Inseratl ae sprejemajo in velji trist ipna vrsta: 8 kr., če s» tiska lkrat, w n 11 »i - >1 »» n n n 'i l*ri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Roko pisi se ne vračajo, netrankovaoa pisma se ne sprejemajo Narofinino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija du ßtaicin trgu h. št. 16. Politični list za slovenski narofl. Po pošti prejeman velja: Za celo leto , . 10 gl. — kr. ua pol leta , . o — , ( na četrt leta . . "J ,, 60 ,, V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . „ 10 A; V Ljubljani iih dom pošiljal -velja 60 kr. več nu leto. , ".. . Vredništvo je nu Bregu lilftš" štev. 190. Izhaja po trikrat na teden in sieer torek , četrtek in soboto. Slovenci pa Hrvatje. Iz Hrvatske, 18. januarija. Od Božiča sem miruje nekako pri nas politika, tem bolj pa se pokazuje notranji boj med strankami v časopisju. Opozicijonalni list dokazuje v svojih člankih potrebo opozicije, organ narodne stranke pa se hvali, da je le ta stranka gotovo najpametneja in koristoljub-neja od vseh, kar jih je in kar jih je bilo; in vse to se ponavlja vedno in vedno. Med tem pa se oglasi poslanec zagrebške okolice ter kot opozicijonalec — Starčevičijanec popsuje malo Slovence, da so oni nekako preostro sodili Starčevičijance in da niso tako nepošteni, kakor se misli. Kar se tiče Starčeviča, moramo priznati, da je on gotovo več škodoval Jugo-slovanstvu, kot koristil, kajti s svojim izključ-ljivim Ilrvatstvom jih je odtujil mnogo zastavi Jugoslovanstva. Znano je, da je hrvatska mladež večidel starčevičijanska, in sicer tako jako, da prezira druge južne Slovane in samo Hrvate v zvezde kuje, proti vsakej vzajemnosti pa mržnjo goji. Ne govorim tukaj o odnošajih s Srbi, nego samo s Slovenci; ako oni prve strastno prezirajo, druge nekako sumničijo, čeravno so oni vneti za Hrvatsko in Slovanstvo gotovo bolj nego oni sami. To nas uči lastna skušnja, ali moramo jo izpovedati, da se ta stvar razbistri. Od nekoliko časa sem se ne spominja skoraj noben hrvatski list nič o Slovencih, kakor da jih niti ni. Ni tudi to posledica nesrečnega starčevičijanstva? Saj smo si vendar bližnji sosedje in bratje, in slovenski listi vedno donašajo sporočila iz Hrvatske. Ali so pa morda zagrebškim novinam ljubši madjarski odnošaji nego naši ? Zali Bože, mi gremo krivim potom. Otvorite povestnico, to učiteljico narodov, in našli boste, da so Slovenci od nekdaj, pa do najnovejših časov v vseh važnih vprašanjih s Hrvati držali in drug druzega podpirali. Naj ne mislijo Hrvati, da so že čisto zagotovljeni za svojo bodočnost, ako so se z Madjari pomirili; treba jim je vedno še zaveznika. Morda pride kmalo huda stiska za nas vse; složni jo bodemo laglje pretrpeli iu tudi sovražnika laglje odbijali; razcepane pa nas bodo lahko potisnili v kot. Posebno med nami Slovenci in Hrvati treba velike sloge. Saj vendar drug druzega potrebujemo. Priznati pa moramo, da smo Slovenci gotovo več in odvažneje delali in še delamo za vzajemnost, nego Hrvati ali Srbi. Nam Slovencem ni stalo za ime, samo da ostanemo Slovani; mi v vsakem pogledu odjenjujemo. Ko bodo Hrvati toliko storili in ko se bodo ognili tega pota, po kterem zdaj hodi večina njegova, potem se imamo nadjati bolje bodočnosti. Mi smo iskreni, ker nam gre v resnici za vzajemnost, recite tedaj tudi vi svojo. V ostalem pa le vse složno in složno. o O nameravani odpravi dnhovenske bire še nekoliko. Na več strani se je že v tem listu pre-tresavalo vprašanje: ali bi bilo dobro in koristno za dajalce in prejemalce ali pobiralce, ako bi se bira odpravila, t. j. premenila v denarno plačo, in dozdaj so se čuli le glasovi, da bi to ne bilo dobro, ampak