J****************-*****
J Za 17. zlet |
| niaifih v Bihaču;
l skoraj vse nared? ★ ★
* Srečanje sedmih zletnih{ {območij v Bihaču bo 11. {
* ■* in 12. junija
J V Bihaču bo 11. in 12. junija
★ že 17. tradicionalni Zlet bratstva J in enotnosti, prireditve, ki pove- {
★ zuje mlade iz Gospiča, Karlovca, *
★ Siska, Novega mesta, Prijedora, *
★ Banjaluke in B ihača.	★ { Kot je pokazal sobotni sesta- {
★ nek organizacijskega odbora, bo- ★ {do letos na svečani akademiji *
★ nastopila vsa zletna območja, ki ★ {jih bodo predstavljali pevci, {
★ folklorne skupine, Karlovac in ★ {Novo mesto pa se bosta predsta- {
★ vila z ritmičnim nastopom telo- ★ { vadk. Po organizatorjevih podat- {
★ kih bo na zakjučni prireditvi ★ { nastopilo 5 tisoč mladih, novo- {
★ meško območje pa bo zastopalo ★ { 420 deklet, ki bodo nastopile z {
vajo „Radost-mladost“. Dekle- ★ „ ta, zbrana iz dvajsetih šol, že { {pridno vadijo in prav nobene ★ ir bojazni ni, da njihov nastop ne { ★bi zadovoljil preko 10 tisoč-* ir gledalcev, kolikor jih pričakuje * { organizator. Zanimanje' za leto- ★ ir šnjo prireditev na Dolenjskem je *
★ še toliko večje, ker bodo dekleta ★ ir z vajo nastopile na domačih * { akademijah v Črnomlju in No- ★
★ vem mestu.	*
★ Po sobotnem obisku Bihača { {ostaja vtis, da mesto že danes ir
★ živi za junijsko prireditev. Po- { {vsem bo obnovljen stadion in* ★vrsta drugih objektov, udele-{ *ženci zleta pa bodo prespali na* { domovih svojih gostiteljev.
POSAVJE: SIDNIKATI IN SOCIA LISTI ČN A ZVEZA - ENOTNO
Predsednik medobčinskega sveta SZDL Ignac Vintar in predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Jože Peterkoč sklicujeta za ponedeljek, 25. aprila, v Krškem skupno sejo obeh regijskih teles, da bi poenotili ocene in stališča glede javne razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Socialistična zveza in sindikati v Posavju skrbijo tudi za potek dejavnosti ob akciji NNNP 83, hkrati, ko se bodo seznanili s prihodnjimi nalogami, bo beseda stekla še o pripravah šolske mladine na tekmovanje v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti
POBRATENI OBKOLPSKI GASILCI - Občinske gasilske zveze Črnomelj, Metlika, Duga Resa in Ozalj so dosedanje sodelovanje in bogate medsebojne izkušnje pri razvoju protipožarnega varstva ter medsebojne pomoči pri varovanju in reševanju gmotnih dobrin prebivalstva pred ognjem preteklo nedeljo zaokrožile s podpisom listin o pobratenju. S tem je okrog 6500 gasilcev z obeh strani Kolpe, vključenih v 95 teritorialnih in 6 industrijskih gasilskih društev, le še poglobilo vezi, ki sojih utrjevali doslej. Mnoga obkolpska gasilska društva so se že pobratila, prav tako tudi občinski gasilski zvezi iz Črnomlja in Duge Rese, metliški in ozaljski gasilci pa so podpisali listino o pobratenju v nedeljo. (Foto: M. Bezek)
DANES DOLENJSKI RAZGLEDI
Danes je izšla 1. številka petega snopiča DOLENJSKIH RAZGLEDOV, posebne publi-cistično-literarne priloge Dolenjskega lista.
