Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ december 2021, {tevilka 4, letnik 10 ISSN 1848–4360 Reka, december 2021 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Free stock photos Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 9 Iz svetov 16 Iz pouka DPS 17 Literarni koti~ek 19 In memoriam 19 Si-T 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 slovenskidom@bazovica.hr Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr J esenski meseci niso prinesli obetajo~ih sprememb glede pandemije, še naprej se širi in nadaljuje, enako epidemiološki ukrepi in omejitve, ki tako ali druga~e vplivajo na naša življenja. Še vedno je okrnjena tudi dejavnost društev, ve~ žrtev bolezni covid-19 pa na žalost beleži tudi slovenska skupnost na Reki. Ve~ dogodkov, zlasti za najmlajše, ni bilo mogo~e uresni~iti, zadnja Sopotja v tem letu spremljajo tudi tiste, ki so potekali na daljavo. Zveza slovenskih društev na hrvaškem (ZSDh) nadaljuje pobude za uvedbo slovenš~ine v javni izobraževalni sistem na hrvaškem, soor­ganizirala je sre~anje Mreže Alpe Jadran (M. A. J.) na Reki, se udeležila slovesnosti v zagrebškem parku Bundek ob odkritju doprsnega kipa Franceta Prešerna, organizirala seminar za u~itelje/-ice slovenš~ine, pripravila spletno predstavitev osrednje knjižnice za slovensko knjigo v Republiki hrvaški (Rh) in na drugi literarni nate~aj prejela številne odzive, pri ~emer nagrajene prispevke objavljamo v rubriki o pouku slovenš~ine. Tudi v KPD Bazovica se je nova kulturna sezona za~ela z vrsto prireditev, gostovali so zbori z Go-riškega in Posavja, društvo so obiskali upokojenci iz Kopra, folklorna in glasbena skupina sta na­stopili v Istri, likovna skupina je sodelovala na spletni predstavitvi likovne kolonije, ~lan društva Eduard hemar je predstavil svoj Športni biografski leksikon Primorsko-goranske županije (PGŽ), planinska skupina (PS) je nadaljevala izlete po okoliških in slovenskih hribih, rubrika Iz svetov beleži sprejem pri novem reškem županu, Literarni koti~ek pa znova izpolnjuje rojakinja Marija Šenk. V zadnjih mesecih v letu je društvo prejelo žalostne novice o preminulih nekdanjih ~lanih mešane­ga pevskega zbora (MePZ), vrste pevcev pa je za vselej nepri~akovano zapustil tudi eden izmed vsestransko aktivnih ~lanov. Rubrika Si-T omenja festival lutkovnih gledališ~ na Reki, predstavi­tev knjige Izrazi mo~i slovenskega jezika na reški filozofski fakulteti in dejavnost Sveta za narodne manjšine Rh. Dragica Jakseti~ se v Pogledu z onkraj Snežnika tokrat ozre na sprenevedanje vodil­nih politikov v obeh državah in tragedije migrantov, rubrika Sre~anja pa predstavlja u~iteljico do-polnilnega pouka slovenš~ine (DPS) v Gorskem kotarju, Mirjano Žagar. Želimo vam prijetne praznike in sre~o v letu, ki prihaja, in seveda ostanite zdravi! y Uredništvo OBVESTILO Nagradni nate~aj U rad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) je razpisal nagradni nate~aj za diplomska, magistrska in doktorska dela z dveh podro~ij, Slovenci v zamejstvu (A) in Slovenci v izseljenstvu (B). Namen nate~aja je spodbujati raziskovalne dejavnosti na podro~ju zamejske in izseljenske tematike. Prijavijo se lahko kandidati iz RS in drugih držav, z uspešno zagovarjanimi diplomskimi, magistrskimi in doktorskimi deli na katerikoli univerzi. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju koledarskega leta 2021. Prva tri nagrajena dela z obeh podro~ij prejmejo denarne nagrade (800 evrov, 600 evrov in 400 evrov). Dela, ki jih bo predlagala komi­ sija, bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporo~ilo za objavo. USZS bo dela sprejemal do vklju~no 28. februarja 2022, rezultati nate~aja pa bodo znani najkasneje do konca septembra 2022. Ve~ na spletni strani USZS: www.gov.si Uvodnik 8. oktober Slovenski jezik na Reki Prva reška hrvaška gimnazija na Sušaku: Prva reška hrvaška gimnazija na Sušaku je kot prva srednja šola v Primorsko-goranski županiji na pobudo predse­dnice ZSDh Barbare Riman uvedla pouk slovenskega jezika na podlagi manjšin­ske zakonodaje oziroma po tako imenovanem modelu C. Ta predvideva pou~evanje do pet ur tedensko ter poleg jezika vklju~uje tudi spoznavanje književnosti, ze­mljepisa, zgodovine, glasbene in likovne umetnosti. Kmalu po za~etku pouka pa je na žalost prišlo do kadrovskih zapletov, saj je predviden profesor dr. Klemen Lah, sicer lektor na lektoratu za slovenski jezik na reški filozofski fakulteti, po prvih urah sporo~il, da ne more sodelovati. Na razpisu za to delovno mesto z dne 18. oktobra 2021 ni bilo ustreznega odziva, zato je vodstvo šole 10. novembra sprejelo sklep, da zaposlitve ne bodo vzpostavili. Po neuradnih informacijah pa je ZSDh vendarle uspelo najti osebo, zainteresirano za pou~evanje, in pri~akovati je, da se bo pouk kmalu znova nadaljeval. Po besedah Barbare Riman je to posebej pomembno tudi zato, da ne bi uspešno za~eta pobuda zamrla, s tem pa tudi mo-žnost za uvedbo izobraževalne vertikale na Reki, glede na obetajo~e pogovore o uvedbi slovenš~ine tudi na predšolsko raven. Na srednješolski ravni pouk slovenskega jezika po modelu C na pobudo takratne predsednice Sveta slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbare An-toli} Vupora že enajsto leto uspešno poteka na Drugi gimnaziji v Varaždinu. Pou~uje ga profesor zgodovine na tej šoli, Miroslav Grade~ak, in leta 2015 je nje­gova pobuda za u~enje slovenš~ine kot izbirnega predmeta zaživela še na Srednji šoli v ^akovcu. Slovenski jezik po modelu C je bil leta 2014 uveden tudi na Srednji šoli za uporab­ne umetnosti in dizajn ter gimnaziji v Pulju, a žal se je v slednji zaradi pomanjka­nja kadra leta 2019 prenehal izvajati, ker ni bilo mogo~e najti ustrezne kadrovske nadomestitve. Najnovejše dogajanje na reški gimnaziji, pred tem tudi na puljski, znova opozarja, da slovenska skupnost na hrvaškem ne more pri~akovati napredka pri uvajanju pobud za slovenski jezik v javne izobraževalne ustanove vse dotlej, dokler ne bo imela zagotovljenega ustrezno izobraženega kadra in vsestranske pomo~i RS pri tem. y Marjana Mirkovi} Filozofska fakulteta: Lektor za slo­venski jezik na reški filozofski fakulteti dr. Klemen Lah je z velikim zadovolj­stvom kot zadnji korak na uspešni poti slovenš~ine v tej ustanovi napovedal uvedbo novega predmeta – Slovenski jezik 4. Poteka v zimskem semestru 2021/22, pogoj za vpis pa je uspešno kon~an predmet Slovenski jezik 3. Pro­gram obsega 45 ur in prinaša 3 kreditne to~ke. Vpisalo ga je devet študentov, kar je po lektorjevih besedah lepo število glede na primerjavo z drugimi lektorati po svetu. V zimskem semestru je mogo~e vpisati tudi predmet Slovenski jezik 2, medtem ko sta predmeta Slo­venski jezik 1 in Slovenski jezik 3 uvrš~ena v študijski program spomla­danskega semestra. y Marjana Mirkovi} 12. oktober, Državni zbor RS, Ljubljana Komisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu K omisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na 6. nuj­ni seji obravnavala predlagane spremem-be prora~una RS za prihodnji dve leti. Pri obrazložitvi dela, ki se nanaša na Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS), je državni sekretar dr. De-jan Valentin~i~ dejal, da so sredstva za USZS pove~ana tudi za naslednji dve leti, za leto 2022 je predvidenih 10 milijonov 700 tiso~ evrov, za leto 2023 pa 600 tiso~ evrov ve~, kar bi bil znesek, ki bi po dese­tletju (!) dosegel in presegel tistega naj­višjega doslej, iz leta 2010 (nekaj manj kot 11 milijonov evrov). USZS koordinira in vodi politiko RS na omenjenem podro~ju, ki pa mu sredstva med drugimi namenjajo tudi Ministrstvo za izobraže­vanje, ki financira predvsem DPS, Mini-strstvo za kulturo, ki sofinancira dolo-~ene kulturne pobude, ali Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki fi­nancira štipendije za zamejske in izse­ljenske dijake. S seje velja omeniti vprašanje, ki ga je postavil ~lan Boštjan Koražija (poslanska skupina Levica) o tem, ali je pri~akovati tudi ve~jo finan~no podporo najmanj zaš~itene slovenske narodne skupnosti na hrvaškem. Pri tem se je med drugim dotaknil še nedavne izjave ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Zdravka Po~ivalška o tem, da Slovenci na Hrvaškem niso avtohtona slo­venska manjšina, in zanimali so ga stališ~e do te izjave, izre~ene, kot da je uradna, in morebitni nadaljnji koraki v zvezi s tem. Odgovora ni prejel, ker da naj bi to presegalo okvire seje. Kar zadeva slovensko skupnost na hrvaškem, pa je bil kot velik korak tokrat znova ve~krat poudarjen pomen, ki da ga bo imela Vzor~na kmetija, nastajajo~a v Prezidu v Gorskem kotarju. Po-novno je kot posebnost omenjeno, da na Hrvaškem živijo tako Slovenci, ki so pripadniki avtohtone slovenske skupnosti, to je na obmejnem obmo~ju, kot Slovenci in njihovi potomci, ki so se z obmo~ja Slovenije izselili tja, predvsem v ve~ja industrijska, pristaniška mesta in tako naprej. Hrvaška pa ne razlikuje med tema dvema statusoma, torej izena~uje status obojih. Na vso sre~o, bi dodali. Ve~: www.dz-rs.si y Marjana Mirkovi} Poslopje parlamenta RS, foto: www.dz-rs.si IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 15.–16. