t>S*k i* riten gjeli t,nikov PROSVETA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote Issued daily except Sundays end Holidays •». t»U. »t U. poat-offtM Set 9t Cmiwi «f Marck I. 187». CHICAGO. ILL., SOBOTA 11. AVGUSTA (AUGUST) 1917 STEV.—NUMBER 188. nabori bo-Izvršeni nepristransko. •aInOONJBOASOI NI- ti od naborov. nesposobne nabornike ae enkrat vojaški idravnik. D. C. — Vsi novin-[7bili vslcd telesnih napak ni nespornim za vojaško bodo ae enkrat preiskani ij«. izjavil Ro^coe S. Conk-[»plošiii pravni namestnik. \ w da bodo od vojaške slu-ivjfti lc taki pohabljenci, ki i pohabljeni. Novince, ki so ovrgle lokalne na/borne komi Lju preisakli vojaški zdravih, je priviluo, kor bodo uti-||ovoricc, da pri naborili od-, protekcija. Preiskava po 'jii zdravnikih izključuje Hcijo, kajti dogodilo se bo, ■j»ki zdravnik spozna no j fcpo.Nuburin za vojaško slu -|ceprav & je lokalna nabor • iasija zavrgla. \ je imenovala pravdnikc. ^ preiskali vse peticije 110-s, ki so vprašali za oprosti-, M vojaške slutdbe. Pravdniki [ ustopali vlado do najvišje tai tajnik Haker je izjavil, ) policaji in ogn jegaaci v do-starosti podvrženi voja-i aiboru in da zanje ne ve • ua. Vojni tajnik je podal avo, ker sta komisarja liii Adaiiison v New Yorku cala, da upro*rte vojaške (policaje in ogujegascc, kei [ 1,300 v New Yorku, ki so po podvrženi vojaškemu ua • iu jc popolnoma nepristrau-|£akaj naj bi bili policaji iu |u>ci oproščeni od vojaške »t ('t jih vzamejo k voja -[ ^ bo za vsako prazno mesto lilo Mo drugih. Ljudstvo v mfljon skem mestu strada. LVCI PRI PLAVŽU ZA-S VAJO POVIŠANJE MEZDE. % Pa. - 1,000 dclavccv, j« pri plavžih Reading P"P»nije, je y.astavkalo, linija ui prkniala njih za-Delavei zahtevajo |>ovi. I«e*l«' po tonski lestvici ml P $11.50, ali več, kot Mi do sedaj. Drulba jim »»"lila Ic $10.50, ali 75c več, »prejemali do aedaj Delavci miihko ponudbo odklo -prenehali z delom. *)>a ima večja naročila za zategadelj pričakujejo, »'la pušlje svojega zastopni-1 knvna spor. KONJ jb RANIL 36 08 EB, N Y. - Coney, is-' n N'ewyorSaiie. • gnete pobu, ljud-1» *«la rame glumače, ali t jw v inrirju. ' * J« PtMil konja in * «'Hti, da izvrši neki 1 j,- bila njegova [ k, je ostala n. T Na^krat pridrvi avto-I u/' K""i vspne po-in /.dirja. Te-• koduik. Konj . uied keterimi so p K* * - h aa J H P™ k aAV-'^« triu do- J. ' m *tw ftt"tov. da ce- »• »17 ra to POLOVICA PREBIVALSTVA V NEW YORKU JB POD-HRANJENA. Senator E. R. Brown je to povedal prod legialaturnim odsekom. Albany, N. Y. — Senator Elon 11. Brown jc pred legialaturnim vojnim odsekom, ko je zasli&aval argumente za državno živilsko predlogo, dejal, da je polovica newyoi&kega prebivalstva pod-hranjenega, na tisoče ljudi v tem mostu strada in bodo stradali, ko pride mir. Senator je to dejal v odgovor John D. Millerju iz Susquefcenne, Pa., ki je v interesu 48,000 farmarjev, ki se pečajo s produkcijo mleka, priporočal, da legislature odloži živilsko predlogo, doklei ue postane zvezna živilska predloga efektivna. Mrs. J. Wells Wentwoitth, pred sedniea živilskega odbora v 19. državnem vblilnem okraju, je priporočala odseku, da naj dobe ži-vilski odbori več mo»či, da lahko nastopijo proti onim, ki so krlili živilski zakon. Rekla je, da naj se podeli niest-nimi živilskim komisarjem moč, da lahko kupujejo in prodajajo živila, če nastane taka potreba in je drtavna živilska komisija odo-brila nakup in prodajo živil, Pri- no dela z^ mesti pr! ustanovljenju in razširjenju trgov. Zagovarjala je tudi, da naj se postavno določi meja profita. EA m,too RENA J* POOO- fis El Paso, Tex. — V konjeniškem talboru Fort Blissa je zgorelo 27 tisoč svežnjev sena, ki jo bil vreden $25,000. Vzrok ognju ni znan. PO 33-DNEVNKM POETU JE ZDRAV. Kent, Ohio. — Antonio Mortca so jc postil 33 dni v interesu svo-joga zdravja. Vsaki dan izpije eno galono vo-de, zgubil je 43 funtov in dela v trgovini vsaki dan 15 ur. Kljub temu se bo postil še sedom dni, da 1)0 post znašal štirideset dni. STAVKA ŽELEZNIČARJEV IMA VBLUC UČINEK. Sidney, Avstralija. — »Stavka železniških in eoatiioželeznis. a-služl>encev povzroča velik učinek na vso industrijo. V stavki je 20 tisoč uslužbeiR-ev. UsliuSbenci zahtevajo, da vlada takoj vzame njih želje in zahteve v pretres, medtem ko vlada za vem« stališče, da mora imeti tri mesece časa za preiakavo njih za -htev. To jc glavni vzrok za stavko. Vsa pogajanja niso prinesla u .speha. Stavka predočuje boj med organiziianiui delavstvom in via-do. oaeranza reorganizira armado. el Paso, Tex. — Carrai»a je odredil reorganizacijo annade, da bo pripravljena za eventuelm>stl, ki sc rode k svetovne vojne. umorjeni prank little služi kot mttfnrac ea PBOPAOANDO. Butte, Mont. — Kapitalistični interesi so ai z linčanj«« Frank L itt Is prav pošteno zasolili jiAo. Clsni I. W. W. izrabljajo linča nje Frank Littla za propagando Hlike linčanegs vodlteljs eo posla li krttem Združenih držav. Nspra-viH eo tudi dva "rilaM elik za ki-nematrografične predstave na mestu, kjer so msskirsni nsjsmniki linčsli Frank LKtls. Na grob Frank Littla pride v# lik kamen r. napisom: "Mučener •olidsrnosti' Urednik nemškega dnevnika aretiran. OSTANE INTERNIRAN KOT SOVRAŽEN DRŽAVLJAN. Pacifisti so zborovali v kapitolj. ski sobi; senatorji ogorčeni radi njih zahtev. • St. Paul, Minn. — Dr. Fritz BergUieier, predsednik in upravni ravnatelj dnevnika "Volks Zei -tungM, je bil aretiran, ker jc kršil proklamacijo za sovražne kiozcm-ce z dne 6. aprila. Aretacijo je izvršil zvezni maršal J. A. Wcssel na ukaz iz Washingtona. Dnevnik je prinesel članek z na-pisom "Naši avtokratje v Wash-ingtonu" in tudi več drugih ko-meritarjev, člankov itd., ki so povzročili, da je bil aretiran. Bergmeier je dejal v okrajni ječi: "Mislita, da jc zmota. Odkai je bila vojna proglašena, sem se trudil, da so izjave v listu konzervativne. " Zvezni dirtriktni javni tožitelj, ki je dobil nalog, da aretira dr. Bergmeierja, je rekel, da ne pri-de pred sodišče, ainpak