Novičar. Državni zbor. V 32. seji državnega zbora se je naj prej razdelilo sporočilo, po postavi od 16. julija t. 1. postavljene deputacije onih dežel, ktere so v državnetu zboru zastopane. Državni peeatnik br. Beust je glede na to sporocilo nasvetoval tri postave, zastran pridoneskov k občnim stroškom, zastran državnega dolga in zastran vrejenja cola. Med prošnjami, ktere so prispele, se spet nahajajo nektere, da se naj odpravi konkordat. Na dnevnem redu je prevdarjanje državne glavne postave zastran izvrševanja vladine in izvrševavne oblasti. Ta je bila od leve strani in sredine brez vsakega besedovanja odobrena (Polaki, Slovenci in Tiroici niso glasovali). Zdaj je došlo na red prevdarjanje postave zastran vpeIjanja državne soduije. Tadi ta je bila odobrena brez vsakega besedovanja. — Do glasovanja pride še odborov predlog: Naj se vlada prosi, da se nemudoma napravi postava, po kteri se naj odpravi članek v c. patentu od 26. febrnarja 1861; da se naj vstauovidržavuo svetovavstvo in naj izdajo pravila za nj e. —To se taki odobri. Zadnje delo na diievnem redu je bilo sporočilo vredbenega odbora zastran načrta državne glavne poslave, ktcra se tice splošnih prav vseh državljanov. — Proti ti so govorili: Gio vanelli, Zy bl ikievvicz, Zemialkowski in Toman. V 33. seji državnega zbora je poslanec Rechbauer predložil, naj državni zbor napravi postavo, po kterise naj odpravi fevdalna zveza (Lehenverhaltniss) v Štajerski. Predložnik hoče to v prihodni seji s vzroki podpirati. Na to se začne četeti predlog g. posl. Miihlfelda in vse je bilo pazljivo, ko še morebiti nikdar prej. — Ta predlog tirja, naj državni zbor napravi postavni nacrt, po kterem se naj postava od 5. novembra 1855 (konkordat) celo odpravi in se ji naj vzeme taki cela moč. Dalje tirja ta predlog, da vse postave, ktere so pred konkordatom moč irnele, spet naj svojo veljavo dobijo. Zvun tega se naj pregledajo vse postave verskih družeb vseh ver. — Pri pitanju, ali zbor ta predlog podpira, se podigne cela leva stranka poslancev. Na dnevnem redu je bilo: Četenje vladinega predloga, po kterem se naj napravi postava, zastran pridoneskov k občnim zadevam onih dežel, ktere so v državnem zboru zastopane, postava zastran sklepa colne in kupčijske pogodbe med onimi deželami, ktere so v državnem zboru zastopane in raed onimi, ktere spadajo k ogerski koroni. — Gross na to predloži naj se voli odbor od 24 članov, kteri naj ta predlog pretrese in njem sporoči. — Predlog se prime. — Dalje se je pretresovala državna glavna postava zastran pravic državljanov. Vseh 20 paragrafov je bilo skorej brez besedovanja odobrenih. — Polaki, Slovenci ia Tirolci niso glasovali, kakor tudi ne pri prejšnjih glavnih postavah. V 34. seji držav. zbora se je naj prej prečital L a s s e rjev predlog zastran razveze fevdnezveze, glede na one fevde, do kterih ne seže postava od 14. decembra 1867 Solnograške fevde. — Za tem se je volilo 24 odbornikov, kteri naj pretresujejo v 32. seji prečitan vladin predlog. Voljeni so bili: Dr. Berger, Conti, Skene, Herbst, Kaiserfeld, KorbWeidenheim, Winterstein, Mende, Brestel, Plener, Peter Gross, Scbindler, Krzeczunowicz, Ziemialkowski, Petrino, Lapenna, Stieger, Steffens, Kinsky, Bachofen, Dlirkheim, Toman, Giovanelli, Kuenburg* Zatira je došlosporočilo, da se naj vravna postava odolžnostib. vojaške službe. Samo okol 12. paragrafa te postave se je sukalo malo besedovanje, k slednjemu je vendar celi predlog obvaljal. Za tiin še je došlo na vrsto, da se naj ukaz od 28. decembra 1866 odstrani, kar je tudi