pripravniški strokovni izpit po 16 mesecih pripravniškega staža, če je zadosti pripravljen za izpit.
5.	člen
Pripravniki za poklica, omenjena v prednjem členu, morejo strokovni izpit dvakrat poiiavljaL.
Pripravnik, ki ni napravil strokovnega izpita, ga sme ponavljati prvič oziroma drugič po treh mesecih.
6.	člen
Za pripustitev k strokovnem izpitu vloži pripravnik prijavo pri starešin: organizacijske enote, pri kateri dela. V prijavi mora navesti, kako je prebil pripravniški staž, neposredni starešina pa priloži k prijavi kontrolni list.
7.	člen
Program strokovnega izpita je sestavljen iz splošnega in posebnega (strokovnega) dela.
8.	člen
Program splošnega dela izpita za nižjega geometra in za nižjega geodetskega inženirja predpiše predsednik vlade LRS.
9.	člen
Posebni (strokovni) del strokovnega izpita za nižjega geometra obsega: poznavanje in rektifikacijo geodetskih instrumentov, triangulacijo nižjih stopenj z elementi triangulacije višjih stopenj, vse vrste višinskih meritev, poligonsko in linijsko mrežo, vse načine snemanja detajlov, ki se uporabljajo v praksi, izdelavo geodetskih načrtov, vse načine računanja površin, višinsko prikazovanje ‘erena (izohipse) in splošne pojme o trasiranju in ure-"tvi mest in naselij.
Poznavanje vseh naštetih predmetov oziroma skupin iel mora biti v najtesnejši zvezi z določbami veljavnih predpisov, ki se nanašajo na geodetska dela.
10.	člen
Posebni (strokovni) del izpita za nižjega geodetskega že n ir ja obsega vso tvarino, našteto v prednjem členu,
ter triangulacijo višjih stopenj, kartografsko projekcijo, aerofologrametrijo in gravimetrijo.
11.	člen
Izpit je praktičen, pismen in usten.
12.	člen
Praktični izpit za nižjega geometra in nižjega geodetskega inženirja je v tem, da opravi pripravnik manjšo samostojno nalogo na terenu s področja geodetskih del.
Predno določi izpitna komisija izpit, da pripravniku nalogo, predpisano v prvem odstavku, in določi rok, do kdaj jo mora izdelati. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.
Ko izdela pripravnik svojo nalogo, jo odda izpitni komisiji. Ta presodi na podlagi uspeha pri nalogi, ali naj se pripusti pripravnik k ustnemu in pismenemu izpitu, ali pa odloči, da strokovnega izpita ni napravil.
Na ustnem izpitu daje pripravnik pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo člani komisije v zvezi z njegovim izdelkom iz prvega odstavka.
13.	člen
Pismeni izpit za nižjega geometra obsega geodetsko računanje v zvezi z nižjo geodezijo.
Pismeni izpit za nižjega geodetskega inženirja obsega geodetsko računanje v zvezi z višjo geodezijo in karto grafijo.
Pismeni izpit za nižjega geometra traja skupaj osem ur, za nižjega geodetskega Inženirja pa skupaj dvanajst ur.
Po opravljenem pismenem izpitu opravljajo kandidati ustni izpit.
Ustni izpit obsega vse predmete
14.	člen
Izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo vsako leto imenuje vodja geodetske uprave.
Komisijo sestavlja pet elanov, naknadno pa jo vodja geodetske uprave spopolnd s potrebnim številom Članov, tako da so v njej strokovni izpraševalci za vse predmete.
15.	člen
Člani komisije so uslužbenci geodetske uprave ali uslužbenci podjetij pod njenim vodstvom, lahko pa so tudi strokovnjaki iz drugih organizacijskih enot in ustanov (fakultat, visokih šol, znanstvenih ustanov in podobno).
16.	člen
Vse administrativno delo v zvezd z izpitom opravlja delovodja izpitne komisije, ki ga določi vodja geodetske uprave.
17.	člen
Izpitna komisija oceni po končanem izpraševanju kandidata z ocenami: 2 (slabo), 3 (dobro), 4 (prav dobro) in 5 (odlično).
Zaključna ocena se da na podlagi uspeha, ki ga je pokazal pripravnik pri praktičnem, pismenem in ustnem delu izpita.
Po opravljenem izpitu izda komisija pripravniku spričevalo.
18.	člen
Ce pade pripravnik na izpitu iz enega ali dveh predmetov, ponavlja izpit iz teh predmetov v roku enega do dveh mesecev.
Če pripravnik niti tedaj ne napravi izpita iz teh predmetov, se šteje, da izpita ni napravil,
19.	člen
Če je začel pripravnik opravljati izpit, pa potem odstopil, se šteje, da izpita ni napravil.
20.	člen
Pripravniki geodetske stroke opravljajo strokovni izpit pred komisijo pri Geodetski upravi LRS.
Izpiti se opravljajo v aprilu in novembru, po potrebi pa tudi izven teh rokov,
21.	člen
Po potrebi lahko pripravniki, ki so v službi pri ustanovah Ljudske republike Slovenije, opravljajo z dovoljenjem vodje Glavne geodetske uprave po predlogu starešine Geodetske uprave LRS strokovni izpit pred komisijo pri Glavni geodetski upravi.
22.	člen
Po napravljenem izpitu se razporedijo pripravniki za nižje geometre oziroma za nižje geodetske inženirje.
23.	člen
Pripravnikom se zaradi pripravljanja na izpit lahko dovoli deset do trideset dni dopusta, kolikor se pokaže potrebno.
Ta dopust se lahko dovoli samo pri prvem opravljanju izpita.
24.	člen
Pripravnikom, ki opravljajo strokovni izpit, pripada dnevnica in pravica do povračila potnih stroškov od njihovega službenega kraja oziroma kraja, v katerem delajo, do sedeža komisije in nazaj.
Dnevnice in potni stroški obremenjujejo organizacijsko enoto, pri kateri je kandidat v službi.
Če pripravnik brez opravičenega razloga ne pride k izpitu, nima pravice do dnevnice in povračila potnih stroškov.
b) Strokovni izpiti za poklice, za k at ere ni pripravniške služb e
25.	člen
V geodetski stroki so poleg pripravmškiih strokovnih izpitov še strokovni izpiti za dosego poklica, in sicer:
a)	za pomožnega geodetskega risarja,
b)	za geodetskega pomočnika,
c)	za nižjega geometra, kadar naj doseže ta poklic geodetski pomočnik s tečajem za nižjega geometra,
d)	za geodetskega svetnika, kadar naj doseže ta poklic višji geometer.
26.	člen
Za dosego poklica pomožnega geodetskega risarja je potreben strokovni izpit za pomožne geodetske risarje, za dosego poklica geodetskega pomočnika zaključni izpit o uspešno dovršenem tečaju za geodetske pomočnike, za dosego poklica nižjega geometra po geodetskih pomočnikih zaključni izpit o uspešno dovršenem tečaju za nižje geometre.
Ti izpiti se opravljajo po predpisih 39.—45. člena po obisku tečajev iz 31.—38. člena.
27.	člen
Višji geometri, ki se odlikujejo s svojim visokim strokovn.m znanjem, so lahko nastavljeni za geodetskega svetnika, ko napravijo izpit.
K izpitu se lahko pripusti višji geometer, ki se je odlikoval zlasti:
a)	pri organizaciji in vodstvu del večjega obsega, pri čemer je uporabljal nove pridobitne znanosti ali nove delovne metode;
b)	pri teoretičnih delih s področja geodetskih znanosti.
Odločbo o pripustitvi k izpitu izda vodja geodetske uprave po predlogu strokovne komisije.
28.	člen
Izpit za geodetskega svetnika je v tem, da mora kandidat obdelati organizacijsko ali strokovno kak širši problem s področja geodetske delavnosti in to delo braniti pred komisijo.
29.	člen
Izpit za geodetskega svetnika se opravlja pred petčlansko strokovno komisijo, ki jo imenuje starešina, ki je pristojen za odločbo o napredovanju v višja poklic, izmed priznanih strokovnjakov-geodetov. V njej je tudi organ personalne službe.
30.	člen
Ko še prijavi kandidat k izpitu, mu da komisija nalogo in določi rok, do katerega jo mora izdelati,
Končani izdelek izroči kandidat komisiji v oceno.
Če je izdelek pozitivno ocenjen, daje kandidat ustna pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih v zvezi z njegovim izdelkom postavljajo člani komisije.
Komisija oceni, ali je kandidat napravil izpit, zlasti glede pokazanega poznavanja problematike njegove stroke v zvezi z gospodarsko delavnostjo.
Ocena komisije se glasi: >napravik hi tako ocenjeni kandidat se lahko postavi za geodetskega svetnika, ali »ni napravile.