ostane interniran kot sovražen inozcmoc, dokler ne odredi predsednik, da ga Izpuste. Aretiran je bil J. O. Bentsll, farmar blizo Litchfielda, Minn., bivii socialistični kandidat za go-vemerja. Obtožnica mu očita, ds je Širil nepokorščino proti posts* vam, punt in nespolnjevanje dol-inoriti.. Bentall je bil aktiven na shodih proti splošnemu vojsškc • mu zakonu. Aretirsn je bil tudi A. L. Hugor-man, vodja "Bocialistične mladinske zveze" v St. Paulu. Obtožnica mu očita, d* ic mladim možem in fkntoim priporočal naj nc gredo k Vojaškemu naboru. Washington, D. 0. — V kongresnih krogih je zavladalo ogorčenje radi izjavo Frank ČHevensa, pacifista iz države Delaware, ker je dejal, da je trdba predsednika Wilsona posaditi na zatožno klop in kongres naj ostane v Washing, tonu, da izvrši delo. Stevens je to govoril na shoda zastopnikov 'Ljudskega sveta za demokracijo in mir". Senatorji in kongresniki, ki so slišali nekatere pacifistične izjave, so bili ogorčeni, da so pacifisti Zborovali v neki kapitoljski sobi, ko so napadali predscdtdka in u-pravo. Senator Ohsmlberlsin, predsed • nik odseka za vojaške zadeve, pravi, da je dovolil vporabo sobe, ker jo zanjo vprašal MoBrule, bi v-ši tajnik pokojnega senatorja liana iz Oregona. pu*čen. ZflaJ so ga aretirali, ker se noče podvreči zdravniški preiskavi. Zvezni komisar Mark A Foote je zanj do ločil 12/KK) vsrftčine. iNjegrrv sdvfAat Clarence 8. Harrow pravi, da je družina gle-de vojne rse^jens v dvs tsbora je za vojno, dva sina sta v ar-m adi, tretji ps prsvl, da mu ne doptAča vest, ds prime zs orotje _____Wis. — Irs V Yung*t. zna« med so«4al»ti v Ke noshi. je b« aretiran. ObtotnUs mu očita pontsrske opszke Ars-«kali so gs v tovemi. Rušila ima 10,000,< 000 mož pod orožjem. V ZADREGI JE ZA VOJNI IN ŽELEZNIŠKI MATERIAL. Agitatorji, plačani s nemškim denarjem, hujskajo proti Amsri- 6anom. - Washington, D. O. — Vsi izven enega člana ameriške komisije, ki so bili v Rusiji, menijo, da je ne-polreisio, da Amerika polije čotc us vzhodno fronto. t'lmrlcs Bffrsrd RukscI, socls-list, jc sdiui, ki je prišel do zaključka, da bi bilo umestno, da ruieaie države pošljejo četo v sijo, mejtem ku drugi člani komisije sodijo, da bi ka) takogn bolj škodilo kot koristUu mladi bliki. edina komisarjev meni, da ija, ki ima 10,000,000 uaož pod ne potrebuje vojaške posebno no nekaj tisoč ih vojakov, ki ue poznajo rus-a jezika, iuiajo IrnJjŠo uiczdo in hrano. Ruska armada potrebuje vojne potrebieitie. Komisarji menijo, da jemsioga Združanili držav, ds ss lodH Rusijo z vojnim materialom, opremo sa vojske in da jo oskr-. bi c železniškim materialom — 1 in lokomotivami, da bodo i potrebni material in o vojakom na fronti, e bi rumunske čete potre-as prihodnjo zl-tudi vprašanju tramportscljc postaja pozimi bolj kočljivo kot (ameriški propagandist), ki koč bivali v Zdmdenlh drža- najt o n nejših barvah. Neancl ao »videli, da je taka propaganda zanje ugodna ki preskrbeli so agitatorje s denarjem, ds lahko romajo p:> Rusiji in napeljujejo vodo na mlin Nemčije. t Po izjavi komisarjev niso razmere v Rusiji tako slabe, kot so mnogi pričakovali. Na ulicah sta red in mir. Del savski ln vojaški svet dela parlamentarno kot vsak zakonodajni zastop. Delavci ln drugi ljudski sloji delajo pametno iu odločno za bodočnost Rusije. Itussei prsvl, ds se ho socislistl. fino vprašanje v Rusiji samo re-šilo. Skoraj vsak Rus Je socialist, in najvočja naloga jo, da se vse socialistične stroje združijo v eni slraoki — v euein telesu. V delavskem svetu so tri soda-lističu« frakcijo od konservativne do radikalne. Frakcije razpravljajo prijateljsko o problemih. Konzervativni socialisti se «ia de-Miici, radlksJni ns levi, sredi so ps zmerni in tsko se ebdril proti-utež. RUSIJA POTREBUJE JEKLE NE SVEDRE. New York, N. Y. — Iz dflforo po učenih krogov prihsjs vest, ds v Rusiji pot rd»ujejo W ton Jekle-nih svedrov iz Amerike. Ravnotako iwtrebuje Rusijs stroje zs iz -delovanje munleije in orožja. Prs vijo, da Rusiji več zsleže ladja, naložena s svedri ln orodjem, kot rn srmadni sbor. STAVKA V ALAIKI KON. CANA. Los Angeles, Oal. _ ('. T. Con- nell, ki je odšel v Alasko kot via-dni zsstupnik, ds Izrsvns s|Hir med rudarji In Kennseott Copper kouzpsnijo v Alsski, je bwijsvil viOtovasmtf naseljen išk«nu nsd gorniku, da >e sUvks km^sna In spor izrsvnsn OSEMNAJST OSEB ARETI RANIH Emery, Tex. — ftsrif m dspu-tiji se arsUrsli osemnsjst isieb fierif meni, da je s aretacijo tak preprečil zaroto prOtl hsJm» . Mirovne zahteve Zavezniški lopovi angleške delavske stranke. NEMČIJA MORA VRNITI ZA-SEDENE POKRAJINE. Shod nemških delavoev razbit od manjšinskih socialistov. London, 10. avgusta. — Posebni pododsek oksckutivucgn odbora angleške delavske stranke izdeluje spomenico z ozirom nu stališče, ki ga zavzema straiuku glede ua vojno iu mir. Spomenica bu predložena delavski konferenci v Uwi-donu iu kolikor jc ziuuio, vsdbuje zahtevo zu povrnitev pokrajin, ki so jih zasedli Ncauci, ter odškodnino zu storjeno škodo. Dalje zahtevajo delavci v spoincuici, da Inui vsak narod pravico utlločcvati o svoji usodi, da sc osvohodo vsi tlačcui narodi ispod Turčije in da sc ustanovi organizacija drŽav v svrho garuucijo za mir iu prepre-čenje vsaJic itiululjno vojne nu svetu. Auisterduni, 10. avg. — Pod rub-uejiša poročila u delavskem sliodu v Manhoimu, na katorem je tiOOO oseb poslušalo Hcheidenianuov govor o miru, govore, du se je shod rssMol v največji koufuzljl. Ko je Schcideiuauii končal, so zahtevali besedo manjšinski socialisti, pri-staši Karlu Llchkuechta, toda zboroivalol jim niso pustili govoriti. Natu so inanjšiuoi delali medklice iai vprašali Hcheklemanna, kako bo t, Ahtacijo, če velja formula brez aneksij ln odškodnin, iu Sclieidemsuii jc odgovoril, da Nomčija no bo dala Alzaclje lu Lorene, ker stu to msiiški deželi. Manjiiuci so ua to besede zapeli maitidjezo in vsmku usidaljuo go- jc kmulu 1/cfinil pretep. Končno so prišli policisti iu zborovale! so se