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Projekt M. A. J. P rojekt Mreža Alpe Jadran se nadaljuje ~etrto leto. Namenjen je mladim in povezovanju na tem obmo~ju, poteka pa ob podpori štirih organizacij: Slovenske­ga deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta, razvojne agencije Slo­venska krajina iz Porabja, ZSDh in Slo­venske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, ki je tudi pobudnica. Sre~anje je tokrat pripravila ZSDh in ob udeležbi ve~ kot tridesetih mladih iz Slo­venije, Avstrije, Madžarske in hrvaške je potekalo v prostorih KPD Bazovica. Na programu je bila aktualna tema s podro~ja ekološke problematike, jezikov-no delavnico pa je vodil lektor za sloven-ski jezik na reški filozofski fakulteti dr. Klemen Lah. Dogodka sta se udeležila tudi pobudnik projekta, podpredsednik Slovenske go-spodarske zveze iz Celovca Felix Wieser in programska vodja projekta Vesna ho-dnik, ki je tudi na ~elu Slovenske gospo­darske zveze na Koroškem. Sre~anje se je nadaljevalo z ve~ernim druženjem in snovanjem novih pobud, v soboto pa je bil na programu turisti~ni ogled Reke. Naslednja dvodnevna delavnica je potekala 12. in 13. novem-bra v Monoštru v Porabju, kjer so mladi spoznavali osnove kratkih filmov. y Marjana Mirkovi} Za spomin na uspešno sre~anje, foto: Marjana Mirkov} 18. oktober, Aleja pesnikov, park Bundek, Zagreb Odkritje kipa Franceta Prešerna Darko Šonc, Borut Pahor, Zoran Milanovi} in Tomislav Tomaševi}, foto: Antun Bukovec P redsednica ZSDh Barbara Riman se je udeležila slovesnosti v Zagrebu, kjer sta predsednika Slovenije in hrvaške, Borut Pahor in Zoran Milanovi}, odkrila doprsni kip slovenskega pe­snika Franceta Prešerna. Oba predsednika sta pred tem v Lju­bljani skupaj odkrila spomenik hrvaškemu jezikoslovcu in književniku Ljudevitu Gaju. France Prešeren in Ljudevit Gaj sta 12. november, Botel Marina, Reka bila sodobnika, ki ju je povezovalo delova­nje za narodni preporod v 19. stoletju. Postavitev spomenika Prešernu ima sim­bolno vrednost za slovensko kulturo, po­membna pa je tudi za utrjevanje prijateljskih odnosov med državama na vseh ravneh ter za Slovence, ki živijo na Hrvaškem, so med drugim zapisali na spletni strani slovenskega predsednika. Pobudo za kip Prešerna je pred petimi leti dalo veleposlaništvo RS v Rh, podprla pa sta jo KPD Slovenski dom in Mesto Za­greb. Postavitev je finan~no omogo~ila tudi slovenska vlada. Spomenik Franceta Prešerna, postavljen v aleji pesnikov v mestnem parku Bundek, je izdelal slovenski kipar Metod Frlic, pred­stojnik kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na podstavku je poleg napisa FRANCE PRE­ŠEREN, 1800–1849, Slovenija, vklesana sedma kitica Zdravljice – slovenska hi-mna v slovenskem in hrvaškem jeziku. Ve~: www.up-rs.si, www.slovenci-zagreb.hr y Marjana Mirkovi} Sre~anje u~iteljic in u~iteljev slovenš~ine na Hrvaškem Tilen Kožamelj navdušil z delavnico, foto: Marjana Mirkovi} V dopoldanskem delu je sodelovala dr. Tatjana Vu~ajnk, predavateljica na uni-verzi Alpe-Jadran v Celovcu in u~iteljica slovenš~ine kot maternega jezika na No-vi srednji šoli svetega Andreja v Gradcu. Predstavila je predavanje Literarna bese­dila z robotki Bee-Bot, robotki v obliki ~ebelice, primerna za za~etniške jezikov­ne ravni. U~iteljica slovenš~ine z dolgole­tnimi in bogatimi izkušnjami Vida Srdo~, ki v tem šolskem letu vodi DPS v društvih KPD Bazovica na Reki in SKD Istra v Pu-lju, pa je spregovorila o izzivih, ki jih po­stavlja slovenš~ina pred u~ence, govorce hrvaš~ine. V popoldanskem delu je slo­venski igralec Tilen Kožamelj, zaposlen v reškem lutkovnem gledališ~u, predstavil lutko kot vzgojni pripomo~ek in za izje­mno zanimivo delavnico, na kateri so nastale tudi nove lutke, prejel navdušene pohvale sodelujo~ih. Sre~anje je bilo po oceni vseh zanimivo in koristno, sklenilo pa ga je druženje s pogovorom o izzivih in prihodnosti pou~evanja slovenš~ine na hrvaškem. y Marjana Mirkovi} 15. november, Mestna knjižnica Ivana Gorana Kova~i}a, Karlovec Predstavitev osrednje zbirke slovenske knjige na Hrvaškem Z SDh je v sodelovanju z Oddelkom za slovensko knjigo v Mestni knjižnici Ivana Gorana Kova~i}a pripravila webinar na temo te osrednje zbirke za slovensko narodno manjšino na hrvaškem. Dejav­nost oddelka, na~in izposoje, obseg, pri­dobitev novih naslovov, vsebinske in druge zna~ilnosti je pojasnila njegova ve~letna vodja Vedrana Kova~ Vrana. Predstavitev je na ogled na naslovu https:// www.youtube.com/watch?v=ErzZhXJIOB0 Osrednje knjižnice narodnih manjšin na hrvaškem so del programa ljudskih ozi­roma mestnih knjižnic, njihova temeljna vloga pa je zagotoviti tovrstne storitve za vse prebivalstvo, tako tudi za pripadnike manjšin in njihove specifi~ne potrebe. Program teh knjižnic vklju~uje nabavo knjig v manjšinskih jezikih, zagotovljeno uporabo knjižnega in neknjižnega gradi­va, organizacijo tribun in predavanj, raz-stave in medknjižni~no izposojo, glede na to, da morajo biti knjižni~ne storitve na voljo tudi pripadnikom manjšin zunaj sedeža osrednje zbirke. Od leta 2000 da­ 26. november IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Dr. Helena Jaklitsch na Hrvaškem P redsednica ZSDh Barbara Riman se je udeležila obiska ministrice, pristoj­ne za Slovence v sosednjih državah in po svetu, dr. helene Jaklitsch pri rojakih v Splitu. Ministrica je na poti po delu nekdanje skup­ne države na hrvaškem obiskala Zadar in Split ter pozneje še Dubrovnik in Podgori-co v ^rni gori. V Zadru se je ministrica sre~ala s predse­dnico SKD Lipa Darjo Jusup, podpredse­dnico Rafaelo Štulina in tajnico Ireno Vlaki} ter se seznanila z delovanjem in težavami društva. V Splitu je ministrica obiskala SKD Tri­glav, kjer ji je predsednik Cveto Šušmelj s sodelavci predstavil pestro in živahno dejavnost društva, ki bo prihodnje leto praznovalo 30. obletnico delovanja. To-krat so imeli pevski jubilej, petindvajset let delovanja mešanega pevskega zbora (MePZ), ki ga vodi Tatjana Kurajica. Pro-slavili so ga s slavnostnim koncertom. Ob tej priložnosti so pevcem za dolgole­tno sodelovanje iz rok ministrice podelili lje spadajo programi teh knjižnic v okvir hrvaškega ministrstva za kulturo in medije, kar tudi zagotavlja sredstva za njihovo uresni~itev in pla~e zaposlenih. Na hrvaškem deluje enajst teh knjižnic, poleg omenjene v Kar­lovcu še naslednje: za madžarsko narodno manjšino je zadol­žena Mestna knjižnica (MK) Beli Manastir, za ~eško Ljudska knjižnica (LK) in ~italnica Daruvar, za slovaško hrvaška naro­dna knjižnica (NK) in ~italnica Našice, za avstrijsko Mestna in univerzitetna knjižnica Osijek, za italijansko MK in ~italnica Pulj, za albansko Knjižnica Borisa Ogrizovi}a v Zagrebu, za ru­sinsko in ukrajinsko manjšino MK v Zagrebu, za srbsko naro­dno manjšino je zbirka v Srbskem KD Prosvjeta v Zagrebu, za bošnjaško narodno manjšino je pristojna NK in ~italnica Vlado Gotovac Sisak in za romsko manjšino Knjižnica Kali Sara na sedežu Zveze Romov v Zagrebu. y Marjana Mirkovi} tudi priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Mini-strica se je ~lanstvu med drugim zahvalila za predano delo in ohranjanje slovenske identitete, pomen njihovega delovanja pa so v svojih nagovorih poudarili še Cveto Šušmelj, splitski žu-pan Ivica Puljak in Barbara Riman. Drugi dan obiska je ministrica odpotovala v Dubrovnik in se tam sešla z vodstvom SKD Lipa, na ~elu s predsednico Tanjo Baleti} Cizej, zatem pa pot nadaljevala v ^rno goro in k rojakom v Podgorici. Ve~: www.gov.si y Marjana Mirkovi} Z ene od delavnic za najmlajše, foto: Marjana Mirkovi} Ministrica na sve~anem koncertu, foto: www.gov.si 29. november, Moje sre~anje z zmajem, literarni nate~aj Izbor nagrajencev Z SDh je drugo leto razpisala literarni nate~aj za u~ence po­uka slovenš~ine v šolah in društvih, tokrat z naslovom Mo-je sre~anje z zmajem. Odziv je bil nad pri~akovanji, sodelovali so tudi srednješolci. Predvidene so bile tri kategorije, za u~ence od prvega do ~etrte­ga razreda OŠ, za u~ence od petega do osmega razreda OŠ in za srednješolce. Iz prve se je odzvalo štirinajst u~encev, iz druge triindvajset in iz tretje enajst, skupno letos kar oseminštirideset prispevkov! Torej interes do pisanja slovenske besede med mla­dimi na hrvaškem obstaja. Najbolj je svoje u~ence motivirala Andrea Šlosar, u~iteljica na reški OŠ Pe}ine, OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i} v Matuljih in njeni podružni~ni šoli Juši}i ter na OŠ Klana, ki je poslala skupno devetindvajset del. Iz Druge gimnazije Varaždin, kjer slovenš~ino enajsto leto pou~uje Miro-slav Grade~ak, so prispela dela osmih dijakov, iz reške Prve gi­mnazije na Sušaku pa je dr. Klemen Lah poslal dve deli. U~i­teljica DPS-ja v Gorskem kotarju Mirjana Žagar je poslala tri prispevke u~encev nižjih razredov OŠ, iz višjih pa so se odzvali trije u~enci, ki DPS obiskujejo pri u~iteljicah Vidi Srdo~ v KPD Bazovica, Darji ^ubri} v SKD Ajda v Umagu in Veri hrga v SKD Triglav v Splitu. V vlogi mentoric sta se pri svojih otrokih izka­zali predstavnica slovenske narodne manjšine (SNM) v Osje-ško-baranjski županiji Polona Margeta in tajnica Sveta SNM Mesta Zagreb Agata Klinar Medakovi}. Komisija pod predsedstvom Damjane hliš, koordinatorice pou­ka slovenš~ine v ve~ obmejnih šolah Varaždinske županije, ni imela lahkega dela, soglasno pa je bilo po krajši razpravi skle­njeno, da v prvi kategoriji nagrado prejmejo Julija Margeta za prvo mesto, Vlaho Lon~arica in Talin Cenov za drugo mesto ter Ena Begonja in Nika Janeš za tretje mesto. Kot je re~eno v obra­zložitvi, so vsi sodelujo~i napisali