foitnt
n« plačana v oototRni
Poeemezne ttevttka e din
DELAVSKA ENOTNOST
L®TNIK XI., št. 35.
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE
LJUBLJANA, 22. avgusta 1952
ZLETU »SVOBOD« V TRBOVLJAH
naš iskrem delavski pozdrav
j Te dni so srca vseh slovenskih dedcev v rudnikih in tovarnah, na rfadbiščih in železnicah, v gozdu in na v?*ju. pri trboveljskih rudarjih, na ve-*em zletu »Svobod«.
Misel na ustanovitev »Svobod« je žkli]a v delavskih vrstah. Na Dobrni Trbovljah, ki je bila že pred vojno ^jrevolucionarnejši kraj črnega revir-so že 27. aprila letos ustanovili Pfvo delavsko kulturno društvo »Svo-tr>®a« na Slovenskem po osvoboditvi. skra, ki je bila prižgana na Dobrni, e je z veliko naglico razžarela v mo-
gočen plamen delavskega kulturnega gibanja in danes imamo na Slovenskem že več »Svobod« kot pred vojno. Razširila se je zato, ker je bila nam vsem ta misel blizu in ker smo čutili potrebo po njej.
Že več mesecev sc pripravljamo na ta naš praznik. Ta dan bomo pokazali, kaj vse smo dosegli slovenski delavci na kulturnem polju ne le od takrat, ko je vzklila ideja po ponovnem ustanavljanju »Svobode«, niti ne samo od osvoboditve sem, temveč vse od takrat, ko so se slovenski delavci prvič sešli in
»Svoboda« iz Celja se pripravlja na zlet
V delavski četrti Celja v Gaberju T že pred dnevi ustanovili svoje dru-Jvo »Svoboda«. Ze na občnem zboru 0 se pomenili, kako in s čim bodo pstopili na trboveljskem zletu. Poleg eSa pa so si napravili tudi podroben nacrt dela.
f Y celjski »Svobodi« delajo sedaj 4 ,Gkcije, in sicer: pevska, dramska, Samska in pa knjižnica. Za zlet v rbovljah se najbolj in najmarljiveje pipravljajo zlasti pevci in po tihem acunajo. da bodo zasedli vsaj eno Prvih mest na zletu. Nastopili bodo . sjbrž kar trije zbori: moški, mešani ^ ženski.
p V Celju so te dni zelo razgibani. *"°vsod se pripravljajo za trboveljski ž*et in računajo, da bo šlo iz Celja v tledeljo v Trbovlje okoli 4000 ljudi.
Ko so se pripravljali na zlet, so “Menili, da bodo v svoje krožke vključi zlasti vajeniško mladino. V Ga-eriu je okrog 200 mladincev, ki so Prepuščeni bolj samim sebi. Dogovorili 0 se tudi, da bodo pričeli s pripra- i
vami za gradnjo novega delavskega kulturnega doma, ki bo stal pred sedanjo industrijsko kovinarsko šolo v Gaberju.	<-
Jeseniški kovinarji gredo v Trbovlje
Jeseniški kovinarji, ki so šele pred nedavnim ustanovili svoje društvo »Svoboda«, se že dalj časa pripravljajo na trboveljski zlet. Ta zlet bo mogočna manifestacija skupnega revolucionarnega dela rudarjev in kovinarjev. Slavnostnega zleta se bo udeležilo več kot 700 udeležencev z Jesenic, Hrušice in Javornika. Prijav je toliko, da bo vozil posebni vlak. Zleta se bodo udeležili vsi člani upravnih odborov in vse tri jeseniške godbe.
Jeseniški kovinarji bodo ponesli s seboj stare rdeče kovinarske prapore, ki so čestokrat vihrali skupaj z rudarskimi v boju za pravice delavskega razreda.
V Toplicah pri Zagorja ustanovili delavsko društvo »Svoboda«
Tfed nekaj dnevi je bil v rudarskem itL Toplice pri Zagorju ustanovni °cti zbor »Svobode«. Kulturnopro-ŽVetno življenje tega kraja stopa s tem Povo obdobje.
s. Društva »Svobode« so bila v zasav-Mh revirjih večinoma v rokah opor-Miističnih socialnih demokratov, ki so di vsa^ pojav revolucionarnega uha. Zato so napredni in revolucio-arni člani društva čestokrat romali v tpPor, tako na primer Miha Marinko, Neše, trije bratje Češnovarji, Hoh-. raut, Salamon, Vilko Vresko, Farčnik h tako dalje. Toda naprednim delov-‘kn ljudem je z žilavo voljo uspelo, a so začeli v društvih vse bolj ures-toevati linijo Partije. Partija je v ta rUštva pošiljala svoje mladince, ki so * * * v neprestani borbi z oportunistični-e 1 elementi borili za delavske pravice. ?v°ič' sestanke so morali imeti dosti-rat v ilegali. Sli so na Mrzlico, Pleše h na druge planine, da so se lahko Zmoteno pogovorili o bodočih akcijah 'h delu.
Ko je bila leta 1935 »Svoboda« razpuščena, so napredni delavci, člani . arti j e, ustanovili novo društvo »Vza-Jetnnost«. Društvo je kljub velikim te-avam, ki so mu jih povzročali kleri-in liberalci, lepo uspevalo. Toda uhi to je bilo kmalu razpuščeno.
Delavci, ki so se udeležili zborova-•la> so poudarili potrebo, da se razen
^di idrijski rudarji bodo prišli j na zlet v Trbovlje
0	M Idriji so že maja meseca govorili . Ustanovitvi društva »Svobode«. Po
prizadevanjih so društvo tudi tanovili in danes že kar lepo dela. or Idrijsko rudarsko središče je začelo ]i ledino na kulturnoprosvetnem po-že leta 1910, ko so ustanovili Mla-$Qn®ko zvezo rudarjev. Leto pozneje pa » Ze ustanovili svoje delavsko pevsko hstvo »Svoboda«. Obe društvi sta kulturo in prosveto s svojimi "Stopi in knjižnico, najbolj pa s prisilni diskusijskimi večeri, dokler ni _,e§a tega leta 1925 zatrl fašistični
°hupator.
1	V-
bile Iri Vald
sedanjega pevskega zbora in sindikalne
godbe, ki sta vstopila v novo društvo, ustanovi še mladinski zbor, mešani pevski zbor, dramski odsek itd.
Delovni ljudje Zagorja upajo, da bo novo društvo »Svoboda« vredno slavnih tradicij svojih predhodnikov.
organizirali svoje društvo. Zato bo lahko nastopilo na trboveljskem zletu kar 26 godb na pihala s 749 godbeniki, 27 moških zborov z 968 pevci in 16 mešanih zborov z 890 pevci in pevkami.
V Trbovljah se bodo sešli stari znanci in obujali spomine na slavne Ani dela in borb »Svobode«, na štrajke in demonstracije, preganjanja in zapore. S seboj bodo prinesli stare zmagovite proletarske zastave, simbole borbe proti izkoriščevalcem. Sestali se bodo z mladimi delavci, ki so zrasli v borbi za zgraditev socializma. Izmenjali si bodo izkušnje, pregledali prehojeno pot in usmerili pogled v bodočnost.
Zveza delavskih kulturnih društev »Svobod«, ki bo ustanovljena na predvečer zleta v Trbovljah, bo postavila temelje širšemu razmahu »Svobod« po vsej naši domovini. Takih »Svobod«, kjer se vzgajajo zavedni, razgledni in kulturni ljudje. Ljudje, ki se bodo razumeli na gospodarjenje, na politična vprašanja doma in po svetu, na kulturo in umetnost, ki bodo znali misliti in presojati s svojo glavo. To pa je velika in odgovorna naloga. Društva »Svobode« so nam poroštvo, da bo tudi izpolnjena, saj imajo bogato revolucionarno tradicijo in ta nam bo luč, da bomo našli vedno pravo pot.
Zletu »Svobod« v Trbovljah pa naj velja naš iskreni delavski pozdrav!
Iz majhnih partizanskih enot so zrasle naše slavne brigade, ki so v poslednjo vas naše domovine ponesle žar osvobodilnega boja.
PRED DNEVOM SLOVENSKIH BRIGAD
Ho so bili Šercerji prvič no progi
l isti večer se nas je pri heroju Vasju zbrala večja družba. Beseda je nanesla na Šercerje, na njihove boje in zmage, vmes pa je padla tudi kakšna vesela.
— Počakajte, vam bom pa jaz eno povedal, — je dejal Vasja.
•— No, kar, — smo bili zadovoljni. Vasjo poznamo. Besede mu kar same teko. Pa kakšen spomin ima! Stavim, da bi vam vedel povdati za vse važnejše datume iz partizanskih let. Še za uro vam bo povedal, koliko je bila, ko se je kaj zgodilo, živa zgodovina! Poslušajmo, kaj nam je povedal!
Nujno sporočilo
Aprila 1943, — je začel, se od-kašljal in si od močil grlo, — smo bili v Beli Krajini. Že ves mesec smo lenarili in kar dolgčas nam je že postalo. Na Notranjskem je bilo vse drugače. Čim smo prišli v vas, smo takoj vedeli, da bomo imeli najmanj čez eno uro, dve, belogardiste ali pa Lahe na vratu. Počitka ni bilo. Tule smo sedeli žc ves mesec, pa še počilo ni od nikoder.
Neko nedeljo, da, 25. aprila je bilo, so bili zbrani v Maverlenu nad Črnomljem vsi štabi bataljonov, čet in bri-
Kongresu »Svobod« v Trbovljah
Vse prireditve teh dveh društev so
Mm- mec* delavci zelo priljubljene.
v Viškim rudarjem in ostalim prebitij] m MVje so se te prireditve vsa-0 e v srca tako močno, da še danes tujBih pripovedujejo. Dokaz za to je (jjj da so se skoraj vsi takrat v teh jeUstyih sodelujoči člani, ki so danes Pri življenju, priglasili k novousta-ča ■ enemu društvu »Svobodi«. Idrij-rip?1 80 ponosni, da imajo v novem Mlavskem društvu še pri najboljšem iJavju tudi nekaj starih agilnih de-0«,c®v> _ki se niso ustrašili dela v tistih časih. Zato bodo v Trbovlje po-Poleg mladine tudi te stare delav-
tialj
v , P^osvetarje, da bodo na lastne oči Peli delo, ki je zraslo tudi po njihovi zrtvovalnosti in trudu.	K.
Ko sem prišel pred 33 leti o Trbovlje kot mlad učitelj, sem se znašel v svetu Zolajevega »Gerrninala*, o sve-tu>. fd sem ga le malo poznal samo iz knjig. Cankarjev >Hlapec Jernej« in osi njegovi >užaljeni in ponižani«, za katere se je mlado srce ogrevalo, so naenkrat živi in resnični stali pred menoj. Na vsakem koraku sem srečal Kolandre in prvikrat v svojem mladem življenju sem pričel spoznavati, da vsi ti Kalandri ne bodo ostali samo na papirju in o knjigah, ampak da se že oblikujejo o živo stvarnost; začutil sem ogenj revolucije, ki je že zanetil korenine slovenskega delovnega ljudstva, čeprav so ga gasili žandarji zdaj o Trbovljah, jutri o Zagorju, pojutrišnjem o Hrastniku in povsod tam, kjer je zorela zavest delavskega razreda v pest, ki bo zdaj zdaj mahnila po nasilniku.
Nikdar še nisem kake stvari pisal z večjim veseljem kot le-te vrstice, ki so namenjene kongresu »Svobod*, to pa zlasti zaradi tega, ker se vrši kongres o Trbovljah, kjer me je zajel ogenj preroda in oseh tistih velikih, plemenitih, človeških resnic, da me danes ni sram delati obračun svojega življenja. Ko je neke noči potrkal na moje okno rudar Milan in mi je do rane zore pripovedoval povest svojega življenja in golo resničnost vseli ostalih rudarjev in ko me je naslednji dan peljal o Delavski dom in me postavil pred tovariše, ki jih je treba učiti, sem bil tako nezimer-rio majhen pred silovito voljo leh ljudi, ki so bili pripravljeni kri prelivati za svobodo človeštva, da sem šel kakor prežgan o svojo kamro o Otroškem vrtcu nad Vodensko šolo in sem brez pomisleka zažgal vse pesmi, ki sem jih do tega spoznanja napisal. Sram me je bilo pesmi, ki so govorile le o mojem srcu, le o mojem veselju in o moji žalosti in še tisto noč sem napisal pesem o »Sedrnorojenčkih*. Oprostite mi, da govorim ta hip o sebi! Toda za kongres »Svobod* se mi zdi ta primer nekega Toneta Seliškarja vzpodbuden zalo, ker je bilo takih Seliškarjev, ki jih je »Svoboda* postavila na pravo pot, na tisoče in tisoče, da so tlakovali trnovo pot bednih in ponižanih do odprtih vrat socializma. A kje so ti tisoči in tisoči? Premnogi so že zgarani od dela in trpljenja umrli; mnogi so leta in leta preživeli v ječah; na mnogih starih borcih se še poznajo brazde žandarskih pušk; tisoč in tisoč jih je odšlo n tujino; tisoč in tisoč jih počiva o grobovih naših
Tone Seliškar
gozdov; pepel tisočerih pobitih, obešenih, sežganih je raztresen po naši zemlji; mnogi pa so še ostali in na tem kongresu sede med nami naši voditelji, udarniki, partizani in narodni heroji! Goreč pozdrav kongresu »Svobodi zlasti zato, ker me je prav trboveljska »Svoboda* postavila tja kamor spadam, čeprav je bil moj delež v tej borbi majhen in neznaten in komajda oroden. In če sem količkaj pripomogel o tej silni borbi do zmage, se imam zahvalili trboveljskim rudarjem, ki so me učili, kako nujno bo in neizogibno zamenjati pero s puško, da si zavojujemo »tisti veliki čas, ko bo šla mati ob vsakem rojstvu o prelepi svet, pod cvetočo drevo sinu uspavanke pet*.
Ko je vzplamtela zamisel, da se »Svobode* obnove, me je o začetku malce zaskrbelo. Skoraj se mi je zdelo, da bomo z novimi »Svobodami* nekako užalili čast in slavo starih »Svobodi; po drugi strani pa se mi je zdelo, da bodo nove >Svoboda povzročile preplah in zmedo med že delujočimi sindikalnimi kulturnimi društvi, ki so se po vojni na široko razcvetela po tovarnah. Od ustanovitve prve stare »Svoboda do danes je pa v okviru splošne zgodovine majhna doba, v okviru delavskega gibanja pa je tako pomembna doba, saj je dala delavskemu razredu vse polnovredne legitimacije za vstop v novo družbeno preureditev, katero pravkar doživljamo. Ker je delavski razred prevzel nase oso ogromno tveganost za ta odločilni korak, ker je vodil borbo, .ker je iz njega zrasla Partija o štab za vse njegove smele akcije proti razrednemu sovražniku, proti okupatorju in proti izdajstvu domačih fašističnih in vatikanskih plačancev, tedaj je razumljivo, da je vloga delavskega razreda danes prav tako pomembna in odgovorna. Če je bila revolucionarnost delavskega razreda poprej vodilna os vse razredne borbe in elementarnost oseh zdravih sil našega naroda, tedaj je povsem umljivo, ni pa tudi nujno, da mora tako tudi danes biti, kajti borba za utrditev razredne zmage, borba za gospodarsko in politično neodvisnost naše domovine, ki jo danes legalno in legitimno vodi delavski razred, še zdavno ni končana in bo trda m celo dolgotrajna. Samo s prepevanjem, z muziciranjem, z nogometom in Deseticami te borbe ne bomo dovršili. In zato je prav, da smo se
spomnili slarih »Svobod«, ki so imele poleg trompet, kulis in not vedno pripravljene tudi pesti, ki so se nenehno utrjevale v revolucionarnem ognju teh »Svobod*, ki so bile vsikdar pripravljene prenesti polet svoje revolucionarne borbe z gledališkega odra na ulico, d rudnike, v tovarne, o sodnijske dvorane ali pa rnagari o ječo!
Danes pravijo nekateri, da so bila takrat gesla o delavski ali proletarski kulturi zmotna, kajti kutura da je samo ena sama. V pogledu celote lo drži. Toda nikakor ne smemo prezreti dejstva, da ima delavsko gibanja svoje značilnosti, ki so se morale odražali tudi v kulturi, kot so se osa velika gibanja izražala v svoji specifični izrazni tendenčnosii. Če pa umetnostna zgodovina kot znanost lahko govori recimo o religiozni umelnosli, tedaj ima tudi delavski razred pravico govoriti o svoji izraziti delavski kulturnosti, ki je že dala in še daje splošni kulturi svoje odtenke iti značilnosti. To ni ozkost, ne stranpot, ne cehovstvo — temveč nujnost, ki splošno kulturo samo bogati in izpopoln ju je. Bogastvo naše splošne kulturne dedščine prevzema v upravljali je delavski razred, kajti v vseh druž-benih dobah je lastnik proizvajalnih j sredstev dajal pečat polnovredno sli kulturi, je z njo razpolagal, jo dvigal ali zatiral, delil in usmerjal. Zato je snovanje novih »Svobod« le nujen izraz velikega hotenja delavskega razreda, da postane n resnici lastnik vse naše kulturne dediščine in da jo po svoji revolucionarni sili pretvarja v drobno, zlato lastnino oseh delovnih ljudi, ki hlepe po nji, pa jim prav zaradi starih, ozkih in zaprtih poti mračnjaštva poginjajočega starega družbenega reda. iz katerega se šele lušči, še ni dostopna in umljiva.
Kongres »Svobod« v Trbovljah bo premaknil prizadevnost delavskega razreda s tiste točke, kjer so prenehale stare »Svobode*. Nove »Svobode« imajo za svoj zmagoviii kulturni polet vse pogoje. Kadar se ne bodo znašle, in io bo v začetku marsikje, naj odpro arhive starih »Svobod«j pa se bodo znašle na pravi poli. Globoko naj sc sklonijo zastave onih, mladih »Svobod* pred slavnimi zastavami slarih, borbenih, revolucionarnih »Svobod*, ki bodo mladega rodu delovnega ljudstva vedno s ponosom govorile o zvestobi delavskemu razredu, Partiji in domovini!
gade. Kar priteče kurir iz Gubčeve brigade in prinese listek:
»Italijanska ofenziva iz Metlike proti Gorjancem. Močno pritiskajo. Treba je pomagati in-napasti Italijane, ki‘rinejo proti Žuinbcrku.«
Vendar že! Dolgo smo že čepeli tu, smo se oddahnili.
Brž smo napravili načrt. Dva bataljona naj gresta čez progo pri semiškem predoru in nato naprej proti Žumber-ku, tretji bataljon pa na drugo stran Bele Krajine in naj drži Italijane okrog Sinjega vrha in ob Kolpi.
— Kako je bilo s tistim bataljonom na Sinjem vrhu?, je bil nekdo radoveden.
Vasja se je namuznil, ga pogledal, nato pa nadaljeval kot da ga ni slišal.
— Kar urno slno jo rezali. Kakih 450 nas je bilo. Nismo še prišli do proge, ko smo zvedeli, da so Gubci z Italijani kar sami opravili.
Kaj bomo pa zdaj? Kratek posvet. Hm, nazaj ne gremo. Zastonj se menda nismo odpravili na pot.
Na proga!
Ustavili smo se pred Mihovcem. Ko so prišle naše izvidnice do vasi, je padlo proti njim nekaj strelov. Mi pa, ne bodi leni, kar v naskok v vas. Pri-podili smo se — toda kako debelo smo gledali, ko ni bilo nikjer ne Lahov ne belogardistov. Ucvrli so jo, kar so jih noge nesle.