razšli. Amsterdam, 10. avgusta. — Dr. Ocorg Mii^lm«'I is, nO vi kaj/erjev kancelar, je imol te dni sestanek z avstrijskim feldinaršalom, nad-vojvodom Friderikom iu avstrijskim poslanikom. Po sestanku so bili vsi trije pri kajzerju. Dalje javljajo iz lierliits, da se vrši šc te dni sestanek vseli višjih armad-nih povoljnlkov Nemčije ln Av-Mirijo s kajzer job vred v glavnem stanu nfmWkc armade. Navzoča bekta tudi Miohaclis iu novi zu-nsuji minister dr. Kucblmuiin. Dnpcša iz Berlina namiguje, di Issly ua tej konfereiwi pretress-II važna militarističua iu politično vprašanja. I Druga vcnI pravi, da jo bll-i pred nekaj dnevi pri Mlchaelisu deputseija soclidemokrstlčnlh poslancev vStiimke frski ije. Po d *t$l p m- London, 10. avgusta. -■ij s v kemiskt tovarni Londonu Js ubila ln ranila vse ds-lsvosv in polotila tovarno v po-drtine. Trinajst mrtvih len so do-bUl U podrtin. Madrid, Španija, 10. svgusts. -Sinoči so žslesnUki uslužbenci pretrgali pogajanja s ielisnišklml družbami, ki so trajala le dalj 6s-sa. Stavka železničarjev ima pri AeU danes svstor ob osmih. Vlada js lsvriila obširne pripravs. Chiosgo, 111. — Is Wsshingtons prihaja vsst, da bo prvih 230,000 mol k ljudski armadi poklicanih dns 3. septembra. Novinci U Chi osga ss odpsljsjo omen j sneg* dsn v O amp Ch-ant, blizo Rock forda, ni. Rasna drultvs se prtprsvljsjo, da prirsds omenjenega dns veliko slavnost Washington« D. 0. — Prsdssd nik Wilson js podpisal obe iivil. ski prsdlogi in s Um sts posUdt sakon Berlin, 10 svgueta - Nemški glavni stan porota, d s so nemške In avstrijske čete sajele v sekciji Oituza na romunski fronti 1,000 mol in 30 strojnih pušk New York, N. Y 10. avgusta — Theodore Roosevelt je Jsvno sa hteval, da dsportlrajo vss napol Aafrttaas ln potlačijo nemško Aa aopisje Pittsburgh. Ps V tovarni Slang Ohalfost Stesl kompanljs f Aetal se je dogodila rasstrelbe, M je sbils deset oseb. . ; 1 ■ š t IV , PROS VET Al GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE lakaja daovao raaoa nedelj ia praa&lkov. LASTNINA SLOVENSKI! NARODNE PODPORNE JEDNOT! Cene oglasov po dogovor«. Rokopisi so aa vraiaje. Naročnina: Zodinjoao driave (isvss Chicago) Is Canada M aa SLS« aa ^ol lota ia 76c za tri maaoeo; Chicago ia taoaosMtvo IUI ss IS.SS u pol loto, I1.1S aa tri msaoeo. K SCST TT- i^ŽŽ^^^^^jr' rvk 1 •THE ENLIGHTENMENT" Orgmm mt tkm SUwmmlm NalUaai Bmfit Sillily- laoood daily azoopt Sssdhj aad Holidays. OwmU br IkfMk NM B^ofit SocUtj. Advertlstag ratos oa agrasmast m % «, BO MOTO Chicago aad tkm: United Stotoa (ozoopt Chicago) aad Ossads M »sa Bemtgs aosatrim, $4.60 por year. rsar; Ir i«* • ilkasii SS7 k. T Tm-'T TaUIm Lawadal* 4S3S. Datum V da so rom mm •kUpaaju a. pr. (JaliJa 31-17) pmlmg wmlmgrn Immmm ia aa^va mlm* Ua dSorooi poftaUa aarolaiaa. Paaavlto Jo »rovio—a, aatavi lic t. KJE JE DEMOKRACIJA? Ko 80 iz Bisbeeja nasilno izgnali 1,200 rudarjev in malih biznismanov, niso le delavski časniki in delavci razpravljali o stvari, ampak čitali smo članke celo v meščanskih listih, ki so obsojali anarhističen izbruh meščanske drhali. In zakaj so tudi meščanski listi, ki niso z dušo in telesom prodani velekapitalističnim interesom, obsojali divjanje meščanske drhali v Bisbee? Na to vprašanje je lahko odgovoriti. Uredniki teh listov še niso pokorni sluge plu-tokratov. Kakor so obsodili deportiranje Rusov v Sibirijo na ukaz carskih zajeduhov, ravnotako so se zgražali nad početjem meščanske drhali v Bisbee, ki je teptala ustavo v republiki, v kateri je in mora biti ustava najvišji zakon, na podlagi katerega sklepajo vse druge zakone. V Rusiji so za časa carskega režima deportirali može in žene v Rusijo, ker so bili osumljeni, da so nevarni carski kliki in njenim oboževalcem, ki so se senčili v njeni milosti. Med ruskimi izgnanci v Sibirijo in med izgnanci iz Bisbeeja v Novo Mehiko ni velike razlike v obtožbi. Izgnanci v Rusiji so bili osumljeni, da so nevarni carjevemu režimu, deportiranci iz Bisbeeja so pa bili razkri-čani, da so nevarni! Komu? Velekapitalistični listi so zakričali, da so nevarni obstoju Združenih držav, da so kajzerjevci, izdajalci, delavski listi in nekteri meščanski listi so pa mirno povedali, da so bili nevarni profitarjem — pravzaprav rudniškim plutokratom, ki mislijo, da so Združene države radi tega proglasile vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo, da lahko svoje blagajne napolnijo z novimi miljoni. Kadar je šlo proti carskemu barbarizmu v Rusiji, so sklicali meščani shode v največjih ameriških mestih. Na njih so govorili govorniki, ki so na glasu. Protestirali so proti carskemu nasilju in ppvdarjali, da ima ljudstvo pravico do samovlade. Toda govorniki niso obsojali le car-Hkega režima in njegovih brutalnosti, ampak so tudi pov-darjali, da se lahko štejemo srečnim, da živimo v državi, v kateri je ustava najvišji zakon. Toda v Arizoni se je zgodilo nekaj, kar dokazuje, da nekaterim ljudem ni ustava najvišja postava. * Okrajni šerif, napol pod peto rudniškov baronov, je organiziral drhal in i>onižno izvršil ukaze rudniških kom-panij in železniških korporacij. Rudniške kompanije so oborožile meščansko drhal, šerif jc pa izvršil, kar so ukazali rudniški baroni. Serif jc seveda prisegel, da varuje zakon in ustavo. Toda njegov nastop je dokazal, da so njemu več želje korporacij kot dokument — ustava, radi katere je na tisoče Američanov žrtvovalo svoje življenje. Nekteri kapitalistični časniki so zavpili, da so deportirani rudarji iz Bisbeeja agitatorji za I. W. ,W. Seveda so listi, ki so tako poročali, pozabili povedati, od kedaj je poHtala agitacija hudodelstvo po veljavnih postavah ln ustavi! Drugi listi so zopet rekli, da so izgnanci inozemci katerih početja so izdajalska. Ce je to resnica, zakaj so jih izgnali in jih niso postavili pred sodišče? Kaj je resnica na deportaciji? Nad tisoč dve sto mož, ki so bili deportirani iz Bisbeeja, so bili večinoma rudarji. Med njimi je bilo neka, malih biznismanov, ki so