zelo doživete in izvirne pri­spevke o sre~anju z zmajem. S svojim razmišljanjem je Julija Margeta pokazala, da premore tako bogato besediš~e kot tudi dober ob~utek za pripoved, ter se s tem uvrstila na prvo mesto. V skupini od petega do osmega razreda OŠ je prvonagrajena Tonka Škugor, drugo mesto si delita Anja Mikul~i} Ili} in Ante Segulin Štambuk, tretje pa Jure Margeta in Eufemia Babi}. Ob- razložitev navaja, da je bila izbira med prispevki zahtevna, saj je prišlo kar nekaj izvrstno napisanih besedil. Med njimi je izstopalo besedilo Tonke Škugor, saj je po­kazala bogato besediš~e ter dober ob~utek za pripovedovanje in povezovanje zgodbe. Prav tako sta druga~en pristop k pripove­dovanju pokazala Anja Mikul~i} Ili} in An­te Segulin Štambuk. Jure Margeta je svoje besedilo oblikoval kot pesem v prozi, v njem pa duhovito predstavil slovenske znamenitosti. Eufemia Babi} je na izviren na~in v zgodbo vklju~ila tudi nastanek ~lo­veške ribice. V skupini srednje šole je bilo prvo mesto dodeljeno Luciji Smiljan, drugo si delita Zinka Šenkiš in Sun~ica Buhin, tretje pa Karla Rožmari} in Michelle Samardži}. Obrazložitev ugotavlja, da so nam tudi srednješolci postregli z raznolikimi in za­nimivimi izdelki, s katerimi so pokazali, da jim je bližje poezija. Z izrednim ob~u­tkom za verze se je na prvo mesto uvrstila Lucija Smiljan. Zinka Šenkiš in Sun~ica Buhin sta nas s svojima ~ustveno obar­vanima pesmima spustili v svoj notranji doživljajski svet. Karla Rožmari} je poka­zala bogato besediš~e, Michelle Samard­ži} pa nas je popeljala po ljubljanskih ulicah in v svojo pripoved vklju~ila tudi znamenitosti glavnega mesta Slovenije. Nagrajencem iskrene ~estitke, vsem so-delujo~im pa zahvala za sodelovanje in dovoljenje za objavo v Sopotjih. V rubri­ko DPS smo tokrat uvrstili nagrajene pri­spevke, medtem ko bodo ostali objavljeni v eni izmed naslednjih številk Sopotij. y Marjana Mirkovi} 6. oktober, Hotel Union, Ljubljana Dragici Motik nagrada za življenjsko delo IZ DRU[TVA O b svetovnem dnevu u~iteljev, ki po­teka 5. Oktobra, so bile podeljene najvišje državne nagrade na podro~ju šolstva za leto 2021. Tokrat je bila za ži­vljenjsko delo nagrajena tudi nekdanja u~iteljica DPS-ja na Reki in v ^abru Dra­gica Motik, k pridobitvi priznanja pa smo nekoliko pripomogle tudi njene nekdanje u~enke iz KPD Bazovica, ki v društvu de­lujemo v okviru Skupine za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (SRSKI). Dragica Motik je to prestižno nagrado, ki se podeljuje od leta 1966, prejela za pod-ro~je DPS-ja po svetu in na predlog Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Kot ve~letne u~enke smo novico z veseljem sprejele in zelo smo ponosne, da smo imele priložnost tudi oceniti njeno delo v naši skupini ter prispevati drobec k njegovi prepoznavnosti na peda­goškem podro~ju. Komisija, ki podeljuje te nagrade, zahteva od predlagateljev konkretna dejstva oziroma potrdila o delu kan­didata, in to iz razli~nih obdobij delovanja in na razli~nih podro~jih. Pobudnik priznanja, DKPS, je tako tudi nas na Reki povprašal za mnenje in z veseljem smo posredovale naše viso­ko mnenje o prizadevnosti in pedagoški dejavnosti Dragice Mo-tik pri DPS-ju. Pri tem nismo bile niti malo v zadregi, imamo namre~ obilico gradiva, ki pri~a o tem in našem sodelovanju z njo. Pa ne le to, velik del tega gradiva smo že leta nazaj posre­dovale v Šolski muzej v Ljubljani in tako ob njeni pomo~i po­magale ohranjati sled o našem skupnem šestletnem sodelovanju ter o njenem navduševalnem in strokovnem delu. Tako smo skupaj ohranjale slovenstvo v našem okolju. Profesionalna pot Dragice Motik je bila vsekakor zelo uspešna, a tudi zelo pestra. Preizkusila se je na razli~nih podro~jih, ve~ o tem pa je objavljeno v obrazložitvi prejete nagrade v zborniku na spletnem naslovu slovenskega ministrstva za izobraževa­nje, znanost in šport: www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Novice/NA­GRADE-V-SOLSTVU/ZBORNIK-NAGRAJENCI-2021.pdf. Dragica Motik je zdaj v pokoju, a se ni ustavila in je še vedno zelo aktivna v DKPS-ju. Idej ji nikoli ne zmanjka, a zna jih tudi udejanjiti, med drugim še vedno izvaja seminarje za u~itelje, sodeluje pri pripravi mednarodnih sre~anj in piše strokovne ~lanke, predvsem v reviji Vzgoja in Mladika. Naši dragi in spoštovani nekdanji u~iteljici ob prejeti pomemb­ni nagradi iskreno ~estitamo in ji želimo še veliko zdravja in uspeha na vseh podro~jih delovanja! y Povzeto po zapisu Glorie Segnan v imenu SRSKI 9. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Obisk z Goriškega V okviru sodelovanja s pevskimi zbori iz Slovenije sta se v KPD Bazovica predstavila zbora z Goriškega, MePZ Mo-tiv, ki ga vodi Miran Rustja, in ŽePZ Rože z zborovodkinjo Andrejo Rustja. Zbora združujeta ljubitelje petja iz Nove Gorice in okolice, nastopata na pevskih prireditvah, kot sta Primorska poje in Go-riški zbori pojo, rada pa obiš~eta tudi roja­ke v društvih na obmo~ju nekdanje skupne države in v zamejstvu ter drugih evrop­skih državah. MePZ Motiv je slovensko pesem uspešno ponesel tudi k rojakom v Kanadi, Belgiji in Nem~iji. Gostom, katerih nastop je za klavirjem spremljala pianistka Anica Furlan, se je s krajšim nastopom pridružil tudi MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka. Prisluhnili smo prepevanju ~udovitih slo­ Lep uvod v novo sezono, arhiv KPD Bazovica bre volje nam ni manjkalo, spletli smo nova poznanstva in vse­ kakor sodelovanje nadaljujemo. Posnetek celotnega nastopa je na ogled na kanalu YouTube, in sicer na povezavi: www.youtube.com/watch?v=mQ7QmUqIIw& list=UUnj1z9tEZvXQMajly7JjcqQ&index=4 y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} 14. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Obisk društva Pristan Številna društva iz Slovenije želijo v obisk Reke pogosto uvr­stiti tudi ogled KPD Bazovica in sre~anje z rojaki. To željo so izrazili tudi ~lani andragoškega društva Pristan iz Kopra in bili navdušeni nad prijaznim odzivom. Dobrodošlico jim je ob prihodu izrekel predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, tajnica Sandra Grudeni} je predstavila delova­nje društva, predsednica ZSDh Barbara Riman pa je spregovorila o slovenski skupnosti na Reki in hrvaškem nasploh. D uo glasbene skupine Mimo ritma, umetniški vodja Ivan harej harry in pevka Zdenka Kallan Verbanac, sta uspe­šno pripravila njun dolgo pri~akovani prvi ve~er filmske glasbe v društvu in sr~no upamo, da mu bodo sledili še kakšni. Nav­dušen odziv ob~instva – to je bilo žal v omejenem številu zaradi epidemioloških predpisov in tako je pol dvorane ostalo prazne – je potrdil, da smo željni takšnih ve~erov in da lepe glasbe ni­koli ni preve~, še zlasti, ~e nas popelje v svet filmov, ki tudi s svojo glasbo ostajajo nepozabni, ali pa, ~e prisluhnemo zimze­lenim melodijam. Zdenka Kallan Verbanac in Ivan harej harry sta tako na program uvrstila pesmi, kot so Are You Lonesome 16. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Ve~er filmske glasbe Ivan Harej Harry, Zdenka Kallan Verbanac in Luka Verbanac navdušili, foto: Marjana Mirkovi} Skupina iz Kopra je iz Slovenskega doma obisk Reke nadaljevala v novi kulturni ~etrti, kjer so si ogledali Pala~o sladkorja in Mestni muzej. Vodila jih je mentorica v predmetnem sklopu Spoznavanje in do-življanje umetnosti Carmen Tisnikar, umetnostna zgodovinarka z ve~letnimi pedagoškimi in izkušnjami v strokov­nem vodenju turisti~nih ekskurzij. Kot je zapisano na njihovi spletni strani na naslovu www.drustvo.pristan.si je društvo Pristan – univerza za tretje ži­vljenjsko obdobje Koper, ki združuje tamkajšnjo generacijo zvedavih upoko­jencev. Društvo je izjemno dejavno, svo­jim ~lanom že ve~ kot dvajset let ponuja številne in raznolike izobraževalne pro-grame z razli~nih podro~ij, kot so u~enje jezikov, družboslovje, naravoslovje, umetnost, ra~unalništvo, pohodništvo, telovadba, joga, prirejajo izlete, literarne ve~ere, predavanja, sre~anja, sve~anosti, druženja... y Marjana Mirkovi} Tonight, Voglio amarti cosi, All of Me, That’s Amore, Amor, amor, amor, Dimmi quando tu verrai, help Me Make'it Throu­ght The Night, Fly Me To The Moon in Quizas, quizas, quizas. Ivan harej harry je izvedel Najlepše pesmi in Marie, ne pi-ši pesmi ve~, Zdenka Kallan Verbanac pa Ta Pedia Tou Pirea, Tango delle capinere, Una notte intera, I Never Fall In Love Again, Siva pot, Chitarra Romana, It's Now or Never in hello, Dolly. Program je s svojim nastopom lepo obogatil tudi mladi kitarist Luka Verbanac, ki je izbral posebno in edinstveno glasbo Nina Rote, skladano za filmsko mojstrovino Amar-cord slavnega Fellinija. Program je seveda tudi tokrat po dolgo­trajnem ploskanju ob~instva dodatno sklenila še Slovenija, od kod lepote tvoje, nastopajo~i pa so za nastop prejeli števil­ne ~estitke in pohvale z željo, da se kmalu znova predstavijo na odru. V vsesplošno zadovoljstvo so za naslednji~ obljubili iz­bor italijanskih kancon. Komaj ~akamo. Tokrat pa se je ve~er nadaljeval s ~estitko in torto Zdenki Kallan Verbanac za njen rojstni dan in s poznejšim prijetnim dru­ženjem. y Marjana Mirkovi} 22. oktober, Dvorana Istrskega zbora, Pore~ Dnevi slovenske kulture v Istri IZ DRU[TVA S lovenska kulturna društva iz Umaga, Pore~a, Pulja, Labina, Buzeta in Lovra­na so tudi letos organizirala vrsto dogod­kov za Dneve slovenske kulture v Istri. Potekali so od 