potrjeno bilo. — Česki časniki so oglasili, da oni mrzki stavek, t Debatte" soper škofa Š trosstnayer-ja došel je od ogerske vlade, iu da se je ž njim namerjavalo, da bi se izvrsten in blagosrčen rodoljub pod sekvestracijo spravil. Prav lep na- raen velikoliberalnih Madjarov! Upor na Kreti še je zmirom močeu. Ce ravno se je Omer Paša zlo proti stavljal, se vendar po povelju Egiptovskega kraljevega namestnika pripravlja više 5000 vojakov na pot na Kandijo, Turski že cclo obupajo. — Soper konkordat. Kakor po drugih mestih, po sebno po vrtoglavem Bečn, imajo svoj direadaj soper kon kordat tudi v Mariboru, Brežcah Sloveagradcu in — v aem škutarskem trgu Mareaberškem, ter so dotični sreajski^očetj« vložili prošflje, da se ona crkvena pogodba ovrže. Če člo vek tc prošaje bere, zares Be ve, čemu bi se bolj čudil, pre drznosti ali Beumnosti crkveaih soperaikov. Gotovo ai ne eden teh odboraikov pogodbe bral, ia če jo je bral, je ai razumel. Kako bi pametea človek postavim Mariborčaaom pritegBol, ki v prošaji pravijo, ,,da je oaa pogodba edea zmed naj večih zadržkov, da se ae more naša lepa, splošaa domoviaa vspešao razvijati." — Je li seaca resaice v teb besedah ? Kaj, ali ai vkljubu koakordatu železflica do Belaka se na pravila, v Mariboru kaziaa se postavila, trije kaaali se izpe Ijali, tretjifla mesta bovo sepotlakala, železai most čez Dravo se razpel, pesji davek se vpeljal, aova dekliška šola se pov zdignola, oče žnpan v drugoč izvoljea bil itd. ? Nasproti pa ali je koakordat kriv, da še zdaj Pesaica ia Saviaja nrav Dani niste, da se Sloveaeem kmetijska šola ai privolila, da se železaica iz Maribora v Ptuj napravila ni; je li koakordat kriv, da Bam državai dolg ia ž Bjim splošai davek vedao narasča, Madjari pa davkov poredoma plaeevati Bočejo al nemorejo? Tedaj zares konkordat čisto aič zato ae more, da se vse to ia še veliko drngega storilo ai. — Drugi premodri vzrok, zakaj da MariborčaBJe želijo, aaj se brž koakordat pod klop vrže, je ta: ,,da jemlje veliko pravic državi ia zastopaikoai, da toraj ae Biore r.e oaa, ia ae aiorejo ovi svojih prevažnih ia blagOBOSBih dolžaosti zvrševati." — ZaBoga, srenjski očetjc, kedaj ste še pa čali, da bi bil kteri miaister biškope poprašal, predea je hotel kaj storiti? Ali so biskopi navozlali krivo politiko, da smo se vse preveč pečali z aemškimi zadevami, da smo šli Prusoai aa pomoč, ia smo kaialu potem pri Sadovi od Prusov tepeai bili ? Reči aaoraaio, da se je ves čas sem ¦— bogaie le Avstriji v aesrečo — skoraj vsemu temu nasproti delalo, kakor bi se saielo bilo vsled koakordata delati! Da pa tadi zastopnikov v deželaih ia državnem zboru koakordat aikakor ae moti, kažejo posebao zdaj, ko počeajajo take reči soper kat. crkev, da strmi aad tem ves VBenji svet. Ali je morda koakordat oviral tiste, ki so se fla vrat Ba aos z Madjari pogodili, tiste, ki so deaarae zadeve ž njimi tako poravaali, da aas bodo lasje boleli ? — Pa kaj bi se pečali z ljndmi, kterim ni mar za resnico in pravico, ampak so le navajeai plesati, kakor jiai bečki sloboduhi ia njih židovske aoviBe piskajo! Ali je pa pošteao inčastao v tako imeaitaih zadevab, kakor so crkvene in verske, soditi kakor slepec o barvah ia se zarad tega še šopiriti, to aaj razsodijo naši modri bralci; aaj patndi pomnijo, da je g. Feyrer v Mariboru tisti bil, ki je v odborovi seji nujni predlog storil, da se pogodba odpravi. — Kaže se vedao bolj očitao, da kjerkoli iaia Beaaškutarstvo pri nas svoja gajezda, tam se rogovili soper kat. crkev. Morebiti se zmezijo tudi