simpatizirali z rudarji. Delovne L\ugm rudniških baronov, ampak pravico do sodbe i le sodišča. ^Jk Početje meščanske drhali v Bisbee in šerifa Je anarhistično in izven zakona, in prireditelji tega isgona zaslužijo najostrejso kazen. Ce se državne oblasti ne upajo prijeti teb meščanskih in velekapitalističnih anarhistov, naj jih prime zvezna vlada tako trdo, da bo zgled za velekapitalistične anarhiste udi v drugih državah. Ako državne oblasti dokažejo, da niso kos anarhizmu, posebno če prihaja anarhija iz vrst posedujočega ražfreda, tedaj lahko stopi v akcijo kongres, vzame taki državi po-slovnico in jo spremeni zopet v zvezni teritorij, da napravi anarhiji konec. In kedar se dogajajo taki dogodki kot v Arizoni, da se drhal oboroži, nasilno izžene na stotine ljudi, jih istrga od njih žen in otrok, tedaj vprašuje na miljone državljanov, ki so mirni in žive po postavah: Kaj je 2 demokracijo? V demokratični državi, ki je skozinkoz demokratična, je ustava najvišji zakon in ljudstvo Živi po zakonih, ki so jih sprejeli zakonodajni zbori. Ljudstvo ima pravieo agi tirati za odpravo vsakega zakona, ki mu ni všeč, za spre-menitev ustave, če ne odgovarja ljudskim potrebam. Nihče pa nima v demokratični državi pravice z orožjem v roki delati postave, čeprav ima toliko miljonov, da ne ve kam njimi. V demokratični državi izraža ljudsko voljo volilni listek—glasovnica in ne sirova sila. In če plutokratje v Arizoni in meščanska drhal, ki se senči v njih milosti, nočejo priznati načel demokracije in živeti po njih, tedaj je treba tej gospodi dokazati, da so zakoni in ustava nad njimi, da ne bo nihče vpraševal: "Kaj je z demokracijo?" Predsednik Wilson je pooblastil višjega sodnika Go-vingtona, da osebno preišče delavski nepokoj na zapadu, posebno tam, kjer nastopa organizacija I. W. W. Brzojavka sicer ne pove, kje se nastani sodnik in prične s preiskavo, ampak govori le o zapadu, delavskem nepokoju in I. W. W. Iz tega poročila lahko sklepamo, da bo preiskava obširna in temeljita, ki bo podala natančno sliko o delavskem nepokoju na zapadu in razkrila vzroke za delavski nepokoj. To je bila zelo pametna odredba in tudi pomembna za delavee, kajti nihče ne bo mogel trditi, da je neresnica, kar je uradno po obširni in nepristranski preiskavi dogna-no, da je resnica. Taka preiskava je važna za obrambo demokracije, zakonov in ustave, ker dožene prave krivce. Delavstvo se nima bati take preiskave, kajti sanj je ko-ristonosna, ker polaga anarhistične in nepostavne čine pred vrata tistih, ki so jih izvršili. Preiskava bo dognaja, kaj je dempkracija, postavila bo na sramotni oder tiste, ki sicer upijejo, da so za demokracijo, poslužijo se pa sirove sile in ne dajo počenega groša za postave, kadar jim tak nastop koristi. In čim prej se to izvrši, toliko bolje za delavstvo, ker bo javnost izvedela, v katerih slojih je iskati nemirneže, rovarje in izgrednike, ki z nepostavnimi čini izzivajo delavstvo. DOPISI. Goal ton, OkU. — Menim da i* tukajšnje naselbine še nI bilo do-piaa v "Prosveti," akoravno jel naseljenih nekaj Slovencev v tukajšnji okolici. Kar ae tiče delavskih ravn*v Ae niso preslabe. Delamo vaa ki dan in tudi zashižek nI preslab. Toda kaj pomaga, ker je pa draginja tako velika, da mora človek študirati, kaj bo knpfl ali je^ del. Kar ae tiče delavskih razmer, ne morem dosti poročati, ker so društva preveč oddaljena od tukaj, ln tukaj nas je proma'o Slovencev, da bi ustanovili svoje društvo, ker Rta nuno dve druši-ni in aedeu "pečlarjev " Razumno je, da vai spadsmo k rasnim podpornim društvom. Frank Ocep»V. PROTINEMBKE DEMONSTBA OLJE V ŽENEVI o protineanških demonstracijah v Ženevi dne 10. junija. Sedaj je prišlo natančnejše poročilo o nekaterih podrobnostih. V torek zvečer 19. junija ob tričetrt na deaot, ko je bilo kon-rano javno aborovanje o dogod-j u j »IX' u •|Ku Iloffmanna in Orlma, ao je razmere ho bile take, da rudarji niso mogli živeti v njih. podala velika mnniiea manife- Zahtevali so, (la se razmere zboljšajo, toda rudnt&ki baroni jatanitov pred nemški k P"»*uša1i wet i napi*, kate In tukaj postaja vprašanje akutno: Ali so dolarski f M k patriotje v Arizoni in drhal v Rmbeeju nad postavami inl^,,^ n/tera*> tn pLkM ane-UKtavo? ti tabu. Med tem so pa priHI pn Nito! Zakaj* ln prapratili namen demon Ce je kdo kršil postave in u»tavo, ga ne more sodiU,^^ ^^^ t! E*?! in izgnati drhal, kl jo ponoči zbobna skupaj šerif, ponižen|^^ df»ami Orosch A Greiff. 0 polnoči ao de- Poročano je 2e bilo v čsaopfcU J T"1,1"1"1 ^ hotfB Ul .. . 1 glavni trg, toda policija Jft je u- st svila a pomočjo nekaterih slepili strelov iz samokresom. Nato ae jc vae pomirilo in ob poleni uri je l>ilo vse piirno. V nekaterih in ga spravijo na varno. Nek me ščan je snel to tablo in jo izroči policiji. Od tukaj so šli demon strsnti na alpski trg, kjer so glasno domonstriraU proti tujcem, med tsm ko so nshiibcnei pivovarne Berger takoj zaprti poslop je. Del manifeatantov je odšel na trg Quai de Cauz Vives, toda po lieija jim je zabranila, da niso prišli do poslopij, kjer prebiva jo Nemci. Radi tega so šli na trg, kjer ae nahaja palača avstroogr-akega konzulata in ao »drobHi vse šipe na oknih. Qb trHSetrt na najst so ae pripeljali orolniki avtomobilih in rasgnall demon strante iapred konzulata In areti rsli precej oseb. Ob trl&trt ns dvanajst ao ae izgredi zopet po novili in velika mnotica man i fes tantov se je zbirala pred ptvovar no "CrooodHe," katera Je bila pa zastražena od policajev. Manjši del demonstrantov ae je napoti proti turškemu konzulatu, kjer ao demonstrirali in pri tam ao razbili veliko izložbeno okno tvrdke je imel d v* spa L, a vosa, dva je dilna in osem Jlrugih oddelkov, rVod^atoSnije 3/12 ln ode: _ ata tovorila špalir. Mod navzočimi j* b*> opaziti kornega po veljnika polkovnika Autfeoud, podpolkovnika Maaga. šefa informacijske pisarne v Lugano in majorja Seilorja. Ko je vlak pri-šel na postajo je vladala popolno tlhota. Polkovnik