1. do 22. oktobra in znova prinesli kulturne ve~ere, filmske predstave, razstave ter folklorne in pevske nastope. Prvega dne so si obiskovalci v Narodnem domu v Buzetu lahko ogledali film o Tri­glavu, naslednji dan so na terasi Circola v organizaciji SKD Istra v Pulju zapele pevke ŽePZ Sloven~ice iz Tuzle, 9. okto-bra je v labinski Lamparni potekalo pe­sniško popoldne puljskega društva ob glasbeni spremljavi znanega slovenske­ga citrarja Petra Napreta, 15. oktobra je SKD Snežnik v svojih prostorih v Lovra-nu pripravilo razstavo letošnjega projek­ta Izmenjujemo veš~ine, dan pozneje je bila v dvorani Antonio Coslovich v Uma­gu odprta razstava Prvih deset let SKD Ajda, kjer so nastopili ŽePZ in folklorne Pevski ve~er z gosti O biskovalce v polni dvorani Sloven-skega doma je znova zelo razveselil še en oktobrski pevski ve~er, tokrat z go-sti iz Sevnice, MePZ Lisca. Na kratko jih je predstavil in program tudi povezoval koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, uvodoma pa je v krajšem nastopu zapel MePZ društva pod vodstvom zborovodje Zorana Badjuka. Gostje, ki jih vodi zborovodkinja Petra Stopar, so za nastop izbrali ve~ sloven-skih ljudskih in drugih pesmi, pri ~emer so se ob nekaterih pridružili tudi glasovi ganjenih obiskovalcev v dvorani, kot de­nimo pri pesmih Ko so fantje proti vasi šli, Rasti, rožmarin ali Rož, Podjuna, Zila. Vr­hunec ve~era je bil skupni nastop, ko sta ob koncu programa MePZ KPD Bazovica in MePZ Lisca pod vodstvom Petre Stopar zapela priljubljeno O, Podjuna, zatem pa z vso dvorano še Vsakdo mora imeti prijate­lja. Pri tem je nastop gostov s svojim igra­njem na harmoniko posebej in lepo popestril Jože Leskovar. Po izre~enih za­hvalah in pohvalah so se pevke in pevci obeh zborov še dolgo zadržali na prije­tnem druženju in snovanju novih dogovo­rov. ^e bo po sre~i, nadaljevanje prijatelj­skih vezi sledi spomladi prihodnje leto v sukpine tega društva, 20. oktobra so v galeriji SKD Istra v Pulju premierno predvajali ogled filma Aleksandrinke v produkciji te­ga društva, 22. oktobra – na sklepni ve~er – pa so v dvorani Istrskega zbora v Pore~u na povabilo tamkajšnjega SKD Oljka nastopili ~lani KPD Bazovica, folklorna skupina, ki jo vodi Na-taša Grlica, in duo glasbene skupine Mimo ritma, njen umetni­ški vodja Ivan harej harry in pevka Zdenka Kallan Verbanac, prav tako je program popestril tudi mladi kitarist Luka Verba­nac. Ob tej priložnosti je bila v Pore~u na ogled tudi razstava ustvarjalnih skupin društev z deli, nastalimi v okviru projekta Izmenjujemo veš~ine. y Marjana Mirkovi} Uspešen nastop folklorne skupine, foto: Milan Grlica 23. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Sevnici, na lep ve~er pa v KPD Bazovica spominja podarjena, zanimiva in lepo oblikovana knjiga z naslovom Sevnica, stoletje na razglednicah avtorja Oskarja Zorana Zeli}a. MePZ Lisca uspešno deluje že petinštirideset let, zadnji dve leti pod vodstvom Petre Stopar, ki s svojo mladostno energijo in znanjem prinaša novo svežino in željo po nadaljnjem ustvarja­nju. Poslanstvo zbora je ohranjati lepo slovensko pesem s pe­tjem ljudske, narodne in umetne zborovske glasbe, ustvarjati medsebojne vezi ter krepiti vedrino duha in jo deliti s poslušal­ci v bližnji in daljni okolici. Zbor sodeluje na razli~nih kulturnih prireditvah in vsakoletnem tekmovanju pevskih zborov v Sev­nici in Posavju ter na pevskem taboru v Sti~ni, pripravljajo pa tudi letni koncert in nanj povabijo slovenske zbore in vokalne skupine iz nekdanje skupne države, vendar pa tudi sami radi gostujejo pri rojakih v sosednjih državah Slovenije. Za svoje dolgoletno in uspešno delo na podro~ju ljubiteljske dejavnosti so tudi nagrajeni. y Marjana Mirkovi} Zahvala in ~estitke gostom, foto: Marjana Mirkovi} 26. oktober, Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Nagrade Primorsko-goranske županije (PGŽ) 11.–29. november, Mestna knjižnica, Zadar Likovna kolonija, razstava P GŽ je na priložnostni slovesnosti podelila nagrade za razvoj Nagrade se podeljujejo najuspešnejšim kulturnega ustvarjanja v letu 2020 in med nagrajenimi je ustanovam, društvom in fizi~nim ose­tudi vodja likovne skupine KPD Bazovica Tihana Karlovi}. bam na obmo~ju PGŽ, ki so kot najboljši Nagrada je zahvala za vaš trud in spodbuda za nadaljnje prejeli nagrado na državni ali mednaro­ustvarjanje v kulturi in umetnosti, podro~ju, ki ga je pandemija dni kulturni prireditvi. Ve~ nagrad je bilo S sve~ane podelitve, najbolj prizadela, je nagrajencem med drugim povedal župan podeljenih za dosežke na državni ravni, Tihana Karlovi} druga z medtem ko sta za mednarodno raven na­ leve, foto. www.pgz.hr Zlatko Komadina grado prejeli likovni umetnici Maja Fran-kovi} in Tihana Karlovi}. Tihana Karlovi} si je to priznanje zaslužila z nagrado za delo na papirju, prejeto na lanskem med-narodnem sre~anju Ex-Tempore v Piranu in kot potrdilo stroke. ^estitkam se pridružuje tudi uredništvo Sopotij in želi nagrajenki uspešno ustvar­janje tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} S KD Lipa iz Zadra je v preddverju oddelka Arbanasi v tamkajšnji mestni knjižnici organizirala razstavo 14. mednarodne likovne kolonije, Turanj 2021. Odprli sta jo predsednica društva Darja Jusup in ume­tniška vodja likovne kolonije Marija Ivoš, dogodek pa je popestrilo predvajanje filma, ki predstavlja avtorje in njihova dela. Marija Ivoš je ob tej priložnosti med drugim povedala, da so likovno kolonijo organizirali navkljub pandemiji, potekala je virtualno na temo Brez naslova. Odzvalo se je triintrideset akademskih ali ljubiteljskih slikark in slikarjev iz slovenskih kulturnih društev na hrvaškem ter iz Slovenije in Bosne in hercegovine. Izšel je tudi katalog, ki predstavlja sodelujo~e avtorje in njihova dela. V njem je Marija Ivoš med drugim zapisala, da vsak­ Katalog predstavil vse do, ki slika, pri iskanju lastnega umetniškega izraza plemeniti svojega duha, ne glede na to, ali gre za ljubi­ sodelujo~e, foto. Marjana Mirkovi} teljskega ali akademskega slikarja, kajti slikanje je zahtevno opravilo umetniškega ustvarjanja. Tudi na letošnji koloniji so sodelovale ~lanice likovne skupine KPD Bazovica: Marija Donadi}, Renata Jerkov, Ksenija Mrkela, Nevenka Mudri}-Saltovi} in Željka Po-dobnik, sicer pa so svoja dela razstavili Jože Arzenšek, vodja likovne sekcije SKD Lipa v Zadru in prvih trinaj­stih likovnih kolonij v Turnju, ter iz istega društva še Nada Pia Bajlo, Tatjana Bajlo, Marija Balen, Zrinka Ma-jica, Majda Radovi} in že omenjena Marija Ivoš. Najve~ji odziv je bil iz SKD Istra v Pulju, sodelovali pa so Duša ^ivljak, Vesna Jelin~i}, Vesna Krsti}, Brane Orlovi}, Fer­nanda Nikoli} Orlovi}, Ljiljana Smoljan, Grazia Škopac, Darija Zenzerovi} in Marija Neva Pibernik, ki v društvu vodi tudi te~aj slikanja. Iz splitskega SKD Tiglav so se odzvali Mirjana Božuli}, Aleksandra hajdi}, Jelena Ste-hlik in nova vodja likovne sekcije Lidija Stehlik, iz KPD Slovenski dom iz Zagreba Adica Dobri} Jela~a in Stanka Novkovi}, iz SKD Slovenski dom iz Karlovca Vesna Pa-pac, Marjan Cifer iz Zadra in Biserka Vukovi} iz Lovra­na, iz Slovenije Boža Jambrek iz Novega mesta in Metoda Turk iz Šmarjeških Toplic, iz Bosne in hercegovine pa Vlatko Zimmer, ki v SKD Tuzla že dvajset let organizira likovne kolonije Slovenci v Tuzli za tamkajšnje rojake. Zanimivo razstavo s predstavitvijo avtorjev si je mogo~e ogledati na kanalu YouTube, in sicer na naslovu: www. youtube.com/watch?v=tEcPdLMtsDU. y Marjana Mirkovi} 20. november, SKD Prešeren, Lokve Tradicionalni slovenski zajtrk IZ DRU[TVA T radicionalni slovenski zajtrk je letos potekal že enajsto leto. Pobudnik te­ga projekta je ^ebelarska zveza Sloveni­je, ki je pet let zapored organizirala dobrodelno izobraževalno akcijo, name-njeno predvsem izobraževanju in ozaveš-~anju otrok o pomenu ~ebel in ~ebeljih pridelkov. Akcijo so želeli narediti za vse­slovensko in vanjo vklju~iti tudi ostale pridelovalce slovenske hrane. Danes pri projektu sodeluje ve~ ministrstev in šte­vilne ustanove in organizacije s podro~ja zdravstva, gospodarstva in podjetništva. V številnih vrtcih in osnovnih šolah po Sloveniji tako že desetletje obeležujejo vsak tretji petek v mesecu novembru kot dan slovenske hrane in izvajajo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, je zapisa-no na spletni strani Nacionalnega inšti­tuta za javno zdravje (www.nijz.si). Ta je za otroke in odrasle poseben "praznik", saj se nanj pripravljajo z raznimi dogod­ki, samo doživetje zajtrka pa nadgrajuje­jo z izobraževanjem o pomenu lokalne hrane, zdravega na~ina prehranjevanja, obiš~ejo jih tudi lokalni ~ebelarji. Na ta dan postrežejo tradicionalna živila zajtr­ka, kot so med, maslo, mleko, kruh, ja­bolka ali drugo sveže in suho sadje, sam projekt pa spodbuja, da po lokalnih živi­lih posežemo tekom celega leta. Glavni namen dneva slovenske hrane je poudar­janje v Sloveniji pridelane hrane, letošnje leto pa je tudi mednarodno leto sadja in zelenjave, zato gre po­seben poudarek pomenu lokalne samooskrbe. Pobuda je tako usmerjena v vklju~evanje doma~ega sezonskega sadja in zele­njave, je med drugim navedeno na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na portalu Naša super hra­na www.nasasuperhrana.si, ki objavlja informacije o projektu promocije lokalne hrane, pa tudi stike s ponudniki lokalne hra­ne v celotni Sloveniji. Tradicionalni