Tokratni Dolenjski razgledi prinašajo Milana Marklja intervju s pesnikom, prevajalcem in urednikom Severinom Šalijem pa izbor Šalijevih pesmi. Prozo je prispeval France Režun, pripovedno zanimiv je tudi spominski zapis Matije Brezovarja. Eno stran Razgledov polnijo pesmi Marjance Kočevar, na dveh straneh so objavljene pesmi več ustvarjalcev, ki so se odzvali na povabik) k sodelovanju; to vabilo kajpak veja še naprej. Iz srbohrvaščine je MiM prevedel štiri pesmi Jaranke Matič-Zupančič, publicistični del pa sestavljajo Jožeta Škufce prikaz, kako nastaja dolenjski literarnozgodovinski vodnik, Ivana Zorana prispevek o pomenu knjižnih razstav, ki jih pripravljajo v novomeški Študijski knjižnici Mirana Jarca, ter Karla Bačerja 9. nadaljevanje Gradiva za dolenjski biografski leksikon.
PRVEGA MAJA NA LISCO!
Delavski praznik velja tudi letos proslaviti na Lisci. Minuli teden je predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc sprejel predstavnike sevniške občine. Tovariš Šetinc je z veseljem sprejel prošnjo, da na tem, sedaj že tradicionalnem shodu delavstva tudi spregovori. Te dni bodo na Lisco prenesli obnovljeno spominsko gradivo znamenite seje politbiroja KPJ, ki ga je pred vojno vodil na Lisci tovariš Tito. Kot običajno bo 1. maja na Lisci bogat kulturni program, zabavna in športna srečanja, na predvečer pa po stari navadi tudi velik kres.
izgub z novimi programi
S spremembo proizvodnega programa do uspešne sanacije IMV — Kmetijska zadruga Metlika odkupovala grozdje od Kmetijske zadruge Novo mesto — tozd Hmeljnik?
Na seji skupščine skupnosti dolenjskih občin, ki je bila pretekli petek v Metliki, so največ pozornosti namenili sanacijsko-razvojnemu programu IMV, ki ga podpirajo vse štiri občine. O tem programu bodo 11. maja razpravljali tudi na seji republiške skupščine, kjer se bodo dolenjski delegati z enotnimi stališči zavzeli za uresničitev programa.
delovni organizaciji na odpravi notranjih vzrokov izgub, v spremembi proizvodnega programa ter zagoto-
Kot je -poudaril Maijan Simič, član kolektivnega vodstva IMV, temelji bistvo sanacije v njihovi
DVODNEVNI OBISK SKUPINE CK ZKS
V brežiški občini se bo danes drugi dan zadrževala delovna skupina CK ZKS pod vodstvom Emila Šterna. Za včeraj je bil njen obisk napovedan v zdravstvenem centru v Brežicah, v tozdu Trimo v Dobovi in v krajevni skupnosti Bizeljsko. Danes dopoldne seje skupina namenila v brežiško tovarno pohištva. Popoldne se bo sestala s predsedstvom OK ZKS, zvečer pa bo imela razgovor s komunisti v Artičah.
Vinska vigred v Metliki
V petek, soboto in nedeljo bo Metlika v znamenju razstave belokranjskih vin in ostalih prireditev v okviru „Vinske vigredi" — Bogat katalog širše predstavlja Belo krajino
r
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
s
I
UREDNIŠTVO V GOSTEH
Novinarji Dolenjskega Usta se bomo v torek, 26. aprila, oglasih v
DOBOVI
S-kraja ni se bomo sešli ob 19. uri v osnovni šoli, žehmo, da nam bodo povedali, kako se odzivajo na probleme, ki spremljajo njihovo hitro razvijajočo se krajevno skupnost.
S promenadnim koncertom metliške mestne godbe se bo jutri ob šestih popoldne v Metliki začela' vrsta prireditev, ki so jih organizatorji povezah s skupnim naslovom „Vinska vigred v Beli krajini*' in katerih rdeča nit je tradicionalna razstava belokranjskih vin, ki je bila doslej že šestkrat v Semiču, letos pa jo prvič prirejajo v Metlikr. Organizatorji, Društvo belokranjskih vinogradnikov, metliška Zveza kulturnih organizacij, tamkajšnje turistično društvo,- delovne organizacije in drugi, so letošnjo prireditev zastavili precej širše, saj ji hočejo dati značaj turistično-propagandne manifestacije, pomembne za celo Belo krajino.