Audeoud se je predstavil kralju in se rgjpgovar-jal z njim komaj pet minut. Kralj je za nekoliko časa zapustil voz in vstopil malo ? pred odhodom vlaka. Kralj je Imel s soboj razven avoje-družine še 50 oseb za 4>reuMtvo. Nek italijanski zastopnik je spremljal vlak. Na postajo l/ugano je pri&el vlak ob 6 uri 18 minut, kjer je btio 50 mo£ bataljona 11 in 12. ki so zasedli kolodvor. Na kolodvoru je bila še precej velika množica, kaitera jc- Čakala priho da kralja, ker je imel ostati čez noč v Luganu. štirje avtomobili so čakali na kolodvoru, s katerimi ae je kralj prepeljal v hotel Palaoe. Po večerji se je podal kralj spremstvu dveh oseb na trg Ri-forma, kjer je bil napovedan za ta večer koncert. Nekoliko oseb se je zavzelo, da morajo kralja iz-žvižgati in je v resnici prišlo do tega. To žvižganje je vedno bolj naraščalo in čuli ao se tudi nekateri ne baš prijetni vzkliki. Kadi tega se je kralj podal proti hotelu Palaoe, toda demonstranti so ga zasledovali, in kralj je bil prisiljen bežati v kavarno Riviera, katero ao pa takoj zaprli. Od tukaj je prišel kralj skozi nek stranski izhod v f.voj hotel. Domalčini-Nemci so se med tcui precej zgražali, dočim so sc drugi smejali. Kraftj je oetal v Luganu štiri dni in od tukaj ae je potem peljal v svojo rezidenco v Tliun. taborila aastavkafc sarjev. KUC ZA Poaoc McAester, Okla Ottawa, ki ae nabaj. v severnovzhodneui kotll . dobil zvezni marini v klice za pomoč. Izgredafc" nanirtom razdjali v* voz. Clt W. P. McGinn*, rretiu. "telj, je pričel s po^J uradnikov zasliiavati '»i nih protivnikov. PETICIJA 0DP06UKA 8EIW1KU New York, N. Y._ unija proti milKariamu' nja, da jc odposlala predJ pašno radi razširjene govoT bodo "vestni nasprotniki službe" ustreljeni. V p« proaijo, "da naj potlači joči atrah, da bo vlada bo pruske grozote v KRUŠNI IZGREDI V NEMČIJI V Nemčiji so nastali 18. in 19. junija veliki krušni iagrodi, ker ao se .pojavile govorice, da neka teri trgovci prodajajo živila v i nozemntvo. \;< , V Stettinn so pri teh izgredi! množioe oplenile dve veliki skladišči živil, ker so nekateri govo rili, da sta te dva trgovca prodajala Živila v inozeinotvo. Radi tega je bilo veliko število areti ranih in zaprtih. Kmalo nato se jc vršila obravnava pred okrožnim sodiščem, kjer so se morali zagovarjati ri-di zločina kaljenja javnega mtru, in tatvine. Od obtožencev je bilo 19 ponti-losčenih in drugo, število ni objavljeno, je bilo onsojetorti od treh tednov do dve leti in pol ječe. Od teh -obsojencev je prosilo 53 za pomitoščenje. —- uv« DVA MRTVA IN 4 VSLED EK8PL( Buffalo, N. Y. — V pudjetj dhoain Graphite kompanije] dogodila eksplozija, ki je la John Millerja in Thomul lyja, štiri delavce pa ranili} triena ii&ra jc zanetila oljej teklo iz zlomljene cevi in olje se je razlilo prek delave VSAKDO IMA D06TI NARJA? Washington, D. C. - Zak ški department je izdal ki pravi, da je bilo 1. avgn «►4,852,054,469 raznega den prometu. V teku enega let denar v prometu pomnožil | odstotkov. Denar v zaklad ni vStet. S tem denarjem sala vsota i|i5,5i:{,2y2.8fH. Na osebo jc bilo 1. avgustj 53 denarja v prometu, al več kot kadarkoli. Kapitalistični dnevniki i i iz tega poročila, da je ložen z denarjem. No, snar| ka. Denar »e tudi zdaj dr pitalistov in nc delavcev. vt Ameriške vesti. STAVKA CESTNOŽELEZNIS KIH USLUŽBENCEV V ŠTIRIH MESTIH. kraiih je prišlo do spopada med mnošico in'policijo io Je bilo ranjenih nekaj policajev. Policija je aretirala 18 oseb r stsrootl od 16 do 18 let. T*" PRIHOD olseboa eks-KRA. LJA vSVlOO K« so ssvesniki odsUvUi grške-ga kralja Kosetantina aa je U podal v Švico, kjer namerava pre*i veti avoje šivljeuje Tads Imel ni nič kaj prijataegs vzprejema ob prihodu v Aviso In na oak! posts-ji so ran eelo ftvUfali. K posebnim vlakom Ja prispel v torek 19. julijs ab 8 nH Sft mi nnt na kolodvor Chiasm. Ts vlak Chicago, DI. — Brzojavka iz Lime, O., poroča, da Je prttlo do izgredov med ljudatvom, ki sim-patizira a štrajkajočiml cestnože-lezniškimi uslužbenci, ki oborože nimi kapitalističnimi najcmnrki. Uatreljene so bile tri osebe. Brzojavka ne pove, kdo je bil ustreljen: najemniki ali Strajkarji in njih prijatelji. Ker ao najemniki ofcoroieni, je »oditi, da so padle Šrtve na strani ljudstva. Ceetnofelezniški uskifbenei so prenehali z delom v Kansas CHy-j^, JCo. Solidarnost uied njimi je velika. Stavkokazi šc niso prišli, ali ae pa dru£ba ne upa poslati voz na ulico, kajti prvih 24 ur ni bik) videti voza na ulica!). Iz Springfield a. IU., prihaja dobra vest, ki poroča o konferenci zastopnikov cest noleleznišk ili uslužbencev, državnih uradnikov in glavnega ravnatelja eestnofte leznKke dnnžrlie. V aploHicm smli-jo, da bo kompsnijs odnehala, če ne, bo stavks tralsi«. dokler se droibs ne pada. ^ — . -j Iz But ta, Mont poročajo, da je ceatnolalesniški promet normalen po enotedenski stavki. -- MXDI H B.Ma, ----nt rada ni i" New Task, M. Y. — Vnija te- demonstracije ^ ssrjev sahteva, da pri vladnih de dla demmi^rs' lih delajo le organizirani rudsrji beja. yjfit »voia aahtovo je podprta s te«. THe * da Je pri gradnji nekega vojaške- je ranjen11' OGROMEN PKIDELEK RUZE Chicago, ni. — Še nikd farmarji v Ameriki lali kot bodo lotos. Poljedell partinent poroča, da »e je tako dobro popravila, da pridelajo 3,191,000.000 ba Pridelek zimske in ske pšenice znaša G5:i,000,Q ljev. Ovha bo 1,450,000,0f Ijev, ječmena 20:i,(WO,OUO, 000,000, ajde 19,000,000, krompirja 467,(KK).000. M krompirja «6,400,000. U>\* 270,000,000 fantov, lana l:',1 riža 34,600.0(H) sena 1«W ton, sladkorne pese 7,82^ jabolk 188,000,000, l.rr«k 700,000. Pridelek jc ogromen! dejo cene doli T N« •bodočnost. PES RS*"* DBCl Kenton, ne Mullen sc jc šH pri tem zagazil v ^ K sabo jc imel p*« je zakadil v vodo m ka, ko je imel drult« vodo, in Kn privkkel CB IMA 0LOVM Springfid^ ^ A. Carrier je P"*" k ^ kn, da mu izpuli aob, da ne Ik> P®*«*" * Ko je vstopil v ord^ j, nanj čakal ^ nik in fa vi spoznais IP**™" aretiran FrW Krs^ atični kandidat«^ uličnem shoda , d« ***** VELIKA STAVKA TESARJEV VISI NA NITI. t //////rt//'//".. ' RA DBI IZVEDEL za uun1o\ mojega strica Valentina Kackeff. Nekao pred tremi leti se je nahajal v Spokane, Wush , n sedaj pa ne vetu kje je. Prav uljudno proaiin vs« cenjene rojake in čitatelje, Če kateri ve za ujegov naalov, da mi to sporoči, zakar bodem zelo hvaležen, ali pa naj se mi saiu naznani. Moj uaslov je: John Rackeff, R. R. 2, Hox 50, (Ocok Mine), Henryetta, Okla. (Aug. 11. 