slovenski zajtrk je letos obeležilo tudi SKD Preše­ren v Lokvah. Datum so malo prilagodili in je potekal v soboto, 20. novembra, v prijetno doma~em okolju, ki ga je ponujala terasa tamkajšnjega lokala. V dobri družbi je bila v peharju lepa ponudba tradicionalnih izdelkov, kot so ajdov kruh z orehi, ržen kruh, kruh s semeni itd. Poleg tega pa tudi maslo in med. Seveda pa tudi mleka ni manjkalo. Brez lepih, dobrih in oku­snih zelenih jabolk pa zajtrk ne bi bil popoln. Takšen obilni zajtrk ponuja dovolj goriva za cel dan. Pa dober tek! y Darja ^ubri} 22. november, Dvorana Gervais, Opatija Športni biografski leksikon PGŽ D olgoletni raziskovalec zgodovine špor­ta na hrvaškem in širše Eduard he-mar ima za seboj že dvanajst knjig s tega podro~ja, dve tudi v založbi KPD Slovenski dom iz Zagreba in tamkajšnjega sveta slo­venske narodne manjšine: Slovenci v hrva­škem športu (2014) in Slovenci v hrvaškem športu – novi življenjepisi (2018). Letos je tej zbirki dodal še novo, Športni biografski leksikon PGŽ, ki po svojem ob-segu velja za najve~jo knjigo o športu na hrvaškem, po mnenju samega avtorja pa je krona njegovega delovanja. Pobuda zanjo je bil izid Istrskega športnega leksi­kona pred petimi leti in založnik, Zveza športnih organizacij PGŽ, je za pripravo te knjige oblikoval strokovno komisijo, ki je v sodelovanju z avtorjem dolo~ila seznam uvrš~enih. Med njimi so poleg športnikov tudi številni trenerji in požrtvovalni ljubitelji športa, s svojim prostovoljnim in ljubiteljskim delom vklju~eni v vrsto športnih dejavnosti in zaslužni za njihov razvoj. Avtor je podatke iskal v državnih in zasebnih arhivih, mati~nih uradih, mestnih pokopališ~ih, tisku, pri športnikih, novinarjih, družinskih ~lanih pokojnih oseb, uvrš~enih v leksikon, in tudi v tujini. Knjiga ima skoraj devetsto strani in prinaša blizu tiso~ biografskih enot, se­ga stoletje in pol v zgodovino in prek športnih zgodb ponuja vpo­gled tudi v družbene, ekonomske in politi~ne razmere dolo~enega obdobja. Seveda so tudi v tem delu slovenska imena – kot pravi avtor, je v ta leksikon uvrstil trideset novih, ki v prejšnjih dveh, prav tako zajetnih knjigah, niso omenjena, sicer pa to raziskova­nje še traja in se nenehno izpopolnjuje. Kot eno najzanimivejših imen velja omeniti Ivana Von~ino (1827–1885), ki je bil pionir sokolstva in športa, po izobrazbi diplomirani pravnik, med dru­gim pa je bil tudi župan Karlovca (1860) in Zagreba (1874–1876) ter soustanovitelj dveh društev, telovadnega društva hrvaški so-kol leta 1874 in tudi njegov prvi predsednik, istega leta pa še hrvaškega planinskega društva. Za dober za~etek dneva, foto: Darja ^ubri} 24. november, Svetovni slovenski kongres (SSK), Ljubljana Nate~aj za izvirno izražanje mladih Eduard hemar, potomec družine s slovenskimi in nemškimi ko­reninami, ki jo je v veliki meri obeležila izseljenska pot, je leksi­kon posvetil pokojnim sodelavcem in svojemu stricu Josipu Zimmermannu iz ZDA. Športni biografski leksikon PGŽ je v dneh od 16. do 23. novem-bra avtor predstavil na Reki, v Delnicah, Malinski, Opatiji in Crikvenici ter zanj prejel številne ~estitke in pohvale. Kot ~lan KPD Bazovica je izvod leksikona podaril knjižnici, in upati je, da bo ta zanimiva knjiga predstavljena tudi v društvu, še pose-bej zato, ker PS prihodnje leto praznuje dvajsetletnico delova­nja. y Marjana Mirkovi} S SK, društvo, ustanovljeno 1991 z željo predvsem povezati Slovence širom sveta in jih vklju~iti v slovenski prostor, je v treh desetletjih razvilo vrsto dejavnosti, leta 2013 pa obliko­valo tudi literarno sekcijo Slovenska beseda, med drugim kot pomo~ pri ohranjanju jezika. Pripravili so tudi koncept literar­nih nate~ajev za izvirno izražanje mladih rojakov po svetu, ki Nagrajena risba, arhiv Nike Kova~ IZ PLANINSKE SKUPINE 3. oktober, Skupaj z Obalnim PD na Slavniku T radicionalnega pohoda na Slavnik in sre~anja planincev pr- Na Slavniku, arhiv Darka Moharja vo nedeljo v oktobru ni ve~. Novi ~asi narekujejo nove pri­ letih je organizacija bralno-risalnih nate-~ajev. Otroci narišejo motiv na prebrano slovensko pravljico, tokrat je bilo to bese­dilo lutkovne igre o mravljah, prirejeno v sodelovanju z avtorico in režiserko Bredo Varl. Kot so med drugim zapisali na sple­tni strani SSK-ja www.slokongres.com, je bil odziv na nate~aj dober, kar 145 prijav, risbe pa so prispele iz Italije, Avstrije, Švedske, Madžarske, Makedonije, hrva­ške, Španije, Japonske, Nem~ije in Rusije. Na nate~aj so se prijavili tudi v DPS v Gorskem kotarju in u~iteljica Mirjana Ža­gar nam je z zadovoljstvom sporo~ila, da je v kategoriji od 13 do 15 let nagrado prejela njihova u~enka Nika Kova~. Is-krene ~estitke! y Marjana Mirkovi} stope, tako da se je Obalno PD iz Kopra odlo~ilo prekiniti tradicijo. To seveda ni prepre~ilo ~lanom PS KPD Bazovica, da se ne bi podali na Slavnik, prvo sloven-sko goro, ki preseže 1000 metrov višine, gledano od morja proti vzhodu. Kljub meglenemu in vetrovnemu vreme-nu je bilo sre~anje prijateljskih društev spet prisr~no. Tako, kot mora biti med prijatelji. Tudi nekaj idej o skupnih izle­tih je prišlo na dan. Triglav, Krk, nekaj jesenskih izletov. Naj samo epidemija ne prepre~i realizacije. Vse skupaj je dodatno popestrilo sre~anje lovskih društev, ki so lepo zapeli in zai­grali na svoje lovske roge. Na koncu so se megle razšle, celo sonce je bilo mo~ za­slutiti nekje v višavah. Krasno vreme za narediti kakšen zanimiv posnetek. y Darko Mohar IZ DRU[TVA 24. oktober, Obarvani Gorski kotar in izlet na Špi~asti vrh P o dolgem ~asu se je planinska skupi­na spet odlo~ila za obisk krajev okrog Brod Moravic v Gorskem kotarju. Son~en dan, hribi, odeti v jesensko pobarvano nošo, dobra družba in ~loveku ne more biti lepše. V Moravi~kih Selih je bilo vzpostavljeno toplo sre~anje z doma~ini. Dobili smo navodila, kako in kam, kaj vse pogledati, s parkiranjem avtomobilov pa ni bilo nobenih težav. Vzpon ni bil te­žak, razgled z vrha na dolino Kolpe proti Brodu ob Kolpi pa je bil enkraten. V vasi­ci sta sledila doživetje balinanja doma~inov kar na poševnem travniku pred cerkvijo in ogled cerkve Matere bož­je Karmelske, ki je kar nekaj desetletij stala brez strehe. Baro~ni leseni oltar s premi~no sliko Matere božje in veliko truda, da se cerkev obnovi, so izletu do-dali še kulturni utrinek. Na poti domov sta sledila obisk Ravne Gore in vzpon na Javorovo koso, ki sta dopolnila nabor le­pih doživetij in spominov. y Darko Mohar 6. november, Pot seniorjev R eški planinci, seniorji iz hPD Platak pod vodstvom Pera Sekuli}a, so bili zelo aktivni v raziskovanju planinskih poti v zaledju Reke. Pot med Škrljevim in Cernikom, ki so jo speljali in ozna~ili, žal samuje. Markacije so zbledele, pot zara­sla, vidi se, da tod hodi zelo malo planin­cev. ^lani PS KPD Bazovica so se odlo~ili, da jo obiš~ejo in uživajo v njenih lepotah. Dva izredna razglednika, Ki~er in Suhi vrh, z ene strani ponujata krasne razgle­de proti Kvarnerju. Tudi razgledi proti Grobniškim Alpam in Kamenjaku so en-kratni. No, tisto, kar je verjetno najlepše, je vojna mulatjera, ki je v~asih peljala do bunkerja na Ki~eru. Projektirana podob-no kot Premuži}eva steza v Velebitu var-no pelje med številnimi skalami v izredno zakraselo obmo~je. Globoke vrta~e, skal­nati stolpi~i in mediteranski gozd so zliti v eno samo lepoto. Žal je tudi tukaj ljud-ska roka globoko posegla v naravo. Za­hodno stran Drenovega vrha kazi velik, še vedno aktiven kamnolom. Zelo hitro bodo mo~ni stroji odsekali vrh hriba in s tem tudi uni~ili pot, verjetno zgrajeno v ~asu med obema vojnama, ko je tukaj po­tekala Rupnikova ~rta. Obrambni položa­ji in bunkerji te linije so vidni tudi na sosednjem Kamenjaku. Zgodovina Reke in okolice je zelo bogata in razli~nih ostankov minulih ~asov ne bi smeli kar tako prepustiti uni~enju. Reška "Premuži~ka" potrebuje zaš~ito! Za za~etek so se ~lani hPD Pla­tak odlo~ili, da jo o~istijo in markirajo. Delno so to opravili pred turo naše planinske skupine. y Darko Mohar V ozadju Kamenjak, foto: Darko Mohar 27.–28. november, Po vrhovih U~ke in ^i~arije tudi PS KPD Bazovica IZ SVETOV IZ DRU[TVA veliko veselje in uživanje, saj poti do njih niso naporne in težke. hkra-ti so pripravili li~en vodni~ek oziro-ma dnevnik, ki je obiskovalcem v veliko pomo~. Odprtja obhodnice ni motilo napovedano slabo vreme, skoraj vsi programi so bili izpeljani. Na odprtju sta bila poleg drugih vi-sokih gostov navzo~a tudi predstav­nika hrvaške planinske zveze (hrvatski planinarski savez, hPS), Na Šebrnu, foto: Darko podpredsednica Jadranka ^oklica in Mohar glavni tajnik Alan ^aplar. Štirih predvidenih pohodov so se udeležili tudi številni ~lani PS KPD Bazovica in tako dali velik prispe­vek k sve~anosti. y Darko Mohar 3. december, Prvi~ v zgodovini PS KPD Bazovica no~ni vzpon na Kamenjak S koraj dvajset let je moralo prete~i, da so se ~lani PS KPD Bazovica odlo~ili za no~ni obisk hribov. Za prvi tak vzpon so izbrali Kamenjak nad Grobniškim poljem, lep razglednik in vrh, na katerega so speljane vojaške pešpoti še iz ~asov med obema vojnama. Mrzlo in vetrovno vreme ni prepre~ilo odlo~itve petih ~lanov PS, da se ob lu~i baterijskih svetilk povzpnejo na vrh, visok nekaj nad 880 metrov. Za to so bili popla~ani s krasnim razgledom na no~ni Kvarner. In zaklju~ili so, da to ne bo zadnji no~ni po­ tep po hribih. y Darko Mohar Z no~nega vzpona na Kamenjak, arhiv Darka Moharja. 