naravnost slabo. Dasiravno tej misli pridružujem tudi jaz svojo, vendar ne bom pretresal te reči od te strani, ker dozdaj navedene razloge tudi jaz sprejmem; pač pa bom pogledal za kulise in skušal zvedeti, kaj se za njimi godi med tem, ko se postava ponuja na javni oder. Za odrom zagledam tiste osebe, ki jo potiskajo v javnost, ki jo hočejo spraviti v veljavo. Kdo pa so ti? Mar prijatelji duhovščine iu davke plačevajočega kmeta? Kaj še! Liberalci so, tisti ljudje, ki so Avstrijo pripravili do sedanjega žalostnega stanja, spraznili državno blagajnico in zakrivili zadrege, v kterih do malega vsak stan zdaj v Avstriji zdi-huje, — največi nasprotniki duhovščine in nji vdanega ljudstva so, ki hočejo svoje gospod-stvo staviti na razvaline vsega, kar ne gre slepo za njimi. Dokler je pa še kdo, še kaka stranka, ki ne pada pred njimi na kolena, ne uklanja se njihovim poveljem, do tje njihovo gospodstvo ni omejeno, ni vsemogočno. Naj-veča graja, ob ktero se njihova samovoljnost zdaj še na vse strani zadeva, je pa duhovščina, za ktero stoji ogromna večina vsega ljudstva. To tedaj zatreti velja liberalcem, posebno dunajskim, ki bi radi potem imeli vse dežele v rokah in jih ožemali in vlekli ž njih na-se, kar bi se dalo. Nameravana postava ima tedaj doseči dva namena: prvič uničiti posvetno oblast in veljavo duhovščine s tem, da se duhovni oblečejo v c. k. suknje ter s tem postanejo voljni posli različnih uradniških načelnikov; drugi namen je: odpreti državni kasi vsaj za nekoliko let nov denarni vir, ne da bi se na videz davki pomnožili. Dunajski ustavoverni liberalci in njihovi ubogljivi iu vdani privrženci po drugih krajih mislijo tako-le: Če bo kmet plačal biro v denarji v vladno kaso, potem bo manj zmenil se za duhovna; ta pa bo, ker bo dobival svojo plačo iz c. kr. blagajnice, postal odvisen od vlade ter se ravnal tudi v ne strogo cerkvenih [zadevah po vetru, ki bo vlekel v uradnih krogih, kajti čc bi se upiral, bati se mu je, da Peter Berislavič, ban hrvatski. Po Mesiču spisal J. Steklasa. (Konec.) Na tak način se je srečno začelo leto 1519. Težko da je koji Hrvat tudi še zdaj polagal mnogo nade v one osnove, po kojih bi se imelo vse krščanstvo združiti v križare za boj na nejevernike. Na občno vojsko se že ni moglo več misliti. Nemci so na svojem državnem zboru (po leti 1518 1.) zahtevano pomoč skoro naravnost odbili; Benečani so zatezali, da pristopijo k poznateji zvezi krščanskih vladarjev, — v ostalem še zdaj tajno izveščajoči sultana o namerah krščanskih. Mogočni Kari se ni branil s Turkom tajno o miru dogovarjati se, keivmu zdaj križarska vojska ni Sla v račun. Samo francoski kralj Franjo je s pre-stolja proglasil, da bodo udaril na nejevernike. Med tem pa je stal Selim na iztoku kot zmagovalec, ki je bil že popolnoma svršil veliko vojsko na egipčanskega sultana ter nad- vlada! neke manje vpornike. V njegovej državi je bilo toliko sile, kolikor veča pogibelj je tedaj od tukaj zdaj grozila? S Turki načinjeuo primirje ni prineslo nobenega polahkanja Ilrvatskej, ki je bila že obilno napojena s krvjo svojih sinov, ter je s teško muko odbijala napade silnejega sovražnika! Turčin je napadal na vse strani Hrvatsko; na vseh mejah je trpel narod od njegovih grabežljivih in krvižejuih čet. Berislavič je vse sile napenjal, da zmore čim več sredstev za obrambo neprenehoma na-padane domovine. Pa zares ga vidimo zdaj, kako se poprijemlje zadnjih sredstev, kakor je bila tudi beda izvanrednn, kojej je bilo treba pomoči. Na koncu I. 1519 imamo zabilježiti glede tega vrlo znamenito vest. 12. decembra tega h>ta stopi v papežev konzistorij poslanec bana hrvatskega Tomaž Niger, in