13,14,15) Ustaaovljea* », apHfta VFfh/ lakorp. IT. joalja 1007 1S04 v i ri. llHaoio GLAVNI BTANi 1057—di BO. LAWN DALI ATI, CHICAGO, ILLINOIS. UTBAVN1O D SOB; Proioodalkt Joka Vogrl«, box IM, U Sallo, 111. L 1'odprodaadnlh: J. BratkovM, K. F. P. 4, bu g, Olrard. Km . IL Podpradamtaiki Juiof KubalJ, MOt Eviag ar«., Ba. QkUago, 1IU Tajaiki John V«r(Urbar, 170« Bo. Lawmial* Av*s Chicago. tlL Blagajni Aatoa J. Tarbovaa, P. O. Bo« 1, OUaro, I1U Zapisnikar: Johu Molak, 400« W Stat Ht., Okloago, UL NADZOBNX ODBBK t Jolo Amhrolift, 191 box, Oaaonoburg, Pa. J , Paul Bargor, 741-lot BI., U Balla, BI, . | P. 8. Tauehar, 674 Ahaaj Ave., Roekspriag, „W?o. romoTKi ooaut Aatoa Hraat, 811—«0tk Ava., Now Dalatk, Mlaa. Jolo Badlftok, bos UI, Bnlthtoa, Pa. Buiolf Plotoriai, 43« boa, Brldgovlllo, Pa. f Jakob MlklavAM, L. Bos 8, WUlook, Pla v • ( M. PotrovUh, 14810 Halo Avo., OoUiawsat, Q, uaamm "nomn1'! Joia Zavortatk. , , ' t ' » fBSOVin SnBA¥fHEt « i, J. Eera, M. D., date Ave* OeveM, OBla* VSE DENAENE ZADEVE Ql BTVABI, M ss tUoJo gl sprava«* odbor* ta S, Ht P. J. aaj os poiUjajo aa aaatevi JOHN VBEDBEBAE, 9SS7—iS Bo. LsvaMM Av*, OUoaso, Ok PElTOftEE OLHDE QENEBALHEOA POBLOVAEJA so poiUjajo aa aa ■lovi KADITI WLLMAH OIOAEE Unisko izdelano Ibjkns Oigars............10e b. V. P. J. Oigmrs........lOe ' TUlmaa Oigar Oo. AURORA. MINN- ARCHITECT Iti N. U Sani SL, CMiigi, ki Jt iidtlBl načrt sa fl. ura< S. N. P. J. aa priporoča Slo-vsnoam aa isdalo vanje TOBSir TEL. NA DOHU AUSTIN MOOi wimmmmmmmmmmimmmRimti DOBRA PLAČA!! VARNI PREMOGOROV!! ZASTONJ PREMOG RUDARJEM!! DOSTI VOZOV!! STALNO DELO!! NI ODLAGANJA Z DELA! NI STAVKE!!! Dobra stanovanja, za nizko ceno v najem. Ni delavskih neredov v premogorovu HEVERLEY COAL CO., v Heverley, Pa. 100 SLOVENSKIH ; PREMOGARJEV POTREBUJEMO. Pridite pripravljeni za delo s železnico P. R. R. Izgla-site se pri Superintendent!! Heverley Coal družbe v CO ALPORT, PA., ali pa pišite na naslov Frank Zala, 805 House Bldg., (a«., u-i.i Pittsburgh, Pa.- ■ V Arrow, Pennsylvania. 1 i * Delo prav lr|N) napreduj«, Drulh* im* u*roAN*, ht bodo «lala delu j? 2 fto 2ft let naprej. To mo prrniouMril, kl a*alutlJo celo do «173.011 «u dvu * "j tedna. Ta pre*tor jv prav blixo Wind bor, J'a. * ■ Premog Jc viaok oil 4 Aovljo na vagor. Tu ul kjiintia. mokrote aH * ■ plinu. V ti okolirl ni nobose atuvkc, ker t* ilriiSIm ravna kar sajvt«4 ■ * uiogo»ve dobro m uvojimi delavci, To druftha je fto Itirikrat pov|*dlu pin m 4 ^o v toSi letu iu aicer v Jan., aprila iu in*Ja prvog* lu t/l. mat*. Hploh m «)! nc por.iiamo ttolMMtf druge premogarake druftbo, ki ju v tam čutni toliko ® JJ plača povUaiu kot lini*. J ■ l.*liko ai dob* mhniči hIuuovnuJu in liranu pri Hlovttuakih druftluuii. ■ * Hobru hUe aa druftine, Dobra voda. l'u oont prcuiog iu aalo niaka nu * m jcimiiuu r.u atauovauja. m !m ' Pridite pripravljeni ku delo, če p« usraorvt* priti tnkoj pa pilite uu * . Mr. H. V. Henderson, Arrow, Pa. ■ p 1lip 11■■111■■■■f■■aj■i11 a 1 Stovemko-HrvaHkl Pogrebnih I Mi—vež Nad pogrebniAki urad jo urejen z vsemi potrebščinami zu POGREBNE SPREVODE. Posebno zu drufttva in za ona, ki nimajo prostora v svoji hlAl zu pokojnlks, imam lepo svojo kapelo. Automobll! In kočija ho dobe pri meni vsak čas. Se priporočam Jožef Pavlalc, lastnik Tel.: Canal 690« 962 W. 18th St. ss ss Chicago* III. 'Mi potrebujemo 310 slovenskih premogar|ev ■u r«l.J. l- » ...4* rudnikih r HMlwuod. IV„n» Prem.^.rovl « ».ml, ..i -k'"". «' ^r^'T/^rWlV.;--- aa. u^ > Mi ..........f"; JT ^zfV. ~~* H »I btavu. Trifdiaa stanovanja m« dobe v naje in /a L>*\ » ."I... prwj«- F. « « •« v - želecineo ali pa piAiU« na, , ' ^ peier Poloma «U Gen. Mflr. T. R. Johns v Heilwood. Pennsylvania. PENN MARY COAL COMPANY. rioifiTi ; dp vami* ocžtuc, , < V službi talite. ...........ftiMMMffllMIMCtMI^ — ( e ui morda pobegnil T — .Saj ui duli, da bi viti ekoei ključavnico— do v ru*' Cia Lib. Šla sta naprej iu prišla v drug prostor, kjer Hta zapazila človeka, prepadenega lu vkovanega v verige. — To jo on — rečt Uallb. Tri sto gromov — odvrne drugi in sc sklone nad jetnikom — ta nl več Živ. lu v resnici. Htrezinja je izgubil dokaj krvi in prriril at rsiuie muke. Htrab ea Fatirno, obup, ker se jc pod VVadho el Amerijeui teko ondčastil, ker ni takoj izvršil njegovega naloga, vee to je delovalo ns njegovo telo, da je bHo povsem zlomljeno in prepadeno ln da je bil nepreateno kakor v nezavesti. Ualib ga prime za rame ln ga čvrsto potrese. A Htrezinja ga je gledal s široko odprtimi, izbuljenimi in steklenimi očmi, in ni dal uo-beuoga znaka, da ga razume. — Tri sto zlodjev — vzklikne Gellb — sko sedaj nc pomore* ti, jaz s svojo zvijačnostjo, o kateri ni prej toliko govoril, ne opravim ničesar. To je pravi mrtvec. Z živimi ae grem borit, a z mrtvimi ne. Ako ne moreš vliti v to truplo livlje-ujs, tedaj je najbolje, da ga pustiva tu, naj segni-jc. Mrllčev uc bova vlačila seboj.1 Med tem je Galibov tovariš pokleknil kraj Ht rezin je iu jel poslušati, če mu šc bije srce. Tndi drugače ga je preiskoval. Ko je bil gcAov, dvigne glavo iu reče; — Hrce bije slabo, a vendar še bije. Ako ostane v tem okuženem zraku je bredvonmo za dve, tri ure mrtev. A povem ti, da ga vzbudim in inn pomore m, da bo ie lahko jutri bil z bnzdovanom po tvoji glavi. PriMa sva ravno o pravem času, da rešiva to dragoceno življenje, saj je dragoceno, kaj? — lu se kako! Ali ga nečeš kar tukaj vzbuditi iz nezavesti f AH nimaš seboj nobenih sokov iu zdravil? Veduo si jih nosil sdboj. — [mam zdravilo, da se vzbudi takoj, če mu ga pomolim pod nos. Vjegove nosnice bi se sgaui-le, lice pordečilo in oči zaiakrlle, ko bi zagledale tvoj speČen obraz in izustil bi gotovo grdo kletev. Prl priči ga lahko oživim. — Iu zakaj še potem odlsšaš — vzklikne Ga- lib. — Ker je preslab, da hi šel sam is ječe. Jas ga ponekem. Lažje je nesti živega človeka nego mrliča. — A še je eu vzrok 1 — Kak?