4. november, Mesto Reka Sprejem predstavnikov svetov narodnih manjšin R eški župan Marko Filipovi} je pripravil sprejem za pred-omenjenih delujejo še sveti albanske, stavnike svetov narodnih manjšin in jih obvestil, da je bil madžarske, romske, srbske, italijanske na zadnji seji reškega mestnega sveta oblikovan Odbor za na-in slovenske narodne manjšine, medtem rodne manjšine, katerega ~lani so iz vrst bošnjaške, ~rnogorske ko je bil za ~eško narodno manjšino na in makedonske narodne manjšine. Poudaril je, da je Reka prav Reki na manjšinskih volitvah 2019 izvo­zaradi pisane narodnostne sestave bogato mesto, v katerem v ljen njen predstavnik. Kot je zapisano na Z novim reškim harmoniji živijo vse vere in narodi, k temu pa da prispeva tudi spletni strani www.rijeka.hr, je Mesto županom, foto: www. rijeka.hr dejavnost manjšinskih svetov. Teh je na Reki devet, poleg že Reka za njihovo delo in programe v prora~unu za 2021 zagotovilo skupno 866.200,00 kn. Sprejema se je med drugimi udeležil tudi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka Boris Rejec. Podatki letošnjega popisa prebivalstva še niso objavljeni, po tistih iz leta 2011 pa na Reki živi približno osemnajst tiso~ pripadnikov narodnih manjšin oziroma skoraj 14 % prebivalstva. V javnem življe­nju ti sodelujejo prek svojih društev, v katerih ohranjajo jezik, obi~aje in kultu­ro. y Marjana Mirkovi} 2. literarni nate~aj ZSDH V nadaljevanju objavljamo tri nagrajene prispevke 2. literarnega nate~aja ZSDH. Uredništvo se zahvaljuje mentorjem in avtorjem za objavo, ki je v izvirniku in nelektorirana. 1. skupina: 1.-4. r. OŠ: 1. nagrada Moje sre~anje z zmajem Naenkrat sem se pojavila v ~udni dimenziji. Narejena je bila iz sladkarij. Tam so bile ogromne lizalke, ~okolade, bomboni in še veliko sladkarij. Zagledala sem velikega roza zmaja. Ustrašila sem se in se skrila za veliko lizalko. Malo sem pogledala in videla, da zmaj prihaja. Prišel je in me vzel v roko. Odprl je usta, mislila sem da me bo pojedel, ampak bruhal je ~okolado. Tako smo se zabavali še in še. Bilo je kod nikoli prej, ampak potem me je zbudila budilka, morala sem v šolo. To je bila moja dogodivš~ina z zmajem. Bilo bi še lepše, ~e bi bila resni~na. y Julija Margeta, 4. r. OŠ Vladimir Nazor ^epin, PŠ ^epinski Martinci, mentorica Polona Margeta 2. skupina: 5.-8. r. OŠ: 1. nagrada Sre~anje z zmajem Neko~ je živel skopi kralj, ki je vladal deželi, ime mu je bilo Leopold I. iz Perzije. Živel je sam v majhnem gradu pri Krapini. Nekega dne je nekdo vlomil v njegov trezor. Leopold ga je uspel ustaviti, vendar se je odlo~il, da bo moral bolje zaš~ititi svoj zaklad, pa ga je pokopal v zmajevi jami. In legenda pravi, da ta zmaj še vedno varuje zaklad kralja Leopolda. Sedmošolci Osnovne šole Kišnjek so se letos odpravili na izlet v Krapino na ogled gradu Leopolda I. Perzijskega ter drugih zna­menitosti. Takšno potovanje ni obi~ajno, a je ravnatelj vztrajal. Ravnatelj šole Kišnjek je ~lovek, ki je vedno želel biti najboljši, a otrok ni maral. Ker je želel biti najboljši ravnatelj, se je odlo~il, da bodo letos vsi u~enci šli na ekskurzijo, kjer še nih~e ni bil. Sedmošolci so se na pot odpravili zgodaj zjutraj. Med vožnjo jim je vodi~ pripovedoval razli~ne zgodbe o Leopoldu, pa tudi o zmajih. Vsi otroci so mislili, da so zmaji neumni in da ne obstajajo, razen ene deklice Dore. Dora je vedno verjela v zmaje, a vsi so se nor~evali iz nje zaradi tega. Zelo se je veselila tega potovanja, saj si je vedno želela tja. "Zmaji ne obstajajo," je nesramno rekla Jana in prekinila vodnika, ostali v razredu pa so se strinjali z njo. "Ne bodite tako prepri~ani," je rekel vodnik za sedmošolce. Popoldne so prispeli v motel zelo blizu jame kralja Leopolda. Dora se je odlo~ila, da se sprehodi do jame. Vzela je nahrbtnik in se odpravila. Šla je sama, ker nikogar drugega niso zanimali zmaji. Tega je že nava­jena. Ko je prišla do jame, je bilo v njej vse temno, zato je vzela svetilko, jo prižgala in naenkrat na stenah zagledala risbe zmajev, o katerih je brala v knjigah. Jama je bila videti kot rov, a ko je prešla še 20 metrov, se je jama kon~ala. Vedela je, da je ne more biti konec, ker je prebrala, da je to ena najdaljših jam. Na steni je zagledala napis: "Pazite se zmaja, ki živi globoko v jami, ~e boste poskušali ukrasti njegov zaklad, boste zavedno izginili." Z roko je šla po napisu na steni in kamni so se za~eli premikati. Za vsemi temi kamni je videla zlato lu~, zato je nadaljevala s kopanjem. Ko je nekaj zagledala za kamni, je svetilka padla na tla. Bila je v temi, za~ela je otipavati po tleh, da bi našla svetilko. Ko jo je našla in prižgala je zagledala zeleno-modre­ga zmaja, komaj ve~jega od šolske klopi. Imel je zelo velika in mo~na krila, veliko ve~ja od preostalega telesa. Zmaj je odprl o~i in ko jo je zagledal, se je zelo prestrašil. Po~asi se je umaknil globlje v rov. Dora mu je sledila, bilo je zelo ozko, zato se je mora-la plaziti po tleh. ^ez nekaj ~asa je rov postal širši, da je lahko vstala. Videla je veliko gnezdo in tri belo-modre zmaje v velikosti njene pesti. Zmaj ji je sledil. Pred seboj je zagledala diamante in smaragde ter veliko luknjo v stropu. Luknja je bila tam, ker so zunaj gradili nov zabaviš~ni park. Dora je vedela, da koža mladih zmajev ne prenese son~ne svetlobe, in to je bil sedaj velik problem. Odlo~ila se je, da jim mora pomagati. Poslovila se je od zmaja in se odpravila nazaj, saj ne sme zamuditi na ve~erjo. Po ve~erji je šla v posteljo in razmišljala, kako pomagati zmajem. Spomnila se je, da obstaja serum, ki bi prepre~il ob~utljivost mladih zmajev na soncu. Toda ta serum, eliksir evkaliptusa, je bil redek. Spomnila se je, da so ta serum v~asih uporabljali v zelo dragih masažnih salonih. Zaspala je. Naslednje jutro se je zgodaj zbudila in odšla ven. Našla je kolo in se odpeljala do najbližjega masažnega salona. Pritihotapila se je vanj in našla eliksir evkaliptusa. Vzela ga je in se vrnila v motel. Tam je vzela vse, kar je potrebovala in se napotila v jamo. Ko je prispela, je za~ela mešati napoj, s pomo~jo katerega bodo mladi zmaji odporni na son~no svetlobo. Zmešala ga je in ga dala zmajem. Vedela je, da ga bo dovolj za en mesec in da bodo zmaji v tem ~asu postali odporni, ~etudi bodo na soncu. Potem se je hitro poslovila od zmajev, se vrnila v motel, saj so se že odpravljali na pot. Ko se je vrnila, so jo vprašali, kje je bila, a ker je vedela, da ji ne bo nih~e verjel, ni nikomur ni~ rekla. Vzela je svoje stvari in stopila v avtobus. Ko se je avtobus prvi~ ustavil, jo je nekaj udarilo v glavo. Bil je to majhen smaragd. Pogledala je v nebo in zagledala štiri ~udovite zmaje. Upala je mo~no, da jih bo neko~ spet videla. Ko je prišla domov so jo starši vprašali, kako je bilo na izletu. Rekla je, da je bilo lepo, zmajev pa ni omenila, saj je vedela, da ji nih~e ne bo verjel. y Tonka Škugor, 7. r. OŠ Pojišan, Split, mentorica Vera Hrga (DPS v SKD Triglav) IZ POUKA DPS 3. skupina: SREDNJE ŠOLE: 1. nagrada LITERARNI KOTI^EK IZ POUKA DPS Moje sre~anje z zmajem Na ljubljanskem gradu je živel, je živel dober zmaj Ljubaj. Sedem zmaj~kov je imel, je imel dober zmaj Ljubaj. Z njimi se zabavam, pojem klepetam, smu~am, plavam, nogomet igram. Razmišljam Mogo~e veste, kje se Kresniški Vrh nahaja? V Sloveniji, na hrib~ku, kjer sonce zahaja. Jaz za to vasico zelo dobro vem, samo zdaj zelo redko tja grem. V tej vasici sem se rodila, poštenega življenja nau~ila. Imam lepe spomine na ta kraj, no vseeno me ne vle~e nazaj. Z najboljšim prijateljem zaupno pokramljam, ker tega ne izdam. Na ljubljanskem gradu je živel, je živel dobar zmaj Ljubaj. Sedem zmaj~kov je imel, je imel dobar zmaj Ljubaj. y Lucija Smiljan, 4. r., Druga gimnazija, Varaždin, mentor Miroslav Grade~ak Od tam sem odšla zelo mlada, dolgo sem prihajala nazaj rada. S ~asom se je vasica zelo spremenila, ni ve~ tako obljubljena in mila. V mojem srcu je ostala taka, kot je bila, v~asih se celo vprašam, zakaj sem odšla. Kresniški Vrh, moj dragi rojstni kraj, kako bi bilo, ~e bi le prišla nazaj? y Marija Šenk, na Reki, 22. oktobra 2021 Kresniški vrh, foto: https://mapcarta.com/30320170 IN MEMORIAM KPD Bazovica so v zadnjih mesecih v letu za vedno zapustili nekdanji dolgoletni pevci v zboru, Stanislav Požar, Frane Cvitan in Anton Vi~evi}, posebej pa je vse pretresla žalostna novica, da je društvo za vselej zapustil še v~eraj aktivni ~lan in pevec Savo Sancin. Stanislav Požar (1935–2021) Stanislav Požar je umrl 25. oktobra v 87. letu starosti. Živel je v Rupi, na obmo~ju, mo~no povezanem z bližnjo Slovenijo. Po šolanju s podro~ja ladjedelniške industrije se je zaposlil v ladjedelnici 3. maj, na Reko se je 1963 tudi preselil do upokojitve. V zgodovino MePZ-ja je zapisan kot tenorist in eden izmed pevcev z najdaljšim stažem – pel je ve~ kot štirideset let (1970–2014) in zadnjih dvajset let na vaje prihajal iz Rupe –, pa tudi kot pevec, ki si je zaslužil posebno spoštovanje, ker je, sicer samorastnik po glasbenem znanju, na nastopih pogosto uspešno vsko~il kot zborovodja. Dejavno je bil desetletja vpet tudi v kulturno in glasbeno življenje v Rupi in okolici, ve~ let kot zborovodja cerkvenega zbora župe Šapjane. Leta 2014 smo Stanislava Požarja predstavili tudi v rubriki Sre~anja v septembrskih Sopotjih, njegova zgodba pa je še eno bogato