tukaj v nazočnosti papeževej in pred zbranimi kardinali in poslanci nekih krščanskih vladarjev pripoveduje o velikih nadlogah naroda hrvatskega, koje on podnaša od Turkov na največo sramoto vsega krščanstva in imena Jezusovega. Iiazloživši banov poslanec z joka-jočim glasom vso žalost svojega naroda, reče zatem, da Hrvati za vse svoje nadloge najbolj dolže Ljudevita in njegove Ogre, kajti oni so sklenili s Turčinom primirje, nespomenivši v njem posebej hrvatske kraljevine ter so tako Hrvate izdali. To pa tako razsrdi Hrvate — pravi dalje poslanec, — in tako zdvojijo, da so svojemu banu povedali: da ako jim ne bode pomoči od kralja Ljudevita, ali od sv. stolice, ali od drugega kojega krščanskega vladarja, da bodo odrekli pokornost ne samo svojemu kralju, nego tudi sv. stolici, ter da se bodo s Turčinom tako ugovorih, da mu plačajo davek, in da mu bode slobodno skoz njihove zemlje navaljivati na druge krščanske kraljevine. Kakor so to banu izpovedali, tako izjavlja to zdaj pred sv. zborom. — Ivo je papež slišal te besede in ko je bil dobro podučen, da sta Hrvatska in Dalmacija najjačiti ščit in najtrdji zid vsega krščanstva, odgovori precej, da bode pozval kralja Ljudevita, da naj sam d;i do- se mu plača ustavi; potem je ob službo in s čem bi si služil vsakdanji kruh? Če bi ga prav škof poslal v službo, kaj bi to hasuilo, ako bi mu vlada plače ne dovolila? Takih žalostnih izgledov je že zdaj dosti na Pruskem. Tudi bi se utegnilo pogosto primeriti, da bi kaka fara dobila duhovnika vladi vdanega, za kterega bi pa ne marala. Toda morala bi ga imeti ali pa biti sploh brez duhovna, kajti vlada bi rekla: „Tega ali pa nobenega! Tega plačam, če pa hočete druzega imeti, plačajte ga sami iz svojega žepa." Da mora priti tako in da se to namerava doseči z odkupnino bire, tega liberalci celo nikakor ne taje in ne skrivajo, marveč javno sami pripoznajo. Tudi to ima svojo dobro premišljen namen. Že zdaj se zlasti zavoljo stroge vojaške postave čedalje manj mladenčev posvečuje duhovenskemu stanu. Se manj jih bi imelo veselje za-nj, ko bi postala gori omenjena namera postava. Kajti kdo-li bo imel veselje do stanu, ki bi bil tako odvisen na vse strani, v kterem bi bila prihodnost tako malo zagotovljena, kakor v duhovenskem, iu to vkljub dolgih marljivih študij! Število duhovnov bi se topilo, kakor sneg o južnem vremenu in liberalni brezverski duh bi veselja vriskal, kajti kmalo bi bili duhovni po deželi tako redko nasejani, kakor na goli ledini drevesa. S tem prestopimo pa že k drugemu cilju te postave. Odkupnina bi se namreč odmerila po sedanjih razmerah, t. j. plačal bi v denarji vsak toliko, kolikor ima zdaj plačati v pridelkih. Pri več farah so pa po trije, štirje, vsaj pa po dva duhovna, kterim gre zdaj bira. Po tem bi se kmetu tudi odmerila odkupnina ktero bi plačal v državno blagajnico. Ko bi jelo pomanjkovati duhovnov, bi na večih farah ostala le po dva ali celo le eden, manjše pa bi se morale združiti skup v eno, podfare bi večidel zgubile lastne duhovne, itd. tako, da bi v fari, kjer je pri več cerkvah več duhovnov, ostala le dva ali celo le eden. Kmet pa je že plačal odkupnino svojo odmerjeno po tem, kar je prej plačeval v blagu vsem duhovnom, ki so imeli pri njem pravico do bire. Vlada, ki je sprejela odkupnino, se zaveže in je dolžna plačevati le toliko duhovnov, kolikor jih je. Čim manj jih bo, tim več bo ostalo v državni blagajnici, ktera bo na ta način — po pravici ali ne, to naj sodi vsak sam — mnogo denarja prihranila. Po vsem tem se mi zdi po liberalcih na merovana postava nekako „posojilo vsled sile" (Zwangsanlehen), kterega bi upniki nikdar nazaj ne