Pozneje smo zvedeli, da so bili trije belogardisti iz Stopič, ki so prišli domov jest. Tistikrat se tudi belogardistom ni kdo ve kaj dobro godilo in'so hodili od časa do časa domov basat trebuh.
»Če je že tako, bomo pa kar tu večerjali«, smo dejali. Ljudje iz »ta belih« hiš so nam nosili hrano. Tega seveda niso storili iz velike vneme do partizanov. Kdor ni hotel zlepa, je moral pač zgrda. Lahko si mislite, da je bilo treba kar precej prazniti shrambe, da so nasitili tolikšno vojsko. Intendant je privalil od nekod še sod vina, harmonikar je nategnil meh in je bilo kar veselo.. V takem razpoloženju smo jo mahnili že v temi proti železniški progi pri Urš-nih Selih.
Vse je šlo gladko od rok. Minerci so postavili pod eno tračnico italijansko granato 75 mm, drugo so oblepili' z ni-trotoluolom. Polegli smo nedaleč od proge, nabasali puške, pripravili mitraljeze in čakali.
Vlak je prisopihal — in odpihal
Lahko si mislite, kako smo bili nestrpni. Kako lepe misli in želje so nas obhajale ta čas:	cigarete, konzerve,
morda bo kaj obleke, hrane. Morda celo orožje in strelivo. To se bomo postavili, ko bomo prišli nazaj! Marsikdo je že računal, kaj bo rajši vzel, da ne bo preveč nosil, pa da bo kaj vredno. Cigarete in kakšno konzervo, — to na vsak način. Čevlje, oh, te bi tudi prav prišli ...
Iz teh misli nas je zbudil pisk lokomotive. Od daleč smo slišali že sopihanje vlaka.
Zdaj, zdaj bo tu. Že vidimo temne obrise.
Zdaj bo počilo. Lokomotiva je že pred nami.
(Nadaljevanje na 5. strani).
TUDI ZDRAVSTVENE USTANOVE NAJ UPRAVLJAJO VOLJENI SVETI
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ je objavil v »Narodnem zdravi ju« štev. 5 osnutek pravilnika o bol nicah in ga dal v razpravo delovnim kolek tivom zdravstvenih ustanov.
Svoje pripombe bi hotel dati le k delu pravilnika, ki govori o upravljanju bolnic. Bolnice naj bi po tem pravilniku upravljal -svet, sestavljen iz ravnatelja, člana ljud s k ega odbora, predstavnika RK, člana uprave za socialno zavarovanje in člana sindikata. Po tej formaciji bi torej upravljal z bolnico svet, v katerem bi bi; kolektiv zastopan le po ravnatelju, medtem ko bi ostali člani sveta iz terena ne imeli dejanskega stika z vsakdanjim delom in problemi ustanove.
Kolektiv bolnice Šempeter pri Gorici je na odprtem partijskem sestanku in na sindikalnem sestanku razpravljal o tem predlogu in ni mogel priti do zaključka, komu naj bi služila taka birokratična. forma upravljanja- Napravil pa je druge zaključke oziroma potrdil tiste, ki ,jih je v zvezi s tem problemom že prej sprejel. O teh nameravam spregovoriti.
Ali je prav, da se na današnji stopnji razvoja delovne kolektive v bolnicah odrine od upravljanja bolnici
Če se le malo poglobimo v splošni razvoj revolucionarnih teženj naših mn-ožic, ki dosegajo ogromne uspehe pri poglabljanju socialistične demokracije, je nujno, da gledamo na ta razvoj kot na pojav, ki mora zajeti vse panoge družbenega udejstvovanja. In če gledamo skozi prizmo te ugotovitve na življenje desetin kolektivov po bolnicah. se bomo kaj kmalu prepričali, da imajo delovni ljudje v bolnicah toliko pravice sodelovati pri upravljanju svojih ustanov, kot jo imajo kolektivi v gospodarstvu.
Začetne diskusije so že bile o tem vprašanju, zaključki pa zelo različni: »Sveti v bolnicah« so dejali nekateri »saj to ni mogoče, bolnica vendar ni tovarna, ali naj nestrokovni ljudje odločajo o znanstvenih zadevah1?«
In drugi spet: »Da, morda se bo dalo najti kakšno obliko, vendar, stvar mora dozoreti.«
In v pričakovanju, da »stvar dozori« smo se znašli pred osnutkom pravilnika o bolnicah objavljenem v 5. številki »Narodnega zdravi j a«."
Preden bi začel razpravljati o vsebini tega osnutka, bi hotel prikazati neutemeljenost prej omenjenih zaključkov.
V zdravstvenih ustanovah je zaposlenih na. tisoče ljudi, ki prejemajo ukaze za svoje delo, so podvrženi disciplini, prejemajo plače itd., so skratka v delovnem odnosu. Če do tukaj primerjamo družbeni položaj delavcev v proizvodnji z delovnimi ljudmi v zdravstvu, bomo lahko zaključili, da ne obstaja nobena bistvena razlika. Razlika je lč v tem, da si lahko delavci v proizvodnji ob koncu meseca v številkah ogledajo svoj družbeni prispevek in lahko tudi računsko razdelijo ustvarjeno vrednost, medtem ko se vrednost, ustvarjena v bolnicah, ne da natanko preračunati, ker je ona vsebovana v vrnjenem zdravju in fizični moči človeka* ki jo potem, v tovarni in na polju uporablja za tisto družbeno udejstvovanje, katerega vrednost se lahko kaže s številkami.
Tudi površna analiza dela v bolnicah nam l>ove. da pride bolnik v doti ko s strogo medicinsko znanostjo le del svojega bivanja v bolnici. Sprejme ga pisarna, obleko, v katero ga oblečejo, so napravili člani kolektiva, hrano mu pripravijo v kuhinji, sobo in ostale prostore mu ogrevajo za to postavljeni ljudje, perejo mu perilo, sna-žijo prostore itd. itd. Vse to so ljudje, ki ne delajo neposredno v medicini. Šele tedaj se začne nega po zdravniških navodilih, k pa jo v pretežni večini opravlja srednji in nižji strokovni kader. Ves ta aparat pa naravno dela zato. da bi medicinska znanost lahko nemoteno izvršila svoje poslanstvo.
In kdo more trditi, da jo tudi dosedaj (ko še nimamo voljenih svetov) odločal o vseh stvareh v bolnicah le višji strokovni kader?
Vse administrativne in ekonomsko-finane-ne posle je vodil upravitelj, opravljali pa so jih za to postavljeni uslužbenci.
Že ta skromna analiza nam pove. da Služijo vse delovne operacije v bolnicah enemu smotru, so pa po večini takega značaja, da o ti jih lahko reče sVojo besedo vsak delovni človek.
Ko bomo o stvari tako razmislili, no bomo mogli trditi, da delovni ljudje v bolnicah nimajo pravice do demokratičnih oblik življenja, ki bi šle vzporedno s pravicami delavcev v proizvodnji.	•
Mogoče pa ho kdo smatral, da ni vzroka za take spremembe v upravljanju. Vprašajmo se samo, ali je možno, da se v odnosu do delovnih ljudi v zdravstvu razvijejo birokratske nesocialistične metode?
Praksa je Dokazala, da je to možno in da se birokracija včasih razvije do pomembne višine. Za primer lahko vzamemo zdravilišče To poišči ca, o katerem jo pisala 26. številka »Ljudske pravice«. In to verjetno ni osamljen primer, če ugotavljamo, da je razvoj hirokratičnih metod možen, potem smo dolžni tej nevarnosti postaviti protiutež
Ozrimo se še malo na našo vsakdanjo prakso in videli bomo, da se socialistični demokratizem razvija prav povsod in ne samo v proizvodnih podjetjih, pa naj si bo to oblastveni forum ali navadno kulturno društvo.
Gozdna manipulacija črna pri Prevaljah deli ustvarjeni dobiček
Skoraj 700.000 dinarjev bodo te dni razdelili med člane delovnega kolektiva gozdne manipulacije v Črni. To je dokaz, da tako na tem obratu, kakor tudi na celotnem področju Lesnoindustrijskega podjetja Dravograd dobro gospodarijo.
Povprečno znašajo deleži okrog šest tisoč dinarjev na delavca, najbolj delavni člani kolektiva, kakor so Čarf Gregor, Jože Kosmač in Karel Mlačnik, pa bodo dobili kar po sedem tisoč dinarjev. Da bi bila razdelitev deleža pravilna, so temeljito prerešetali vse okolnosti, ki bi vplivale na višino deleža. Pri tem se nisv držali samo prejšnjih rednih zaslužkov, temveč so premo trili vsakega posameznega delavca, koliko je zaslužil. Teh nagrad pa niso bili deležni nakladalci, ki so sicer tarifni pravilnik sprejeli, potem pa so zahtevali, naj se jim tržni dobiček izplača že ob plači, v nasprotnem primeru so bili pripravljeni odpovedati službo. Delavski svet jim je zaradi tega zaenkrat odrekel delež pri tržnem dobičku, Sekači in drugi lesni delavci so pa zelo veseli in sedaj vidijo, da novo finančno poslovanje ni zgolj prazna beseda.
Da so bili doseženi tako veliki uspehi, imajo zaslugo predvsem delavci, hkrati pa tudi dobra organizacija dela. Rentabilne so predvsem motorni žičnice, pričeli pa so tudi urejevati gozdne poti, za katere imajo iz amortizacijskega sklada določeno en milijon dinarjev.	Marija Hriberšek
Po tej poti pridemo do logičnega zaključka, da zdravstveni kolektivi ne morejo ostati odtrgani od družbene stvarnosti, ne morejo poslušat' o njej samo referente na sestankih. Dobiti take oblike, ki bodo prisilile kolektive, da z zavestno vsakdanjo skrbjo prispevajo k razvoju naših bolnic, to je dolžnost političnih organ.zacij in prišlo j n ih oblastvenih forumov. To bo pa obenem najbolj učinkovita vzgojna metoda, ki bo ljudem v praksi kazala socialistično pojmovanje dolžnosti in pravic.
Seveda, vprašanje je samo, kako zavarovati medicinsko znanost pred nestrokovnjaki in istočasno ustvariti demokratične odlike upravljanja. To sta dve osnovni zahtevi, katerima bo moral ustreči vsak predlog v tem smislu.
Kakšni kr it er ji so vodili sestavljalce osnutka pravilnika o bolnicah, da so ho-teli zapreti kolektivom pot do upravljanja?
Na to vprašanje si je težko najti odgovora. V svetu naj bi bil elan ljudskega odbora, zakaj?
Mogoče za to, da bo krajevni organ oblasti imel vpogled v bolnico, toda, pravico do vpogleda ima že po zakonu o ljudskih odborih, na drugi strani pa ima oblastveni forum, pod čigar kompetenco je ustanova, pravico in dolžnost, da izvaja revizijo. Zakaj pa nimajo v delavskih svetih podjetij zastopnika ljudskega odbora? Mogoče pa bo kdo rekel, da so v bolnici zdravijo ljudje s terena in je nujno, da je zato toren zastopan pri upravljanju. Pa tudi to no more držati, kajti v nekaterih bolnicah, posebno pa še.v specialnih, so zdravijo ljudje iz cele republike in še več in bi po takem kriteriju moral biti v svetu zastopnik ljudske skupščine, glavnega odbora RK itd.
Po mnenju naše partijske organizacije in sindikalne podružnice, ta predlog ni posrečen in za kolektiv nesprejemljiv. Pobija pa trditev tistih, ki so bili mnenja, da v bol-!nicah niso mogoči voljeni sveti zaradi nevarnosti, da bi se ogrožalo znanstveno delo, kajti prav ta predlog izroča upravljanje bolnice svetu, v katerem je za gotovo le en zdravstveni strokovnjak, to je ravnatelj bolnice.
Pa še nekaj je važnega v osnutku: »Zdravstvene ustanove bodo do 1. 1953 postale proračunske ustanove s samostojnim I i n ansiran jem.«
To pomeni, da bodo morali zdravstveni kolektivi začeti skrbno gospodariti. Pomeni, da bodo morali Člani kolektiva imeti vsak hip pred očmi načela pravilnega odnosa do ljudske imovine, kritični odnos do razsipavanja, do delovne discipline, efekta dela itd. Skratka, nov sistem bo zahteval aktivno udeležbo vsakega zdravstvenega delavca.
Človek ima vtis. da se hoče v razvoju upravljanja bolnic preskočiti eno stopnjo in prav to je tisto, ker ne gre. Delovni kolektivi gospodarskih podjetij so morali prej preiti k delavskemu upravljanju in šele nato se je lahko spremenil način finansiranja. trgovanja, plačevanja itd. V zdravstvu pa bi se Daj spremenil način gospodarjenja, ne da bi se prej zagotovila trdna podpora kolektivom, ki bodo uspeli le z voljenim1 sveti.
Priznati moramo, da vodilni faktorji niso še dali resnejših pobud za razprave o svetih.
To je razvidno tudi iz resolucije Kongresa zdravstvenih sindikatov, kj kljub pozitivni diskusiji n'a kongresu, ni niti perspektivno nakazala pot razvoja upravljanja bolnic.
Mislim, da so odločujoči faktorji dolžni, da povedo svoje stališče o tem vprašanju, ne glede na to če pride taka iniciativa od spodaj ah od zgoraj.
Že prej sem navedel, da bi moral vsak predlog za upravljanje bolnic, zavarovati medic.nsko znanost pred nestrokovnjaki.
Že »Delavska enotnost« je v svoji 4. letošnji številki objavila moj članek, v katerem je nakazana zelo enostavna rešitev tega problema.
Delovni kolektiv bolnice za kostno tuberkulozo Šempeter pri Gorici je v načrtu šestmesečnega tekmovanja delavskega upravljanja postavil točko: »Sestava predloga za sodelovanje kolektiva pri upravljanju bolnico« in na tej podlagi (še preden je bil dan v diskusijo predlog Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko FLRJ) sestavil osnutek pravilnika za upravljanje bolnic po delovnih kolektivih in ga poslal Republiškemu odboru sindikata zdravstvenih delavcev .s prošnjo, da izposluje dovoljenje oblastvenega foruma za poskusno uvedbo svetal ki bo upravljal z bolnico.
Glavne določbe tega pravilnika so tele:
»Svet upravlja z bolnico v imenu družbene skupnosti.. Svet je sestavljen iz dveh delov: prvi jo postavljen, drugi voljen. Člani prvega dela sveta so: ravnatelj, šefi ali predstojniki vseh oddelkov bolnice in upravitelj. Prvi dol sveta .tvori eno tretjino sveta, ostali dve tretjini sta voljeni od kolektiva. Prvi del sveta (izvzemši upravitelja) ima edinj pravico odločati o strogo medicinskih zadevah celotni svet pa odloča o vseh ostalih vprašanjih. Če tvori svet sestavljen po gori navedenem kriteriju več kot 15 članov, voli iz svoje srede upravni odbor. Upravni odbor šteje eno tretjino članov sveta. Ravnatelj in upravitelj sta po svoji službi člana upravnega odbora- Upravni odbor se sestaja po potrebi, svet pa vsakih 6 tednov. Tam. kjer ni upravnega odbora, pa se svet sestaja po potrebi 'n mora vsaka dva meseca poročati o svojem delu delovnemu kolektivu. Ravnatelj vodi vso zdravstveno službo, izdaja odločbe o uslužben-skem razmerju, zastopa ustanovo itd.« Skratka s tem pravilnikom so pravilno razdeljene pristojnosti in določene vse potrebne podrobnosti.
Jasno, da ta osnutek no more predstavljati neke popolnosti, vendar smo mnenja, da bi lahko služil kot osnova za diskusijo, ker zagotavlja na eni strani popolno prir stojnost višjega zdravstvenega kadra nad medicinsko znanostjo in ustvarja na drugi strani demokratično obliko upravljanja bolnic, postavljani člani sveta pa so najboljša garancija, da bo svet služil osnovnemu namenu, to je razvoju zdravstvene službe.
Če bo tud ta oblika predlagana v diskusijo, bomo kaj kmalu videli, da je mnogo bližja kolektivom in bolj odgovarja stopnji ^razvoja.
Kakršen koli naj ho že končni zaključek, eno je gotovo:	Zdravstvene ustanove ne
smejo postati ustanove s samostojnim finansiranjem, no da bi jih izročiili v upravljanj© zdravstvenim kolektivom.
Frane Tomšič
Slovenski gasilci so na festivalu pokazali množičnost, strokovnost in politično zrelost
Te dni je bil v Ljubljani gasilski festival, ki je pokazal množičnost, strokovnost in pripravljenost prostovoljnih gasilcev, da čuvajo vseljudsko premoženje in da pomagajo človeku v nesreči.
V Ljubljano je prihitelo nad 18.000 prostovoljnih gasilcev iz vseh krajev Slovenije. Festival pa so počastili s svojo prisotnostjo tudi gostje iz bratskih ljudskih republik in iz Slovenske Koroške ter Avstrije.
Naše gasilske organizacije so med najstarejšimi organizacijami v Sloveniji. Ni redkost, da praznuje gasilska četa 80 letnico svoje ustanovitve. V Mariboru so pred nedavnim proslavili celo stoletnico obstoja gasilske službe.
Pred vojno sta si obe buržoazni stranki, klerikalna in liberalna, prizadevali. da bi si priborili odločujoče mesto v gasilskih organizacijah in so stremljenje ljudi po samoobrambi pred
Le s skrajnim varčevanjem bomo prebrodili posledice suše
Gospodarski svet FLRJ je razpravljal o predlogu družbenega plana za leto 1953
V	sobot-o se je na Bledu začelo zasedanje Gospodarskega sveta vlade FLRJ. na katerem so razpravljali o izpolnjevanju plana v prvem letošnjem polletju in o družbenem planu za leto 1953. Sejo je vodil predsednik Gos pod ars k ega sveta t-ovariš Boris Kidrič.
PROIZVODNJA SE BO V LETU 1953 POVEČALA ZA 14,4 '/i
Družbeni plan smo v prvem polletju letošnjega leta izpolnili 45,5 e/e, kar ustreza
normalni dinamiki v gospodarstvu. Običajno je proizvodnja v drugem polletju precej večja. V družbenem planu za leto 1953 je predvideno povečanje brutto proizvodnje za 14.4 °/e v primerjavi z letom 1952. V industrijski proizvodnji pa se predvideva povečanje za 7,9 °/». Računamo, da se bo povečal a proizvodnja zato, ker bo začelo delati mnogo novih tovarn in ker predvidevamo, da bomo mnogo boljše izkoriščali obstoječe proizvodno kapacitete.
Posebej je treba naglasiti, da bo povečanj© industrijske proizvodnje omogočilo izvo% gotovih izdelkov, ki so veliko več vredni, kot pa surovine jn bo to precej zmanjšalo primanjkljaj v naši zunanji trgovini.
UVESTI BO TREBA SKRAJNO VARČEVANJE
Na seji Gospodarskega sveta so ugotovili, da so podjetja močno zmanjšala proizvodne stroške, prav tako pa tudi potrošnjo delovne sile na enoto proizvodnje. V prvem polletju je bilo 5,4 °/e manj delavcev, produktivnost dela pa je bila za 0,4 •/« večja. Pomanjkanja delovn© sile v glavnem ni več.
