- 199 - Novičar iz slovenskih krajev. Spod Marburga 9. Izstop. —a— Ljube Novice! od vsih krajev mile Slovenije od letašnje nimastc letine le žalostne glase prinašate. Bodi Bog milosten! tudi mi se moramo vašim tožbam pridružiti, glavno Marburško krogovinsko poglavarstvo se je tuonda na višo vlado z opominom obernilo, da bi se grozeči sili k letu nekako v prestrege šlo. Iuo res! sterni je čisto malo, vina le troha in sadja nekaka mervica. Tudi koruna, ali kakor tu pravijo, boba, je le betva, in še to hoče gnjiti; zelja, repe ino merkevce pak še velja, kar je je. Hvala Bogu! de imamo ravno zdej lepo suho vreme za ozimino! — Pri nas so še ljudje srednjo mero zdravi, ali v Črešnjevci med Poljčanami ino Bi-stricoj razsaja uže črez pet tednov zlo hudobna kolera bljuvnica, nehava sicer, vendar jih je, kakor govorica gre, mnogo čez sto vzela; tri hiše so pre celo izmerle. Tudi griža ino merzlica ste nekoliko popred hudo delale. — Razboji ino vmes celo uboji se na redko gode, ali tatvin več, posebno živeža. — Naši vsakakorsrečno izvoljeni župani si veliko truda ino studa uživajo; nad njimi se zdej očitno kaže zreli sad naših doslešnjih opa-kih ljudskih šol, ktere so še, Bogu ino človekoljubom bodi potoženo! kakor pred leti: nemškuta, ta stara mora naše narodne omike silno davi; nikdar si ni-kake najmenjše premene ne upa, ker se na izrazne ukaze od drugod čaka. Kadaj bo zasijala zarija ljudske omike! V tej zdaj Cirkovski dekanii je bil 4. t. m. osmi učiteljski zbor: lepe reči so se govorile, ino to je za sedanjo pripravo osnovo učivnic na kmetih — zadosti. Iz Brešc. —o— 5. dan t. m. so nam pripeljali nov zvon še čez 24 centov težak, iz Ljubljane, ki. ga je slavni zvonar g. Sam asa s tolikšno umetnostjo vlil, de ga je cela fara, ki je denarje za-nj zložila, serčno vesela. V nedeljo 10. dan t. m. so ga z veliko slovesnostjo v zvonik obesli. Veseli nas, de imamo zvonarja na Slovenskim, ki ga mu ni kmalo para. Samasatovi izdelki so zares prave mojsterske dela ! Iz Celja 16. listopada. —š— Že od 11.t. m. imajo pri nas porotno sodnijo, to je,sodnijo po prisežnih možeh. Ta dan zjutraj je bila perva, 13. t. m. pa druga taka obravnava. Svetovavec c. k. Graške nadsod-nije, g. vitez A cula je predsednik porotne sodnije v Ce-lji. V prihodnjih ;?Novicaha bomo kaj več od tega povedali. Iz &t. Vida nad Ipavo. O postavnim času se je tudi v Ipavskim Št. Vidu šola začela, in scer — z neko slovesnostjo. Naš, že od zadnjiga šolskiga izpraševanja znani, mladi govornik Albert žl. Živicho-fen je namreč pervi šolski dan svoje obilno zbrane to-varše in tovaršice z lepim ginljivim nagovoram s svojo navadno priserčnostjo in nježnostjo pozdravil, ter jih opomnil h neutrudeni marljivosti, h lepimu zaderžanju in h dolžni hvaležnosti prot svojim učenikam in prot našimu svitlimu Cesarju. Po dokončanim nagovoru je enoglasno po celi šoli veselo ??Ziviou zadonelo, in vsi učenci in učenke zapojejo v lepim soglasji ;,Cesarjevo pesem". V nepopisljivi radosti se mi je serce topilo, slišati, s kolikšnim ognjem so nedolžni otročiči to veličastno pesem povzdignili. Nedvomljivo je to spričeva-nje, de mati Slava že v mlade serca svojih otrok domoljubje in zvestobo do predstola z veliko skerbjo za-sajuje. Iz Dolenskiga. — c. **) V Šmarski fari ste se