0 opravljenem izpitu izda komisija kandidatu spričevalo.
III.	Strokovni tečaji za dosego poklica v stroki a) Vrste tečajev in njihovo delo
31.	člen
V geodetski stroki se lahko ustanovijo strokovni tečaji nižje in srednje stopnje.
Nižje stopnje sta tečaj za- pomožne geodetske risarje in tečaj za geodetske pomočnike.
Srednje stopnje je tečaj za nižje geometre.
32.	člen
Tečaji obsegajo teoretični in praktični pouk.
Teoretični pouk obsega strokovne predmete in predmete splošne izobrazbe.
Teoretični pouk se vrši samo izven delovnega časa, praktični pa lahko tudi v delovnem času.
33.	člen
Tečaj za geodetske risarje traja eno leto: prve tri mesece obiskujejo tečajniki tečaj, preden stopijo v službo, ostali čas pa ga lahko obiskujejo medtem, ko so zaposleni v proizvodnji.
Na tem tečaju se predavajo tile strokovni predmeti: kartografsko risanje, kartografija, topografsko in tehnično risanje, tehnologija, izdajanje zemljevidov in pouk o geodetskih načrtih in zemljevidih.
34.	člen
Tečaj za geodetske pomočnike traja eno 'leto in ga tečajniki obiskujejo, preden stopijo v službo,
Teoretični pouk traja osem mesecev, ostali čas pa prebijejo tečajniki pri praktičnem delu na terenu.
Na tem tečaju se predavaju tile strokovni predmeti: osnove nižje geodezije, geodetsko računanje, geodetske vaje, topografsko risanje in izdelovanje načrtov.
35.	člen
Tečaj za nižje geometre traja tri leta,
, Teoretični pouk se vrši pozimi po štiri mesece vsako leto, ostali čas pa prebijejo tečajniki pri praktičnem delu na terenu.
36.	člen
Na tečaju za nižje geometre se od strokovnih predmetov predavajo:
prvo leto: osnovna dela triangulacije in nivelmana s potrebnim geodetskim računanjem in matematika;
drugo leto: detajlne meritve (poligonska in linijska mreža), opis instrumentov in matematika;
tretje leto: vse strokovno pisarniško delo in matematika.
37.	člen
Predmeti splošne izobrazbe se na vseh treh tečajih, omenjenih v prednjih predpisih, predavajo po učnem načrtu in programu, ki ga predpiše predsednik vlade LRS.
38.	člen
Predavatelje na tečajih določi vodja geodetske uprave izmed uslužbencev geodetske uprave in podjetij pod njenim vodstvom, po potrebi pa se lahko vzamejo tudi strokovnjaki iz drugih ustanov.
b) Zaključni izpiti ob koncu tečajev
39.	člen
Ob koncu tečaja za geodetske risarje in tečaja za geodetske pomočnike opravljajo tečajniki izpit pred izpitno komisijo.
Tečajniki na tečaju za nižje geometre opravljajo pred izpitno komisijo izpit ob koncu vsakega leta iz tistih predmetov, ki so se med letom predavali, tako da z izpitom po tretjem letu dovršijo tečaj.
Če tečajnik ne napravi izpita iz enega ati dveh predmetov, ga lahko opravlja naknadno, preden se začno predavanja v naslednjem letu.
Tečajnik, ki na izpitu na koncu leta pade iz treh ali več predmetov, ali ki naknadno ne napravi izpita iz predmetov po prednjem odstavku, ne more prestopiti v višji 'letnik, temveč mora letnik ponavljati.
40.	člen
Izpitne komisije pri izpitih iz prednjega člena so sestavljene iz petih članov, ki jih imenuje vodja geodetske uprave.
Pri izpraševanju kandidatov je v komisiji za vsak posamezni predmet tudi strokovni izpraševalec za tisti predmet.
Če so pri ocenjevanju kandidatov glasovi razdeljeni, odloči predsednikov glas.
Izpitna komisija oceni tečajnike enako kakor pri strokovnih izpitih.
41.	členf
Po končanem izpitu izda komisija kandidatu spričevalo o dovršenem tečaju. V njem mora navesti, da se izpit na tečaju šteje za strokovni izpit za zadevni poklic.
42.	člen
Izpit za pomožnega geodetskega risarja je usten za vse predmete, za kartografsko, topografsko in tehnično risanje pa tudi praktičen.
43.	člen
Izpit za geodetskega pomočnika je pismen, usten in praktičen.
Pismeni izpit se opravlja iz geodetskega računstva in traja skupaj štiri ure.
Ustni izpit je iz vseh predmetov.
Praktčni izpit je iz topografskega risanja, izdelave načrtov in geodetskih vaj.
Kandidati opravljajo ustni in praktični izpit, ko napravijo pismenega.
44.	člen
Izpiti na tečaju za nižjega geometra so pismeni in ustni.
Ob koncu vsakega leta opravljajo kandidati pismeni izpit iz geodetskega računstva in matematike.
Ustni izpit je iz vseh predmetov.
45.	člen
Izpitna komisija lahko oprosti izpita iz posameznih predmetov tiste tečajnke, ki so že na kakšnem prejšnjem tečaju ali' v šoli ustrezne stopnje z uspehom napravili izpit iz teh predmetov.
Zaključni izpit na tečaju geodetskega risarja se šteje za strokovni izpit za pomožnega geodetskega risarja.
Zaključni izpit na tečaju za geodetskega pomočnika se šteje za strokovni izpit za geodetskega pomočnika.
Zaključni izpit na tečaju za nižje geometre se šteje za strokovni izpit za nižjega geometra.
c)	Čas in kraj tečaja in izpitov
46.	člen
Tečaj po tem pravilniku kakor tudi izpiti ob koncu tečaja se vršijo pri Geodetski upravi LRS v Ljubljani.
Čas tečajev iu izpitov določi vodja geodetske uprave.
č) Stroški tečajev, nadzorstvo in evidenca
47.	člen
Stroške tečajev trpi geodetska uprava.
Nadzorstvo nad tečaji in vodstvo izpitov imajo organi geodetske uprave.
d)	Tečaji za izpopolnitev uslužbencev
48.	člen
Vodja geodetske uprave lahko odredi, da se od časa do časa prirejajo tečaji za strokovno izpopolnitev uslužbencev določene stroke oziroma določenega poklica.
Delovni načrt, program in ureditev tečajev iz prednjega odstavka določi za vsak tečaj posebej vodja geo~' detske uprave.
Tečaji za izpopolnitev ne dajejo pravice do poklica, pač pa se upoštevajo pri napredovanju v višji poklic.
IV.	Prehod iz stroke v stroko
a)	Prehod pripravnikov
49.	člen
Za prehod iz druge stroke v geodetsko stroko je potrebno, da ima pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazbo, ki je predpisana za geodetsko stroko, in da ob koncu ddločenega roka napravi strokovni izpit.
Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška služba. V tem primeru se trajanje staža določi po sorodnosti dela v prejšnji stroki in v geodetski stroki ter po pripravljenosti pripravnika za izpit. Celotna pripravniška služba pa ne sme biti krajša od dveh tretjin pripravniške službe za geodetsko stroko.
Po prehodu v novo stroko pripravnik ne opravlja izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu.
50.	člen
Pripravniku geodetske stroke, ki več kot eno leto ni bil v državni službi, pa se v petih letih spet vrne v to stroko, se prizna v pripravniško službo prejšnja pripravniška služba, ostati pa mora kot pripravnik do izpita najmanj še eno leto.
Pripravniku, ki je napravil strokovni izpit pred prenehanjem službe, se prizna izpit ob zopetni vrnitvi v službo, če prekinitev ni bila daljša od osmih let.
b)	Pr ebod uslužbencev
51.	člen
Prehod iz druge stroke v geodetsko stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno izobrazbo, ki je predpisana za določen poklic geodetske stroke, in če ob koncu določenega roka napravi izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta.
Uslužbenec ne opravlja v geodetski stroki izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil v prejšnji stroki.
Če dobi uslužbenec pri prehodu iz druge stroke v geodetsko stroko kak višji poklic, za katerega ni predpisan strokovni izpit, mora opraviti strokovni izpit, ki je določen za začetni poklic iz ustrezne skupine poklicev.
52.	člen
Strokovnega izpita ob prehodu iz druge stroke v geodetsko stroko ni treba' opravljati uslužbencem, ki pridejo
za vodilne uslužbence, in ludi ne uslužbencem, kj preidejo zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe.
Prav lako so lahko oproščeni staža in izpita uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije dokazano izobrazbo in prakso za dela določenega poklica.
V.	Končne določbe
53.	člen
Prevedeni pripravniki morajo opravljati strokovni izpit po določbah tega pravilnika.