V	vseh ljudskih republikah so proračunski izdatki mnogo nižji, kakor pa so bili določeni. Novi gospodarski sistem je dal delovnim kolektivom pobudo, da iščejo povsod možnosti za zmanjšanje materialnih stroškov. Tako so na primer na železnici prej trošili 11.000 ton premoga dnevno, sedaj ga porabijo le 7000. V borskem rudniku je narasla proizvodnost dela za 30 •/« itd.
Toda še obstajajo možnosti prihrankov v proračunih, predvsem v administrativnih izdatkih, pa tudi v socialnih dajatvah.-
Fond socialnega zavarovanja dosega po planu 100 milijard dinarjev. V prihodnjem letu bo treba močno zaostriti pogoje pri določanju socialnih dajatev in pogojev za dajanje otroških doklad, invalidnin itd. Najti bo treba možnost za večjo docent ral izaci jo socialnega zavarovanja in ga čimbolj približati zavarovancem. Celotno zdravstveno službo bo treba na kakšen način izločiti iz državnega proračuna.
Poleg tega obstajajo še velike možnosti prihrankov z zmanjšanjem normativov v industriji, kar omogoča povečanje proizvodnje v nekaterih industrijskih panogah. Tako se lahko na primer poveča proizvodnja tekstilnega blaga, električne energije, jekla, surovega železa in premoga. Zmanjšati bo treba- amortizacijo za 2,8 milijarde dinarjev, v elektrogospodarstvu, industriji nafte, me-
talurgi jii, industriji papirja, tekstilnega blaga, usnja, gumija in prehrambene industrije.
LETOŠNJA SUŠA NAM JE PRIZADEJALA ZA KM) MILIJARD DINARJEV ŠKODE
Suša, ki je zadela skdro vse kraje Jugoslavije, je letos precej hujša, kot pa je bila 1950. lota. Vendar bomo to sušo laže prebrodili, kakor pa smo jo tisto leto, ker je naše gospodarstvo močnejše. Po dosedanjih ocenah znaša škoda, ki nam jo jo povzročila? letošnja suša, okrog 100 milijard dinarjev-Uvozili bomo pšenicoz in mast, imamo pa tudi precejšnje zaloge živil. Zaradi suše bomo morali pod-vzeti vrsto ukrepov, predvsem bo treba zmanjšati izvoz kmetijskih pridelkov, povečati pa bomo morali izvoz proizvodov rudarstva in barvaste metalurgije.
^Medtem ko smo lani v istem času izvozili za 21,3 milijarde dinarjev blaga, smo ga letos izvozili za 35,4 milijarde, s kompenzacijskim izvozom pa 45,3 milijarde dinarjev. Predvsem smo povečali izvoz industrijskega blaga, lesa pa smo izvozili nekaj manj. Izvoz se bo zaradi suš© zmanjšal za vrednost izvoza kmetijskih pridelkov.
Toda ne gre samo za izvoz. Ogrožen je tudi živinski fond, ki ga moramo reševati Zato so potrebni hitri ukrepi. Poskrbeti bomo morali, da bomo čim prej pripeljali krmo iz manj ogroženih krajev v tiste kraje, ki so po suši močno prizadeti. Pripraviti bo treba tudi dovolj krme za zimo, noben travnik naj no ostane n ©pokošen.
Važne so tudi cene živini. Te že občutno padajo. Moramo pa jih na vsak način obdržati na isti višini. Morebitne presežke živine pa izvoziti. Prohranbena industrija bo morala predelati čimveč mesa.
KAPITALNO IZGRADNJO BOMO FINANSIRALI S KREDITI PRI NARODNI BANKI
V razpravi o družbenem planu je bila poudarjena potreba, da se preneha s finansiranjem kapitalne graditve iz proračuna. Tak način je omogočal, da se sredstva za
kapitalno graditev niso uporabljala povsod tam, za kar so bila namenjena, temveč so se gradili tudi manj važni objekti. Prihodnje leto bodo graditve ključnih objektov sicer še večino v družbenem planu, finansirala pa se bodo s krediti pri Narodni banki.
Sedaj ni glavno vprašanje graditve nove industrije, pač pa boljšo izkoriščanje sedanjih postrojenj, njihova razširitev in modernizacija. Dokler ne bodo gotovi sedanji objekti- novih ne bomo gradili. V glavnem bodo vsa podjetja, ki jih še gradimo, že letos dograjena. Za te tovarne pa bo treba omejiti uvoz opreme in jo bo treba naročati v naših tovarnah.
Z zmanjšanjem obvezne invensticijske graditve ki je predvidena za leto 1953 od 45 na 42 milijard, bomo sprostili sredstva za investicije v kmetijstvu, prometu, ter za gradnjo stanovanjskih poslopij, melioracijo zemljišč itd Država bo podpirala zlasti gradnjo delavskih stanovanjskih hišic in dala za to tudi potrebne kredite.
Zvezni gospodarski svet je na koncu zasedanja sprejel naslednje sklepe: sprejme se splošna srtfer ekonomske politike investicij in borbe s posledicami suše. Gospodarski svet bo v sodelovanju z republikami in ustrezajočim aparatom izdelal načela novega sistema kreditiranja v okvirjih, ki so bili določeni na seji. V republikah bodo izdelali orientacijske načrte razvoja gospodarstva po posameznih področjih. Naposled se ustanovi komisija za valorizacijo in amortizacijo investicij v podjetjih.
POPRAVEK
. V zadnji številki smo objavili članek: Le naš delavski rod uživa sadove svojega truda, v katerem smo med drugim povedali tudi, da so v jeseniški železarni delih povprečno po 12.000 dinarjev dobička. Ko smo podatke preverjali smo ugotovili, da je bilo le govora o delitvi dobička, delili ga pa še niso.
nesrečami izkoriščali za svoje umazat?6 strankarske cilje.
Po osvoboditvi pa je gasilstvo stopil0 na nova pota. Naraščajoče družben0 bogastvo je zahtevalo, da ga obvaruje* mo pred nesrečami in elementarnimi nezgodami. Slovenski gasilci so v novih organizacijah bili vedno pripravljeni pomagati. Obvarovali so že naše pr6f m oženje pred veliki) škodo ter rešili mnogo ljudi. Gasilske organizacije s° se močno razširile in predstavljajo danes eno največjih družbenih organiza* cif v Sloveniji, saj štejejo okrog 5^.000 članov, med katerimi pa je samo 7000 mladincev in mladink. Reakcionarni ostanki, posebno nekatera duhovščina hoče še vedno ustvariti iz gasilskih organizacij oporišča svojega protil jurskega delovanja. Toda gasilske organi* zacije so žc tako zrele, da znajo obra* čnnati z vsakim, ki skuša razbijati nji* hovo enotnost in speljati gasilstvo v stare vode.
Da naši gasilci ne znajo samo reševati in paradirati, so dokazali lani v tekmovanju v počastitev desete obletnice naše Jugoslovanske' ljudske arma* de. Takrat so bile gasilske organizacij6 med najaktivnejšimi in so naučile večino svojih članov ravnati z orožjem. Takrat se je pokazala velika pripravljenost gasilcev, da v težki uri. ki hi kdaj koli zadela našo socialistično do" movino, z orožjem v roki branijo pridobitve naše ljudske revolucije.
S. T.
Na trboveljskem festivalu
bodo uprizoril! GelduhotfO
socialno dramo »Kriza«
Golouhovo socialno dramo »Kriza* so uprizorili prvič v ljubljanskem Narodnem gledališču že leta 1928. Režira jo je Bratko Kreft. Pri uprizoritvi^ Pa je sodeloval tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je bil takrat še študent, nadalje Franc Kimovec-Ziga in še nekaj drugih revolucionarnih študentov. Uprav3 Narodnega gledališča v Ljubljani .1® imela zelo velike skrbi, kako bi maskirala Kardelja in ostale študente, da jih njihovi profesorji ne bi spoznali in da ne bi imeli zato v šoli preglavic
Policija je pred uprizoritvijo cenzurirala nekaj prizorov. Po tretji predstavi, ko je bil na gledališče tak naval, da je po več sto ljudi ostalo brez vstopnic, pa je nadaljnje predvajanje drame sploh prepovedala. Tudi knjigo te socialne drame, ki je izšla nekoliko kasneje, je policija plenila iz izložb ® jo uničevala, tako da sta do danes ostala le še dva izvoda.
DANES PA NEKAJ 0 ŠOFERJIH
Čez šoferje vedno zabavljamo. Nič dobrega ne vemo povedati o njih. Toda vseh ne smemo metati v en koš.
Odkar so si v juniju 1951 ustanovili svoje lastno strokovno društvo, so dosegli že nekaj lepih uspehov.
Ljubljanski šoferji so imeli čez lansko zimo dopolnilni strokovni tečaj, ki se ga je udeležilo čez 300 članov. Sedaj imajo že drugi tečaj, na katerem se pripravljajo za polaganje višjih strokovnih vozniških izpitov. Klub tega združenja v Ptuju pa je končal z izpiti že v zgodnji pomladi.
Združenje šoferjev in avtomehanikov bo v kratkem ustanovilo svoje podružnice še v mnogih krajih Slovenije. Pripomniti je treba, da je omenjeno šofersko društvo doslej še vedno edino te vrste v Jugoslaviji po osvoboditvi.
Cafrl
stran*22.vm. 1932 DELAVSKA ENOTNOST
Bojc Vilko
O nekaterih vprašanjih novega gospodarskega sistema
nimi potrošniki. Brez dvoma je to nov0 vprašanje našega gospodarskega sistema, s katerim prej naša podjetja ms° računala. Stari sistem administrativnega upravljanja in distribucije ni n?' lagal podjetjem skrbi, kako in kle L uvedbo novega gospodarskega si- n ja naših, gospodarskih podjetij, so v vr,pvčiti proizvedeno blago. S podrob-sterna od 1. januarja letos se je pred zvezi s praktičnim in vsakdanjim delom „jmj plani realizacije je že bilo toč«0 naša gospodarska, podjetja postavilo podjetij. Ta vprašanja so v glavnem: določeno, katerim trgovskim podjetje® polno vprašanj, ki se dotikajo prav kako izpolniti obveznosti nasproti (,0(j0 b]ag0 prodajali in tudi po kakš® vseh področij njihovega poslovanja, družbenemu planu, ki zadeva pred- cenj Poudarek pri tem je bil predvsem Mnoga od teh vprašanj še vedno išče- vsem dosego minimalne zmogljivosti in na kvantiteti proizvedenega blaga, kar jo pravilne rešitve in zadajajo tako ustvaritev določene akumulacije in bj)0 toliko bolj razumljivo, ker )e delavskim svetom kot upravnim odbo- skladov, ter hkrati doseči rentabilnost na notranjem trgu vladalo pomanjka-r°mu. ravnateljem podjetij težke svojega podjetja. To je pravzaprav nje najosnovnejših industrijskih VT°' skrbi, bt var je namreč v tem. da je osnovni program vsakega našega socia- izvodov S sprostitvijo trgovine i n a postavil novi gospodarski sistem gospo- lističnega gospodarskega podjetja ne svobodnim oblikovanjem cen, ki ?e darjenje v podjetjih na povsem nove glede na gospodarsko panogo. Te ravna večidel po zakonu ponudbe ® temelje m prelomil z dosedanjo prakso osnovne naloge vsakega podjetja pa so povpraševanja pa je postalo vpraša-administrativnega vodenja in uprav- v zvezi z dolgo vrsto drugih vprašanj: nje realizacije (prodaje) ‘pmizvedene-ijanja. L o je temeljilo deloma v na- prvo vprašanje je sama proizvodnja, >■	>	■■	-<■-
pačjiem posnemanju lažisocialistične- preskrba podjetij s surovinami, po-ga upravljanja z gospodarstvom v So- možnim materialom, embalažo, pogonskim materialom in nemoteni proces proizvodnje. To vprašanje so naši delavski sveti po tovarnah in rudnikih še najbolje razumeli in tudi rešili, ker jim je tudi najbliže Saj so člani delavskih svetov po veliki večini sami bodisi še ostale v naših skia" neposredni proizvajalci, ki dodobra
ali ki jih je naša ždečimi- poznajo tako proizvodni proces kakor mav zdrav pojav in dokaz pravilne kV
- - - -	J J '	i t	•	1 '	n O	J n ur- •Mr.r.	^ TT /S T O
vjetski zvezi, ki je dejansko birokrat s ko in zato tudi nedemokratsko, deloma pa je bilo posledica razrvanega gospodarskega stanja zaradi minule vojne. lo je narekovalo predvsem skrb za pravilno razdeljevanje tistih dobrin, ki so diščih
ga blaga v vsakem podjetju zelot1® reče. Pod takimi pogoji ne gre več vprašanje kvantitete, marveč za vprašanje kvalitete blaga.
S povprečno proizvodnjo, ki i®3 svoj temelj v izgradnji naše industrij6’ se je pojavila tako na notranjem kakor zunanjem trgu konkurenca ifi t0
mestoma zelo ostra, kar je brez dvo zdrav pojav in dokaz pravilne p®1 ga gospodarskega razvoja. 1 urenca pa je v tem. da proiz® isto blago razna podjetja, ki str'
to se pravi v prodajo. To vprašanje pa	tem, da svoje blago na
v nujni zvezi z niihovim skladom Plasirajo
rana industrija lahko sproti proizva- tudi potrebe za nemoteno proizvodnjo, našega gospodarskega razvoja, jala. Ves nas gospodarski razvoj zad- Takoj naslednje vprašanje pa je: konkurenca pa je v tem. da njih let. zlasti pa izvedena industriali- kako spraviti proizvode tudi v promet, ,a:T.° ls*° blago razna podjetja.
___: • . l • : .. • i l _	•	. _ In	»  ---1• rT'  . _ i i _   TT1 lin 7S ipm rl 3 ctro 10 ni n trn 1
je v tem, ___ ,
-	str®
zacija, ki je imela svoj izvor v za- to se pravi v prodajo. To vprašanje pa rtl1 J°. z? fpm, ha svo je blago na trr misli našega petletnega gospodarskega je v nujni zvezi z njihovim skladom Pjasirajo po cenah, ki ustrezajo 3 načrta, in povečana tako industrijska za plače, ki se ne ravna toliko po sa- yišini proizvodnih stroškov in . kakor kmetijska proizvodnja, pa je mem obsegu proizvodnje kolikor prav nostim proizvajalnega podjetja 3 narekoval nova pota tako v splošnem PP doseženem prometu. Ta promet pa sproti družbenem planu (izpolnit f upravijan ju držuve, šb bolj pa. v go- J® možno ustvariti samo, čg vodstvo akumulacije in skladov) kakor
podjetja prisluhne potrebam trga. ki druge strani — tudi kupni moči V0'. jih posreduje oziroma, ki bi jih pro- trošnikov. V tej konkurenci gre v PrV izvodn ji morala posredovati trgovina, vrsti za kakovost blaga. Potrošnik f ki ima vsakodnevni stik z ‘neposred- sedanjem položaju ne išče več tolik®
spodarstvu.
Osnovna vprašanja, s katerimi se danes ukvarjajo vsi organi upravlja-
Pomagalo je
V eni naših prejšnjih številk smo objavili članek: Ali mariborski »Odpad« rps ne more pomagati svoji delavki? Zvedeli smo, da je tovarišica Farič Alojzija dobila tako delo, da lahko dovolj zasluži, da preživi sebe in otroka.
Ko je naš dopisnik tov. Pratnemer Edi govoril s tovarišico, mu je dejala, da je z direktorjevim predlogom in predlogom sindikalne podružnice kar zadovoljna.
NOVA SINDIKALNA PODRUŽNICA V SLOVENSKIH KONJICAH Pred nedavnim so imeli uslužbenci Mestnega ljudskega odbora in podružnice Narodne banke v Slovenskih Konjicah občni zbor skupne sindikalne podružnice. Prvi so bili do sedaj vključeni v podružnico pri obrtnih delavcih, drugi pa v podružnico Narodne banke v Slovenski Bistrici. Na občnem zboru so izvolili sindikalni odbor in sprejeli več sklepov za svoje bodoče politično in organizacijsko delo.	V. L.
Z& haznCš khajev *tam pčšejo>
IZ DELA NOVOIZVOLJENEGA ODBORA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V ŠOŠTANJU
že se kažejo prednosti samoupravljanja socialnega zavarovanja
V začetku julija se je med prvimi v Sloveniji sestal začasni odbor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Šoštanju in prevzel od okrajnega ljudskega odbora poslovanje zavoda. Na nadaljnjih sejah, ki jih je bilo doslej že pet, je odbor razpravljal o organizaciji poslovanja in o predlogih za spremembo nekaterih zakonskih uredb.
Med drugim je odbor sklenil, da se ustanovi v Nazarjih izpostava zavoda za socialno zavarovanje za Zgornjo Savinjsko in Zadreško dolino. S tem se bo zavarovancem zlasti po ustanovitvi podružnice Narodne banke v Mozirju, uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja približalo, prihranili pa bodo
Papirnižarji so tekmovali
Od 7. do 10. avgusta so bile druge športne igre papirničarjev v tovarni celuloze v Vidmu ob Savi. Za to tekmovanje, ki ga prirejajo vsako leto na pobudo delovnega kolektiva vevške papirnice, so se delovni kolektivi dobro pripravili. V Vidmu se je zbralo 245 tekmovalcev in so se pomerili v lahki atletiki, nogometu, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in odbojki.
Borbe za prva mesta so bile zelo ostre. Lani so vevški papirničarji zasedli vsa prva mesta. Letos pa jim je bolj trda predla. Na splošno lahko ugotovimo, da so posebno velik napredek dosegli v podjetjih Ceršak in papirnici Sladki vrh ter v »Celulozi« Videm ob Savi in tovarni celuloze Goričane.
Najboljši so bili še vedno tekmovalci vevške papirnice, ki so zbrali 60 točk od 70 dosegljivih. Za njimi so tovariši iz tovarne papirja v Količevem 46 točkami in iz tovarne v Vidmu
z z
zmagal delovni kolektiv iz Količevega, v namiznem tenisu in streljanju so zmagali Vevčani, v odbojki severne papirnice (tovarna lepenke Ceršak in papirnica Sladki vrh), v kegljanju pa domačini iz Vidma.
Ekipe so bile precej izenačene. Grajati pa je treba nešportno vedenje nekaterih posameznikov, predvsem iz vevške papirnice, pa tudi iz tovarne celuloze Videm, ki niso s svojim grdim ponašanjem delali časti tekmovanju. Pri nogometu se je razvila preveč gro-
aktivi (»Celuloza« si sposodili igral-
ba igra. Nekateri Videm in Radeče) so ce, ki niso" bili člani njihovih kolektivov, kar je pri odločilni tekmi med Celulozo Videm in vevško papirnico povzročilo pravo razburjenje. Kapetan moštva Celuloze je na lastno pest postavil v svoje moštvo nekega vojnega pitomca, kar so ugotovili šele potem, ko je bilo tekme že konec. Taki pojavi prav gotovo niso športni, najmanj pa spadajo na sindikalna tekmovanja.
Dne 2. in 3. avgusta pa se je pomerilo sedem kolektivov kemične industrije in tovarne »Zlatorog« v Mariboru. Tekmovali so v odbojki, šahu, namiznem tenisu, streljanju z vojaško in zračno puško. Pri tem tekmovanju je sodelovalo 110 tekmovalcev. Prvo mesto in pokal Republiškega odbora Sindikata kemične industrije si je priboril kolektiv tovarne dušika v Rušah. V šahu je zmagala steklarna Rogaška Slatina, v odbojki kemična tovarna iz
tudi precejšnje stroške in izgubo časa.