dobili. Za obresti se obljubuje posojevalcu plača duhovna--če ga bo imel; če pa ne, ne; kajti osnovalci postave se nikakor ne zavežejo, da so kmetu porok za duhovna, da mu ga bodo priskrbeli; tudi ne obetajo, da, če ne bo duhovna dobiti, bo potem dotična občina toliko vlekla iz c. k. blagajnice, kolikor bi vlekel duhoveu, če bi ga imela. O tem ni v načrtu postave nikjer nobenega paragrafa. Pač pa je jasno to: Če bo občina, vas ali fara imela duhovna, ga bo vlada plačevala, se reče, ako ji bo po volji, vsakega pa gotovo ne; če pa ga ne bo imela, potem bodo kmetje plačevali (ali marveč že izplačanega imeli) duhovna, a bodo vendar brez njega. Namen nove postave tedaj ne more biti ugoden, ne za duhovna ne za kmeta, ker prihaja misel od najhujših nasprotnikov obojnega stanu: od centralističnih liberalcev. To dobro premislite, predno se podaste; spomnite se la- tinskega izreka: rentes.'- .Timeo Danaos et dona fe- Politični pregled. V Ljubljani, 19. januarija. Avstrijske dežele. Cesarica se je 16. t. m. podala v Munibovo, kjer ji je mati nevarno zbolela. O vojaških zadevah imeli so 16. t. m. ministri posvetovanje, kterega se je vdeležil tudi višji poveljnik hrvatski, feldzeug-meister Mollinary. $E<>*]}e4»sBka '^Biorniesi je samostansko postavo sprejela, starokatoličansko pa zavrgla. Minister Štremajer je plemenitim gospodom zastonj prigovarjal, daj na pri samostanski postavi v nekterih rečeh odjenjajo. Načrt se bo zopet izročil komisiji zbornice poslancev, ki ga bode morala vzeti še enkrat v pretres da spremembe zbornice gosposke ali sprejme ali pa zavrže. Ministri pa udje gosposke zbornice imeli so 17. t. m. konferencijo zarad obravnav z vlado ogersko, o kterih so pa ministri najbrže tako malo razodeli kakor zbornici poslancev. Razprave ministerstvo hudo skrbe, zato hoče po izgledu permanentne komisije francoske osnovati nekako komisijo zaupnih mož, s kterimi bi se zamoglo posvetovati. Pa ta misel se še „N. fr. Presse" zdi neprilična. Če ima stranka ustavaška zaupanje do ministerstva, sodi ome- njeni list, jc odsek zaupnih mož čisto nepotreben; če pa zaupanja nima. tudi taki zaupni možje ne bodo mogli ubraniti nezgodnih obravnav. Zato sta ustavaška kluba enoglasno sklenila zaupnih mož ne voliti in sprožila misel, da namesto zaupnih mož iz stranke ustavaške naj se iz vsih strank državnega zbora voli komisija, kar se pa nekterim zopet zdi silno nevarno, češ, da vlada utegne nenadoma preložiti državni zbor in omenjeni odbor le zarad tega osnovati, da bi odgovornost uanj zvrnila. Tudi se 9-15 poslancev prej v kozji rog vžene kakor 300. Dobro podučeni krogi govore, da se je od merodajue strani ministrom razodela želja čolne in bankine obravnave z vlado ogersko vsaj prve dni meseca marcija dovršiti. Kardinal knez Hohenlohe« ki se je nedavno po listih imenoval l»t kandidat za nadškofijski sedež dunajski, se je tri dni „ineoguito" mudil na Dunaju pri svojem bratu, ki je prvi najvišji dvorni mojster cesarjev, ter se je ž njim podal v Budapešt na dvor cesarski. Levovska kmetijska družba, ki je pri ministerstvu kmetijstva prosila neke podpore, dobila je odgovor, da naj dotično prošnjo spiše v nemškem jeziku. Pa odbor je sklenil zoper to čudno zahtevanje odločno protestovati. Vuanje države. Po Hercegovini potuje governer Ali-paša ter nabira deležnike za shod, ki se ima sniditi v Mostaru. Vsakemu bo prosto naznaniti svoje želje, ki se bodo spisane poslale v Carigrad. Bolgarske gosposke so prijele več mladih Bolgarov in odpeljale v Azijo. Med potjo so nektere celo pomorili. Ruska vlada je nabiralnim odborom za-ukazala o delovanji svojem dati natančno poročilo. Reč je naredila veliko