Če je pripravniku pretekel rok pripravniške službe ali mu je po preteku tega roka ostalo premalo časa, da bi se mogel pripraviti za strokovni izpit, se mu podaljša pripravniška služba za toliko časa, kolikor mu je potrebno za pripravo za izpit, vendar največ za šest mesecev.
54.	člen
Če uslužbenec ni opravil strokovnega izpita ali če izpit, ki ga je napravil, ne ustreza izpitu, ki je predpisan za poklic, mora napraviti strokovni oziroma dopolnilni izpit v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
55.	člen
Po oceni strokovne komisije se smejo strokovnega izpita po prednjem členu oprostiti vodilni uslužbenci ter uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno prakso in sposobnost za opravljanje dela določenega poklica oziroma funkcije.
56.	člen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o strokovnih tečajih iz tega pravilnika.
57.	člen
Uslužbencem, ki so svoj čas napravili strokovni izpit za geometra ali inženirja ali pa izpit za pooblaščenega civilnega geometra, geodeta ali geodetskega inženirja, ni treba opravljati strokovnega izpita za nižjega geometra oziroma za nižjega geodetskega inženirja.
V vseh drugih primerih odloči strokovna komisija, ali ustreza prej napravljeni strokovni izpit kakemu strokovnemu izpitu iz tega pravilnika in kateremu,
58.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. S-zak. 540
Ljubljana dne 6. septembra 1948.
Predsednik vlade LRS: Miha Marinko L r.
Izdaja »Uradni list LRS« — Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 — oba v Ljubljani Naročnina: četrtletno 60, polletno 120, celoletno 240 din. — Posamezna številka: 4 din za 16 strani, 8 din za 32 strani, 12 din m 48 strani, 16 din za 64 strani, po pošti 2.50 Jin več. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23 -Telefon: ravnateljstvo 49-49, uredništvo 49-90, upravništvo 55-79. — Ček. račun 6—90190—1.
URADNI LIST
LJUDSKE K K PUBLIKE SLOVENIJE
Letnik
v
Priloga k d9. kosu i dne 9. septembra 1948.
Številka 39.
lioas^lasi In oglasi
Opozorilo naročnikom?
Vse plačnike oglasov in naročnini' opozarjamo, naj uporabljajo od nas poslane položnice z natančno označbo naročniškega razdobja oziroma oglasne številke. Plačila brez takšnih označb ne moremo v redu izknjižiti in jih zaradi njihove nejasnosti ne moremo priznati za veljavne.
Prav tako opozarjamo naročnike, naj pri svojih plačilih navedejo natančno isti naslov, na katerega časopis prejemajo. Če ta naslov zaradi izpre-memjhe naziva ali kraja ni več pravilen, naj nam isločasio sporočijo sedanji pravilni naslov. Opažamo pa, da naročniki večkrat plačujejo samo pod novim naslovom, starega pa sploh ne omenjajo. Takšna plačila so za nas nejasna in jih prav tako ne moremo v redu izknjižiti in priznati za pravilna.
Rok za reklamacije izostalih številk je 14 dni.
*
V	naši založbi so izšli:
Komentar h kazenskemu zakoniku splošni del v slovenskem prevoda. Komentar so pod splošnim uredništvom Moše Pijade in pod strokovnim uredništvom dr. Jovana Djordjevića napisali: Moša Hijade, dr. Jovan Djorđjević. Nikola Srzentić, Predrag Vlasinič, Vladimir Timoškin in Mirko Perovič. Komentar je zamišljen in izdelan v prvi vrsti kot olajšava in pomoč za pravilno izvajanje načel splošnega dela kazenskega zakonika pri uporabi predpisov posebnih kazenskih zakonov. Lično opremljena knuga ho v pomoč vsakomur pri praktični uporabi naše kazenske zakonodaje ali pri njenem teoretičnem nrončavanju. Strani 304, cena 90 din.
Splošni register predpisov
to je kazalo vseh predpisov, ki so izšli v Uradnem listu FJ.RJ. v Uradnem listu LRS, v Uradnih obvestilih zveznega urada za cene in v Vestnika urada za cene pri predsedstvu VLRS od I. .1945 do vštetega l. 1947. V tem registru so zaznamovani predpisi po vsebini z gesli, razvrščeni so po abecednem redu in po časovnem zaporedju (kronološko). Po abecednem redu so urejena gesla, ki so načeloma vzeta iz naslova, večkrat tudi iz vsebine predpisa.
Zbrano gradivo na 453 straneh je nepogrešljiv pločnik za vsakogar v državni ali privatni praksi. — Cena 6P din.
Priročnik za krajevne ljudske odbore,
Id ga je izdal Sekretariat za koordinacijo lokalne uprave predsedstva vlade LRS.
Priročnik obravnava tole gradivo:
1. Planiranje, evidenca in statistika,
II. Lokalno gospodarstvo in komunalno gospodarjenje.
III.	Finančno poslovanje krajevnih ljudskih odborov.
Strani 120, cena 20 din.
»Zbirka predpisov o varstvu mater in otrok-s,
v kateri so zbrani predpisi o dečjih jaslih, o ustanavljanju, ureditvi in delovanju dečjih domov. Knjižici, ki vsebuje 105 strani, so dodani izvlečki iz drugih važnejših predpisov za varstvo mater in otrok in bo zbrano gradivo koristen pripomoček vsem, ki se hočejo in morajo spoznati z zdravstveno in socialno zakonodajo v korist naše žene in dece. Cena 17 din.
V	tisku je:
Zbirka gospodarskih predpisov II. del,
Abecedni seznam naselij LRS z zakonom o upravni razdelitvi LRS, anece Inim seznamom krajevnih ljudski,i odborov, prjstojnimi poštami in zemljevidom krajevnih ljudskih odborov LRS.
»URADNI LIST LRS«
Razglasi upravnih oblastev
IV 4265/2-48	7744
Sprememba rodbinskega imena
Ministrstvo za notranje zadeve LRS je z odločbo IV-4265/2 z dne 30- VIII. 1948 dovolilo Matkoviču Alojzu, roj. 23. III. 1929 v Dragovanji vasi m tam stanujočem, spremembo priimka Matkovič v sGoršec.
Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve LRS
Vpisi v register državnih gospodarskih podjetij
1568.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. avgusta 1048.
Besedilo: Podjetje za protektiranje avtoplašcev, Ljubljana, skrajšano: »Pro-tektor-Ljubljana<.
Poslovni predmet: Protektiranje (obnavljanje) avtoplašcev.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 487 z dne 3. VIII. 1948.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija za avtedelavniee v Ljubljani.
Podjetje zastopata:
Dacar Robert, v d. direktorja, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Čop Vekoslav, v. d. računovodje, ki sopodpisuje listine, navedene v 47. členu splošnega zakona o drž. gosp. podjetjih.
Ministrstvo za tinance LRS, Ljubljana,
dne 27. avgusta 1948.
Št. 2431313—48	7779
*
1569.
Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 30. avgueta 1948.
Besedilo: Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale,
Izbriše se Pire Drago, dosedanji direktor, vpiše pa se:
Rozman Stane, direktor, hi podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 27. avgusta 1948.
Št. 2431052/1—48	7780
1570.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. avgueta 1948.
Besedilo: Trgovsko podjetje za promet P. ,e,.*n naftinih derivatov »Jugopetrol-Ljubljana«.
Izbriše ee:
Poslovalnica v Trbovljah in
Oreščanim Milan, dosedanji glavni računovodja podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 27. avgusta 1948.
Št. 2431236/1-48	7783
*
1571.
Sedež: Tacen nad Ljubljano.
Dan vpisa: 30- avgusta 1948.
Besedilo: Tovarna galanterijskega in obutvenega okovja, Tacen nad Ljubljano, skrajšano: »Okovje«, Tacen nad Ljubljano.
,V piše se:
Gorjanc Viktor, komerc. vodja, ki podpisuje za podjetje med odsotnostjo direktorja, v istem obsegu kot direktor.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 27. avgusta 1948.
Št. 2431275-48	7782
*
1572.
Sedež: Žiri.
Dan vpisa: 30. avgusta 1948.
Besedilo: Tovarna športnih čevljev, Žiri.
Izbriše se Govekar Vinko, dosedanji ravnatelj, vpiše pa se:
Švab Miha, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 27. avgusta 1948.
Št. 2431095/1—48	7781
1573.
Sedež: Gorenja vas.
Dan vpisa: 2. septembra 1948.
Besedilo: Gostinstvo Gorenja vas.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih pijač in jestvin.
Ustanovitelj podjetja: KLO Gorenja vas.
Operativni upravni voditelj: KLO Go-tenja vas.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje:
Ferlan Alojzij, poslovodja. Za sklepanje pogodb nad 40.000 din in za najemanj1' bančnih kreditov nad 10.000 din je p ; ebno posebno dovoljenje operatjvne-ga upravnega vodstva.