Ker po mnenju začasnega odbora sedanji predpisi za povračilo pogrebnih stroškov ne ustrezajo več (na primer: delavcu, ki zasluži 6000 din, gre ob primeru smrti družinskega člana enkratna plača, kar pa ne zadošča za kritje pogrebnih stroškov), je odbor predlagal uvedbo enotnega zneska pogrebnine, ki naj se določi v okviru povprečnega mesečnega zaslužka delavcev v republiki ali pa v okraju. Prav tako je odbor mnenja, da je treba odpraviti tako imenovano »izplačnino«, ki jo mora zavarovanec plačati ob izplačilu socialnih dajatev. Če se pa ta »izplačnina« ne ukine, naj jo plača pošiljatelj. Sprejeta je bila še vrsta drugih predlogov.
Začasni odbor je že razpisal volitve v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki bo štela 25 čla-
tovarne usnja in tovarne otroške konfekcije in gumbov v Šoštanju in še nekateri.
Čeprav je socialno zavarovanje naša prva ustanova, s katero upravljajo zavarovanci sami, vendar že dosedanjč delo našega odbora kaže prednosti samoupravljanja socialnega zavarovanja pred upravljanjem te ustanove po državni upravi.
Vsem gozSnlm gospodarstvom na Slovenskem
Tudi delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva Bled, zavedajoč se dosedanjih uspehov v šestemesečnem tekmovanju delavskega upravljanja, ki se je podaljšalo do VI. kongresa KPJ, stopa v vrste kolektivov, ki tekmujejo v počastitev kongresa naše Partije ter poziva vsa gozdna gospodarstva v Sloveniji na trimesečno tekmovanje.
VI. kongres KP Jugoslavije naj bo za slehernega našega delovnega človeka praznik, katerega bo najbolje počastil s tem, da bo s svojim delom dokazal predanost naši Partiji in njenemu slavnemu vodstvu.
Delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva Bled
Tudi oni so se pridružili tekmovanju
Tudi sindikalna podružnica pri OZZ Gorica se je pridružila tekmovanju v pačastitev VI. kongresa KPJ. Njihov namen je, utrditi v tem času delavske svete in upravne odbore zadružnih podjetij. Poleg navedene naloge so si v načrtu zadali razširitev in demokratizacijo zadrug ter vključitev najmanj
Volitve so že v teku in bodo pred- | 80 % delavcev in uslužbencev zadruž-
44 točkami. V nogometu in šahu je Celja, v namiznem tenisu in streljanju
tovarna dušika iz Ruš, v streljanju pa tovarna »Zlatorog« v Mariboru.
Tekmovanje članov sindikata kemične industrije na teh dveh tekmovanjih, kjer je nastopilo okrog 400 fizkulturnikov, bo brez dvoma pripomoglo k nadaljnjim uspehom na tem področju dela n^ših sindikatov.
Prihodnje športne igre kolektivov papirne industrije bodo v tovarni papirja Sladki vrh, kar bo brez dvoma lepa manifestacija na naši severni meji.
P. F.
TUDI V LESNOINDUSTRIJSKEM PODJETJU DRAVOGRAD SO DELILI DOBIČEK
Ni lahko ustvariti dobiček na lesnoindustrijskem podjetju, kjer vplivajo na proizvodne stroške razne vremenske neprilike, kakor sneg in večdnevni dež. Tega se je dobro zavedal delavski »vet in upravni odbor Lesnoindustrijskega podjetja Dravograd že v začetku letošnjega leta, ko je prevzel vodstvo podjetja. — Marsikaj bo treba spremeniti in gledati na vsak dinar, če hočemo ustvariti gibljivi del plače — sta ■ ugotavljala upravni odbor in delavski svet na svojih prvih sejah.
Izredne snežne razmere v letošnjem letu so skoraj za tri mesece prekinile vsako delo na gozdnih manipulacijah, predvsem pa na Gozdni manipulaciji Črna. Med tem časom so, da ne bi po nepotrebnem trošili plačni fond, zaposlili delavce v mežiškem rudniku, kar so delavci z veseljem sprejeli. Delavski svet je tudi ugotovil, da so merilci lesa, ki so bili do tedaj na vsakem skladišču in ob vsaki žičnici, napotreb-ni. Omejili so tudi razne prevoze iz glavnih skladišč na železniško nakla-dališče in sedaj prevažajo les že kar iz pomožnih skladišč naravnost na na-kladališče. Samo v prvem polletju so zmanjšali administrativni aparat za 30 uslužbencev, od katerih jih je šlo nekaj v proizvodnjo, drugim pa je podjetje našlo primerno zaposlitev v sosednih podjetjih.
Zelo vidno so se pokazali uspehi delavskega upravljanja pri polletnem obračunu, ko je delavski svet Lesnoindustrijskega podjetja razdelil 2 milijona 500.000 din ustvarjenega dobička na tri gozdne manipulacije in šjiri žage. Da bi se ustvarjeni dobiček pravilno razdelil med delavce in uslužbence, je delavski svet sklenil, da se na obratih, kjer so akordne postavke pravilne, razdeli dobiček po zaslužku delavcev, razen nekaj delavcem, ki so največ doprinesli k ustvarjanju dobička. Na gozdnih manipulacijah, kjer ne morejo določiti realno akordno postavko, so dobiček delili po temeljiti presoji dela vsakega delavca. Pri delitvi na manipulacijah so sodelovali poleg logarjev, ki poznajo svoje ljudi, člani upravnega odbora in zastopniki sindikata. Na lesnih obratih pa so delili dobiček člani upravnega odbora in sindikalni odborniki.
ŠOLE BODO OBNOVILI
V Pivki, Postojni in na Rakeku so se resno lotili obnavljanja šol, kar naj bi posnemali tudi ostali občinski ljudski odbori v postojnskem okraju. Se precej je v našem okraju takih šol, ki so potrebne popravila, in to čimprej, zakaj okvare na poslopjih so vedno večje in s tem bodo tudi stroški za popravilo vedno večji. Lilija Bogomil
vidoma zaključene v tem mesecu, tako da bo prva skupščina zasedala že v prvi polovici prihodnjega meseca. — Doslej so volitve že izvedli delovni kolektivi rudnika lignita v Velenju,
nih podjetij v zadruge na vasi. Poleg pomoči mladinskemu aktivu pri OZZ so sprejeli tudi zaključke za delo članov sindikata v novih občinskih ljudskih odborih, o čemer se je že in se
Jeseničani so prisrčno sprejeli slovenske izsehence iz Francije
Slovenske izseljence, ki so prispeli pred nekaj dnevi iz Francije, kamor so se morali izseliti, ker jim mačehovska Jugoslavija ni mogla in ni hotela dati dela in kruha, so 'Jeseničani nadvse prisrčno sprejeli.
Ko je pripeljal vlak z blizu 600 slovenskimi izseljenci na jeseniško po-
izseljeniškega pevskega društva »Sava« tovariš Ferdinand Pintar. Povedal je, zakaj so slovenski delavci odhajali v tujino in kako veliko je njihovo hrepenenje po domu.
Med slovenskimi izseljenci, ki so po dolgih letih obiskali domovino, je tudi pevsko društvo »Sava«, ki bo nastopilo
Pevski zbor slovenskih izseljencev iz Francije »Sava«, ki bo nastopil na festivalu »Svobode« v Trbovljah. Zbor vodi Eugen Diem, Francoz, ki uči slovensko petje v Merlebachu že 25 let (srednji v prvi vrsti).
stajo, je zaigrala godba, na stotine Jeseničanov pa je vzklikalo dobrodošlico.
Za številna darila in prisrčno dobrodošlico se je zahvalil predsednik
tudi na trboveljskem zletu. Prišla pa sta tudi izseljeniško društvo »Slavček« in »Triglav« iz Merlebacha v Franciji.
Polde Ulaga
Bil sem na seji občinskega komiteja KPS v Pivki
Kot član okrajnega odbora Ljudske prosvete sem bil povabljen na sejo partijskega komiteja v Pivki. Na seji smo razpravljali o kulturnoprosvetnem delu oziroma o vzrokih' za mrtvilo, ki je nastalo na tem področju našega udejstvovanja. Ugotovili smo, da sta bila predsednik in tajnik sindikalnega kulturno-umetniškega društva preveč zaposlena in. tako nista mogla pridno delovati v kulturnem društvu. Tudi člani Partije so se do sedaj premalo zanimali za delo SKUD. Do lanskega
blaga samega, saj ga ima sedaj v do- stvu podjetja, naj podjetje producira hove pridelke in razdeljevati vsak voljni nteri na izbiro, temveč obrača samo toliko blaga, kolikor gre sproti posamezni kilogram. S tem pa bi se vso pozornost na kvaliteto. Pri tem na trg, to je bodisi trgovini na debelo tudi vrnili nazaj v birokratizem- Mne-velja torej, da blago išče kupca, ne pa ali na drobno, oziroma, če podjetje nja nekaterih naših ekonomistov o nasprotno, kar je veljalo še do nedav- samo neposredno prodaja, direktno po-nega. Prav tega pa se mnoga naša pro- trošnikom. Bojijo se kakršnih koli za-izvajalna podjetja vse premalo zave- log blaga, ki bi ležale dalj časa v skladajo, ker je v vodstvu podjetij pone- dišču podjetja in s tem v nekem po-	„
kod še stara miselnost, ki ima svoj iz- gledn vezala njihova obratna sredstva nilo podrediti se miselnosti, ki je tuja
_____________ _ _ y •	i . ■ ■  ;    1. ..—Li« 1 •	_ • • 1	i •	______i_ i •	tl c*z. J l _   
»ogromnosti« naših zalog so popolnoma pod vplivom miselnosti, da moramo takoj vse pojesti, kar imamo. Če bi se držali njihovega mnenja, bi to pome-
▼oY v prejšnjem načinu gospodarjenja oziroma kredite, ki jim jih daje na oziroma administrativnega — birokrat- razpolago Narodna banka. To vpraša-skega upravljanja z gospodarstvom, nje zalog blaga muči tudi naša trgov-Težišče tega vprašanja je sedaj pri ska podjetja, ki pa imajo v tem po-podjetjib na spretnosti in iznajdlji- gledu docela drugo, vlogo kakor pro-vosti njihovih komercialistov, ki mo- izvajalna. Razumljivo je, da se bodo rajo neprestano spremljati vse pojave trgovska podjetja, ki so vezana pri
naši gospodarski liniji. Standardne zaloge so potrebne za industrijsko proizvodnjo, ali rečeno na splošno: mi še vedno nimamo zadosti blaga *a zalogi, razen pri posameznih panogah.«
V pogledu vprašanja stopenj akumulacije in skladov, ki so za nekatere
2 do
in morebitne spremembe na trgu in o svojih kreditih s strani Narodne ban- panoge gospodarstva bile previsoke in
bodo sedaj po predlogu zveznega Gospodarskega sveta v kratkem znižane, pa je dejal minister tov. Kidrič naslednje:
»Razumljivo je, da nekatere stopnje akumulacije in skladov ne odgovar-
tem obveščati tako delavski svet kakor ke na dokaj visoke obresti (od upravni odbor- Stvar upravnih orga- ?%), branile prevzemati blago na za-nov pa je, da opažanja komercialistov logo, ki bi jim za dalj časa ležalo v — kolikor odgovarjajo dejanskemu skladišču kot mrtev kapital ter jim s stanju — resno presojajo in v danih plačevanjem obresti povečalo nabavno potrebah odločijo o preusmeritvi celot- ceno. ne dosedanje proizvodnje ali samo Tovariš Kidrič je v svojem zadnjem jajo. Zaradi tega bodo osvojeni pred-
logi posameznih ljudskih republik za ix—1- stopenj akumulacije in
dela proizvodnje, da bi s tem prepre- govoru, ki ga je imel 16. t. m. na seji čili gospodarsko škodo, ki bi lahko na- .zveznega Gospodarskega sveta na Ble- zmanjšanje stala, če bi se držali starega načina du, glede vprašanja blagovnih zalog skladov.«
poslovanja. Pri tem gre in bo šlo več- v naši industriji, izjavil naslednje:	Te iz. .	,
krat za hitre odločitve, ki pa vseeno >v sistemn distr,;bucije smo morali ?k<fga svet„a Prl vladi_FLRJ bodo vse terjajo vsestranskega preudarka glede delatj brez kakršnih kolj zalog. Žara- kor razčistile napačne pojme, ki so na družbene obveznosti, k, j* ima di t	smo moralj imeti ogromno
podjetje nasproti družbenemu planu.	nrjjrl	=v,Li:
Te izjave predsednika Gospodar-
vladali doslej v mnogih naših proizvajalnih podjetjih glede proizvajanja
K,.	j,	. stanju novega gospodarskega sistema
Pri spravljanju proizvodnega blaga ma\no raven, ki je potrebna za neovi- jn načina trgovanja drži: podjetjem se
v promet oziroma pri sami proizvodnji	rani raz7°-> industrije, pa smo ustvarili	£ treba bati	morebitnih zalog	tistega
Pa zapadejo naša podjetja pod vpli-	materialno osnovo, da odpravimo bi-	blaga, ki	je	solidno	izdelano	in
vom novega načina gospodarjenja v	rokracijo v gospodarstvu. Če ne bi
drug ekstrem, ki je zelo ozko povezan imeli na primer nekaterih zalog — ki	________
z dosedaj navedenimi vprašanji. To je	pa v celoti še vedno niso zadostne —	biti vedno	osnova za	našo proizvodno
vprašanje zalog blaga. Mnogi komer-	bi nas letošnja suša silno prizadela,	dejavnost!
cialisti po podjetjih narekujejo vod-	Tako bi morali od kmetov izvleči nji-
za
katero je na trgu vedno povpraševanje ter zanimanje. Trg je in mora
(Nadaljevanje prihodnjič)
občnega zbora so bili v SKUD v glavnem železniški uslužbenci, ki so imeli »v zakupu« vso ljudskoprosvetno dejavnost v tem kraju. Lahko pa trdimo, da je bilo tedaj kulturno delo še kar razgibano. Nadalje smo ugotovili, da se tudi prosvetni delavci premalo udejstvujejo v našem društvu, čeprav nam je znano, da so zelo delavni in požrtvovalni v šoli, kjer so dosegli že kar lepe uspehe.
V	pretekli sezoni sta najboljše delovala godba in pevski zbor, za kar gre precej zaslug tov. Ivanu Škerjancu, ki je zelo skrbel, da bi se člani udeleževali vseh vaj in mu je uspelo privzgojiti ljubezen do slovenske pesmi.
V	preteklem letu smo imeli samo šest kulturnih prireditev in 22 plesov, kar nikakor ne more biti v ponos naši Ljudski prosveti in tudi drugim množičnim organizacijam.
Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo občinski partijski komite v bodoče mnogo bolj pomagal našemu kulturnemu društvu, ki bo tako lahko doseglo veliko boljših uspehov.
Lilija Bogomil
bo še govorilo na skupnih sestankih podružnice.
Večina članov ter podružnica izhaja iz malih in srednjih kmečkih družin. Tem tovarišem je treba veliko pomagati, da bi se spoznali z našim gospodarskim razvojem, da bi spoznali naš skupni cilj ter se tako zavedali nalog, ki jih imajo v upravljanju s podjetjem. Zato se nekateri člani delavskih svetov še danes ne morejo vživeti v svojo vlogo in mnogokrat na sestankih samo prikimavajo, namesto da bi s svojimi predlogi pomagali pri upravljanju. Prav zaradi tega je sindikalna podružnica opustila dosedanjo obliko tekmovanja (delo, prostovoljne ure, število sestankov itd.) ter si zadala take naloge. In ko jih bo izvedla, bo tako najbolje počastila VI. kongres naše Partije.
IN KOLEKTIV INDUSTRIJE PAPIRNATIH IZDELKOV V MARIBORU
V	dosedanjem tekmovanju delavskega upravljanja je kolektiv Industrije papirnatih izdelkov v Mariboru žel kar lepe uspehe. Imeli so več predavanj, med njimi predavanje o novem zakonu o ljudskih odborih in predavanje o naši socialni zakonodaji. Prav lepo so proslavili 1. maj in 60. rojstni dan našega maršala. 42 članov kolektiva se je vključilo v delavsko kulturno društvo »Svoboda«, kjer delujejo v dramski skupini, pevskem zboru in literarni sekciji. V času tekmovanja se je razgibalo tudi delo na fizkulturnem področju. Izvedli so tekmovanje v šahu, kegljanju, odbojki, streljanju in nogometu. V vseh teh tekmovanjih so dosegli prav dobre rezultate.
Pred nedavnim sta si delavski svet in sindikalna podružnica zadala nalogo pregledati vse delo v podjetju in odkriti skrite rezerve. Tako so ugotovili, da imajo v podjetju 15 delavcev preveč. Pogovorili so se s podjetjem »Zlatorog«, ki je sprejelo 13 delavcev, ostala dva delavca pa so zaposlili kot nočna čuvaja. Na ta način jim je uspelo, da niso nobenega delavca odpustili. Da bi dosegli čim večjo storilnost, so tudi sklenili, da bodo temeljito pregledali in popravili vse stroje.
Edi Pratnemer
KOVINARJI IZ DORTSMUNDA PRI NAS NA ODDIHU
Pretekli petek je prispela na Jesenice skupina 15 kovinarjev iz Dorts-munda v Zapadni Nemčiji. Skupina je gost metalurškega sindikata jeseniške železarne in do sedaj si je že ogledala Bled, Bohinj, Postojnsko jamo in Opatijo ter odšla na 14-dnevni oddih v počitniški dom jeseniške železarne v Crikvenici. V zameno za skupino že-lezarjev iz Dortsmunda bo odpotovala skupina jeseniških delavcev na turnejo in oddih v Zapadno Nemčijo.
Polde Ulaga
V	LITOSTROJU DOKONČUJEJO
TURBINE. NAMENJENE ZA HIDROCENTRALO JABLANICO
V prihodnjih dneh bodo v naši največji hidrocentrali v Jablanici na Neretvi začeli z montažo prvih strojev in drugih'naprav. Vsa montažna dela bodo opravili monterji in strokovnjaki mariborske »Hidromontaže«.
Delavci »Litostroja« so že vlili prve tri turbine za to hidrocentralo. Delo na teh turbinah in drugih sestavnih delih dobro napreduje. Prvo turbino bo Litostroj poslal v Jablanico še pred koncem letošnjega leta. Vsaka izmed treh turbin bo imela zmogljivost 31.000 konjskih sil, vsega pa bo imela hidrocentrala šest takih turbin.
Generatorje in transformatorje že izdeluje zagrebška tovarna »Rade Končar«. Prvi agregat pa bodo poslali na gradbišče že v začetku prihodnjega leta.	Anton Zrnec
Izšla ie
posebna izdaia »OBZORNIKA«
ki prinaša celotno sistematično urejeno gradivo o novem sistemu in o prevedbi upokojencev. Podrobno je obdelano razvrščanje v pokojninske razrede, odmerjanje pokojnin in invalidnin, vštevanje časa v delovno dobo. pravico do pokojnine in invalidnine mirnodobskih in vojnih invalidov in ponovno priznanje pokojnine osebnim in družinskim upokojencem, ki so jo izgubili. Poleg tega vsebuje posebna izdaja tudi potrebne tabele, iz katerih so razvidni pokojninski razredi in izračunane nove osebne pokojnine. Gradivo bo koristilo članom komisije za izdajo delovnih knjižic, ker vsebuje nove predpise o ugotavljanju delovne dobe, poleg tega pa bo nujno potrebno članom začasnih odborov socialnega zavarovanja m vsem onim. ki se zanimajo za nove predpise o pokojnini in invalidnini.