-, — Zelo važen. Govoril — Ta rzrok je tako važen, da uc žcliui, da olivi. ./: • — lu ta je? , 4 — Spoznal bi me. — Odkod te pa poana? . J .. — Mil je nekaj č*ie učenec mojih tajnih sna-uesth To se pravi, hotel je vaaj ponteti, a ui imel vsstrajnoeti. Morda bi prišel,k meni celo večkrat, ako bi mu Wadha el Ameri ne dal onega, sanj tako usodnege naloga, ki ga je privede! v to bedno ječo. lu gotovo si me je dobro zapomnil. Za me bi bilo to selo usodne, ako pride uekega lepega dne k Wadhu el Amerlju in mu pove, da se žid ue l>svi sauio s astronomijo ih mističnimi tajnostmi Kabele, nego tudi s politiko. — Z eno Oesedo, ti se bojiš — ge prekine Valih. — Zakaj bi to tajil — se nasmehne Žid. — Torej ne preoetaja družeča, kakor da od-' neneva strezinjo v tajni hodnik. Kaj storiva potem z njim, to ae pa pogovoriva. Gellb je prepilll okove s orožjem, ki ga je prinesel s selioj, ter ae je iskazal prl toui zelo spretnega. Vendar je poteklo dokej časa, predno so padli okovi z nog in rok Stresinje. — Hvala Alahu — reče Gallb, brisa je si znoj s čela. - - Gotevo jel — Ali sedej ga odneeiva odtod — reče Žid. — A slab sem in ti ne morem pomegatl pri tem. Ne /.meneč se r.a te besede, vzame Galih pol-mrtvegn Strlsinjo in ga odnese, kakor vrevo iz smrdljive ječe. Nekej trenotkov zateui izgineta oba • plenom v temnem, skrivnem bodnlku. XIX Mrk tu r.a mM je n je »edcl Wadha el Ameri na svojem divanu. Po glavi so ne iuu vrtili vsi dogodljaji njego-vega življenja, veseli ln neveseli ln vadilinll je globoko. ličnem, ta slehotnl, najuenrečnejši kalif, katerega jr rešil lahko samo na način, da ga je zaprl v ječo, še vedno sedi v njej. Wedha se je ve« dno spominjal bednega kalifa a nekim preziran-jem. ker se mu je sdel vtelesens slabost in ntev-ft«vuM. njemu je ugajalo le to, ker je bilo močno In energično Vendar ae mu je temu prezirati ju pridruževale tudi nekako sočutje napram siroma-ku. ki je bil rojen v tkrletu, a je moral sedaj stradati. In kdo ae anplrl na prestolu? Olovek, ki je uničil njegove dobrotnike. Ko ae je v začetku Heiamove vlade prisvojil vse ««t>la«t Almanvor, rodu Alamerlda. 1a neči-meriii in Milni hadžib, ki je kotel vreči s preatola lteisVnu. je temu ukrepu atsls na potu Hešanova telesna -trais. Ti so bili zvesti wojegu staremu kalifu [Trehalo je torej, de se Almaitror najprej od kriia teh *ovražnikev. Posrečilo ae je airer Al-ioen/oni. da je pridobil ea ae tndi efri&ko tele»oo alraio. ali Hnrati «e est ali iveati. kakor akala Zoper nje se je odlcftil Aimanzor, ds jih uniči in atoril )e to v remWi. Navalil je na nje s sterilni, ml četami in Hrvatje ea podlegli. Ia ko je irrriil to, je apotnel Afcaanzor, ko ee je dvignil do naj večje moči, da potrebuje ravno hrvatsko telesno stražo, da ga braui pred lastnimi rojaki lu odločil se je, da obnovi telesno stražo hrvatsko, ki bi bila zvesta njemu in njegovim potomcem. Za kar se je enkrat Almauzor odločil, to je izvršil z železno voljo. Tako je uredil povsem uovo stražo, ki je obstojala iz samih Hrvatov in imenoval jo je po svojem rojstnem imenu. Alauieri*. Od teh časov se je hrvsteks telesna streže tako imenovala in naučila se je ljubiti in braniti Ahnanzors. V tej gandi je odraste! in se vzgojil tudi on —- Wadha el Auieri, ki je zelo ljubil Almanzoroviče. Po smrti Aimanzorovi (leta 1102.), ko sta se njegova sinova Abdelmelik iu Abderamau pov-spela ua hadžibov prestol, je bit Wadha zvest svojim dobrotnikom. Ahuanzoroviči so svoje Hrvate, svoje Alataeriae smatrali za svoje bisere iu jih obsipali z raznimi dobrotami. Zato se je Wadha razsrdil, ko je Muhamed dal umoriti Abdertnana. Z vsem srcem bi se postavil na čelo svojih Hrvatov, da oeveti Almanzo-roviče, ali to bi bilo napačno iu bi ga uničilo. Že za Almauzor a je dosegat Wadha el Ameri dovolj časti,ker ga je ta napravil za enega prvih dvorjanov kalifa Hešama. Iz tega in mnogo drugih razlogov se je smatral za dobrotnika in bi rad poplačal svoj dolg, ako bi ne spoznal, da je preslab, da pobije Muha*meda. To je bil vzrok, da se ni takoj osvetli radi umora A/bderamanove-ga. To je bil vzrok, da je oblekel Obleko jagnjeta in se pridružil Muhamedu. t Približavši se Muhamedu, si ga je znal pridobiti, da ga je jel smsftratl za svojega prijatelje. — Ni še napočil čas moje Osvete — je mislil Wadha el Ameri in se zvito klanjal Muhamedu iu mislil, kako se povwpne do ve£je časti in bogaetva. Niti tega ni mogel preprečiti, da se je Muhamed proglasil za kalifa. Vse, kar je lahko storil, je bilo, da ni pustil ubiti starega kalifa Hešam a. Seveda se je to latlako »godilo na način, da so vrgli Hešama v ječo in umorili kristjana, ki je bil podoben Hešarnu. Pred prestolom Muhame-dovhn se je sklanjala smrt, ali to ni bila smrt dragocenega žrvljenja kalifovega, uego smrt sužnja. Bolje je, da umre kristjan, uego kalif. Radi tega si Wadha ui mnogo belili glave. Ta njegov predlog, to njegovo delo, ga je privedlo do sijajne višine m p ost si je hadžib. Njegov lastni sovražnik ga jfe dvignil do te Časti. — Resnica. Wadba el Ameri — je govoril sam s seboj — pod srečno zvezdo si se rodil, ker te oui, ki bi te morali uničiti, dvigajo tako visoko. Vedel je sicer, da je to storil Muiianied samo za to, da ga, kot vodjo telesne straže naveže na se„ iu da ustvari močan jez proti svojim sovražnikom. Kaj zato, Wadha el Ameri je bil na vrhuncu države in Muhamed ga je poslnšal v vsem. To je tudi tuoral. Ker s tem, kar jc Wadha cl Auieri ukrenil, so se čutile druige straže, posebno afriške, užaljene. Nikakor jim ni ilo v gla-to, da bi bil Hrvat prvi kalifov