Okrajni LO Kranj,
odsek za finance, dne 2. septembra 1948.
Št 11-1671/1—48	7784
*
1574.
Sedež: Krško.
Dan vpisa: 21. avgusta 1948.
Besedilo: Mestno avto-podjetje Krško.
Poslovni predmet: Prevoz potnikov in trgovskega blaga.
Ustanovitelj podjetja: MLO Krško, odločba št 1261/48 z dne 10. avgusta 1948.
Operativni upravni voditelj: Mestni izvršilni odbor Krško.
Za podjetje podpisujeta:
abs. ing. Zigante Anton, upravnik, skupaj z njim
Komočar Olga, računovodja, v okviru puvoiastU.
Okrajni L0 Krško, poverjeništvo za finance, dne 21. septembra 1948.
Št. 64/43	7390
1575.	*
Sedež: Ljubljana, Celovška cesta 97.
Dan vpisa: 4. septembra 1948.
Besedilo: Mlekoprodaja.
Poslovni predmet: Nakup in prodaja mleka in mlečnih izdelkov.
Poslovalnice podjetja: Celovška cesta 28, 81, 105, 153;
Černetova ulica 34;
Medvedova ulica 30;
Šišenska ulica 61;
Albanska ulica 22;
Janševa ulica 2;
Staničeva ulica 6;
Tyrševa cesta 51, 69, 92;
Vodovodna cesta 28.
Ustanovitelj podjetja: RLO II Glavnega mesta Ljubljana.
Operativni upravni voditelj: IO RLO II Glavnega mesta Ljubljana.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Gradič Hiba, upravnik, samostojno, v odsotnosti ga nadomešča
Magolič Marija, knjigovodja. Vse listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega značaja podpisujeta oba skupno.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 4. septembra 1948.
Fin. št. 3048/48	7857
1576.	*
Sedež: Maribor, Gregorčičeva ul. 29.
Dan vpisa: 3. septembra 1948.
Besedilo: Mestna delavska uslužben-ska restavracija v Mariboru.
Poslovni predmet: Postrežba s čim boljšo in cenejšo hrano.
Ustanovitelj podjetja: Mestni ljudski odbor Maribor z odločbo z dne 21. junija 1948 št. 3456/1/48.
Operativni upravni voditelj: Direkcija trgovskih in gostinskih podjetij MLO Maribor.
Poslovalnice: Mestna delavska usluž-bemska restavracija 1, Maribor, Gregorčičeva ul. 29;
Mestna delavska uslužbenska restavracija 2, Maribor, Vita Kraigherja ul. 2.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
štibler Drago, upravnik podjetja, za vse zadeve podjetja; 'materialne in denarne listine skupaj z njim
Doležal Lojze, revizor DTGP.
MLO Maribor mesto, odsek za finance, dne 3. septembra 1948.
Št. 423/III./48	7856
1577.	*
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 12. julija 1948.
Besedilo:	krajni magazin v M. Soboti.
Poslovni nredmet: Nakun in prodaja
mai.ufakturnesa blaga in blaga široke potrošnje na debelo in drobno.
Ustanovitelj podjetja: OLO Murska Sobota.
Operauvni upravn voditelj: izvrsnim odbor OLO M. Sobota.
Podjetje vodita in zanj podpisujeta: Trači Ciril, ravnatelj, in Seme Jožef, glavni računovodja, do zneska 10U.000 din.
Vpišeta se poslovalnici; poslovalnica okrajnega magazina s sedežem v Rogaševcih,
poslovalnica okrajnega magazina s sedežem v Beltincih.
Okrajni LO Murska Sobota, odsek za finance, dne 7. julija 1948.
Št. 6608	7165
1578.
Sedež: ^cltinci.
Dan vpisa: 8. decembra 1947. Besedilo; Knjigarna in papirnica Saša knjiga.
Ustanovitelj podjetja: KLO . Beltincih.
Operativni upravni voditelj; KLO Beltinci.
Izbriše se dosedanji poslovodja Anto-lin Andrej in se pooblašča Horvat Juliska, da podpisuje za podjetje do zneska 10.000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, odsek za finance, dne 19. julija 1948.
Št. 6609	7166
1579.
Sedež: Beltinci.
Dan vpisa: 8. decembra 1947. Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje v Beltincih.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih pijač in jestvin.
Ustanovitelj podjetja: KLO v Beltincih.
Operativni upravni voditelj: KLO Beltinci.
Izbrise se dosedanji poslovodja Kovačič Štefan in se pooblašča Prelog Avgust, da podpisuje do zneska 10.000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, odsek za. finance, dne 19. julija 1948.
Št. 6610	7167
1580.	*
Se.dež: Kuzma.
Dan vpisa: 27. julija 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna v Kuzmi. Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter priprava jedil za goste.
Ustanovitelj podjetja: KLO Kuzma. Operativni upravni voditelj:	KLO
Kuzma.
Podjetje vodi in zanj podpisuje: Gaberšek Franc, poslovodja, do zneska 30.000 din.
Okrajni L0 Murska Sobota, odsek za finance, dne 27. avgusta 1948.
Št. 607	7168
*
1581.
Sedež: Komen.
Dan vpisa: 25. septembra 1948. Besedilo: Krajevno mizarsko podjetja Komen.
Poslovni predmet: Mizarska dela. Ustanovitelj podjetja: KLO Komen, odločba št. 042/48 z dne 14. julija 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Komen-
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Luki Avgust, upravnik, ki podpisuje in sklepa pogodbe v okviru pravil podjetja,
Godnik Slavko, računovodja, ki podpisuje vse Sinančne in blagajniške listine.
Okrajni LO Sežana, poverjeništvo za linance, dne 3. septembra 1948.
Št. 1838	7648
*
1582.
Sedež: Idrsko.
Dan vpisa: 2. septembra 1948.. Besedilo:	Krajevni gostinski obrat
Idrsko.
Poslovni predmet: Prodaja pijač in brane.
Ustanovitelj podjetja: KLO Idrsko. Operativni upravni voditelj: KLO Idrsko.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Fratnik Pepca, poslovodja,
Fratnik Ivam, računovodja.
Okrajni LO Tolmin, poverjeništvo za finance, dne 2. septembra 1948.
Št. 78/118—1948	7738
*
1583.
Sedež: Dol št. 56.
Dam vpisa: 30. avgusta 1948.
Besedilo: Mesnica KLO Dol.
Poslovni predmet: Sekanje in prodaja mesa in mesnih izdelkov.
Ustanovitelj podjetja: KLO Dol pri Hrastniku.
Operativni upravni voditelj: KLO Dol pri Hrastniku.
Za podjetje podpisujeta:
Pust Vilko, za vse zadeve,
Jager Franc, za poslovodske zadeve.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 30. avgusta 1948.
Št. F 1932/1—48	7701
1584.
Sedež: Črnomelj.
Dan vpisa: 26. avgusta 1948.
Besedilo: Okrajni magazin Črnomelj, izbrišeta se Sašek Karlina, upravnica, in Požek Mimica, knjigovodja, vpišeta se:
Kos Franc, upravnik,
Žitko Karel, knjigovodja, ki podpisujeta za podjetje v obsegu zakonskih pooblastil in pravil podjetja.
Okrajni LO Črnomelj, poverjeništvo za finance, dne 26. avgusta 1948.
Št. 1772/1	7560
1585.	*
Sedež: Jurjeviča.
Dan vpisa: 14. julija 1948.
Besedilo: Strojna mizarska delavnica KLO Jurjeviča.
Izbriše se Lovšin Franc, dosedanji upravnik Strojne mizarske delavnico in Gostinskega podjetja KLO Jurjeviča, vpiše se
Košir Anton, upravnik vseh gospodarskih podjetij KLO Jurjeviča.
Okrajni LO Kočevje, odsek za finance, dne 14. avgusta 1948.
Št. 1313	7323
*
1586.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dam vpisa: 28. avgusta 1948.
Besedilo: Okrajna dežnikarna Dolnja Lendava.
Izbrišejo se:	Kiralj Aleksander,
upravnik, Vukan Ladislav, računovodja, in pooblaščenci za podpisovanje operativnega upravnega vodstva: Litrop Ignac, Paušič Jože, Utroša Anton in Kot-njek Ivan; vpišejo se:
Novak Jurij, upravnik,
Blau Ludvik, računovodja in namestnik upravnika, ter pooblaščenci za podpisovanje operativnega upravnega vodstva:
Hajdinjak Jože, tajnik OLO Lendava, in njegov namestnik:
Paušič Jože, član 10 OLO;
Litrop Ignac, član 10 OLO, im njegov namestnik:
Vučko Štefan, član 10 OLO Lendava. Okrajni LO Lendava, odsek za finance, dne 28. avgusta 1948.