Sindikalni sveti naj naročajo skupaj za svoje področje. Vsa naročila sprejema uprava Delavske enotnosti, Ljubljana, poštni predal 284.
Cona izvoda 30 din
DELAVSKA ENOTNOST 22. vm. 1952* stran 3
Ptuj ob koncu XVIII. stoletja
Sei0
natslarejše mesfo na Slovenskem
Pred 2300 leti je nastala na desnem bregu Drave, na mestu, kjer stoji današnja Hajdina, keltska naselbina, ki jo zgodovinarji imenujejo »pramati današnjega Ptuja«. Življenje v tem selili je za nas neznano; edini dokaz, da je obstajalo, je nekaj izkopanin.
Sele v letih tik pred našim štetjem posije žarek v zgodovinsko temo tega se-iišča. Tedaj je rimska osvajalnost pogoltnila tudi te kraje in za osvajalnih vojn cesarja Tiberija v letih 19 do 9 je dobila Petovia -— tako je bilo tedaj kraju ime, talno vojno taborišče. Okrog tega taborišča so si postavili svoje domove trgovci, obrtniki in vojni veterani ter se strnili z domačim keltsko-panonskim prebivalstvom.
V zgodovini prvič čitamo o Ptuju pri Tacitu, ki pripoveduje, da je imela leta 69 v tem mestu 13. legija svoj zi-movnik in da so se zbrali v njem vsi poveljniki obdonavskih posadk na vojno posvetovanje, kjer so sklenili pomagati Vespasianu v boju proti Vi-telliju.
Ugodno je vplivala na razvoj starega Ptuja njegova lega na križišču važnih prometnih poti. Iz Ptuja so peljale ceste na Dunaj, Pesto, Celovec, skozi Osijek v Mitroviče in skozi Ljubljano in Oglej dalje v Italijo. V Ptuju je bil tudi glavni carinski urad za vso Panonijo. Mesto je imelo potemtakem živahen promet. V njem se je lepo razvijala industrija in obrt Žgali so izborno opeko, umetno oblikovali marmor, izdelovali volneno in sukneno blago itd. Rodovitna okolica jih je bogato zalagala s pridelki. Na Slovenskih goricah in Halozah pa je uspevala vinska trta, ki jo je dal nasaditi rimski cesar Probus.
Ob koncu drugega' stoletja so nastopili za Ptuj nemirni časi. Notranji spori med posameznimi samovoljno oklicanimi cesarji in vpadi barbarskih sosedov so zaključili obdobje mirnega razcvita ptujskega mesta. Zadnja zgodovinska vest o Ptuju je vezana z znamenito bitko na Ptujskem polju leta 388, ko si je priboril cesar Theodosius v krvavi borbi proti samozvancu Maxi-mu pot v Italijo.
O nadaljnji usodi rimskega Ptuja vemo le po izkopaninah. Te govore, da so mesto na pragu med 4. in 5. stoletjem porušili Goti in da so ti nekaj -časa prebivali na njegovih ruševinah. Za Goti so prišli Huni in za njimi še druga barbarska plemena. Mesto je bilo večkrat uničeno, toda vedno je znova zaživelo. Da je Ptuj obstajal tudi med napadi barbarskih plemen, nam je dokaz, da je bil poslednji zapadnorimski cesar Romulus Augustulus sin Ptujčanke. Seveda ni ostalo po nekdanjem cvetočem mestu drugega, kot skromna naselbina in ime. V 6. stoletju pa je ta naselbina prišla v last novemu gospodarju — Slovanu.
Med najzanimivejšimi zgodovinskimi najdbami iz te dobe je Mithrovo svetišče na Zg. Bregu. Obiskovalcu, ki stopi skozi vrata tega svetišča, pade najprvo v oči velik relief na čelni strani, ki pa na žalost ni originalen — od prvotnega reliefa je ostalo le nekaj drobcev. Na reliefu je upodobljen bog Mithras, ki kleči na bivolu in mu za-saja nož pod lopatico. Proti rani se zaganja pes in vzpenja kača, da bi lokala sveto kri. Bivoljev rep se cepi v tri žitne klase — simbol rodovitnosti. Ob vsaki strani stojita dva mladeniča.
V srednji ladji je več kamnitih oltarjev z napisi, iz katerih se da raz-
ker so v prejšnjih časih priklepali obenj zločince in jih tako izpostavljali sramoti. Zgodovinarji mu pravijo tudi Orphejev spomenik, po podobi Orpheja, pravljičnega glasbenika in pevca, ki je vklesana na spomeniku. Okrog pevca sede razne živali, ki jih je privabila njegova pesem. Nad to skupino sedi Afrodita, ki objokuje mrtvega Adonida, ležečega pred njo. Pod napisnim poljem je še komaj viden Orphej, kako stoji pred Plutonom in Proserpino — vladarjema podzemlja in prosi, naj mu vrneta ženo Eurydiko, ki je umrla zaradi gadjega pika. Po mnenju zgodovinarjev je bil kamen nagrobni spomenik bogatega mestnega očeta, postavljen v 2. stoletju našega štetja.
V muzeju najdemo veliko število nagrobnih spomenikov in sarkofagov, med katerimi je najlepši sarkofag legionarja Fannija Florentina, razne reliefe, dele kipov, mlinske • kamne, svetilke, lončeno posodo, steklenice, denar,
Kip božanstva Mithre, izkopan na Hajdini pri Ptuju
brati, da so svetišče postavile za časa cesarja Galliena (260—268) vojaške čete, ki so imele tedaj v Ptuju svojo garnizijo.
Na mestu starega Ptuja sta bili izkopani še dve svetišči, posvečeni božanstvu Mithrasu, ki pa sta starejšega izvora. V najstarejšem svetišču (Sp. Hajdina) je najzanimivejši klesan kip Mithre, ki nosi na hrbtu bika. Kip prikazuje legendo, po kateri je Mithras našel pobeglega bika, ga zadegal na ramena in ponesel po poti polni ovir v votlino, kjer ga je zaklal.
Izmed spomenikov okoli mestne cerkve in na samem stoječega stolpa vzbuja največ pozornosti kakih pet metrov visok kamen z dvema levoma na vrhu. Ljudstvo mu pravi sramotilni kamen,
Naslovni list Malevčevega »Nebeškega pastirja«
orožje, prstane, uhane, igle itd.
Omeniti moramo, da je ptujski muzej morda najboggtejši muzej na Slovenskem po najdbah iz te dobe.
*
Po odhodu Gotov je zavladala nekaj časa mirna doba. V ta mir je udaril Alarih z vzhodnimi Goti, ko je drvel v Italijo. Po njegovi smrti so si pokrajine ob Dravi ponovno pridobili rimski vojskovodje. 433. leta pa so morali Rimljani prepustiti Panonijo hunskemu kralju Atili, ki je vladal mešanici Hunov, Slovanov, Germanov in Romanov.
Slovani so se naselili na Ptujskem polju po odhodu Langobardov leta 568. Izkopanine pričajo, da so stanovali tudi v rimskih stavbah v Ptuju in na gradu, kjer so imeli svoje Stražišče. Na zahodni strani gradu pa so imeli svetišče, ki je danes še, zelo dobro ohranjeno, in pokopališče.
Ptuj je postal tudi za Slovane trgovsko središče. O tem priča v staroslovanskih grobovih najden denar cesarjev Mavricija, Heraklija in Leona, ki so vladali nad Bizancem od 582. do 780. leta. Tudi v Zg. Hajdini so odkrili grobišče, kamor so konec 8. stoletja pokopavali Slovani svoje mrtvece.
Nekateri zgodovinarji so mnenja, da so se Slovani ob svojem prihodu naselili v rimskih stavbah in da je bil prehod iz rimske v slovansko dobo kolikor toliko miren. Kot dokaz navajajo imena Jus, Špes, Vintus, Flakus, ki še sedaj obstajajo na Ptujskem polju.
Sredi 9. stoletja se Ptuj ponovno pojavi v zgodovini. Okoli leta 800 se je končala vojna med Obri in Franki z zmago Frankov, ki so Zahodno Ogrsko priključili svoji državi. Slovanska vojvodstva so obstajala pod frankovsko oblastjo dalje. Pokrajina med Muro in Dravo dobi zopet staro ime Panonija.
Okoli leta 840 dobi zemljo med Dravo, Blatnim jezerom in Donavo knez Pribina, ki mu je sledil knez Kocelj. Ptuj, ki je bil v oblasti slovanskega župana, je tako postal mejnik te državice. Knez Pribina je dal pozidati v Ptuju cerkev, ki je bila dozidana med 850. in 864. letom. V to dobo spada tudi delovanje Cirila in Metoda, ki sta imela med Nemci veliko nasprotnikov. Njuni učenci so delovali tudi v Ptuju in okolici.
Okrog leta 860 so velika ptujska posestva frankovskega kralja prešla v roke solnograške cerkve. 874 pa sta prešla tudi Bettovia. kot so tedaj imenovali Ptuj, in ptujski grad v solno-graško posest.
Neka listina iz 890. leta pravi, da je dobila solnograška cerkev dva dela mesta Ptuja, cerkev, desetino, mitnino, sodstvo in most. Kmalu nato pa je dobila še tretji del mesta, ki ga je imel v lasti neki slovenski plemenitaš, ki je bil obsojen »veleizdaje«. To nam priča, kakšnih oblik se je že tedaj posluževala cerkev, da bi si zagotovila svoje gospostvo in povečala svoje bogastvo. Najmanj pa je bilo solnograški, torej nemški, cerkvi všeč čedalje večje širje-lje slovanskega bogoslužja. Večletni boj med solnograškim nadškofom in Meto- I dom. ki je imel mnogo oblik nacionalnega boja, se je končal v prid solno-graškega nadškofa. Metod je moral bežati iz Panonije na Moravsko, kjer je
tudi ostal. Solnograški duhovniki so pregnali slovanske duhovnike in vzpostavili nemško bogoslužje. Od tedaj je bil Ptuj v presledkih celih sedem stoletij pod oblastjo solnograških škofov. Dvajset let pozneje so si Panonijo prilastili Madžari, pomorili mnogo prebivalstva in razrušili mesta. Po bitki na Leškem polju so si Ptuj ponovno prilastili solnograški škofje in ga utrdili kot branik proti madžarskim navalom. Solnograški nadškof Konrad I. je 1125. leta obnovil ptujski grad, ki je še iz starih časov ležal v razvalinah. V grad je naselil nemško viteško rodbino, ki je kasneje postala ena izmed najvplivnejših viteških družin na Štajerskem. V Veliko Nedeljo pa je naselil nemški viteški red, da bi branil mejo pred napadi Madžarov: Ta red je ostal na teh posestvih in izkoriščal slovenskega kmeta vse do 1945. leta, ko smo jim pokazali pot nazaj, od koder so prišli.
*
V 13. stoletju se je začelo ljudstvo v Ptuju, kakor tudi v njegovi okolici upirati tiraniji nemške cerkve. Zbiralo se je v razne verske ločine in druge skupine in se borilo proti cerkvenim gospodom. Da bi uničili ta odpor in utrdili svojo vladavino, so okrog leta 1230 naselili v mesto dominikance in minorite. Obema redovoma so sezidali velika, razkošno opremljena samostana, ki še danes stojita. Ob prihodu dominikancev v Ptuj je solnograški nadškof Eberhard II. izjavil, da so naselili ta red v Ptuj z namenom, »da se ono surovo ljudstvo privabi k poslušanju božje besede in k skrbi z svoje zveličanje«.
Ptujski meščani so bili tedaj večinoma obrtniki. Uradništva, razen mestnega sodnika in pisarja, niso poznali.
Med obrtniki se v starih zapiskih imenujejo:	krojač,	pergamentar, poštar,
usnjar, mesar, sodar, izdelovalec lesenih studenčnih cevi, pek, zlatninar, ščetar, kovač in tesar. V mestu je cvetela trgovina. Ptuj se pojavlja že v najstarejših zapiskih zgodnjega srednjega veka kot mesto, ne vemo pa točno, če so mu bile te pravice podeljene že v VIII. stoletju ali pa jih je imel še iz starega veka. Vsekakor pa med srednjeveškimi mestnopravnimi listinami zavzema, poleg dunajskega, ptujsko mestno pravo prvo mesto, kakor po starosti, tako tudi po vsebini.
Mestno pravo je ščitilo pravice in prednosti meščanov. V predmestju ni smel nihče trgovati. Vsa trgovina se je morala odvijati v mestu. Tujci so smeli prodajati blago le ob torkih, ki so bili
določeni za tržne	..
dni. Ptujski trgovci pa so imeli tržne pravice tudi v drugih mestih.
Občinski svetovalci so vsako leto volili mestnega sodnika. Za sodnijsko službo so plačevali meščani vsako leto dvakrat davek. Ob tržnih dneh so smele kupovati najprej meščanke, šele na-	P tuj v XVII. stoletju
to pa preprodajalke.
To pravico so ptujske »mestne gospe« zahtevale še v času med obema vojnama.
Meščani so morali vsako leto dvakrat. plačevati solnograškemu nadškofu davke. Davkov sta bila oproščena le sodnik in mestni pisar.
Mestno pravo predpisuje še mnogo trgovskih omejitev za nemeščane in za urejevanje trgovine v mestu.
V XIV. stoletju je bilo mesto prav tako veliko kakor v XIX. stoletju, ko so podrli mestno obzidje. Na zgornjem in zahodnem delu stoji dominikanski, na spodnjem pa minoritski samostan; na jugu meji Drava, na severu pa grajski grič, kjer so gospodovali »Ptujski gospodje« s svojimi valpti. V mestu so mnogokrat izbruhnili požari, ker so bile hiše večinoma lesene in krite s skodljami. Ulice so bile ozke, netlako-vane in blatne. Dober meščan je moral biti ob devetih, najkasneje pa ob desetih doma.
Ptujski trgovci so kupčevali tudi v mnogih oddaljenih krajih. V Trst in Benetke so prodajali živino, kože, usnje in kovine, od tam pa so uvažali laško blago. Vino so prodajali celo v Srbijo, iz Ogrske pa so uvažali kože in živino.
nikov. Turški napadi so se ponavljali iz leta v leto. 1532 so oropali in požgali cerkev Sv. Ožbalta v nekdanjem ptujskem predmestju. Od tedaj so imeli prebivalci iz ptujske okolice v mestni cerkvi slovenske pridige.
Meščani so bili slovenskega in nemškega rodu. Nemce so tja naseljevali Solnograjčani, da so si zagotovili pomočnike pri podjarmljenju slovenskega prebivalstva.
V XVI. in v začetku XVII. stoletja je bila v Ptuju močno razširjena protestantska vera. Razširila se je tako, da so protestantski duhovniki prevzeli mestno cerkev, katoliški župnik pa se je moral umakniti v predmestno cerkvico Sv. Ožbalta,
Vlada in solnograški škofje so v Ptuj večkrat pošiljali razne komisije z nalogo, da zatrejo protestantizem. Te komisije so izganjale iz mesta vse, ki so se izjavili proti rimski cerkvi. Toda po odhodu komisij je v mestu ponovno oživel protestantizem. Protestantje so imeli celo šolo, ki je bila prenapolnjena z meščanskimi otroci.
19. januarja 1560. leta je komisija, ki je prišla iz Maribora, sežgala na minoritskem, dominikanskem in mestnem trgu vse protestantske knjige in spise. 1563. leta pa je neka druga komisija zaprla protestantsko šolo. *
Razmere v Ptuju so bile vse bolj »žalostne«, kot pravijo stari zapiski. 1610. leta je neka komisija dobila v mestu le 15 »pravovernikov«. Da bi ustrahovali uporno ptujsko prebivalstvo, so se 1615. leta naselili v Ptuju kapucini, ki so v 15 letih vsaj na zunaj popolnoma zatrli protestantizem v Ptuju in okolici. Mnogo protestantov je bilo izgnanih, nekateri so zaradi denarnih kazni obubožali in se »spreobrnili«, veliko pa se jih je zaradi pritiska povrnilo »v naročje svete cerkve«. Protestantske knjige so bile javno sežgane.
V naslednjih desetletjih je Ptuj mnogo trpel zaradi kuge, .ki je od leta 1623 do 1625 tako divjala, »da si tri leta nobeden ni upal v mesto«. Leta 1645 je bila še hujša. Meščani so jo zanesli tudi v Haloze, kamor so se za-
Matija Korvin, ogrski kralj, je 1480. leta premagal Habsburžane in solnograške škofe in med posestvi na Štajerskem in Koroškem zasedel tudi Ptuj. Toda čez enajst let je Ptuj prišel ponovno pod oblast svojih starih gospodarjev.
Turki so večkrat prihajali v te kraje. 1492. leta so vpepelili ptujsko okolico in Ptujsko goro. 1494 so ponovno prodrli do Ptuja in odgnali 7000 ujet-
tekli pred to strašno boleznijo. Duhovniki so razpihovali med ljudmi prepričanje, da je to božja kazen za »brezbožno« življenje. V teh letih so postavili zunaj mesta cerkvico sv. Roka, kamor so romali še dolga leta potem, dokler je ni cesar Jožef II. spremenil v vojaško skladišče.
Med turškimi boji 1663 do 1664 je bil Ptuj torišče velikih vojaških koncentracij. Začeli so ga tudi znova utrjevati. V Sv. Gotardu pa so Turke premagali in od tistega časa jih v Ptuj ni bilo več. V spomin na to zmago je dal grof Borlski postaviti pred minoritsko cerkvijo v Ptuju Marijino soho. ki je bila v zadnji vojni s cerkvijo vred porušena.
Od 1678. do 1680. leta je v Ptuju ponovno morila kuga. Samo od 29. aprila do 16. decembra 1680. leta je umrlo 219 oseb. V presledkih je morila kuga vse do 1682. leta. Kmalu nato je zadela mesto druga nesreča. 1684. ieta je izbruhnil velik požar, ki je vpepelil vse mesto in terjal 36 žrtev.
Do spojitve Ogrske z Avstrijo je Ptuj izgubil svoj strateški pomen. Po novi razdelitvi države je mesto prišlo v upravno področje med Dravo in Muro, katerega glavno mesto pa je bilo Maribor. Od takrat je ptujsko mesto, skoraj bi dejal, vse bolj nazadovalo, in danes lahko govorimo o Ptuju kot mestecu polnem starin, ki pričajo o njegovi nekdanji slavi.
Požar je v Ptuju še večkrat gospodoval. 1705. leta je uničil kar 32 hiš. Tedaj je bil tudi precej poškodovan mestni stolp, ki so ga 1792. leta meščani darovali mestni cerkvi. Ta stolp še danes stoji, je ves črn, kakor bi bil pravkar požgan, vanj pa je vzidanih
polno zanimivih rimskih izkopanin. Leta 1744 je pogorelo 79 hiš, zato so 1745. leta meščani postavili na bivšem Florjanskem, današnjem Kvedrovem trgu, spomenik sv. Florijanu, ki še danes stoji.
Ob koncu XVII. in začetku XVIII. stoletja je bilo v mestu zelo razvito cehovstvo. V tej dobi so imeli svoje cehe: kovači, zidarji, sobarji, tkalci, kamnoseki, krojači in čevljarji.
Leta 1785 so ustanovili v Ptuju prvo gledališko diletantsko družjpo in leto dni kasneje gledališče. Ob istem času je cesar Jožef II. zaprl dominikanski in kapucinski samostan. V prvem je danes Mestni muzej, v drugem pa skladišče.