svetovalec. Videč, kaki sovražniki so afriški vojščaki, je Wadha el Ameri ukrenil, da bi jib Muhamed odpravil is Kordove, ter je izdal le znani tozadevni ukaz. Da nastane raditega meščanka vojska, to je Wadha el Aimeri dobro vedel. Zato jo pomnožil svojo strafe in v resnici se mu je posrečilo pognati zarotnike is metsta. Ali v nečedni se je vendar preveril. Z usmrtitvijo glavnih voditeljev afriških čet, posebno pa z usmrtitvijo Albbbekrjovo, je mislil, ds bo povsem, vssj za nekaj časa, pomiril burjo. Zato je umel vliti v srce kalifovo energično zahtevo, da se zerotniki usmrte, dasi je na zunaj hlinil nekako sočutje z afriškimi glavarji in na videz predlagal naj se pomiloste; a oni so padli, padli po njegovi notranji želji. In glej preveril se je v računu. Meščanska vojna se s tem nl končala. Od vseh strani so pri-hsjsle vesti, da dobivajo izgnane Kordovske a-friške čete ojačanja. Manjši pofooji Afričanov s kalifovtmi četami so ae sicer dogajali vsak dan. Wadha el Ameri je zvedel tndi to, da,se za-rotniki pogajajo z bližnjimi španskimi grofi, naj bi jim ti pomagali zoper kalifa. Vse to ine je zbujalo težke misli. Vsekakor je mora! biti oprezen. Kaj storiti? — Zvestoba proti pravemu kalifu, kl sedi v ječi me sili, ds storim vse, kako bi ga osvobodil. Ali to je mogoče ssmo tedaj, ako nničim njegove sovrstnike.....A kateri so to? Muhamed in So- limon. Te moram unftiti, Keko storim to? Da ju z medsebojnim bojem oolabhn ln pehnem v poza-bnoat. Dokler Mirtfemed Solim ana in RoUman Muhemeda premaguje in ponižava, gledam jaz lahko vse to toirno. Edino kar mi je storiti je, da da se ne ssmerim ne enemu, ne drugemu. Težke Igra bo to, oil sakaj bi je ne rtwladel Wedha el Ameri? Držal bom vedno na vides s onim, ki Im močnejši. Vedno je treba, da se prid rušim zmago-valcu in da poskrbim, de me obdnti v svoji mi-loatl. Ali je to v resnlei mogoče storiti, to ve samo Aleh. kl ve vse ln vidi, kaj je komu pisano v zvezdah. Ne nea ljudeh je, da parimo, ae bijemo ln delamo . . Ali je pravično to, ker delam? Niso mer vse te aredatva nedostojna, hudobna, nepravične . , , t !n ta misel se je pojavile v njegovi glavi, ali aamo se trenotek. Kaj stredstvo?! Vsako aredetvo je dobro, ki pripomore, da zmaga pravična rtver. AH ni to pravična stvar, c« katero »e borit Ali ne dela on *o«no tega, kar rahters praviee? Ali ne namerava reSHI is ječe edinega prs ve ga kalif nT Mar kalif ni masiljenee božji. mar nl ca-konhi neelednik sentega prereka Mohamedi? Ako leM torej njega poatevW naaaj na prestol, war ne vi« s tem božje volje? De ae tudi a takimi sredtrvi sase podpirati dobro delo. to ni n« eenovedneta e AMjenJn .. (DtiJeeUdLT 5 ' T " . OgMnštvo bivšega carja odkrilo. Nova ruska provizoritaia vlada je kmalu po revoluciji izdala tri-•iutrideaet listov dolg imenik za -robnikov in agentov, provokater-jev in ogleduliov, kateri ao bili v službi eks-carja. Pričakuje se še petdeset takib imenikov. Kakor ae domneva, je okrog 80,000 teh skrivnih pristanov starega režima, kateri imajo nalogo, da ovržejo novo provizoricuo vlado in pomagajo eks-carju, da pride zopet na krmilo države. Vsakega tega pristaja, katerega dobijo, vržejo v ječo. Kakkia kazen bo zadela te pristače, ae ni določeno. Nekateri eo zato, da ee jih kaznuje e smrtjo, drugi zopet, da se jih obsodi v dosmrtno ječo in ndkateri so pa za milejšo kazen, ker ao mnenja, da so edino zapeljani od neka te -rih carjevih tajnih agentov. Uradno naznanilo javlja, da je sedaj v Rusiji ravrno tak vohuu-ski in isti državni provokatorični sistem, kot je bil v Turčiji za časa Abdul Hamida II. Pri tem je edi- aao u namen, da ae kolikor mogoče diskreditira vae delavske sloje1 ve maareauira vae aeiavsite sloje I Možke jp pokaže, vJcakani nevarnosti da i dajo zemljišč DoV^014 > je car sam. Tako je bal najet nek Izginite se pri ^ J*»* mehanika r, kateremu je plačal ta ty Co., 327 So La R n ** AirjtikA J- i.:____• i 7.. ' ou- WI Salle Str I department $150.00, da bi umoril moskovskega guvernerja Djun kovakega. Toda pri tem ho mu pa jafoičili, da ga ne »me zadeti. Iz. vnšil je vse natanko, kot je bil in 444» Chicago, 111. a, 10, n Mm. ____________ Priletno Slovenko ________ etruiran, toda vsled nepazljivosti i nJ8^a dela v hiši ii je ustrelil nekega mimoidočega. Vsled vpliva nihHiatičnih spi-eov ae je pridružilo tej organize -eiji tudi nekaj žensk. Toda po. sdbnega uspeha doeedaj šc niso pokazale. V Moakvi so tri sestre prestopile v to tajno carjevo službo in izdale delavsko stranko, v ,katero so bile sprejete in zaprisežene, ko oo se izjavile, da sočtj -etvujejo z njo. Uradno naznandlo kaže, da je .bil department atrog gospodar. Poleg tega, da je svoje uslužben -ce jako slabo plačeval, jih je ra-jpn tega tudi nadzoroval po skrivnih vohunih. Vsak tak urad je imel posebno Metino, v kater ije bila spisana cela zgodovina vaakega posamezne- 'u.P'i par oti cih pod zelo ugodnimi po«, Ktabto; oglasite se Wirantu ua Sygan, UHcl>no pn na razlika, da je Abdul Hamid g* vohuna in natančen popis nje »».« „ <l>-vostijo. Naročnina se lahko plača pri naših društvenih uj-nikih, naših pooblaščenih zastopnikih, ali pa ji pošljite bsai na upravništvo "PROSVETA" 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, I Sedaj imate šc zadnji čas, da naročite list za to ccuo. r FIX i e V poletne j vrot-iui So debate, Potijo so Vam nogf VaAe. Oguljki ia aaoj Vaa mučijo. Toda ponio«'- temu je hitra. Nog* ImmIo atSSfS ia tatikc Za 50 rratov to doaci<'te, Me poakuaite ia videli »Hniit.-I hi "KU" j« V a* prijatelj. H .............. ..... nog. Fll > aajboljic ia preiakuAeno ared.tvo proti VlJ1^ ^ , Oa jih ohrani tdrave in aabrani utrujraont. >♦ r»' ^ ^ teflMM poakuaite jih »aati a Kiioni, hi V.ai jih J« ' ^ „ •tranil vaak« bolofiuo. PodUjite nam 50 crntov % I"*"' ^ Vi» t. uak naalov in mi Voin takoj po*ljes»o ^akl^ieo Kaa. idravilo ae koristilo, Vam vraemo denar. h Naalovite aa: ATLANTIC SUPPLY CO- 37 Holmes St., YOUNGSTOWN, OHIO.