Št. 719/2-48	7736
*
1587.
Sedež: Dolnja Lendava,
Dan vpisa: 28. avgusta 1948.
Besedilo: Okrajna metlarna Dolnja Lendava.
Izbrišejo se:	Kiralj Aleksander,
upravnik, Vukan Ladislav, računovodja, in pooblaščenci za podpisovanje operativnega upravnega vodstva: Litrop Ignac, Paušič Jože, Utroša Anton in Kot-njek Ivan; vpišejo se:
Novak Jurij, upravnik,
Blau Ludvik, računovodja in namestnik upravnika, ter pooblaščenci za podpisovanje operativnega upravnega vodstva:
Hajdinjak Jože, tajnik OLO, in njegov
namestnik
Paušič Jože, elan izvršilnega odbora OLO,
Litrop Ignac, član izvršilnega odbora OLO, in njegov namestnik Vučko Štefan, član izvršilnega odbora OLO.
Okrajni LO Lendava, odsek za finance, dne 28. avgusta 1948.
Št. 719/1-1948	7737
*
1588.
Sedež: Ljubljana, Miklošičeva 15.
Dan vpisa: 2. septembra 1948. Besedilo: Trgovsko podjetje »Kurivo«. Pomožne naprave: Skladišče V — železniški tir 23, postaja Ljubljana,
Skladi,šče VI — Karloška cesta 8, Skladišče VII — Rimska cesta 21.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance,
dne 2. septembra 1948.
Fin. št. 3018/48	7811
*
1589.
Sedež: Tacen.
Dan vpisa: 18. avgusta 1948.
Besedilo: Okrajna industrija čipk in pletenin, Tacen.
Poslovni predmet: Izdelava čipk in pletenin.
Z odločbo OLO Ljubljena okolica, št. pov. 532/1 z dne 8. junija 1948, se združita nacionalizirani podjetji: Lajovic Franc, pletenine, Litija, in Šuc Nada, pletenine, Šmarje pri Litiji, z Okrajno industrijo čipk, Tacen, v novo podjetje.
Besedilo odslej: Okrajna industrija čipk in pletenin, Tacen.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Vidmar Bojam, ravnatelj, samostojno po 3., 4. in 7. členu pravil podjetja,
Zajc Ludo vika, knjigovodja, vse listine iz 47. člena splošnega zakona o drž. gosp. podjetjih.
Okrajni LO Ljubljana okolica, poverjeništvo za finance, dne 18. avgusta 1948.
Št. 3429/48	7657
1590.	*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 16. avgusta 1948.
Besedilo: Mestne pekarne, Maribor.
V odsotnosti ravnatelja Korena Franca podpisuje za podjetje v. d. ravnatelja Jazbinšek Jože.
Mestni LO Maribor, odsek za finance, dne 16. avgusta 1948.
K št. 4694/48	J214
1591.
Sedež: Tolmin.
Dan vpisa: 24. maja 1948.
Besedilo: Gostinsko podjetje MLO Tolmin.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Nuk Peter, bivši upravnik, vpiše se: Torni Jožko, ravnatelj podjetij MLO Tolmin, ki podpisuje skupaj z računovodjem Rutarjem Antonom, v mejah pooblastil v pravil podjetja.
Okrajni LO Tolmin, poverjeništvo za finance, dne 27. avgusta 1948.
Št 78/116—1948	7565
1592.
Sedež: Mengeš.
Dan izbrisa: 1. septembra 1948. Besedilo: »Jugofile«, tovarna tehničnega filca Mengeš.
Zaradi prehoda v sestav republiških podjetij.
Okrajni LO Kamnik, odsek za finance, dne 1. septembra 1948.
Št. 2134/III—48	7702
iiuzg-asi sudišč
Vpisi v ^a^ruLni register
1245,
Sedež: Trim vi je.
Dan vpisa: 7. avgusta 1948,
Besedilo: Obrtna nabavno prodajna zadruga z o. j v Trbovljah.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 18. VI. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so:	1. da nabavlja
proizvajalna sredstva in surovine za svoje Člane; 2. da prevzema od svojih članov proizvode, jih razvršča po vrsti in kakovosti in skrbi za skupno prodajo; 3. da sodeluje pri načrtu oskrbe in pomaga pri vključevanju obrtnikov v načrtno delo; 4. da vodi razvid o izvršitvi sprejetih j.. oizvajalnih nalog članov in skrbi, da se v celoti izvajajo predpisi ljudskih oblasti glede cen, in 5. da zbira za samooskrbo v svojem okolišu surovine, ki so še neizrabljene, in jih razdeljuje med svoje člane.
Zadružni delež znaša 100 din in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Priobčit v e se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov, ki jih izvoli zbor iz svoje srede. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta predsednik ali podpredsednik in tajnik, če so ti zadržani, pa najmanj dva člana upravnega odbora. Upravni odbor more pooblastiti tudi vodilne uslužbence zadruge, da skupno s predsednikom oziroma podpredsednikom, tajnikom ali enim članom upravnega odbora zadrugo veljavno podpisujejo.
Člani upravnega odbora so:
Škerbic Miloš, krojač, Trbovlje, predsednik,
Turk Jože, kovač, Zagorje, podpredsednik,
Cestnik Ivan, mizar, Trbovlje, tajnik,
Gospodarič Prano, krojač, Hrastnik, odbornika.
Okrožno sodišče v Celju dne 7. avgusta 1948.
Zadr VIII 11/2	7216
¥
1246.
Sedež: Bitnje.
Dan vpisa: 23. avgusta 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom Bitnje.
Zadraga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 25, IV. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo,
-tiUjai'.-Tvvi, v.iiu-giaunistvo, vebetarstvu, gojutn ukul.-iniških m drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno je liste panoge nzuuuit, Kulture, k. v daniti naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. tla uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd-; 5, da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi'za gospodarski strokovni, kulturni in pro-svetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja fil-mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 100 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružniko-vega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža..
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
.. Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odbm pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
iiozman Leopold, kmet, Zg. Bitnje, Demšar Franc, kmet, Zg. Bitnje Križaj Valentin, kmet, Zg. Bitnje 1
št P?2renta Fraillc’ kmet’ Srednie Bito;
Ziherl Franc, kmet, Sr. Bitnje 2, Kmaj Janez, kmet, Sr. Bitnje 14, Vilfan Franc, kmet, Sp. Bitnje 2. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 23. avgusta 1948.
Zt 195/48 - Zadr VI 152/1 74E
Sedež: Benedikt, okraj Radgona.
Dan vpisa: 24. avgusta 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o i pri Benediktu.
~v.Z^Sga -i® Bila ustanovljena na skupščini 27. v. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in dragih industrijskih sre-
dišč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, grad: silose’, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; o. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje'kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd ter ustanov: svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne nacrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež ^ zadružnikovega družinskega člana znaša ^20 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Zadrugo zastopa upravni odbor, podpisujejo pa zanjo dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča jpo upravnem odbora pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Klobasa Slavko, kmet, Benedikt predsednik,
Ploj Franc, kmet, Obrat, podpredsednik,
Rojko Franc, tajnik OLO, Benedikt, Kocuvan Edvard, uslužbenec KLO Trotkova,
Vajngerl Jožef, kmet, Rečica,
Žižek Ludvik, kmet, Trstenik,
Kerec Štefan, tajnik OLO, Trotkova odborniki.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 24. avgusta 1948.
Zadr. IV 118-2	7577
1248.	v	*
Sedež: Dvor pri Žužemberku.
Dan vpisa: 28. junija 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Dvoru pri Žužemberku.
Zadruga je bila Ustanovljena 19. II. 1948 -za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebrimi potrošnim! predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu v postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija v.:e panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., '»osebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v dan,h naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične irv agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5, da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pn tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke prihranke v obliki bran.lnil. vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kre ditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, tuiturm m prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem za družnem domu strokovna m politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkultmo itd. ter ustanovi svojo knjižnico;
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 dinarjev. Jamstvo je omejeno. Vsak član jamči z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Deleži se ne obrestujejo in nanje ne izplačujejo dividende.
Razglasi in sklepi zadruge in zbora se nabijejo na zadružni razglasni -deski, vabilo na zbo-r pa se še posebej razglasi ali pošlje pismeno članom.
Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov, sedaj predsednik, tajnik in 5 odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor po predsedniku in tajniku, če so ti zadržani, pa po dva člana upravnega odbora, ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec- zadruge.
Člani upravnega odbora so-:
Bukovec Karel, kovač Dvor 36, predsednik,
Mišma-š Jože, knjigovodja, Mačkovec št. 17, tajnik,
Vidmar Franc, kolar, Mačkovec 25,
Štmmbelj Franc, kmet, Vinkov vrh 7,
Guček Franc, šofer, Stavča vas 15,
Božič Ivan, delavec, Trebča vas 25, odborniki.
