V spomin
Heinrich Hüni (1941-2016)
Filozof Heinrich Hüni je umrl 13. marca leta 2016. Filozofski seminar bergške univerze v Wuppertalu žaluje za dolgoletnim kolegom in dobrim prijateljem.
Heinrich Hüni je odraščal v Friedrichhafnu ob Bodenskem jezeru. Na željo staršev je po maturi v Freiburgu začel študij poslovne ekonomike, a je od samega pričetka poslušal predavanja iz filozofije in umetnostne zgodovine. Kmalu je študijsko smer zamenjal. Na univerzi v Kölnu, kjer je svoj študij nadaljeval, je pri Ludwigu Landgrebeju doktoriral z delom Rekonstrukcija vpraševanja. Sistematični poizkus o zastavku Heideggrovega vprašanja po smislu biti. Od leta 1975 je bil znanstveni sodelavec na bergški univerzi v Wuppertalu. Proces ustavljanja univerze je spremljal in sooblikoval od začetka - v mestu, ki ga je poznal že iz otroštva, od obiskov starih staršev. Leta 1987 se je habilitiral s študijo Dejanskost zaznavanja po Aristotelu. Od leta 1994 od 2006 je poučeval kot profesor na bergški univerzi v Wuppertalu. V teh letih je sodeloval pri postdiplomskih seminarjih Fenomenologija in hermenevtika (1992-1998, Bochum, Wuppertal) in Subjekt in oseba v filozofiji novega veka in moderne (1999-2002, Marburg, Stony Brook/ New York, Atlanta, Wuppertal) Mnoga leta je kot član predsedstva Inštituta za fenomenološko raziskovanje, ustanovljenega leta 2005, oblikoval njegov razvoj.
Heinricha Hünija se spominjamo kot samosvojega pogovornega partnerja in misleca. Izjemna je bila njegova sposobnost za filozofski dialog, radost ob odprtem pogovoru in nadarjenost za prijateljstva. Kot komaj kdo drug je obvladal formo kratkega predavanja, vedno znova je s prijateljskimi namigi usmeril naš pogled na domnevno postransko, zgolj epizodično. Sam je nekoč, seveda v pogovoru, opozoril na to, da prijateljstvo filozofije ne sme biti zunanje, saj si moramo obojestransko pomagati in biti pripravljeni drug drugega poslušati in skupaj tvegati. To vključuje tudi vprašanje dobrega
307
Phainomena xxv/96-97
Naznake
življenja, ki ga lahko obravnavamo le skupaj. »Pogovor je naša dejanskost.« Forme filozofskega pogovora ni mogoče zožiti z institucionalnimi zahtevami izobrazbe in poklicne kariere. Heinrich Hüni je vselej ločeval zunaj-akademski in poklicni odnos svoje dejavnosti, zavedal pa se je tudi za zamejitev teh aspektov v poklicni formi univerzitetnega učitelja.
K njegovim objavam štejemo študijo o Zaznavni dejanskosti po Aristotelu (Würzburg 1992) in na primer Spremno besedo k Heideggrovem spisu Kaj se pravi misliti, predavanjem iz zimskega semestra študijskega leta 1951/52, ki je kot zvezek založbe Reclam znan mnogim študentom filozofije. Heinrich Hüni je uredil in izdal 33. zvezek Heideggrove Skupne izdaje: Aristotel Metafizika IX 1-3, (Frankfurt ob Majni, 1981), souredil (skupaj s Petrom Trawnyjem) slavnostni zbornik za Klausa Helda, naslovljen Prikazujoči se svet (Berlin 2002). Njegove priljubljene filozofske teme dokumentirajo spisi o Heraklitu, Platonu, Aristotelu, Heglu, Nietzscheju, pa tudi Husserlu in Heideggru. Večinoma jih 308 je objavil v slavnostnih zbornikih svojih kolegov. Tudi tu se kaže, da je bil Heinrich Hüni filozof pogovora in živega prijateljstva.
Filozofski seminar bergške univerze v Wuppertalu žaluje za kolegom in prijateljem, ki nam je zgled, kaj meni filozofiranje, ki je blizu življenju.
Filozofija ima svoje življenje, njegovo filozofiranje izoblikovalo naš seminar. Za to smo mu ves čas hvaležni.
Heinrich Hüni je bil od leta 1996 član znanstvenega sveta revije Phainomena, sodeloval pa je tudi na konferenci ob slovenskem prevodu Biti in časa (Annäherungen. Zur hermeneutischen Phänomenologie von „Sein und Zeit", ur. Dean Komel, Nova revija, Ljubljana 1999)
Prevedel1* Aleš Košar
1 * http://www.philosophie.uni-wuppertal.de/fileadmin/ philosophie/PDFs_allg/Held/ Nachruf_Prof._Heinrich_Hüni.pdf