županii Šmarja in Grosiiplo fRazsuplo) volitve županov in svetovavcov prav lepo doveršile. Volivci so se tako mirno in lepo obnašali, de jih je bilo veselje viditi. Iz tega lepiga obnašanja se lahko vidi, de so prebivavci omenjenih dveh sosesk pametni možje in de so se z razlago začasne srenjske postave natanjko so-znanili, kar se se več iz tega povzame, ker niso dveh šuntavcov, ki sta se bila iz bližnje okolice k njim priklatila in jih pri volitvah ovirati mislila, nikakor poslušali, ampak jima ročno pot pokazali 9 ktero sta bila prišla. Posebno lepo in možko se je v ti zadevi obnašal g. Jožef Jagodic, ki je imenitnost svobodne volitve tako lepo razložil, de sta imenovana podpihavca kmalo ves pogum zgubila in svoje kopita pobrala. Iz Dolenskiga 14. listopada. Prerajt za gruntno odškodnino z nekdanjimi podložnimi Rakovnške grajšine gre tako gladko in čisto naprej, de je veselje. Veči del sploh pridejo k prerajtu, in prevzamejo precej plačilo ali dolga od leta 1848 ali kapitala. Tisti pa, ki zavolj menj premožnih okoljstav precej plačati ne morejo, brištna plačila zagotovijo. Že nekaj tavžent goldinar- *) Nerado zakasnjeno. Vred, — 200 - jev je za precej plačilo zapisanih. — Enako lepo so se neki tudi podložni druzih gosposk iz daljnih krajev obnašali. Tako se vedejo možje, ki pravico spoznajo, in kteri v krajih prebivajo, v kterih še satan ni tiste Ijuli-ke sejal, od ktere so Novice v 26. listu t. 1. tako resnično govorile. Žalibog! de ni povsod taka, in de ne-kteri, zapeljani po lažnjivih prerokih, nočejo priti k prerajtu, in če tudi pridejo, se gerdo obnašajo in le vedno eno trobijo, de je vse preč, vse dolj — in od ces. patenta od 7. kimovca 1848, in 4. sušca 1849 nič vediti nočejo, in kterim se od nekima patenta sanja, kteriga nikoli ni bilo in kteriga nikoli niso vidili; takim se cesarski služabniki distriktnih komisij le grajšiuski najemniki zdijo, in vse odškodninsko delo jim je le sleparija! Oj grozna slepota, ktera vse cesarske postave taji in se s tem le sama sebi nar veči škodo dela! Iz Dolenskiga 18. nov. ffc Z veseljem slišimo, kako lepo distriktna komisija za odškodovanje zemljiš v Višnji gori napreduje; tako postavim je obljubilo že veliko podiožnikov Rakovniške grajšine dozdaj čez 2560 gold. kapitala precej odrajtati, med tem, ko je že več druzih grajšin enako poravnanih. Nadjamo se, de bo vsaki bolj premožni podložnik enako storil, ker mu potem ne za kapital ne za obrest (čimž) nič sker-beti treba ne bo; on bo sam svoj gospod. Ali, de gre to delo tako dobro spod rok, se imamo tudi gosp. Gut-manu, komisijnimu vodju, zahvaliti, ki z nekdanjimi podložnimi tako lepo in se po domače pogovarja, in kar jim je vediti potreba, jasno razklada, de skoraj vsak popolnama zadovoljin domii gre. Scer pa tudi zamore-mo reči, de se tudi kmetje večidel pametno vedejo, neposlušajoči tistih brezvestnikov, ki vun in von brez pravice vpijejo: ,,Vse je preč, vse je preč." De gosp. Gutman tudi, kakor se spodobi, v domačim jeziku kmetam dopisuje, nam ni treba opomniti, le samo to bi še želeli, de bi se razločno imena in dan pisale, ker hitro pisanih listov prosto ljudstvo brati ne more. — Po naznanilu „Casnika" se misli ena podružnica Višnjo-fforske komisije, mnogim vošilam zadostiti, začasno v Mokronog preseliti.