Pooblaščenca za sopodpiso-vanje sta Može Dušan, posestnik. Dvor 25, in Podoreh Ivan, trg. pomočnik, Dvor 14 Okrožno sodišče v Novem mestu dne 28. junija 1948.
Zt 37/48 — Zadr IIP 63/1	6946’
*
1249.
Sedež: Breginj, okraj Tolmin.
Dan vpisa: 16. avgusta 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Breginju.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 5. III. 1948.
Naloge zadruge eo: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo-; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustana d j a ambulante za živino, plemenilne postaje, < .'ganiai-ra selekcijo živine, gradi silose, i .ganizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik -id.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira Liiečke prihranke v obliki hranilnih vog in notranjih posojil za ustvarjanje t ratnih sredstev in podeljevanje kre-iditov svojim članom; 7. da skrbi za go-jspodarški strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh -prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fiakulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 15 din. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Priobčitve se razglašajo v poslovnih prostorih zadruge in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora, katerih enega: sme nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Maizora Ivan, upokojenec, Breginj 13, predsednik,
Tonkli Andrej, kmet, Breginj 56, podpredsednik,
Šimac Anton, delavec, Breginj 25,
Domevšček Ignac, mizar, Breginj 6,
Tonkli Alfonz, delavec, Breginj 62,
Čuš Jožef, kmet, Breginj 35,
Bric Jožef, kmet, Breginj 57,
Gašperut Franc, delavec, Breginj 142, odborniki.
Olcrožno sodišče v Postojni dne 16. avgusta 1948.
Zt 148/48—2	7715
*
1250.
Sedež: Kred, okraj Tolmin.
Dan vpisa: 16. avgusta 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Kredu.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 5. III. 1948.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode y kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojilih itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi, silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom: 7. da skrbi za gospodarski _ strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem _ domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja1 filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 15 dinarjev. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Priobčitve se razglašajo v poslovnih prostorih zadruge in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbo-ra, katerih enega sme nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Skočir Jožef, kmet, Kred 18, predsednik,
Skočir Karei, kmet, Potoki 22, podpredsednik,
Lavrenčič Jožef, kmet, Kred 20, tajnik,
Skočir Ivan, Kmet, Kred 21,
Tratina Anton, kmet, Kred 31,
Žuber Franc, kmet. Kred 58,
Terpin Stanko, kmet, Potoki 26, odborniki.
Okrožno sodišče v Postojni dne 16. avgusta 1948.
Zt 149/48—2	7710
1251.
Sedež: M .mj vrh.
Dan vpisa: 26. avgusta 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Martinj vrhu.
Na -l . a 8. VIII. 1948 se je Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom v Martinj vrhu spojila s to zadrugo (Zadr. V 87/2).
rožno sodišče v Ljubljani dne 26. avgusta 1948.
Zadr VI 32/2	7559
1252.	*
Sedež: Kapla.
Dan vpisa: 20. avgusta 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Kapli.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Jezernik Martin, Vraber Anton in Krajnc Ivan, vpišejo pa se novi člani:
Pajtler Jakob, kmet, Sp. Kapla, predsednik,
Volmajer Franc, gozd. delavec, Sp. Kapla, podpredsednik,
Stelcer Ivan, kmet, Zg. Kapla,
Hartman Mirko, kmet. Zg. Kapla, odbornika.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 20. avgusta 1948.
Zadr III 117	7516
*
1253.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 17, julija 1948.
Besedilo: Zadruga za vzrejo žrebet, z. z o. j. v Ljutomeru.
Na skupščini 9. XI. 1947 so bila sprejeta nova pravila.
Sedež odslej: Cven pri Ljutomeru.
Besedilo odslej: Konjerejska zadruga okraja Ljutomer, z. z o. j. v Cvenu pri Ljutomeru.
Naloga zadruge je: a) uvedba rodovnika za amerikanske kasače, b) naprava skupnih tekališč in pašnikov za skupno vzrejo žrebet, c) obdarovanje zadružnih konj, dajanje posojil za nakup plemenskih kobil ter izvajanje samopomoči med člani.
Zadružni delež znaša 100 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in 7 članov, ki jih voli skimščina za dobo 3 let. Vsako leto se izmenja ena tretjina članov odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblašeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji Sani upravnega odbora:
Slavič Alojz, Filipič Mihael, Šumak Mirko, Galunder Franc, Bunderl Ivan; vpišejo se novi izvoljeni člani upravnega odbora, posestniki:
Slekovec Franc, Grabe,
Magdič Ivan, Babinci,
Novak Franc, Babinci,
Slavič Jožef, Bunčani,
Kardinar Ludvik, Zg. Krapje,
Štuhec Anton, Logarevd.
Zaznamuje se, da je Slavič Franc predsednik, Slekovec Franc podpredsednik jn Maglč Ivan tajnik.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. julija 1948.
Zadr II 89	7137
1254.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 23. avgusta 1948.
Besedilo: Okrajna poslovna zveza na-bavno-prodajnih zadrug z o. j. v Ptuju.
Na skupščini 25. IV. 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Bo .o odslej: Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Ptuj, z. z o. j. v Ptuju.
Naloge zadruge so tčle:
Zveza vodi včlanjene zadruge v organizacijskem in gospodarskem oziru, uvaja v njihovo poslovanje planiranje, razvid in kontrolo, skrbi za vzgojo kadrov in za vzgojo zadružnikov sploh, se bori za naprednejše oblike v zadružništvu in za pravilni razvoj svojih članic in v ta namen: 1. predstavlja in povezuje vse zadruge kmetijske vrste v svojem okraju razen kmetijskih obdelovalnih zadrug; 2. pospešuje in razvija s pomočjo svojih članic vse panoge kmetijstva in gozdarstva na svojem področju, posebno tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolje uspevajo, in sicer a) pomaga svojim članicam pri pravilni organizaciji selekcije živine, pri ustanavljanju plemenilnih postaj, ambulant za živino, pri graditvi silosov, pri nabavi in reji plemenske živine, pri reji drobnih živali itd., prav tako skrbi pa tudi za dobro organizacijo mlekarstva in za produkcijo živinskih proizvodov, kot mesa, kož, volne itd.; b) organizira in pomaga izvrševati načrt lesne proizvodnje svojim članicam, odkupuje, predeluje in vnovčuje les ter skrbi po svojih članicah za uspešno organizacijo pogozdovanja, posebno za ureditev drevesnic itd.; c) pomaga svojim članicam pri pravilni organizaciji semenske službe, pri vzgoji in pravilni obdelavi vseh vrst kultur, posebno še industrijskih kultur, pospešuje uvajanje naprednejših agrotehničnih metod v kmetijstvu itd.; č) pomaga svojim članicam pri po-speševahTu sadjarstva in vinogradništva, posetmj'ureditvi drevesnic in trsnic, pri zat"'""v'i raznih rastlinskih bolezni, pri ob n .■! vinogradov, pri vzgoji kvali-
tetnega sadja, pri šolanju vin, pri vnov-. čevanju sadja in vin itd.; d) pomaga svojim članicam pri pospeševanju vseh drugih gospodarskih panog, na primer čebelarstva itd.; 3. pomaga svojim članicam pri mehanizaciji kmetijstva s tem, da skrbi, da bodo zadruge uspešno izrabljale razpoložljive kmetijske stroje, nabavljale take stroje in skrbele, da bodo ti stroji stalno v uporabnem stanju; da pomaga članicam pri ureditvi delavnic za popravilo kmetijskih strojev, da ima po potrebi lastno delavnico te vrste in lastne kmetijske stroje ter da sodeluje po potrebi pri sklepanju pogodb med članicami in traktorsko postajo;
4.	pomaga pri pravilni organizaciji zadružne trgovine, in sicer: a) skrbi, da bo trgovsko poslovanje njenih članic na stopnji racionalne, tehnično popolne in kulturne trgovine, da bodo Sanice zniževale zakv niito dopustno maržo; b) skrbi za dobro tehnično organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in izdelkov, posebno za pravočasno kontrahiranje, in ukrene vse potrebno, da bo odkup učinkovit kakor tudi da se pravilno razvije trgovina po vezanih cenah; c) pomaga svojim članicam pri naročanju in dobavi blaga, zalaga svoje članice s trgovskim blagom in sklepa pogodbe z dobavnimi podjetji, kolikor še posebej, bo to racionalno in gospodarsko smotrno, pri čemer skrbi, da bodo vse zadružne trgovine pravočasno in zadostno založene z blagom, ki ustreza okusu in običajem zadružnikov, prav tako pa skrbi, da ne bodo imele zadruge na zalogi nekurant-nega blaga; č) prevaža trgovsko blago za svoje članice z lastnim prevoznim par-ko in v ta namen tudi koordinira načrtno in racionalno izrabo prevoznih sredstev svojih članic in ima tudi lastne avtomehanične delavnice; 5. posreduje in po potrebi razdeljuje med svoje članice kredite, organizira in povezuje kreditne odseke svojih članic z Narodno banko ter pospešuje zbiranje kmečkih prihrankov; 6. skrbi za sistematičen dvig kulturne in prosvetne ravni zadružnikov in kmečkega prebivalstva sploh in v ta namen pomaga v prvi vrsti pri gradnji zadružnih domov, prireja predavanja, razstave itd.; 7. vzgaja po načrtu zadružne kadre, jih pravilno razvršča in utrjuje pri njih zavestno disciplino; 8. organizira in uravnava delo svojih članic, jim daje obvezna navodila organizacijske in poslovne narave v skladu z veljajočimi zakonitimi predpisi in navodili nadrejenih organov, organizira in opravlja organizacijsko, inštruktorsko 'n revizijsko službo, s katero nadzoruje in zboljšuje njihovo poslovanje, da bo zmeraj smotrno in racionalno.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izpolnjevanja vseh teh nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom in skrbi, da izdelujejo te načrte tudi njene članice ter da jih tudi v celoti izvajajo in presegajo. V ta namen vodi tudi vso potrebno evide^tiio in statistično službo.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov.