pri~evanje o povojnih ve~plastnih in tesnih stikih s Slovenijo, tudi zato, ker je Rupa do leta 1948 sodila na njeno ozemlje, tam pa je, v Jelšanah, še vedno tudi zadnje po~ivališ~e za krajane Rupe. Tudi Stanislav Požar po~iva na pokopališ~u v Jelšanah, na zadnjo pot sta ga 28. ok­tobra pospremila kolega iz zbora, pevca Arsen in Marta Mara~i}, in v imenu MePZ-ja in KPD Bazovica položila venec ter izrekla globoko in iskreno sožalje družini. y Marjana Mirkovi} Frane Cvitan (1938–2021) Frane Cvitan je preminil 2. novembra v 84. letu starosti. V ~lanstvu KPD Bazovica je bil dolga leta predan pevec, v društvo pa ga je pripeljala ljubezen do petja, tudi slovenskih pesmi, ki so mu kot rojenemu Dalmatincu kmalu mo~no prirasle k srcu. V zboru je pel od leta 1994, bil je bas, in ~eprav je živel v na­ selju Jurdani, ki je blizu meje s Slovenijo, je rad in redno prihajal na vaje in nastope, vse do zadnjih let. Frane Cvitan je pokopan na pokopališ~u v Kastvu. Spominu nanj sta se z vencem in sožaljem družini v imenu MePZ-ja in KPD Bazovica poklonila predsednik društva Zvonimir Stipeti} in pevka Dragica Rizman. y Marjana Mirkovi} Anton Vi~evi} (1933–2021) Anton Vi~evi} je umrl 3. decembra v 88. letu starosti. V MePZ KPD Bazovica se je v~lanil leta 2000 in s krajšim premorom je dolgo kot tenorist pel v zboru. Med pevci ostajajo v spominu njegove besede, ki jih je izjavil takoj po vaji, ko se je po daljšem premoru vrnil v zbor, ~eš da se po~uti, kot bi se drugi~ rodil. Vse do leta 2016 je redno prihajal na vaje in nastope, ~eprav je živel v okolici Reke, v Škrljevu. Anton Vi~evi} ima zadnje po~ivališ~e na pokopališ~u v Škrljevu. Na pogrebu sta v imenu MePZ-ja in KPD Bazovica položila venec in izrekla sožalje družini predsednik društva Zvonimir Stipeti} in pevka Dragica Rizman. y Marjana Mirkovi} Savo Sancin (1944–2021) Savo Sancin je preminil 14. novembra v 78. letu starosti. Savo Sancin se je rodil v Beogradu. Leta 1953 se je družina preselila na Reko, po OŠ je izobraževanje nadaljeval na srednji in zatem višji pomorski šoli v Piranu, se med šola­njem zaposlil na Splošni plovbi in 1970 opravil izpit za kapitana ter na tej dolžnosti plul na razli~nih tovornih ladjah (1971–1977) in vla~ilcih Jadranskega pomorskega servisa (JPS, 1985–1993) ter zatem v tujini (1993–1994), opravljal pa je tudi druge posle s podro~ja pomorstva, ve~ let predaval v srednji pomorski šoli v Bakru (1980– 1985, 1994–1998) in bil poveljnik na šolski ladji Vila Velebita, pozneje pa tudi pove­ljeval na vla~ilcih v tujini (1998–2010). Nekdanjim dijakom šole v Bakru ostaja v spominu kot eden najpriljubljenejših profesorjev, nekaterim v javnosti na Reki pa kot poveljnik enega izmed petih vla~ilcev JPS, ki so poleg treh splitskih avgusta 1992 uspe­ šno pomagali gasilcem pri gašenju nevarnega požara v reškem pristaniš~u in prepre~ili katastrofo, ki je grozila prebivalstvu Reke. Savo Sancin je bil ~lan KPD Bazovica od leta 1994, pozneje je postal dejaven v zboru in širše. V društvu si je resni~no težko predstavljati nastop zbora v prihodnje brez tega vedrega, nasmejanega in vedno na šalo pripravljenega pevca iskrivega duha in polne­ga humorja. Savo Sancin je pokopan na pokopališ~u v Dragi. Na zadnji poti 23. novembra so se od njega poslovili pevci MePZ-ja s slovensko pesmijo, predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} pa je v imenu zbora in društva položil venec in v slovo priljubljenemu rojaku dejal: "Še pred dobrim mesecem si nih~e, pa tudi jaz, ne bi mislil, da bomo danes tukaj zbra­ni v žalosti, ker si nas zapustil, dragi naš Savo. Bil si dober, pošten in odprt ~lovek, družaben, poln vedrine in smisla za humor. Odlo~il si se, da boš pomorš~ak in razgibano življenje in potovanje širom sveta te je obogatilo z mnogimi izkušnjami, poznanstvi in prijateljstvi. Na zatonu poklicne kari-ere na morjih si vrgel sidro in se posvetil prenašanju znanja skozi pou~evanje mladih v Pomorski šoli v Bakru. Vse življenje si v sebi nosil zavest, da si Slovenec, doma iz krajev, kjer biti Slovenec ni bilo vedno lahko. Svojo identiteto si ponosno negoval in izražal, pri tem pa si spošto-val tudi vse druge, ne nazadnje si si tukaj na hrvaškem ustvaril dom in družino. Ko so okoliš~ine to omogo~ile, si se priklju~il slovenskemu društvu Bazovica, kjer si lahko sre~al svoje rojake in se v prijetnem okolju pogovoril v maternem jeziku ter obi-skal kakšen kulturni dogodek, ki jih je bilo v našem društvu zmeraj na pretek. Ko si se upokojil, si imel ve~ ~asa in si se odlo~il za še aktivnejše delovanje v društvu. Ker je pesem nam Slovencem mo~no pri srcu, si se pridružil pevskemu zboru, v kate-rem si z nami prepeval vse do svojih zadnjih dni. Pogrešali bomo tvoj mo~ni, zvonki bas. Toda to ni vse: tudi otroci te bodo pogrešali. Kot dedek si se posvetil najmlajšim ~la­nom naše slovenske skupnosti in si vsako leto kot sveti Miklavž razveselil otroke na prireditvi in obdarovanju. V tej vlogi si bil tako posre~en, da se te je prijel vzdevek Ba-bo Natale. Dragi Savo, tudi med nama dvema se je v zadnjih letih rodil globok prijateljski odnos in pogrešal bom najine dolge pogovore in razprave ob kavici na Radiostanici. Veliko sva si povedala, še ve~ tega pa je ostalo neizre~enega. Izguba ~loveka, prijatelja, je nenadomestljiva, saj je vsakdo od nas edinstven. Ostane­ jo pa spomini, predvsem lepi spomini, ki s~asoma le prekrijejo žalost. Zbogom, Savo! Ohranili te bomo v srcu kot vzravnanega, dobrodušnega in veselega Slovenca. V imenu slovenskega društva Bazovica, mešanega pevskega zbora in v svojem imenu izrekam iskreno sožalje družini in svojcem." y Marjana Mirkovi} Si-T 2.–11. november, Mestno lutkovno gledališ~e (MLG)/HKD na Sušaku – Hiša otrok, Reka Festival lutkovnih gledališ~ L etošnji, že 26. festival lutkovnih gle­dališ~ je prinesel predstave dvanaj­stih gledališ~, devet s hrvaške in treh iz tujine, iz Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Tokrat je potekal na treh loka­cijah, poleg mestnega lutkovnega gleda-liš~a še v novih prostorih v hiši otrok ter v hrvaškem kulturnem domu (hKD) na Sušaku. Tematika je bila razli~na in vse­binsko namenjena vsem generacijam. Prireditev je tudi letos spremljal pester spremljevalni program z ve~ delavnica-mi, ki jih je kot organizator pripravil MLG. Zaradi poslabšanih epidemioloških razmer in omejenega števila obiskoval­cev je MLG poleg spoštovanja vseh ukre­pov, kot sta nošenje mask in upoštevanje razdalje, sklenil vse predstave uprizoriti dvakrat. V okviru ve~letnega uspešnega sodelova­nja MLG s slovenskimi gledališ~i, zahva­ljujo~ tudi ravnateljici MLG Magdaleni Lupi Alvir, diplomantki ljubljanske uni-verze, je 8. novembra letos na festivalu sodelovalo Lutkovno gledališ~e Maribor s predstavo Ferdo, ve­liki pti~. Nastala je po istoimenski nagrajevani slikanici brez besed avtorice Andreje Peklar ter v režiji in dramatizaciji Katje Povše. Ve~: www.gkl-rijeka.hr, www.lg-mb.si y Marjana Mirkovi} 12. november, Filozofska fakulteta, Reka Izrazi mo~i slovenskega jezika, predstavitev knjige V organizaciji Slovenske matice in v sodelovanju z reško filozofsko fakul­teto je potekala predstavitev knjige z na­slovom Izrazi mo~i slovenskega jezika. Delo je v pogovoru, ki ga je vodil lektor slovenskega jezika na tej reški ustanovi, dr. Klemen Lah, predstavila avtorica dr. Vesna Mikoli~, sicer predstojnica Inštitu­ta za jezikoslovne študije Znanstveno­raziskovalnega središ~a (ZRS) Koper in predavateljica na Katedri za slovenski je­zik in književnost Univerze v Trstu. Gre za prvo knjigo v knjižni zbirki Razse­žnosti slovenstva, ki sta jo skupaj zasno­vali Annales ZRS Koper in Slovenska matica. Po mnenju založnikov se je avto­rica lotila opisa intenzitete jezika v razli~nih diskurzih, in sicer v znanstve­nem, oglaševalskem in politi~nem, obrav­nava pa tudi doma~e leposlovje in prevodno književnost. Zanimive so tudi medkulturne primerjave izrazov intenzi­tete v slovenš~ini, hrvaš~ini, italijanš~ini in angleš~ini. Zadnji del monografije pa obravnava pomembno razmerje med in­tenziteto jezika ter nasilnim in sovražnim govorom. Monografija je tako lahko vodnik k ve~ji zmožnosti za u~inkovito, prepri~ljivo in spoštljivo komunikacijo na razli~nih podro~jih in k prepre~evanju nasilnega govora v slovenski druž­bi. Ve~: www.zrs-kp.si y Marjana Mirkovi} Reški galeb vabi na predstave, foto: Marjana Mirkovi} Naslovnica nove knjige, foto: www.slovenska­matica.si Razsvetljena decembrska tema Dragica Jakseti~ P ozdravljeni iz bogato prazni~no okrašene Ilirske Bistrice! Veseli december je povsod okrog nas. Pogled skozi okna je pogled na sijo~e zvezde, svetle~e krogle in svetlobne zavese, podnebne spremembe pa so izumile še umetno (svetlobno) sne­ženje. Ni~ ne kaže, da nam bo samo ena nova nuklearka dovolj. Ne vam, ne nam, kajti tudi Opatija je (pre)krasna, pa Reka tudi, in kdo ve, kakšen je Zagreb! Ljubljana, pravijo, je prav tako žare~a in polna ljudi. Gostilne so znotraj in zunaj odprte in polne, prazni~ne stojnice ob Ljubljanici pa so inšpektorji zaradi korone zaprli. Pe~en kostanj se lahko prodaja, kuhano vino na stojnicah pa ne. Kdo bi to razumel?! A saj se nih~e ve~ ne trudi karkoli razumeti, samo norca se še delamo iz vsega skupaj tu A ni imela veselega decembra in tudi novega leta ne bo do~akala desetletna deklica, ki ji je usoda dolo~ila ~rno no~ iz 9. na 10. decem­ber, svetovni