hrupa. Pruska „Kreuz-Zeitung" v nekem članku „Das europäische Conzert und die Pforte" hvali grofa Andrassya, da je dobro zadrževal krizo. A kot državnik madjarski se ustavlja pravi rešitvi bosenskega vprašanja, da se namreč vstanovi ali posebna država ali pa da se Bosna združi z Avstrijo. Pa eno se bo moralo zgoditi, zlasti drugo. Rusija ne bode nasprotovala, da le pritrdite Angleška in Nemčija, ki pa nima nobenega vzroka več podpirati ma-djarske politike. V srbski skupštini se je pred nekimi dnevi stavil predlog, da naj se bivše ministerstvo Marinovičevo toži, ker je prestopilo državui proračun glede pokojnine in više voljno obrambo tema kraljevinama, ali pa dajzdvojnost uazvani, nego li od sile sovražne | povedal, kako smo mi voljni Hrvatom pomoči dopusti, da stopite pod obrambo in zaštito strti." Potem se zahvali papežu, da je vedno in tehi skazati za t.vnie. izvrstne zasluue novo drugega kojega vladarja ali pa papeževe stolice. skrbel za Hrvate, ter obeta, da bode tudi on Hrvati, ki drugač niso bili malodušni, nego to činil. so srčno odbijali dušmanske navale, nevideči načina, kako da si za naprej pomorejo z navadnimi sredstvi, poprimejo se zdaj nedopustlji-vega sredstva, koje je imelo potresti svet, ki je njim za hrbtom prilično mirno živel, dokler so oni jaki bili sovražnika odbijati. Zdaj pa, ko so jim bile sile že iznemogle vsled neprestane borbe z mnogo jačim sovražnikom, pravijo oni: s Turčinom se bomo pomirili in naj mu bode slobodno, prosto čez naše zemlje udariti na vas, ki ste nas zapustili v našej ju-naškej borbi! Tomaž Niger se poda, obavivši rimsko poslanstvo, k carju Karlu V., da tudi pri njem pomoči poišče. Kari mu je dal pri odhodu pismo, koje je imel predati Leonu X. V tem pismu se toži Karl, da se ni za časa dala Hrvatom pomoč, ter so tako oni, „ako hočemo pravo reči, bolj po nemarnosti kristjanov na Karl je poslal eno pismo tudi na bene-čansko republiko ter jo izvestil, kaj je sam storil za Hrvate in tudi njo pozival, da bode ravno tako na pomoč svojim sosedom. Ali še večo važnost pa ima tretje carevo pismo, ono namreč, koje je bil namenil samemu Banu Berislaviču, in povest mu daje zato tako veliko važnost, ker v njem prvi vladar tadanjega krščanskega sveta tako ocenjuje in slavi vrlino in zasluge hrvatskega bana, da se to ne more zgoditi na odličneji način. „Ono, kar smo že poprej dobrega vedeli o tvojej kreposti, tako piše Kari, postane nam še bolj jasno in sijajno in to iz pisma papeževega, kakor tudi iz govora častnega skradinskega škofa: ter smo za to v tebe edinega toliko zaupali, da smo prepričani, da nič druzega ne bode zaustavilo propasti hrvatskih stvarij, kakor pomoč tvoja. Sam skradinski škof ti bode in tebi skazati za tvoje izvrstne zasluge novo odlikovanje. Ker pa mi in papež z največo pripravnostjo ono podajemo, kar za zdaj moremo, zato te opominjamo in prosimo kar koli moremo: da ravno tako, kakor si dozdaj činil z največo slavo, tudi nadalje braniš stvar krščansko in da zaupajoč v Boga, za kterega vero delaš, na noben način ne zdvojiš, ter da narod še za malo dni vzdržiš v veri in pokornosti. Ne omagaj, ter vedi, da se od tebe že kot dolžnost zahteva ona krepost, radi koje si že tako dolgo slavljen." Ali to pismo, pisano v Bruselju 23. junija 1520, ni dospelo v roke onemu, komur je bilo namenjeno; ko je bilo pisano, počival je že ban Berislavič v hladnem grobu. Turci so provalili meseca maja v krbavske zemlje, koje so tudi že poprej tolikokrat vzne-miravali. Ko je zvedel ban o njihovem pokon-čevanju, ni mogel pretrpeti, da ne priskoči na pomoč svojim nesrečnim bratom. Zbravši hitro malo četo izbranih svojih vitezov, odpravi