Izbrišejo se dosedanji člani imravtecra odbora: Vrbnjak Jože, Podg^ršat Mar-
tiu, Neuoauer Maks, bouiaujku .Josip, Hasl Drago, Rudolf Ivan, Keuek Jožef, tieranič Martin, Rajlier Stanko, Bratušek Franc, Dreo Vinko m Pougračič Ivan; vpišejo se novi člani;
Toplak Janža, kmet, Mostje,
Debenak Slavko, ekonom, Ptuj, Kolarič Martin, posestnik, Obrež,
Urek Anton, kmet, Mestni vrh, Svenšek Ernest, kmet. Sv. Kungota, Kunstek Matija, kmet. Krčevina,
Čuš Janko, kmet, Dornava.
Zaznamuje se, da je Horvat Peter predsednik, Toplak Janža podpredsednik, Debenak Slavko pa tajnik upravnega odbora.
Okrožno sodišče v Mariboru
dne 23. avgusta 1948.
Zadr III 40	7532
1255.
Sedež: Divača.
Dan vpisa: 13. avgusta 1948.
Besedilo: Okrajna zadružna poslovna zveza nabavno prodajnih zadrug v Di-
Va$i
Na skupščini 25. IV. 1948 so bila sprejeta nova pravila:
Besedilo odslej: Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Sežana z z. o. j. v Sežani.
Naloga zadruge je: Zveza vodi včlanjene zadruge organizacijsko in gospodarsko uvaja v njihovo poslovanje načrtovanje, razvid in kontrolo, skrbi za vzgojo kadrov in zadružnikov sploh, se bori za naprednejše oblike v zadružništvu in za pravilni razvoj članic. V ta namen:
1.	predstavlja in povezuje vse zadruge kmetijskega značaja svojega okraja razen kmetijskih obdelovalnih zadrug.
2.	pospešuje in razvija s pomočjo svojih članic vse panoge kmetijstva in gospodarstva na svojem področju, posebno kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo, in sicer: a) pomaga članicam pri pravilni organizaciji selekcije živine, pri ustanavljanju plemenilnih postaj, ambulant za živino, pri gradnji silosov, pri nabavi in odgoji plemenske živine, pri reji drobne živine itd., skrbi za dobro organizacijo mlekarstva, za dobro organizacijo in za produkcijo živinskih proizvodov, kot mesa, kož, volne itd.; b) pomaga organizirati in izvrševati članicam načrt lesne proizvodnje, odkupuje, predeluje in vnovčuje les, ter skrbi po članicah za uspešno organizacijo proizvodnje, posebno za ureditev drevesnic itd.; c) pomaga članicam pri pravilni organizaciji semenske službe, pri vzgoji in pravilni obdelavi raznih kultur, posebno industrijskih, pospešuje uvajanje naprednejših agrotehničnih metod v kmetijstvu itd.; č) pomaga članicam pri pospeševanju sadjarstva in vinogradništva, pri ureditvi drevesnic in trsnic, zatiranju raznih rastlinskih bolezni, obnovi vinogradov, vzgoji kvalitetnega sadja, šolanju vin, vnovčevanju sadja in vin itd.; d) pomaga članicam pri pospeševanju vseh drugih gospodarskih panog, n. pr čebelarstva itd.;
3. pomaga čla- ■ : rf mehanizaciji . metijistva, skrbi, da bodo zadruge
uspešno izrabljale razpoložljive kmetijske stroje, nabavljate take stroje, da bodo ti stroji stalno v uporabnem stanju, pomaga članicam pri ureditvi delavnic za popravilo kmetijskih strojev, da ima po potrebi lastno tako delavnico in lastne večje kmetijske stroje, ter da sodeluje po potrebi pri sklepanju pogodb med članicami in traktorsko postajo;
4. Pomaga pri pravilni organizaciji zadružne trgovine in sicer: a) skrbi, da bo trgovsko poslovanje njenih članic racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, da bodo članice zniževale zakonito dopustno maržo; b) skrbi za dobro tehnično organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in izdelkov, posebno za pravočasno kontra hiranj e, in ukrene vse potrebno, da je odkup učinkovit, in da se pravilno razvije trgovina po vezanih cenah; c) pomaga članicam pri naročanju in dobavah blaga, jih zalaga s trgovinskim blagom in sklepa pogodbe z dobavnimi podjetji, če in kolikor bo to racionalno in gospodarsko smotrno. Skrbi, da bodo vse zadružne trgovine pravočasno in zadosno založene z blagom, ki ustreza okusu in običajem, skrbi, da ne bodo imele zadruge na zalogi nekoristnega blaga; č) prevaža trgovsko blago za članice z lastnim prevoznim parkom. V ta namen koordinira tudi načrtno in racionalno izrabljanje prevoznih sredstev članic in ima tudi lastno avtomehanično delavnico;
5.	posreduje in po potrebi razdeljuje med svoje članice kredite, organizira im povezuje kredite članic z Narodno banko in pospešuje zbiranje kmečkih prihrankov;
6. skrbi za sistematičen dvig kulturne in prosvetne ravni zadružnikov in kmečkega prebivalstva sploh. V ta namen pomaga predvsem pri gradnji zadružnih domov, prireja predavanja, razstave itd.; «
7.	vzgaja po načrtu zadružne kadre, jih pravilno razporeja in utrjuje pri njih zavestno disoiplino;
8.	organizira in usmerja delo članic, jim daje obvezna navodila organizacijskega in poslovnega značaja v skladu z obstoječimi zakonitimi predpisi in navodili nadrejenih organov. Organizira in opravlja organizacijsko instruktorsko in revizijsko službo, s katero kontrolira in zboljšuje njihovo poslovanje, da bo v vsakem pogledu smotrno in racionalno.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izpolnjevanja vseh nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom in skrbi, da izdelujejo te načrte tudi njene članice, in da jih v celoti izvajajo in presegajo. V ta namen vodi potrebno in statistično službo.
Zadružni delež znaša 5.000 din. Vsaka zadruga Sanica je dolžna vpisati in plačati najmanj en delež in jamči z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Priobčitve se razglašajo v prostorih zadruge in na razglasni deski. Vabilo na skupščino se razglasi v prostorih zve- i 7e in se dostavi vsem članicam.
Upravni odbor sestavlja sedem do de- : -et članov. Zadrugo zastopa upravni od- I
bor, zanjo podpisujeta dva člana uprav nega odbora, katerli enega sme nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so:
Kodrič Avgust, mehanik, Sežana, Bizjak Ludvik, trg. pomočnik, Vrhov-Ije,
Majer Gabrijel, uradnik, Sežana, Škrinjar Slavko, kovač, Sežana, Mahnič Filip, železničar, Povir, Jakomin Peter, kmet, Kubed 65, Mihalič Anton, kmet, Nasirc 16.
Okrožno sodišče v Postojni dne 13. avgusta 1948.
Zt 44/47-7	7335
1256.
Sedež: Kranj.
Dan izbrisa: 26. avgusta 1948. Besedilo: Stavbna zadruga »Komend. ski dom« v Komendi, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 26. avgusta 1948.
Zadr IV 31/8	7557
*
1257.
Sedež: Krško.
Dan izbrisa: 13. junija 1948.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev z omejenim jamstvom v Krškem v likvidaciji.