Celjaai, Ptujčaai, KoBJičaai, ŠeBtleBarčaai itd. Tudi tega pozabiti Be smemo, kajti ao to prelepe pri kazfli nemške olike, zavolj ktere se hočejo SloveBci gajesti. — Praška ,,Politik" piše, da je ravao miaister Benst ves plamen soper koakordat vael. Oa je podpihoval posaraezae nemške poslauce, da aaj državni zbor začae proti koakordatu delati, ker oa (Beust) tega kot protestaBt ne more. Začele so vladi privržeae noviae ruvati ia tako se je plamea vnel. S početka je hotel s tem le druge važaiae ia za-aj nevarae reči zakrivati, pa aastal je ogeaj, kterega se nadjal ni, kterega je pa veadar kriv. — Bojiiao se, pristavlja temu .,Vlkfrd.", da te pritožbe aiso tako prazae, kakor bi želeli. — Čudao je, da bečke aoviae same to prizaavajo. Nova Fr. Pr. piše: ,,noviae vladi privržeae napadajo zdaj, ko se je škofovako pismo (zastraa koakordata) razglasilo, veliko hujše koakordat, kakor poprej." Zares, zmešajava veča biti ne more — Ko je v državnem zboru zaaai Mlihlfeld soper konkordat govoril ia biškope oaib dežel, ki so poslale svoje poročaike v državai zbor, grdo zasrataoval, ni ziaol besede ne prvosedaik, ae eden ministov, uiti ae kdo od poalancev, marveč zahrul je po dokoačaaem govoru divji krohot, kakor na komediji. — Kako dolgo bodo aaši aloveaski poslanci še poslušali te burkeV Lepo je za ravailo si vzeti: vse za Boga, cesarja ia domoviao! — pa lepše še ia boljše je, delati po tem ravnilu! Kar se zdaj v državnem zboru kuje, to in raarsikaj drugega, ai Slovencem po volji; za to niso dali zastopnikom poverjeaja! — V papeževih pokrajiaah ie miru ni. Itatijanska armada tako meje varuje, da smejo Garibaldiaci noter, kodar se jim poljubi: če pa vojaki papeževi kako trumo ^amejo, ji orožje poberejo in jo čez mejo poriaejo, ajo pa italijaaski vojaki ljubezajivo sprejmejo in zopet oborožijo, da je v kratkem že zopet med prekucubi. Iz Liptovskeg-a št. Mikulaša se piše, dajeg.M. Hodža tamošai župaik od Madjarov zato pregaaa, ker je bil z dušo in telom rodoljub namreč Slovaa, tako rekoč pravi oče Slovakov. Vsi, kteri so ga pozaali in kteriai je bily mogoče dojti, ao se sošli, ko je odhajal in marsiktero oko slovaaskih rodoljubov je točilo greake aolze, ko je videlo odbajati predragega blagosrčaega prijatelja in iskreaega nevstrašljivega rodoljuba. G. M. Hodža se je podal v Tešen. Tudi mi kličemo za Bjiai, kakor jegovi prijatelji. Z Bogom! ia Bog daj da bi se spet v kratkem vraol med svoje prijatelje ia k svojem crkveaim otrokom. — Domiflik Colflik veliki poaeataik in izvrsten viaoia sadorejec aa Drvanji blizo 8v. Leaarta v slov. Goricab je pri letošnji izložbi v Gradcu za izložeao sadje ia grozdje, dobil veliko sreberao avetiajo. Živio! — Razglasilo se je, da se je bila napravila mačkiaja musika, častitemu rodoljubu g. EiBspieler-ju v Celovcu, kar je veadar grda laž; tenaoč to je res, da so aeki rodoljubi pri ajegovi biši vikali: ,,Slava, Živio." — Kaj še botao vse iz Celovca, čuli ?! — Mora pa biti res prav ugodao bivaaje za Sloveace v Koroški posebao pa v Celovcu. — Iz Zagreba ae piše, da je za admiaistratora tamošae škofije imeaovaa škof Horvatb dobro pozaaa iz ogerske prekucije od leta 184S. — Kardinal Haulik je hotel iaieti drugega adaiiaistratora; gospodje so veader zdaj v Hrvaški MadjarHa čiaijo, kar mislijo, da bode njim aaj bolj koristilo. — Če se le ae bodo motili pri takem nastopaaju V — V Bedeljo 13. t. m. je bil posvečea v Solaogradu za Sekovskega kaezo-škofa g, dr. Jaaez Zwerger. — V srbski škupščifli Bi Bobenega uradaika kot poslaaca. — Fraacosko še se zrairom zlo k vojski pripravlja.