1792. leta se je preselil iz Celja v Ptuj tiskar Franc Schiitz. Poleg tiskarne je imel v Ptuju nekakšno čitalnico in knjižnico. Ker mu je nudil Ptuj premalo zaslužka, se je po treh letih preselil v Maribor. V tem času smo dobili Slovenci dva slovenska in en kajkavski tisk, ki jih je natiskal ta tiskar, in spadajo med velike zgodovinske redkosti.
Dogodki so se vrstili:
1799. leta je korakal skozi mesto pomožni ruski kor pod generalom Su-vorovom s 14.000 Kozaki in mnogimi topovi, ki je nekaj dni taboril pri Hajdini. 1805. leta je skozi mesto šlo 50.000 avstrijskih vojakov, za njimi pa je prišlo 600 Francozov, ki so mesto 10 dni držali v svojih rokah. 1836. leta je pomorila kolera v mestu okrog 100 oseb. 1848. leta so v Ptuju ustanovili nacionalno gardo, toda revolucija je šla mimo njih. Pri Veliki Nedelji pa je prišlo do boja med ogrskimi revolucionarji in avstrijsko vojsko, ki je revolucionarje potisnila iz dežele. Tudi kmetje in viničarji iz Slovenskih goric in Haloz so se upirali, toda njihovi upori so bili hitro zadušeni. 1864. leta so zgradili progo od Pragerskega do Budimpešte in tako se je vsaj malo poživilo osamljeno ptujsko mesto. Leta 1896 pa je Ptuj dobil prvo gimnazijo.
Z ustanovitvijo slovenske Čitalnice leta 1863 se je zaostril boj med priseljenimi Nemci in slovenskim prebivalstvom. Leta 1885 so Slovenci ustanovili politično društvo »Pozor« v Narodnem domu, ki so ga kupili 1882. leta. To je bil prvi slovenski Narodni dom na nekdanjem Spodnjem Štajerskem.
Nemci in njih podrepniki nemškutarji pa so Čitalnico in druge slovenske organizacije z vsemi svojimi močmi preganjali. Ker so imeli denar in glavna mesta v občini, so v tem boju kljub močnemu odporu naprednih Slovencev začasno tudi uspevali. 1914. leta je mestna občina Čitalnico zaprla.
Nemci in ponemčeni Slovenci so si ustanovili mnogo organizacij, med katerimi jih je bilo precej vojaškega značaja. Izdajali so tudi veliko število knjig in časopisov, ki so kar preplavljali ptujsko mesto. Na vsak način so hoteli uničiti vsako slovensko gibanje. Med nasprotniki slovenstva je bil najhujši Ornig, sin slovenskega obrtnika, ki se je preselil v Ptuj. Ta se je dokopal do župana in kot tak zatiral vse, kar je bilo slovenskega.
13. septembra 1908. leta so se Slovenci iz Ptuja in okolice zbrali v Ptuju na skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda. Nemci so jih napadli in v boju je bilo nekaj ljudi ranjenih. 1914. leta pa so Petra Žirovnika gnali po ptujskih ulicah, kjer so ga Nemci in nemškutarji kamenjali samo zato, ker je bil — Slovenec.
1918. leta pa je nad Ptujem zavihra-la slovenska in jugoslovanska zasta-
Toda boj Ptujčanov še ni bil končan. Nasprotno. Zavzemal je vse širše poprišče. Poleg boja proti Nedičem, ki so vse bolj dvigali glave, se je vse bolj’ širil boj za pravice delovnega človeka. Delo partijske organizacije na železnici, SKOJ-evske grupe na gimnaziji in v mestu, široko delovanje »Svobode«, delo heroja Lacka, člana CK KPS — vse to je pripravilo slovenske delovne ljudi, da so 1941. leta krepko poprijeli puške v roke in se kljub najhujšemu nemškemu terorju borili za svojo svobodo. O vsem tem in še - mnogočem iz zgodovine našega ptujskega mesta pa bomo kdaj drugič pisali.
Na gradiču, kjer so imeli nekoč naši dedje svoj ostrog, pa vihra slovenska zastava z rdečo zvezdo — znak svobode in oblasti delovnih ljudi mesta Ptuja.
4 stran * 22 vin 1952 DELAVSKA ENOTNOST
No so bili Šcrccrfi prvič na progi
(Nadaljevan /e s 1 strani)
Traga, kaj ni ožgalo?
Pa je in še kako! Posvetilo se je in treščilo, da smo skoraj oglušili. Še mi Sttl° užgali iz pušk in strojnic. Niti miš ne bi ušla živa.
Toda. glej ga spaka. Nobeden va-£°n se ni prevrnil. Kolikor smo lahko razločili, je le en vagon ob eksploziji odskočil kot zajec, kadar jo dobi pod kožo. Strojevodja je dal polno paro, ^agoni so šli kar v galop po pragih, 'n vlak nam jo je pred nosom popihal Proti Semiču. Vsi naši upi in nade, vse naše^ želje so šle — po železnici.
Na eni strani je odneslo dober meter 'P pol tračnice, na drugi pa dva metra, kar pihali smo od jeze in kleli, da se fe kar kadilo. Kar nas je bilo, vseh smo se postavili vzdolž proge, zagrabili ho — ruk, ho— ruk in dvesto
vodiča nismo imeli. Znašli smo se nekako po zemljevidu in prišli od Peščeni ka sem. ko je ze sonce vzhajalo. V vas smo prikorakali tako neopaženo, da nas še vaščani niso videli.
Zajtrk je bil že skuhan. Na hitrico
—	kot smo bili ze vajeni z Notranjskega
—	smo pojedli. Nato se je začelo jutranje opravilo. Ta je slekel suknjič, drugi tudi srajco, tretji je potegnil hlače in vneto brskal po robovih za ovratnikom, za pasom, lovil in stiskal med nohti. Med hišami smo bili dobro skriti in si moral priti prav v vas, da si nas opazil.
Naš težkomitraljezec, Gostilna se je pisal, je brskal in lovil za plotom tik za hišo, kjer je bil štab brigade. Kar zasliši z one strani plotu: »Ne streljati, žive lovite!< Pokuka skozi špranjo, zagleda kokarde na kapah, skoči kar s
PROSLAVA
10-letniee ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad: Tomšičeve, Šercerjeve, Cankarjeve in Gubčeve — bo 13. in 14. septembra v Dolenjskih Toplicah pod Rogom. Ta proslava bo doslej največja počastitev žrtev in zgodovinskih pridobitev narodnoosvobodilnega boja.
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije poziva vse svoje članstvo, vse slovensko delovno ljudstvo, da se proslave udeleži v čimvečjem številu. V ta namen bodo stavljena na uporabo vsa prevozna sredstva vseh vrst in je dovoljena četrtinska vožnja.
Da bi priprave čim uspešneje potekale, je Pripravljalni odbor za proslavo na sestanku z zastopniki okrajnih odborov Zveze borcev skenil sledeče:
1.	Vsi okrajni odbori Zveze borcev naj takoj povabijo k sodelovanju vse druge organizacije in izberejo pripravljalne odbore za obisk proslave; isto naj store tudi občinski odbori Zveze borcev.
2.	V času pred proslavo naj se vršijo vsebinsko primerne prireditve, kjer je le možno, s pozivi na čimbolj množičen obisk proslave: partizanske kulturniške skupine naj obnovijo svoje programe in nastopajo z njimi tudi drugod, ne samo 13. in 14. septembra v Dol. Toplicah.
3.	Do 31. avgusta t. 1. naj pošljejo vsi okrajni odbori Zveze borcev Pripravljalnemu odboru za proslavo (Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 16) število udeležencev, želje glede načina potovanja, predloge in vprašanja.
4.	Vsa potrebna navodila bo Pripravljalni odbor sproti javljal po časopisju in po radiu.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
metrov proge je bilo s pragi vred v grabnu.
To je bilo po hrvaškem načinu — je pojasnil Vasja.
— Kmalu nato pa je pridrvel oklop-Di vlak. Blizu se niso upali. Ustavili so se za drugim ovinkom in nabijali v temo. Mi smo pa mirno krenili proti Brezovi rebri pri Semiču.
Presenečenje na obeh straneh
Še iz Mihovca smo poslali šest borcev g tremi mulami v Brezovo reber in se dogovorili, da tam že na vse zgodaj pripravijo zajtrk.
Belogardistični vohuni to noč niso sPa li Videli so, kako je tale skupinica Partizanov krenila proti Brezovi rebri, m/ so obvestili postojanko, pa se je 'ar 70 »hrabrih kristusovih vojščakov« °kora jžilo na šest partizanov. Mislili
da nesejo hrano v partizanske holmce in so jih hoteli pri Brezovi rebri Prestreči. No, mi smo bili prej v vasi.
Zašli smo. Noč je bila in nobenega
JESENICE SO DOBILE DELAVSKI PARK
Frontovci delavskega terena »Pod- . mežaklja« so se že lani odločili, da bodo obnovili park pod Mežakljo. Izravnali so prostor, obnovili terase, postavil oder z betonsko ploščo, prostor za godbo, uredili otroško igrišče, postavili vrtiljake, gugalnice, pravljično hišico za pionirje, na koncu parka pa so postavili še ličen buffet. Park je lepo urejen in je eden najlepših na Jesenicah.
Z otvoritvijo parka so frontovci te-Jcna »Podmežaklja« primerno počastili Dan vstaje.	P. U.
hlačami med nogami okrog plotu in užge po n jih.
Brž padejo povelja: prvi bataljon naj kolikor more hitro odreže pot proti Semiču. Drugi bataljon v napad!
Da ste takrat videli naše fante. Niti do dvajset nisi preštel, že so napadali. Gostilna je kar v teku kosil s strojnico. Marsikateri se še obleči ni utegnil. Zbasal je srajco in suknjič za pas, ta je zgrabil puško in kar bos tekel, dru-
gemu je srajca mahala iz Hlač, kakor se je kdo znašel.
Ni bilo pet minut in vse je bilo v kraju. Dobili smo 12 pušk in en puško-mitraljez. Dva belogardista smo ujeli, 12 jih je padlo. Prajer je zadel6 enega z minometom prav v zadnjico.
— Kako so vas pa mogli tako presenetiti? Niste imeli nič straž postavljenih? — sem se vmešal.
— Kaj ne! Seveda smo jih imeli. Dva so nam zaklali, dva sta jim ušla in sta z belogardisti istočasno pritekla v vas. Beli niso hoteli streljati, da bi se ne izdali.
Pravzaprav so bili bolj presenečeni kot mi, saj so računali, da bodo našli le največ deset partizanov. Na takle sprejem prav gotovo niso računali.
Tekli so pa tako, da jih naš bataljon ni uspel preteči. Seveda, strah ima tudi dolge noge. Ko so prisopihali v Semič, jim je jezik kar do tal molil. Bili so pa vsi raztrgani in opraskani, saj so jo mahnili kar na počez.
Semiški belogardisti so jih dobili takrat prvič močno po grbi. Minila jih je vsaka volja, da hi nas še kdaj napadli. Po tem spopadu smo dobili partizani zelo velik ugled v Beli Krajini.
No. pozneje smo imeli še en dober spopad z metliškimi Italijani. Prvega maja smo pa vse zmage proslavili in tudi krepko zalili. Veš, kapljica pa takšna, ne pa tele pomije. —
TUDI POSTOJNSKI PEVCI SE BODO
PREDSTAVILI NA FESTIVALU V PULI
Na velikem kulturnem festivalu, ki ga prireja Hrvatska prosvetna zveza 24. avgusta v Puli, bodo sodelovali tudi pevci iz Postojne. Zapeli bodo nekaj najboljših pesmi, s katerimi so nastopili na vokalnem koncertu.
Postojnčani smo ponosni na to, da bodo tudi naši pevci zastopani na tej veliki hrvatsko-istrski kulturni manifestaciji in prepričani smo, da nas bodo častno zastopali.	Lilija Bogomil
TAKA KULTURNOST JESENIČANOM NI V ČAST
Pred nedavnim so nastopili na Jesenicah člani kulturno-umetniškega društva »Orce Nikolov« iz Skopi ja. Spored makedonskih kovinarjev je bil zelo pester in so jih jeseniški kovinarji toplo pozdravili.
Ob tej priliki pa je prav, če povemo tudi nekaj o naših Jeseničanih. Četudi je bila vstopnina zelo nizka, je bilo precej takih, ki jim je bilo žal, da bi plačali vstopnino, ampak so čez ograjo gledali spored. To Jeseničanom prav gotovo ni v ponos. Časti jim pa tudi ne dela kegljaški klub. ki je ves čas nastopa kegljal in motil prireditev.
Borci Šercerjeve brigade
Mladi čuvarji našega, sinjega Jadrana, ki bodo 10. septembra praznovali svoj praznik — deseto obletnico ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice.
Prtmešlenska obalna baterija
Tisto leto je naša narodnoosvobodilna vojska zadajala sovražniku hude udarce na kopnem in na' morju. Naši mornarji so napadali daleč močnejšega in številnejšega sovražnika in zmagovali kljub temu, da so bili slabo oboroženi in da so imeli le majhne ladjice in čolne. Nekatere sovražne ladje, ki jim je uspelo uiti enotam naše partizanske mornarice, pa so prišle pod ogenj topov obalne artilerije.
Nad Frimoštenom, majhnim mestecem na obali Jadrana, je meseca septembra prvega dne že padel mraz. Na obali ležijo dolge vojaške barake in dolge topovske cevi zijajo proti morju in proti kopnem.
Vse je mirno. Straža hodi gori in doli. Naenkrat skočijo iz teme neznani ljudje, se vržejo na stražo in jo zvežejo. To so bili partizani iz šibeniške čete. Vdrli so še v barake in razorožili Italijane. Okoli 40 borcev je razorožilo in ujelo 150 Italijanov, zaplenilo 5 topov, več strojnic in velike količine streliva. En top so takoj poslali v luko Prvič, drugega na Jelinjak, od koder je tolkel sovražno baterijo, ki so jo po kapitulaci ji Italije prevzeli Nemci. Trije topovi pa so ostali na obali.
Nekoč, bilo je že proti koncu septembra, je priplul od Šibenika sem velik parnik. Plul je nekaj milj od obale proti Splitu. Za njim se prikaže še drugi, tretji, četrti in peti. Vseh pet ladij je prišlo v takšno bližino, da so jih topovi že lahko dosegli. Ljudje iz baterije so hiteli urejevati in pripravljati topove.
Prva ladja se je toliko približala, da bi lahko nanjo streljali. Borci so gledali svojega komandirja, ta pa je z mirnim pogledom spremljal ladje. Tudi druga ladja je prišla »pod granato«. Na vzklik »sedaj« je odjeknila salva. Granate so zletele čez ladjo. »Nižje cevi! [Jžgi 1«
Zadnje tri ladje so se obrnile in zaplule nazaj proti Šibeniku. Druga ladja, ki je prišla pod topovski ogen j, je začela voziti sem in tja, da je ne bi
mogli zadeti. Toda zaman. Kmalu se i obrnila proti obali in na njej je za pl. polala bela zastava. Ogenj so ustavili skupina borcev je ladjo zasedla.
Naslednji dan so prileteli fašistični bombarder ji in z bombami zasuli k ra | kjer je dan prej bila baterija. Tod borci so topove skrili in so bombe pa dale v prazno. Ko pa sta se še istega dne pojavila na morju dva oborožen nemška tovorna parnika, so artilerije! spet odprli ogenj. Parniki so odgovo rili, toda morali so se vrniti.
Naslednje jutro so »štuke« napadli baterijo, toda spet zaman. Že se je mračilo, ko so Nemci z velikimi silam udarili na baterijo s kopnega. Med te i-ko so eni zadrževali sovražnika z og njem iz pušk in mitraljezov, so drug brž minirali topove in skladišča s stri livom. Ko je bilo vse gotovo, je ■ bil. dano povelje za umik. Nemci so mislil da bodo dobili topove cele. Toda ko t-prišli do baterije, so se topovi in skl a d išče s strašnim treskom razleteli na kose.
Tako se je končalo kratkotrajno, toda vendar uspešno delovanje naše obal ne baterije pri Primoštenu. M. P.
V	PTUJU DELAVCI ŠE NIMAJO SVOJEGA DRUŠTVA, VSEENO PA
BODO ŠLI V TRBOVLJE
V	Ptuju je pred vojno delovala zelo delavna »Svoboda«, ki je vzgajala d-lavce v naprednem duhu in medsebojni solidarnosti. Ni dvoma, da so tudi do nes dani v Ptuju vsi pogoji, da »Svoboda« zopet zaživi.
Misel za ustanovitev delavskega kulturnega društva je že vzniknila med Ptujčani Posebno v železniških delavnicah živahno razpravljajo o zletu v Trbovljah in se jih je že precej odločilo, da se bodo udeležili zleta. Ti delavci bodo prav gotovo prvi, ki bodo po vrnitvi iz Trbovelj postavili temelje »Svobodi« v Ptuju.
E. Svetek:
MII V DELAVSKO PšlEIEltLOSI
V borbo poseže nov bojevnik!
Slednjič — 1. 1893 — je izšel časopis »Delavec«, ki se je po dramatični Pprbi prvih let vendarle obdržal pri z’vl jen ju. To leto je bilo na splošno suno razgibano za proletariat takrat-n'n avstrijskih dežel. V Hainfeldu Zr|ruženo delavsko gibanje je dobilo žt. toliko notranjih energij, da je bilo ^ividno. da se mora slednjič nekaj zSoditi. če se na kak način te ljudske energije ne spuste k uveljavljanju. S starimi sredstvi — držanjem delavstva v brezpravnem stanju — z onemogoča-Pjem organizacije, zatiranjem tiska in besede ni šlo več dalje. To je uvidel -1'ui takratni ministrski predsednik Pa'e, ki je zato predložil državnemu zboru volilno reformo, ki sicer še da-ee ni ustrezala demokratičnemu volil .emu zakonu, ki je pa vendar omogo-'P*5 širšim slojem proletariata volilno •deležbo. Državni zbor (parlament) sestavljen iz samih klerikalno-fevdal-]h veljakov, je pa tudi to mrvico prišla ljudstvu odbil. Tedaj je zavr-Socialno-demokratska stranka je P°zvala delavstvo na ulico, na shode, j Protestu. Bajoneti na puškah žan-arjev in verige za uklepanje jetni-t °T* k’ 80 jih nosili žandarji v svojih u°.. ah, niso več dosegali zaželjenega -uka. Vseh ogromnih množic, ki so
hirale k protestu, ni bilo mogoče Pokončati in zvezati v žandarske ve-Se- Tako protestno demonstracijo je rganizirala tudi ljubljanska sociali-zj|Pna organizacija s shodom v »Ka-
V teh razmerah se je rodil »Delati Ct 5 podnaslovom: »List za interese °venskega ljudstva« Izdajatelj v
imenu organizacij je bil Anton Grab-lovic, odgovorni (oblastem) urednik pa Jaka Šimnovec. List je tiskala ljubljanska »Narodna tiskarna«. Sporedno z listom je bilo ustanovljeno delavsko politično društvo »Bodočnost«, ki je delovalo vse do prve svetovne vojne. V tem letu je bil izdan prvikrat tudi »Majski spis«, ki je vsa naslednja leta ob delavskem prazniku ostril delavske duhove.	1
Zgodovina novoustanovl jenega »Delavca« je obenem zgodovina našega delavskega gibanja ali še boljše: zgodovina slovenskega človeka sploh. Preganjan, zatiran, poniževan in zasramovan se vendarle dviga in dviga. Iz lastnih sil se dviga, mukoma zbira svoje znanje, si bistri pogled in obzorje. Z žrtvijo si utira pot v skrivnosti živ I jen ja. v poznavanje zakonov razvoja človeške družbe, njenega kulturnega razvoja in spoznavanja železnih zakonov ekonomike. Simbol, na katerega bi bili tudi »zgodovinski« narodi lahko ponosni.