Ker sploh ni pričela delovati.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. junija 1948.
Zadr II 18/7	7575
Oklici
G 263/48	7889
Užman Franc, rudar v Zabukovci 129, je vložil proti svoji ženi Užman Mariji, gospodinji, nazadnje stanujoči v Libojah, sedaj neznanega bivališča tožbo za razvezo zakona.
Ker sedanje bivališče toženke ni znano, se ji postavlja za skrbnika Vetrovec Venčeslav, pravni referent pri OLO Celje okolica v Celju, ki jo bo zastopal in varoval njene koristi, dokler se sama ne zglasi.
Okrožno sodišče v Celju dne 3. septembra 1948.
*
G 1147/47—16	7860
Blažič Ludvik, posestnik v Lokavcu št. 39, je vložil tožbo na razvezo zakona proti Blažič Tereziji, pos. istofam, sedaj neznanega bivališča.
Razprava bo dne 11. septembra 1948 ob 12. uri pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, soba št. 23.
Ker bivališče toženke ni znano, ee ji poistavlja za skrbnika ŠteM Jože, uslužbenec OLO Radgona, ki jo bo zastopal ha njeno nevarnost in stroške, dokler se sama ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Maribora
dne 3. septembra 1948.
G 543/48—4	7861
Geršak Štefanija, rudarka v Pristavi št. 14, p. Črna, je vložila proti Geršaku Hugonu, nameščencu, tožbo na razvezo zakona.
Razprava bo dne 15. septembra 1948 ob 10.30 mi pri okrajnem sodišču v Prevaljah.
Ker je bivališče toženca neznano, se mu postavlja za skrbnico njegova mati Geršak Julijana, najemnica v Pristavi, bi ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne zglasi ali imenuje pooblaščenca
Okrožno sodišče v Mariboru dne 4. septembra 1948.
Uvedbe postopanja za razglasitev za mrtve
R 172/48—5	7364
Korenč Franc, roj. 13. XI. 1896 v No vem svetu, KLO Hotedršica, sin Lovrenca in Marije rojene Cigale, delavec, je bil 10. XII, 1943 od domobrancev interniran v Dachau. Zadnjič se je oglasil v začetku leta 1944. Od tedaj se pogreša.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanem kaj znano, se poziva, da to do 15. X. 1948 poroča sodišču.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Idriji dne 20. avgusta 1948.
Ok 190/48-4	*	6870
Košir Alojzij, roj. 28. IX. 1922 v Drenovcu pri Krškem, sin Matije in Alojzije rojene Zupančič, dijak v Ljubljani, Redna dolina, C. XV št. 17, in
Košir Vinko, roj. 18. I. 1924 v Drenovcu pri Krškem, sin Matije in Alojzije rojene Zupančič, vajenec v Ljubljani, Rožna dolina, C. XV št. 17, sta odšla 1942 k partizanom. Po obvestilu RK je Košir Alojz padel 18. II. 1944 pri Kuz-manju na Pohorju, Košir Vinko pa v začetku 1. 1944 v Sodražici na Dolenjskem.
Na predlog Košir Alojzije se uvede postopanje za razglasitev za mrtva in naj s« o pogrešanima do 15. X. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Simončiču Slavku v Ljubljani, Rožna dolina, C. X št 6.
Košir Vinko in Alojz se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali drugače data kako vest o sebi-
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 24. julija 1948.
*
Popravek
V 38. Številki Uradnega lista LRS je v razglasu št. 7622 o uvedbi postopanja za razglasitev za mrtvega glede pogrešam cev Godca Ludvika in Hočevar Tončke pomotoma izostal predzadnji odstavek, ki se glasi:
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, naj to do 15. XI, 1948 poroča sodišču al!i predlagateljem.
Amortizacija
R 312/48—3	7843
Po predlogu Ozmec Cecilije roj. Kukovec, učiteljice pri Sv. Tomažu, se uvede amortizacijsko postopanje za amortizacijo vrednotnice, ki jo je baje izgubila, in se imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu, ker se bo sicer po preteku tega roka proglasilo, da je vrednotnica izgubila svojo pravno veljavnost. Oznamenilo vrednotnice:
Hranilna knjižica Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju, z z n j., št. 4.505 na ime Kukovec Cecilija Sv. Tomaž pri Ormožu, z zneskom 1749 din.
Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 31 a v uh d a 1948
Oklir
dodičem neznanega bivališča O 76/48-11	7840
Bergoč Jože, delavec iz Slavine št- 19, okraj Postojna, ki je umrl 27. III. 1907 neznano kje v Ameriki, je baje zapustil v Ameriki ženo in 5 otrok, katerih imena in naslovi sodišču niso znani.
Vsi ki mislijo, da imajo dedno pravico po umrlem, naj se v 6 mesecih priglasijo pri sodišču za dediče ker se bo zapuščina obravnavala le s tistimi, ki se bodo z? dediče prijavili in svojo ded po pravico izkazali.
Okrajno sod šče v Postojni dne 17, julija 1948.
Razni oglasi
Fozivi upnikom in dolžnikom
7482-3-3
7 u. končane decentralizacije in likvidacije centralne Nabavne m prodajne za.'nige z o. j. v Brežicah pozivamo vse upnike, naj do 30. septembra 1948 priglasijo svoje terjatve, ker se po izteku lega roka ne bodo več upoštevale.
Vs: dolžniki se pozivajo, naj poravnajo svoje obveznosti do istega dne, ker se bodo sicer po preteku tega roka izterjale po sodni poti.
Likvidacijski odbor
Preklici i/o-nMinnib Mstin
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo znamke »Ilirija«, št. 494.407, na ime Cvetko Karl, Maribor Studenci, Erjavčeva 2.
7807	Cvetko Karl
Preklicujem šolsko spričevalo o zavrženem izpitu meščanske šole v Ljubljani, Zg. šiška, izdano na ime Feqič Božo, Ljubljana, Beethovnova 14/IV.
7852	Fegič Božo
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 2742, sindikalno izkaznico številka 64886, izkaznico OF, mladinsko izkaznico, mladinsko izkaznico s proge
Samac—Sarajevo in planinsko izkaznico, vse na ime FLander Felica, delavka v tovarni klobukov Škofja Loka.
7805	Flandcr Felica .
Preklicujem izgubljeno potrdilo o stalni nesposobnosti za vojaško službo v JA, izdano c d stalne rekrutu e komisije okrožja Maribor v novembru 1946 na ime Kokol Edi, krojaški pomočnik, roj. 28. V. 1923, stanujoč v Studencih, Ruška 23, Maribor.
7845	Kokol Edi
Preklicujem brezplačno železniško režijsko vozno karto za 1 1948, izkaznico OF. sindikalno izkaznico im začasno osebno izkaznico, vse na ime Kuralt Viktor, Zg. Senica št. 3, p. Medvode.
7851	Kuralt Viktor
Preklicujem prometno knjižico za kolo tov. št. 1546214. izdano od NM v Ljubljani na ime Mrčim Ivan, Pšata 29, p. Dol pri Ljubljani.
7847	Mrčun Ivan
Preklicujem 'zgubljeno oblačilno knjižico št, 505855, izdano od KLO Podgorje, OLO Radgona, na ime Popit Marija, Podgorje 10, p. Apače.
7806	Popit Marija
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izkaznico OF in mesečno izkaznico KCZ, vse na ime Rostija Marija, Ljubljana, lama 6.
7848	Rostija Marija
Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico, izdano na ime Seršen Stefan, Vanča vas
7844	Seršen Štefan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano na ime Šabjan Ludvik, lesni manipulant, Kobilje, in izkaznico za kolo št. 1257668.
7808	Šabjan Ludvik
Preklicujem šolsko spričevalo 2. raz. X. drž. gimnazije v Ljubljani (Moste) za L 1947/48, izdano od ravnateljstva šole na ime Tiselj Gita, Ljubljana, Oglarjeva 25.
7850	Tiselj Cita
Preklicujem delavsko knjižico številka 1306591, izdano na ime Turšič Marija, roj. 20. III. 1920 v. SI. Bistrici
7809	Turšič Marija,
Studenci Maribor, Stritarjeva 30.
Preklicujem prometno knjižico za kolo tov st 800382, izdano od NM v. Ljubljani na ime Vlah Olga, Ljubljana, Brejčeva 36.
7846	Vlah	Olga
Preklicujem indeks tehnične fakultete, izdan od rektorata univerze v Ljub-Ijami na ime Vrbinc Ivam, Ljubljana. Libijska 17.
7849	Vrbine	Ivan
Preklicujem izgubljeno nakaznico za tekstilije, št. 292994/RI, izdano na ime 7vab Mira, Bled Milno 112
7810	Žvab	Mira
Maja »Uradni li£t LRS« — Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 - oba e Ljubljani.