dan ~lovekovih pravic, za smrt v narasli, dero~i in blatni mejni reki Dragonja. Mater so sil vode in vej odrešili sr~ni policisti, vaši in naši, ostali otroci so se iz reke uspeli rešiti sami. Nekaj dni prej so ob Dragonji na­šli 31-letnika, ki je umrl zaradi podhladitve. Letošnja tema svetovnega dneva ~lovekovih pravic je bila posve~ena enakosti in 1. ~lenu deklaracije, ki se glasi: "vsi ljudje se rodijo ter imajo enako dostojanstvo in pravice". Naš predsednik je v predsedniški pala~i na ta dan dejal, da je smrt v Dragonji tragedija in še en resen klic Evropi, naj uredi svojo migracijsko politiko. V ~em je bila deklica svobodna, ~e se je njena družina (o~eta ni nih~e omenjal) morala odpraviti na takšno pot? Kakšno dosto­janstvo in katero pravico je sploh imela ta deklica in vsa njena družina? Koliko milijonov takšnih deklic je na tem svetu? In kdo je postavil rezilne žice na Dragonjo, pod Snežnik, na Kol­po? Kdo, moj predsednik? Katera je ta Evropa, ki ji pošiljaš še en resen klic? Kaj ji nisi prav ti zadnje mesece predsedoval?! Ampak v ~loveku se vzbudi veselje pogosto takoj, ko zamenja TV-program. No, nekega dolgega decembrskega ve~era sem ga dvakrat, ker mi je bilo zadosti ne samo našega, potem pa še nebuloz vašega predsednika in sem pritisnila še tretji gumb in prestavila na prvi program Srbije, kjer sem se znašla iz o~i v o~i z njihovim predsednikom. Uau! Nisem to~no vedela, v kateri zgodovinski ~as sem vstopila. Vu~i} je sedel sam za veliko mizo pred dvema mikrofonoma. Za njim je bilo enobarvno ozadje, govoril je in govoril, slišati je bilo samo njega in bilo je res ne­kam ~udno. Kot pred desetletji, le da slika ni bila ~rno-bela. Govoril je o tem, kako, dokler bo on na oblasti, ne bo ulica vo­dila Srbije! Doumela sem, da govori o nameri družbe Rio Tinto o izkopavanju litija pri Loznici, ko je za~el (namišljenemu ob~instvu?) kazati potiskan list papirja, ~eš da je bila Loznica prodana s tem edinim papirjem že leta 2012 in da "ne mi zdaj govoriti, da sam ja taj …A bile su i pare, zna se. Al tih para nisam ti ja vidio, zna~i nekomu su te pa­re išle u d`ep…" In potem dalje, kako bodo vse naredili regularno, po~akali še vsaj leto dni na presojo vplivov na oko­lje, a da v nobenem primeru ne bo ulica vodila Srbije, dokler bo on na oblasti. Iz­kazalo se je, da gledam novinarsko kon­ferenco z malo vprašanji in z enim ogromnim monologom, polnim samolju­bja, lastne veli~ine, pretenj gospodarja na svojem dvoriš~u. Z velikim veseljem sem ~ez kak teden sli­šala za blokado Beograda, za množi~en upor, za upor tudi v Šabcu, in nato še Vu~i}a, ki je samo po nekaj dneh obrnil ploš~o o tem, kako je treba spoštovati voljo naroda in da ne bo on sam, ne da … Kot ~ešnja na torti pa je bila še oddaja na hTV1 Nedeljom u 2 z dvema Srboma v oddaji – kot sta se takoj na za~etku po­šalila voditelj oddaje Aleksandar Stan-kovi} in njegov gost iz Beograda, no-vinar, voditelj in satirik Zoran Kesi} iz Njuz.net, ~lan ekipe šestih ustvarjalcev sobotne ve~erne oddaje "24 minuta". No, in danes sem si kupila beograjsko re-vijo NIN za spomin na srbsko vstajo in glej jo, sre~o, v ~asniku sem našla tudi Kesi}a! Res prazni~ni december, saj bom najbrž potrebovala kar nekaj decembr­skih ve~erov, da se prebijem skozi cirilico. ^loveku se vrne optimizem, ko uvidi, da po tem svetu še hodi in svet razlaga pre­cejšnje število razgledanih, normalnih, pogumnih ljudi. In da vse pogosteje ulice preplavljajo množice, ki jim je dovolj sa­modržcev in njihovih neumnosti. Da pri­hajajo zaradi boljšega sveta, podnebnih sprememb, svojih pravic. Ne pa samo za­radi žare~ih lu~k in stojnic s kuhanim vinom. April leta 2022 bo nekaj posebnega. Volili bomo mi, vi, Srbi, Francozi… V Sloveniji pomembni, pametni, razumni posame­zniki vstopajo v politi~ni boj, "v greznico", kot se je izrazil eden izmed njih. Sre~no njim in z njimi nam vsem! y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com Mirjana Žagar: Najlepše je delo z najmlajšimi! SRE^ANJA M irjana Žagar iz Prezida je u~iteljica DPS-ja v ^abru, Prezi­du in Trstju ter dejavna ~lanica SKD Gorski kotar. Diplo­mirala je iz zgodovine in pedagogike na filozofski fakulteti v Ljubljani, zaposlena pa je v Ljudski knjižnici Ivan Žagar v ^abru. Pogovor je potekal ve~inoma po elektronski pošti, delno tudi po telefonu. V dejavnost SKD Gorski kotar se je vklju~ila takoj po ustanovi­tvi leta 2007, kot srednješolka, na nagovor soseda Slavka Mal-narja, tudi poznejšega predsednika, žal mnogo prezgodaj preminulega: "V društvu sem izvedela za možnost študija v Sloveniji in štipendije. Odlo~ila sem se za Ljubljano, tudi zara­di zemljepisne bližine in poznavanja jezika. Jezik sem razume-la, naše nare~je je zelo podobno slovenš~ini, pogosto sva tudi z babico spremljali slovenski TV-program, zlasti filme. Prvi dve leti, takoj po uvedbi v ^abru, sem DPS obiskovala pri u~iteljici Mojci Podobnikar – bili smo manjša skupina, le deset u~encev. Med študijem s slovenš~ino nisem imela težav, v~asih se je zataknilo pri branju ali pisanju, a trudila sem se, da bi se nau~ila knjižnega jezika in pravilne izgovorjave. No, ne re~em, še vedno pa mi tu in tam kaj potegne po doma~e." Vklju~ila se je v razli~ne oblike povezovanja goranskih krajev s Slovenijo in ohranjanja jezika in kulture v društvu ter širše, med drugim je na poletnih delavnicah v organizaciji zbirke rodbine ^op Pal~ava šiša iz vasice Plešce po krajih na obeh straneh meje raziskovala tradicionalne obrti, etnološko, stavb-no in nesnovno dediš~ino, sodelovala pa je tudi pri sklepnih dramskih prireditvah ter pripravi razstav in poznejših publika­cij. Tudi med študijem je ostala vpeta v delo društva in krepitev vezi s Slovenijo: s skupino u~encev ~abarske OŠ Petar Zrinski je tako sodelovala v ve~letnem slovenskem projektu Kuhna pa to, ki ga v okviru programa Dober tek Slovenija financira Mini-strstvo za zdravje RS, skupaj s kolegi je dijakom v ^abru pred­stavila možnosti za študij v Sloveniji ter jim pomagala pri dokumentaciji za vpis in prijavah za štipendije, s svojimi izku­šnjami pa rada prisko~ila na pomo~ tudi pozneje. "Veliko jih odhaja na študij v Slovenijo, približno polovica pa se vrne v Gorski kotar, in to je bila odlo~itev tudi naše družine," pove. Pedagoške izkušnje je nabirala že med študijem, leto dni tudi v Mladinskem centru Vi~ v Ljubljani, kjer je bila vklju~ena v u~no pomo~ osnovnošolcem, v organizaciji Slovenske filantropije je opravila tudi usposabljanje za prostovoljno delo, vse to pa ji danes še kako prav pride pri pouku slovenš~ine. DPS pou~uje od januarja 2017, ko se je odzvala vabilu društva in prevzela najprej skupino v Prezidu, jeseni istega leta še pouk v ^abru in Trstju. Pritegnil jo je interes novih u~encev v Prezidu, kjer so kar tri skupine: "Tu je najve~, kar devet najmlajših, starih od štiri do pet let, in te male tudi najraje pou~ujem; nekoliko sta­rejša je naslednja skupina, v kateri so predšolski otroci in u~enci nižjih razredov OŠ, teh je dvanajst, osem pa jih je še v starejši skupini, v kateri so u~enci višjih razredov OŠ ter sre­dnješolci in odrasli. Pouk imamo v gasilskem domu, v ^abru in Trstju pa v tamkajšnjih osnovnih šolah. V ^abru pouk poteka v dveh skupinah, v prvi so osnovnošolci, teh je pet, druga pa šteje osem udeležencev, ve~inoma odraslih. Tudi v Trstju sta dve skupini: v prvi je osem otrok, poleg predšolskih še u~enci do 3. razreda OŠ, v drugi skupini pa jih je enajst – ve~inoma so odrasli, prihajajo pa tudi iz bližnjega naselja Gerovo. Pouk poteka v popoldanskih in ve~ernih urah, septembra in oktobra so ga otroci še obiskovali v živo, a zaradi poslabšanja epidemioloških razmer je za vse od novembra dalje na daljavo: "To za najmlajše ni ravno najbolje, a s pomo~jo staršev nekako gre. Glede gradiva sem zadovoljna, vsako leto dobimo kaj no-vega, zadnji dve leti pa se lahko pohvalimo tudi s prejemanjem legendarnega mese~nika Ciciban in revije Cicido za najmlajše." Pohvali tudi podporo USZS, pristojnega slovenskega ministr­stva in Zavoda RS za šolstvo, tudi za delavnice, prireditve in izlete: "To šolsko leto smo v sodelovanju z društvom napove­dali s predstavo za otroke in ustvarjalno delavnico v Prezidu, vse zamišljeno kot predstavitev DPS-ja, promocija Slovenije in druženje. Poleg delavnic, ki jih izvedem na dva meseca, orga­niziramo tudi ekskurzijo v Slovenijo, obiskali smo kraje od Kek~eve dežele, solin in obalnih mest do Štajerske, redno ima-mo tudi miklavževanje in zaklju~no prireditev, a lani in letos precej okrnjeno zaradi pandemije. Veliko dejavnosti poleg društva poveže tudi s knjižnico: "Naša knjižnica ima veliko knjig v slovenš~ini. Tudi sama zelo rada berem in brez knjig ne morem! To želim na razli~ne na~ine prenesti tudi na vse svoje u~ence." U~ence je pritegnila tudi k sodelovanju na letošnjem literar­nem nate~aju ZSDh, sicer pa jo pouk, predvsem najmlajših, navdaja z optimizmom: "Veseli, da se vsako leto k pouku prija­vijo vse mlajši, novi so letos tudi v Trstju. Delo z njimi mi je najlepše in me resni~no veseli. Sr~no upam, da je ta podmladek dober obet za nadaljnji razvoj društva Gorski kotar tudi v pri­hodnje," je ob koncu še zapisala Mirjana Žagar. y Marjana Mirkovi} Z razstave Trije Žorži, galerija Juraj Klovi}, Reka, december 2021 foto: Bogomir @or` foto: Bogomir @or` foto: Mirko @or` foto: Istog @or` foto: Mirko @or` foto: Istog @or`