V Ljubljani ni izhajal še niti celo leto. Koncem avgusta naslednjega leta po ustanovitvi (1894) je zvest svoji misiji, zvest sklepom strankinega zbora v Hainfeldu priobčil članek »Država in cerkev«, v katerem je z dostojnim in znanstveno utemeljenim dokazovanjem postavil zahtevo po ločitvi cerkve od države. Tedaj je završalo v klerikalnem taboru. Crnuhi so našli pot do »prosvetljenih« in »svobodoljubnih« slovenskih liberavzarjev in jih naprosili naj prenehajo s tiskanjem »Delavca« v svoji »Narodni tiskarni«. In slovenski liberalci bi ne bili slovenski liberalci, če bi tej prošnji ne ustregli.
»Delavec« je odšel — »s trebuhom za kruhom«. Najprvov Celje k t lekarnarju Hribarju Našel pa ni strehe »kamor naj položi svojo trudno glavo«, ker tudi celjski liberalec ni bil boljši od ljubljanskih. Nadaljnja pot »Delavca« je peljala v — Zagreb. V Zagrebu je takrat »banoval« zapriseženi madžarski magnat Khuen Heder-vary, ki je dal »begunca« takoj na »natezalnico«. Na njej je zdržal naš »begunec« do junija naslednjega leta (1895), na kar je pobegnil na — Dunaj.
Zgodovini kulturnega udejstvovanja slovenskega delavstva bi manjkal vogelni steber, če bi ne opisali poglavja o mučeniškero rojstvu delavskega političnega časopisa, kar je bil do preselitve na Dunaj »Delavec«. Da se naš sedanji mladi čitatelj uveri, da je toplina, s katero smo opisali to rojstvo tudi zaslužena, naj priobčimo še nekaj stavkov, ki jih je v »Besedi v slovo« napisal takratni urednik »Delavca«, ko se je list selil na Dunaj:
»Z današnjo številko prične »Delavec« izhajati po trikrat na mesec, a ker preide v last strokovnega društva avstrijskih železničarjev, preneha biti politični list. Razni vzroki so me napotili, da sem odstopil od uredništva »Delavca« in prepuščam svoje mesto sodrugu Za-vertniku, kateremu želim v interesu dobre stvari obilo uspeha.
Slovensko delavsko ljudstvo še ni spoznalo vrednosti organizacije in prave ljudske književnosti. Temu se tudi ni čuditi. Stoletja je bil Slovenec tlačan in ta duh tlačanstva tiči še danes v njem, da se pusti mirno izkoriščati in trpi z oslovsko potrpežl jivostjo krivice in zaničevanja, ki se mu po vseh krajih gode.
In njegovi »prijatelji«, domači farji in lažiliberalei ga v njegovem hlapčevstvu še podpirajo, mesto, da bi mu v resnici pomogli do svobode in neodvisnosti.
Dramiti in neprestano bodriti naš narod in mu kazati pot do zlate svobode, je naloga naše delavske književnosti.«
V nadaljnjem izvajan ju svojega poslovilnega članka piše dotedanji urednik, da je znana ljubezen slovenskega človeka do svoje zemlje in rodu, kar je vedno s toliko krvjo branil. Ker so a minuli turški navali in se mu ni ati zunanjih sovražnikov, je čas, da spozna tudi svojega notranjega sovražnika, ki ga uničuje gospodarsko, ga drži v političnem brezpravju in ga zastruplja z gojenjem sovraštva do drugih narodov in z verskim fanatizmom. Ustvarja mu navidezne sovražnike, uči ga strastno sovražiti druge ljudi, da ga obdrži v duševni zaostalosti in brezbrižnosti za svoje stanovske (razredne) interese. Tu — pravi pisec, je naša dolžnost, da poučimo ljudstvo, da se ne bo dalo izkoriščati v sebične namene svojih pse v do voditeljev-
Nato takole končuje:
»Nam manjka moči. manjka nam mož, ki bi stopili pred množice naroda in mu s prepričevalno besedo širili idejo socializma. Ker ne moremo vsega ustmeno, storimo s pisano besedo in v tem oziru je vsakega delavca dolžnost, vedno razširjati naše časopisje. Le tedaj, a ko > bo vsak storil svojo dolžnost, bomo
šele pričeli naše veliko delo: organizacijo slovenske delavske strankina podlagi katere bomo šele za mogli delati v korist našega trpečega in izkoriščanega naroda.«
*
V	dobi, ko je »Delavec« prenašal svoj »križev pot«, je bilo organizacij 6ko stanje na slovenskem ozemlju šele v svojem pravem snovanju. V letu t894 je bilo na četrtem strankinem zboru marca 1894, kjer sta zastopala slovensko delavstvo Grahlovic iz Ljub liane in Zadnik iz Trsta, podano takole poročilo:
V	Trstu deluje delavsko izobraževalno in podporno društvo. Štajerska je razdeljena na 9 agitacijskih okra jev. V devetega spadajo kraji (mešani in slovenski) Maribor. Celje, — Tr bovl je. Splošno delavsko izobraževalno in Pravovarstveno društvo ima po celi Štajerski 10 podružnic in 30 vplačilni! z 2258 člani. Dobra strankina organi zacija je zlasti med rudarji Irbovelj
»k ega in velenjskega revirja. Koroška je istotako razdeljena na 9 agitacijskih okrajev, od katerih je Prevaljski čisto slovenski. Ta obsega kraje Guštanj. Teše in Homec. Na Kranjskem ima Pravovarstveno društvo 1100 članov in obsega celo deželo. Politično društvo Bodočnost ima 46 članov. Železničarsko bralno in izobraževalno društvo ima 150 članov. V vsa društva je na Kranj skem včlanjenih 1296 članov- »Dela v ec« se je tedaj tiskal v 1000 izvodili katerih se je pa mnogo zastonj razda jalo. da se list upelje in premaga delavska otopelost. (Dalje prihodnjič).
DELAVSKA ENOTNOST 22. vm. 1952 * stran 5
BREZPOSELNOST
M O M A, KI TLAČI KAPITALISTIČNE DRŽAVE
Včasih srečaš naivneža, ki se mu ob | nekdanja kupca bombažnih proizvodov imenu Amerika ali Zapad sline pocede, | angleške industrije, danes že z uspehom
-i.v_ vi	konkurirata angleški tekstilni industriji.
pred očmi pa se mu pojavi slika blagostanja: avtomobili, lepe hišice, bari... Prav tako, kot v filmu. In če ga skušaš zmotiti v teh sanjah, je celo jezen nate. Prav nič si ne da dopovedati, da le vse ni tako lepo na tem »blagoslovljenem« Zapadu, da je tudi tam treba trdo delati, če sploh delo dobiš, da je polno brezposelnih ...
No, poglejmo samo, kako je z brezposelnostjo.
Čeprav se je industrijska proizvodnja po drugi svetovni vojni že močno dvignila, vendar je vprašanje brezposelnosti v vseh kapitalističnih državah še zelo pereče. Niti v 1951. letu, ko so zapadne države vlož.ile velik del svojih sredstev v proizvodnjo, namenjeno obrambnim ciljem, se stanje ni izboljšalo. V nekaterih državah se je število brezposelnih celo dvignilo. Prav posebno pa je naraslo število brezposelnih v prvih mesecih letošnjega leta. Koncem lanskega leta je bilo v zapadli oevropskih državah 5 in pol milijona brezposelnih, v prvih mesecih letošnjega leta pa že skoro 5 milijonov.
Pojav povečanja števila brezposelnosti ima v posameznih evropskih državah svoje posebnosti, ki so odvisne od njihovega industrijskega razvoja, medsebojnega odnosa posameznih vej industrije, kakor tudi od uvoza surovin in možnosti izvoza gotovih proizvodov.
Prav posebno bolujeta na brezposelnosti Zagadna Nemčija in Italija. Zapad na Nemčija je sprejela po vojni skoro 10 milijonov beguncev iz Vzhodne Evrope in jih skoro vse zaposlila. To dejstvo dokazuje velike možnosti za-poslevanja delovne sile v Zapadni Nemčiji v obdobju oživljanja njene industrijske proizvodnje, toda v poslednjem času se število brezposelnih stalno dviga. Koncem lanskega leta je bilo v Zapadni Nemčiji nekaj nad milijon brezposelnih, do aprila meseca letošnjega leta pa se je to število dvignilo na 1,800.000. To nam dokazuje, da današnje zapadnonemško gospodarstvo kljub svojemu velikemu razmahu, ne more zmanjšati števila brezposelnih pod 8 % od skupne razpoložljive delovne sile.
Italijanski Urad za zaposlevanje je registriral v sredini aprila preko 2 milijona brezposelnih. V to število so všteti tudi brezposelni kmečki delavci. Karakteristično je, da se italijanski uradni krogi smatrajo popolnoma brezmočni, da bi karkoli ukrenili proti brezposelnosti in hočejo ta zelo pereči problem reševati samo z izseljevanjem.
Brezposelnost, ki se je zelo povečala v začetku tega leta v Veliki Britaniji, Belgiji, Holandiji in Danski, se pripisuje zmanjšanju izvoza proizvodov posameznih industrijskih vej kot na primer tekstila, obleke in prehrambenih proizvodov.
V Angliji se je število brezposelnih povečalo na pol milijona. To povečanje brezposelnih pripisujejo zmanjšanju proizvodnje v tekstilni industriji. Iz podatkov, ki so bili izneseni v nedavni debati v Spodnjem domu, se vidi, da je od 1500 tekstilnih podjetij v grofiji Lancashire 350 delno ali popolno nehalo z delom. Zaradi tega je preko 100.000 delavcev ostalo brez dela.
Izgledi za rešitev te krize v britanski tekstilni industriji so zelo majhni in so odvisni v glavnem od možnosti izvoza. Na svetovnem tržišču pa pa so se pojavili močni konkurenti angleški tekstilni industriji. Tekstilna proizvodnja se je v mnogih industrijskih državah zelo povečala, a Indija in Pakistan,
1913. leta je imela Anglija 50 % svetovne tekstilne industrije, a 1951. leta pa samo 15 %.
V Belgiji se je število brezposelnih dvignilo na četrt milijona, v Holandiji na 155.000, v Danski na 157.000. Tudi v Avstriji se je število brezposelnih precej dvignilo. V decembru 1951. leta je po avstrijskih podatkih bilo 152.000 brezposelnih, v januarju 1952	—
197.000, a v februarju že 215.000 brezposelnih.
Tudi v ZDA se je število brezposelnih precej povečalo. V decembru 1951 je bilo 1,600.000 brezposelnih, v januarju 1952 pa že preko 2 milijona. Brezposelnost je zavzela po uradnih 'podatkih 23 oblasti, a prav posebno mesta New York in Detroit kjer so razvite tiste veje mirnodobske industrije, ki jim je potrebno jeklo, kot je mer avtomobilska industrija
la brezposelnih v mnogih vejah proizvodnje potrebujejo delavce. V Angliji na pritner potrebujejo 90.000 rudarjev, v belgijskih rudnikih manjka na tisoče rudarjev. Pomanjkanje delovne sile sc občuti tudi v vojni industriji zapadnih držav in trenutno smatrajo vlade teh držav, da je td vprašanje važnejše od vprašanja brezposelnosti. Pomanjkanje delovne sile ob istočasnem pojavu brezposelnosti je v tistih mejah gospodarstva, kjer je delo težko ih kjer lahko delajo
rejo ga dobiti v dovol jni količini zaradi velikega programa oboroževanja. V poslednjem času grozi brezposelnost tudi ameriški tekstilni industriji zaradi zmanjšanja vojnih naročil.
Ameriške delavske organizacije tr-
tudi nekvalificirani delavci. Švica na primer veliko število svojih tehnikov, zdravnikov in poslovnih ljudi pošilja v inozemstvo, obenem pa uvaža Italijane in Avstrijce in jih zaposluje na najslabših delih.
Poizkusi, da se preko Mednarodnega biroja dela reši vprašanje pomanjkanja delovne sile v angleških in belgijskih rudnikih, v švedskih ladjedelnicah in na farmah, kakor tudi v fran-pri- I coski gradbeni industriji, s pošiljanjem a ne tno- , brezposelnih delavcev iz drugih dežel,
de, da je število brezposelnih
/13
ZDA
niso uspeli. Od 10.000 Italijanov, ki bi jih bilo treba zaposliti v angleških rudnikih, je dobilo zaradi odpora angleških delavcev proti tujcem zaposlitev samo 2000. Danes je v belgijskih rudnikih ostalo zaradi težkih delovnih pogojev Samo 55.000 italijanskih delavcev
Odgnali so jih. Ni dela, pravijo. In zopet bodo praznih rok odšli domov k lačnim družinam. Bogataši pa žive v izobilju...
mnogo večje, kot pa je to uradno objavljeno. Po njihovih podatkih je število brezposelnih in delno zaposlenih celo 15 milijonov.
Posebno važno je vprašanje brezposelnosti v nerazvitih deželah. V teh deželah razvoj proizvodnih sil, a prav posebno zastoj industrije, ne gre v korak s povečanjem delovne sile odnosno z normalnim prirastkom prebivalstva. Karakteristična pojava za te dežele je, da je dober del njihovega prebivalstva le dozdevno zaposlen v poljedelstvu, ker dobi delo le v času sezonskih del. To je prikrita stalna brezposelnost ali polzaposlenost ogromnega števila prebivalcev nerazvitih dežel.
Kar se tiče Evrope, v kateri je vprašanje brezposelnosti resnejše kakor v ostalih delih sveta, uradni krogi na Zapadu ne vidijo možnosti, da se ustvarijo pogoji za zaposlitev vseh teh brezposelnih v domačem gospodarstvu. Zato preko raznih organizacij izseljujejo delavce v države Latinske Amerike in v Avstralijo.
Zanimivo pa je, da zaoadnoevrop-sko gospodarstvo poleg velikega števi-
od 190.000, kolikor jih je bilo zaposlenih pred vojno.
Odgovorni krogi v zapadno-evrop-skih državah proglasu jejo brezposelne kot »odvečno prebivalstvo«, kateremu je treba omogočiti izseljevanje. V ta namen je koncem preteklega leta Mednarodni biro dela organiziral konferenco 27 držav, na kateri je bilo predloženo, da se iz Evrope izselj v 10 letih okoli 5 milijonov ljudi. Tako bi se iz Zapadne Nemčije izselilo poldrug milijon prebivalstva, iz Italije 5 milijone, iz Nizozemske, Avstrije, Grčije in Malte pa skupno pol milijona. Izseljence bi sprejele Avstralija. Kanada, Južna Amerika, ZDA in Nova Zelandija. Ti izseljenci bi se zaposlili prvenstveno v »proizvodnji surovin«, kot imenujejo na Zapadu težka dela v rudnikih in gozdovih.
Gotovo je, da s tem ne bodo rešili problema. Bo le treba pogledati kaj je v njihovem gospodarstvu in družbeni ureditvi napačno in tisto odstraniti, pa se ne bo treba seliti Evropejcem v argentinske gozdove, ali pa 'delati pod zelo težkimi pogoji v Avstraliji.
------ (M KO&U dogodkov --------------■
v jpKeJtekAem tednu
OBISK AMERIŠKEGA VOJNEGA MINISTRA V JUGOSLAVIJI - VSE VEČ JIH JE, KI SE VRAČAJO V DOMOVINO — V BEOGRAD BO PRISPEL DIREKTOR MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA - OBISK TURŠKIH NOVINARJEV — KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV ARABSKIH DRŽAV - SPOMENICA GRŠKE KONFEDERACIJE DELA — AMERIŠKE SILE BODO OSTALE V BERLINU — SOVJETSKA ZVEZA NOČE MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO — V TUNISU SO ŠE VEDNO NEMIRI - V ITALIJI \ RA Z P R A V L J A J O O NOVEM VOLI VNEM ZAKONU — INDIJI PONOVNO GROZI LAKOTA - BEGUNCI IZ ROMUNIJE — EISENHONVER ZAVRNIL TRUMANOV POZIV
V	preteklem tednu je prispel v Jugoslavijo na prijateljski obisk ameriški vojni minister Frank Pace Na prejemu, ki ga je priredil namestnik ministra za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak, je ameriški minister izjavil:
»Zagotavljam vam prijatelji, da smo prišli v vašo državo edino zato, ker smo prepričani, da ste vi narod, kakor smo tudi mi, ki zaupa v mir. Sodimo, da je nujno potrebno vskladiti sile tistih, ki verujejo v mir. Spoznanje m želja ohraniti mir naj združita napore v tej smeri. In zato smo prišli in edino v ta namen, da vam nudimo takšno pomoč, kakršno smatrate za potrebno in da se bolje seznanimo z vašim ljudstvom, saj čim bol.i se bomo seznanili, tem boljši prijatelji bomo.«
Ameriškega vojnega ministra je sprejel na Brdu pri Kranju maršal Tito in se z njim dalj časa razgovarjal o vprašanjih krepitve sil miru na Balkanu.
*
V	Jugoslavijo je prispela skupina povratnikov iz Velike Britanije. Med njimi sta tudi dva oficirja nekdanje jugoslovanske vojske. Bivši polkovnik Dragomir Gojkovič je izjavil, da je med svbjim štiriletnim bivanjem v Angliji opravljal vsakovrstna dela in da je sklenil vrniti se takoj, ko je zvedel za poziv ministra Aleksandra Ranko-viča vsem izseljencem. Gojkovič je povedal, da se velika večina jugoslovanskih izseljencev v Veliki Britaniji želi vrniti v domovino. Pripomnil je, da se izseljenci, razen peščice ljotičevcev in četnikov, ne dajo preslepiti protijugoslovanski propagandi nekdanjih kraljevih ministrov.
Koncem avgusta bo prispel v Beograd generalni direktor Mednarodnega urada za delo David Morse. Gospod Morse bo ostal v Jugoslaviji teden dni in med tem časom bo razgovarjal z našimi voditelji o raznih vprašanjih delovne in socialne problematike.
*
Že več dni je v Jugoslaviji na prijateljskem obisku skupina turških novinarjev, ki si je ogledala že Srbijo, Hrvaško, v zadnjih dneh pa potuje po Sloveniji. Pred nedavnim nas je obiskala v^ Ljubljani, sedaj se pa mudi v Portorožu. Turški gostje so se razgovarjal! z novinarji cone B Svobodnega tržaškega demokratičnega tiska o tržaškem problemu.
*
Zvedelo se je, da države članice Arabske lige pripravljajo konferenco zunanjih ministrov teh držav, ki naj hi bila v eni izmed prestolnic arabskih držav. Na dnevnem redu te konference bo vprašanje obrambe Srednjega vzhoda ter sklepi, / sprejeti na nedavni konferenci francoskih diplomatskih predstavnikov na Srednjem vzhodu, ki je bila v Carigradu. Na konferenci bodo tudi proučevali položaj, ki je nastal po obisku ameriškega vojnega ministra Paceja in admirala Mountbattena ter španskega in grškega zunanjega ministra v državah Srednjega vzhoda.
Grška Generalna konfederacija dela je poslala parlamentu, vladi in voditeljem vseh političnih strank spomenico, v kateri zahteva naj grški parlament resno prouči težavne gospodarske razmere v državi in naj zahteva od vlade, da izda v tem smislu potrebne ukrepe. Generalna konfederacija dela, ki je v rokah bivših populistov in ki je sedaj pod velikim vplivom Papagosovega gibanja, poudarja, da se bo grško gospodarstvo znašlo letos pred polomom. Za izboljšanje gospodarskega položaja predlaga izvedbo splošnega ekonomskega profframa, s katerim bi pravilno razdelili tujo pomoč in porabili domače vire za napredek gospodarstva in dvig življenjske ravni.