se stopnje uradnikov, pravnega ministra Radovičal pa zarad nepravilnega imenovanja udov najvišje! sodnije. To je nekaka demonštracija proti knezu | Milanu, kteremu so toženi ministri najzvestejši prijatelji. — Namesto da bi se razne stranke zedinile in goreče poprijele za Srbsko častne in koristne politike, snuje bivši minister Mi-jatovič novo, tako imenovano mlado-konserva-tivno stranko, ki bode menda ustanovila tudi svoj časnik. Pričakujejo, da bode mnogo starih konservativcev prestopilo k tej stranki, ki hoče vladino krmiio spraviti v svoje roke. Pruski deželni zbor je 16. t. m. pričel zborovanje; prestolni govor, ki ga je bral minister Camphausen, izreka med drugim tudi nado, da bo deželni zbor dobrovoljno pomagal evangelijski (protestantovski) cerkvi dati samo-stalno osnovo. Za državni zbor nemški pa bodo najbrže še to leto nove volitve, ktere narodnim liberalcem delajo hude skrbi. Ne vedo namreč, če se jih Bismark sam ne bo znebil, to pa vedo, da pri ljudeh nimajo nobene veljave. Se preganjanje duhovnov, ki je ABC narodno-liberalnc stranke, več ne zanimiva ljudstva, piše „Süd. Post." Pametni ljudje so kulturne borbe siti in sprevidijo, da razmere med državo in cerkvijo se morajo rešiti na drug način kakor z izjemnimi postavami in beriško palico. Enako pišejo tudi drugi nekatoliški listi uemški, kterih eni trdijo, da Bismark, prepričan od brezvspešnosti svojega početja, še bolj pa cesarska rodbina želi mir skleniti s katoliško cerkvijo. „Germania" še nekoliko dvomi nad to novico, ktero ji je nedavno sporočil že njen rimski dopisnik skli-cavši se na neki vvoden članek vradnega lista „Italie1, nekteri liberalni listi so pa tako prepričani o razpravah med državo in cerkvijo, da se že boje, da država bo cerkvi dovolila preveč. „Javna skrivnost je, piše „Kreuzztg.", da ima kulturna borba prenehati in konservativna stranka bo imela dolžnost čuti nad tem, da se opravičene tirjatve državine pri po-mirjenju rimski cerkvi ne bodo žrtvovale. Protestantovski plemenitniki čedalje bolj pristopajo h katoliški cerkvi, nedavno so se pokatoličili baron Klemen Dücker, pl. Forcade de Biair in 4. t. m. pl. Krane — Matena. „Voss. Ztg." se to čudno zdi; pa če vse 3 protestantovske cerkve pruske obupajo nad svojim obstankom, piše „Germ", potem ni čudno, če protestantje, ki hočejo kot kristijani živeti in umreti, postanejo katoliški. Bavarska vlada ne bode odgovorila na protest papežev zoper civilno-zakonsko po- on na tisto stran, kjer je dušman narod drl in v sužnje vezal. Zdajci se strne s sovražnikom v ravnici, skoz kojo teče mala reka Korjenica ter se ž njim potolče 20. maja. Hrvatski vitezi od izkušenega vojvode vešto v bojni red postavljeni udarijo hrabro na sovražnika. Turčin počeka smelo njihov naval; ali oni tako žestoko udarajo, da mu ni drugega ostalo nego umikati se. Turci beže, a Hrvati jih gone ; in kakor je vsa četa preganjala Turčina, tako je sledil tudi ban, da svoje ravna in da bode svedok konečne zmage. Koje on tako za svojo četo jahal, skoči nekoliko Turkov iz zasede, kjer so se bili skrili ali pa da na plen čakajo; oni navale ter udarijo na bana in njegovo malo četo. Ban se precej zave nesreče; in videč, da gre za življenje, napne vse svoje sile, bije in odbija od sebe udarce sovražnikov, ki so se mu vedno bliže pomikali in od vseh strani napadali; — on se bori junaško, ali nazadnje ga nadvladajo njegovi dušmani s svojim množtvom. Neki od vernih banovih drugov priteče tje, kjer se je on boril za drago življenje; ali bilo stavo. Škofje so pa duhovnikom svojim poslali list, v kterem zaukazujejo, da se morajo sv. zakramenti in cerkveni pogreb odreči vsem,