*
Ameriški visoki komisar v Nemčiji je izjavil, da bodo ameriške sile ostale v Berlinu vzlic sovjetskemu pritisku. Pripomnil je, da bo z ratifikacijo splošne pogodbe prenehala zasedba Nemčije, četudi bodo ameriške sile ostale na njenem ozemlju. Imele pa bodo enak status kakor v Franciji in Veliki Britaniji.
Sovjetska vlada je zavrnila zadnje predloge treh zahodnih velesil, po katerih naj bi v bližnji bodočnosti izdelali mirovno pogodbo z Avstrijo. Sovjeti zavračajo predlog zahodnih velesil, naj bi obsežni osnutek pogodbe z Avstrijo, o katerem se velesile ne morejo sporazumeti že štri leta, nadomestil s krajšim osnutkom. V sovjetski noti se pojavljajo številni »dokazi«, ki jih je že navedel sovjetski predstavnik na poslednjem sestanku namestnikov zunanjih ministrov velesil za Avstrijo, ki je bil januarja meseca. Takrat je sovjetski predstavnik postavil kot pogoj za nadaljnje razpravljanje o pogodbi z Avstrijo proučevanje tržaškega vprašanja.
Zahodne velesile so mnenja, da Sovjetska zveza noče spremeniti sedanjega stanja v Avstriji, zakaj Avstrija predstavlja dokajšen ekonomski prispevek za Sovjetsko zvezo, obenem pa je avstrijsko ozemlje, ki ga ima okupiranega Sovjetska armada, za to državo velike strateške važnosti. Sovjetska vlada izrablja tudi nerešeno avstrijsko vprašanje za zavlačevanje mirovne pogodbe z Nemčijo.
•
V	Tunisu še vedno vre in nič ne kaže, da bi mržnja proti francoskim kolo-nijalnim silam popustila, čeprav so Francozi že predlagali precej »pomirjevalnih« ukrepov. Pred nedavnim je sodišče v Tunisu obsodilo dva Tunizijca na dvajset, oziroma deset let prisilnega dela. češ da sta zažgala neko vozilo. Drugih šest otožencev je bilo obsojenih na zaporne kazni in prisilno delo od pet do dvajset let. češ da so poškodovali javna poslopja.
V	Italiji živahno razpravljajo o novem volivnem sistemu, ki naj bi bil uveljavljen na prihodnjih volitvah. De-mokrščanski prvaki predlagajo reformo volivnega zakona, po kateri hi imela najmočnejša stranka absolutno večino v parlamentu na škodo svojih prejšnjih zaveznikov in opozicije. Socialdemokratska, liberalna in republikanska stranka, ki so na poslednjih volitvah sodelovale z demokristjani, pa se temu predlogu trdovratno upirajo in zahtevajo skleni-nitev politične pogodbe, ki bi majhnim strankam zagotovila določene pozicije v vladi in zajamčila spoštovanje njihovih načel.
Opozicija zelo ostro graja vatikanske kroge, ki v različnih časopisih in revijah odobravajo nakane demokristjanov, da bi vsilili volivni sistem, ki nudi vse prednosti najmočnejši stranki. To bi v celoti zadušilo druge stranke.
Več kot deset milijonov prebivalcev je ogroženih zaradi lakote. Po uradnih podatkih jc pomanjkanje in lakoto povzročila dolgotrajna suša predvsem v zahodni Bengaliji, v vzhodnem delu države Utar Padeš in v južnem delu države Madras. Samo v Utar Padešu grozi lakota več kot štirim milijonom ljudi. Človeških žrtev še ni bilo in to zaradi učinkovitih ukrepov, ki so jih izdale osrednja in pokrajinske vlade. Od marca do konca julija tega leta so oblasti podelile ogroženim krajem za več kot dva milijona dolarjev živil ter zaposlili na javnih delih malone milijon ljudi.
*
V	zadnjem času je pribežalo v našo državo več Romunov zaradi hudega ekonomskega položaja in čedalje večjega nasilja. Koncem julija je preplaval Donavo Jakonescu, ki je bil zadnji čas zaposlen kot šofer v ministrstvu za lahko industrijo v Bukarešti. Na podoben način je pribežal v Jugoslavijo tudi mehanik Jon Kasaču iz vasi Jalomica.
Republikanski kandidat za predsednika ZDA, Eisenhou.er, je zavrnil poziv predsednika Trumana naj se udeleži konference o zunanjepolitičnem Položaju. Prav tako je ostro grajal demokratskega kandidata Stevensona zato, ker se je odzval temu pozivu in se konference udeležil. Eisenhover sodi. da je dolžnost predsedniških »kandidatov«, da so svobodni in da javno kritizirajo politiko sedanje vlade« in pripominja, da bo izkoristil to priložnost, ko bo smatral to za potrebno.
Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo Predstavnik Jože Jnrati Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne =.Ljudske pravice- « Ljubljani Naslov uredništva In uprave: Miklošičeva cesta » v Ljubijani - Dom sindikatov Telefoni: uredništvo 4.V3J-in 50-81. uprava 2<M6 Poštni predal 2M Račan pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št 604-90321-4. List Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 25 din. četrtletna 75 din. polletna 150 din in celoletna 800 din.
POLOŽAJ V EGIPTU
ZAVESA SE DVIGA
Polkovnik — predsednik sodišča je grozeče mršil obrvi in se nejevoljno presedal. Ohtoženčevi odgovori mu niso bili nič kaj po volji. Natočil si je vode, z globokim požirkom izpil in ponovno vprašal:
— Obtoženec, s kom ste sodelovali v pripravah na stavke! Kdo vas je pripravil na to p/rbtidržavno dejanje! Koliko denarja ste dobili!
Mustafa ni odgovoril. Kaj ga vraga zopet sprašuje. Povedal mu je že. Mar misli ta polkovnik, da delavci sami niso sposobni zahtevati svoje pravice! Vedno goni svojo: — Kdo vas je nahujskal!
— No . .
Polkovnikove vprašujoče oči so vrtale v obtoženca. Težko nalogo je dobil gospod polkovnik. Dokazati mora. da so delavske stavke pripravili pristaši starega režima
—	sovražniki delavcev.
Mustafa se je razjezil.
— Povedal sem že. Stavkali smo. ker zahtevamo boljše plače, boljše delovne pogoje Stavkali smo, ker hočemo živeti kot ljudje. Vi pa . . . Streljali ste v nas kot v klavno živino.
Obtoženci so odobravajoče zamrmrali. Mustafa se je usedel. Polkovnik je poklical drugega obtoženca. Spet ista vprašanja.
Mladenič Mustafa pa ni več videl sodnika, ne dvorane ne svojih sodrugov. Ni slišal polkovnikovih vprašanj in hripavega tožilčevega kričanja. Pred očmi se mu je pojavila slika množice delavcev, stisnjenih pesti in v ušesih so mn zazveneli kriki, ki zahtevajo, kruha, delavskih pravic, konec tega pasjega življenja. Tedaj pa . . .
Pri tovarniških vratih je počila puška. Visok suh od dela izmozgan delavec se je zravnal, se obrnil kot bi hotel poslednji-krat pogledati po svojih tovariših in se zrušil.
— Ubili so ga! Ubili . . .
Množica je zahrumela. Mustafa je planil k vratom.
— Ubijajo nas!! Pa pravijo, da so z nami Prekleti. Dajmo jih fantje, tovariši . .. Tovariša so ubili, ker je lačen kruha zahteval.
Delavci so navalili na vojake. Še so pokale puške, še so padali delavci. Pred Mu-stafo je nekdo klecnil in si stisnil roke na prsi. Mustafa je pokleknil. Hotel mu je pomagati, Ranjenec pa se je ure vrgel in obležal. Še trenutek in Mustafa je objemal
—	svojega mrtvega brata Alija.
Tedaj so ga prijeli, vklenili in odpeljali. Ni se branil. Bil je brez moči.
Zasliševanje je bilo končano. Spregovoril je tožilec. Kar iz rokava je stresel do-
kaze, da so stavko pripravili kraljevi pristaši. Zahteval je strogo kazen. Za Mu-stafo pa — smrt.
Sodniki so se umaknili. Na posvetovanje.
*
Kar čez noč je udarilo. Nihče ni pričakoval, toda vsi so želeli. Želeli delavci v tovarnah, felahi po vaseh. Vsi pošteni ljudje. Življenje ni bilo več življenje.
Državni udar. Po ulicah hodijo vojaške patrulje. Vse javne zgradbe so zastražene. Na kraljevi dvorec so naperjeni topovi.
Ljudstvo navdušeno pričakuje spremembe. Vsaka sprememba, pa še lako majhna, bi položaj le izboljšala. Slabše več ne more biti.
General Nagib objavi ljudstvu proglas. Ljudstvo navdušeno drvi po ulicah. Vzklika armadi in generalu Nagibu. Kar čez noč so ljudje vzljubili tega človeka. Svobodo zahteva. enakost, ukinitev privilegijev, razlastitev veleposestniške zemlje, boljše plače. Boljše življenje pravi, da bo ustvaril.
Vesele se — delavci, felahi, študentje, mladina, starci. So pa, in ni jih malo. ki z nezaupanjem poslušajo vse te obljube. Med njimi je tudi Mustafa.
— Hudič ve, se vprašuje, če ti generali pošteno mislijo. No, če bi, bi bilo kar prav. Pa ni jim verjeti.
Časopisi so prinesli vest, da se je kralj odpovedal prestolu in odšel iz države. Ljudstvo z navdušenjem čita časnike. Tudi Mustafa jih čita.
— Odšel !_ In s seboj odnesel svoje bogastvo. Naš denar.
Kralj!t Še pod Turki je prišel njegov ded. Nekje iz Albanije. Sam pa je trdil, da je potomec Mohameda. In to so mu tudi uradno priznali.
Kralj. Da, kralj v pravem smislu besede. Bogati tat, ki je javno kradel. In nihče ni smel niti pomisliti, da je to kar počne, kraja. Oderuh, ki je milijone zapravil v eni noči, v igralnici, ko so njegovi delavci na bombažnih plantažah od lakote umirali. Ni imena, s katerim bi ga imenoval. Morda je kralj še najboljše.
Postavil si je palačo. Sara sijaj in razkošje. In ker je bilo v bližini naselje i a-vadnih zemljanov, ga je velel porušiti. Da ne bi bili navadni ljudje deležni kraljeve bližine in kralj bližine navadnih ljudi.
Kralj — lastnik najbogatejših barov, plesišč, pa morda tudi javnih biš. Ko je hodil po svetu, ga je spremljala cela armada plesalk.
In ko se je Egipt bojeval z Izraelom, je nabavljal orožje — kralj. To orožje pa je ubijalo — egiptovske vojake. Tisoči so obležali na bojnih poljanah, ker niso imeli orožja, s katerim hi se lahko borili. Kralj pa si je spravil v žep veliko vsoto denarja in se zadovoljno smehljal.
Kralj . . .
Mustafa ga ne bi pustil oditi. Plačati bi moral vse. kar je hudega napravil egiptovskemu ljudstvu. Da, krepko plačati.
*
Vojska se je umaknila v vojašnice. Le kdaj pa kdaj se po cestah sprehajajo patrulje. Včasih pa se na cesti pojavi Nagib. Spremljajo ga do zob oboroženi vojaki. Ljudstvo ga navdušeno pozdravlja. Nagib se smehlja. Kaj se ne bi. Ena sama noč, pa že ima za seboj tako ogromno množico. Znati je treba, obljubiti kruha . . .
Cenzura je ukinjena. Nekateri listi z navdušenjem pišejo o novem položaju, drugi pa ga zopet z nezaupanjem ocenjujejo, vsi pa zahtevajo čiščenje, čiščenje . . .
In Nagib čisti. Prvo je počistil ječe. Izpustil je vse, ki so bili obtoženi, da so žaliti kraljevo veličanstvo. Toda zapori so kmalu dobili nove stanovalce. To so bili generali, pa polkovniki in slični kraljevi podrepniki iz vojske, ki so si obsijani od kraljeve milosti nagrabili težke denarce. Na nepošten način, seveda. Bili so državniki — kraljevi pristaši — tatovi državnega denarja, pa politiki in vsa mogoča svojat.
Nagib čisti ostanke fevdalizma.
Zaprli so tudi vrhovnega komandanta armade Haidar pašo. No — ime paša so odpravili in tako je ostal samo Haidar. Toda ta možakar se je hitro spokoril. Vdal se je v usodo in se udinjal Nagibu. Kakor veter veje . . .
Nižji oficirji so navdušeni. Pomagajo Nagibu čistiti državo. Kako bi ne. Že nekaj let sem niso nikogar bolj mrzili kot svojega kralja. Faruk je to čutil, zato jih je tudi, kjer koli je mogel, preganjal, zapiral ali pa pošiljal v puščavo. Sedaj pa ti — sinovi majhnih buržujev, trgovcev in meščanov, zapirajo Farukove pristaše — fevdalce.
Mlada buržoazija je močna. V njihovih rokah je orožje. Moč fevdalcev pojema. Njihovi najvažnejši predstavniki so že v zaporu.
Nagib je naslovil proglas na politične stranke, naj se očistijo korumpiranih oseh iz starega režima. Prav posebno pa je ta proglas cikal na vafdistično stranko. Pa saj
je v njej tudi največ bivših ministrov in važnih javnih uradnikov, ki so si v nekaj mesecih svojega gospodstva prigrabili neizmerna bogastva.
Toda glej. Glavni pobornik čiščenja v vafdistični stranki je bil njen generalni sekretar Fuada Sarag El Din. Sam je v zelo kratkem času obogatel. Od kod! Na »pošten« način — seveda. Mož si je mislil:
—	boljše je, da jaz čistim stranko, kot da drugi »očistijo« — mene. Pa je moral prenehati s to svojo igro. Spregledali so, kaj namerava. Nato je odstopil.
Vlada z Ali Maherjem na čelu se je vdala v usodo. Je zelo poslušna. In celo navdušeno hvali Nagiba. On ukazuje — vlada izpolnjuje.
Oklicali so, da bodo parlamentarne volitve februarja 1953. leta. Prej pa se morajo stranke očistiti in sprejeti demokratične programe. To pomeni isto, kot bi dejal:
—	Fevdalci ven. bomo mi — buržoazija \ zeli vajeti v roke, potem pa gremo na volitve. Ljudstvo je z nami. Smo jim obljubili kruha
Nagib je ukazal in vlada je ustanovila posebne komisije za raziskovanje, od kod državnim uradnikom, njihovim ženam in otrokom toliko bogastva. Pravijo, da jim bodo vzeli vse, kar so si na nepošten način pridobili.
Tujci hodijo po Egiptu in se vprašujejo:
—	Kaj bo sedaj s Suezom, s Sudanom, se boste še kregali z Angleži! Toda možje, ki danes vodijo egiptovsko politiko, so preveč zavzeti z ureditvijo razmer v voji državi.
—	Nimajo časa — pravijo, misliti sedaj na zunanje odnose. Pa le mislijo — »malo«. S Sudanom se pogajajo, da bi ustvarili federacijo. Ko so Sudanci to odklonili, predlagajo triletno federacijo — nekako za po izkušnjo. Pa tudi s Sirijo so kar veliki prijatelji. In s Perzijo, kjer se dogaja nekaj sličnega, kot v Egiptu. O, — misiijo na odnose s tujino in ni dvakrat reči. da so že prej mislili in si zavarovali hrbet.
Časopisi so polni razprav, kako hi se v bodoče imenovali: gospod, brat ali državljan. Pa se ne morejo sporazumeti. Slično se je dogajalo med francosko revolucijo. Pa tudi med turško.
Buržoazna revolucija. Seveda egipčanska, s svojimi posebnimi oblikami.
Nagib se pelje po ulici in ljudstvo ga pozdravlja. Kako bi ga ne. Saj vendar dela to, kar so si že dolga leta najbolj želeli. In kruha jim je obljubil. Ljudstvo je navdušeno, toda zahtevno. Hoče več, več, kot samo to, kar počne sedaj buržoazija. Hoče več pravic — več kot jim lahko buržoazija da.
V	industrijskem predmestju Aleksandrije je stavkalo deset tisoč delavcev. Zahtevali so boljše plače in izboljšanje delovnih pogojev. Tudi v predilnici Misru de Kafru — 30 km od Aleksandrije, je stavka.
Nagib in njegovi, so se razjezili. Naj jim svojat ukazuje! Poslali so čete, naj razpode stavkujoče. Vneli so se boji. Nekaj deset mrtvih in več slo ranjenih.
Začeli so zapirati delavce. Že blizu tisoč jih je v zaporih, kjer sede skupaj s svojimi najhujšimi sovražniki — fevdalci. Med delavci je zaprt tudi voditelj socialistične stranke Ahmed Husein.
Vlada je ustanovila posebno obveščevalno službo za boj proti »komunizmu«. Nagib obeta naj strožje kazni za zaprte delavce. — Boljše je, da pade nekoliko glav kot da so vse pridobitve »državnega udara« v nevarnosti.
Buržoazija, ki se boji delavskega gibanja, pozdravlja te Nagibove ukrepe. Oni potrebujejo delavce samo toliko časa, da pridejo do oblasti. Potem pa pokažejo svoje pravo lice.
Cenzura je zopet uvedena Časopisi pišejo slavospeve Nagibu in obsojajo nemire, za katere naj bi bili krivi »agenti starega režima, ki so nahujskali delavce«. Tako. Videti je, da delavce še potrebuje. Še ne se; de varno na svojih stolčkih. Treba je najti grešnega kozla, da se ne osovražijo. Za stavke so krivi »agenti fevdalnega režima, ki hočejo nerede«. Zaprli so šefa bivšega kabineta kralja Faruka in ga obdolžili, da je dva dni pred izbruhom stavke prišel v neko tovarno in hujskal delavce.
V	Aleksandriji so uvedli obsedno stanje. Nagib govori: — Mi smo za delavce in kmete, naše gibanje je delavsko-kmečko, hočemo izboljšati življenjski položaj. — A zapori so vsak dan bolj polni delavcev.
Vlada pripravlja agrarno reformo, katero je ukazal, njeno izvedbo pa velikoduš; no prepustil vladi — general Nagib. Mudi se. Da se ne bodo začeli puntati še felahi.
Ustanovili so posebna vojaška sodišča. Sodili bodo delavce po skupinah. Za fevdalce, ki so krivci smrti in brezmejne bede tisočev in tisoče v ljudi, pa sodišč niso ustanovili. Fevdalci so — gospodje. Z njimi se da pogovoriti. Delavci pa — svojat . .
V	prvi skupini je bil kot vodja stavku-jočih obsojen enaindvajsetletni Mustafa Kanis.
*
Sodniki so se usedli za pogrnjeno mizo. Polkovnik resno gleda. Prisedniki resno gledajo, tožilec pa se zadovoljno smehlja.
Polkovnik vstane in Čita obsodbo ...
— Mustafa Kanis . . . obsojen na smrt. Na vislicah . . .
Mustafa je prebledel.
Tedaj pa se je iz zvočnika na trgu zaslišalo:
— Naše gibanje je delavsko-kmečko. mi bomo prinesli delavcem in kmetom blagostanje, enakost, svobodo ...	Janže
6 stran ★22. vm. 1952 DELAVSKA ENOTNOST