Jutri bo na grajskem dvorišču v Metliki še kviz o vinogradništvu in kletarstvu ter otvoritev kulinarične razstave in razstave ročnih del v Belokranjskem muzeju. V soboto bo v Kulturnem domu Edvarda Kardelja slavnostna seja Društva belokranjskih vinogradnikov, na kateri bodo najboljšim vinogradnikom podelili priznanja in diplome. Razstavo in pokušnjo vin so pripravili v grajski kleti, vse tri dni pa bodo na metliških trgih točih nagrajena vina.
Vseskozi oo poskrbljeno tudi za bogat kulturni program; tako bodo na methških trgih nastopale folklorne skupine iz Metlike, Črnomlja, Pretoke, Adlešičev, Semiča in nemškega Lauterbacha, za zabavo pa bosta poskrbela ansambla Henček in Galebi.
Za „vinsko vigred** vlada veliko zanimanje rte samo v Beli krajini in na Dolenjskem; tako bo Kompas v teh dneh v Metliko pripeljal več avtobusov, v soboto bo iz Kopra prek Ljubljane v Metliko pripeljal tudi poseben vlak, v organizaciji društva Franek-Rog pa bo v Metliko prišlo okoh 300 kolesarjev. Številnim obiskovalcem „Vinske vigredi" bodo imeh Methčani kaj pokazati, saj bodo poleg folklornih skupin nastopih še oktet Vitis, nonet Mateje Koležnik, tamburaši, racitatorji, pevski zbor Beti in še
kdo’	A. B.
vitvi osnovnih zahtev, da bo lahko IMV tembolj izkoristil vse zmogljivosti. Ker ima model R 4 omejeno življenjsko dobo, bodo hkrati z ukinjanjem proizvodnje „katre“ uvajah proizvodnjo R X, ki naj bi bila vpeljana do leta 1986, hkrati pa bi pošiljali na trg tudi R 9. o problemi se srečujejo tudi v proizvodnji prikolic, kjer bodo zaradi zastarelih prikolic morah prav tako menjati proizvodni program. Čeprav je za nov' program potrebno veliko denarja, je Simič poudaril da bodo morali najpozneje do leta 1984 začeti proizvajati nove prikolice. V letih 1987-1988 pa bi prišlo po predvidevanjih iz IMV novo gospodarsko vozilo, hkrati pa bodo razvijali terensko vozilo, ki bo sestavljeno tudi iz elementov gospodarskega vozila.
Prisotni so spregovorili tudi o novi organiziranosti Veterinarskega zavoda Novo mesto, kjer doslej še ni prišlo do bistvenih premikov. Glede informacije o sodelovanju na področju vinogradništva in vinarstva na Dolenjskem so menih, naj komisija za področje kmetijstva pripravi do prihodnje seje predlog o tem sodelovanju. Gre za to, da bi metliška Kmetijska zadruga prevzela odkup in predelavo grozdja ter nego in prodajo vina pod oznako cvička od Kmetijske zadruge Novo mesto -tozd Hmeljnik.
Sedež skupnosti dolenjskih občin je po tej seji prenesen v Novo mesto, predsednik je postal Uroš Dular, sekretar pa Matjaž Verbič.
M. BEZEK
YU ISSN 0416-2242
Mnogi komaj še lovijo sapo
V posavskem gospodarstvu so se lani močno povečale izgube — JE Krško je'četrti največji izgubar v Sloveniji - Kar 17 kolektivov s težavo ohranja ravnovesje
Medobčinska gospodarska zbornica Posavje z zaskrbljenostjo spremlja naraščanje izgub v gospodarstvu krške, sevniške in brežiške občine. Te so se lani povečale za 78 odst. in so se brez upoštevanja jedrske elektrarne povzpele na 81, 2 milijona dinarjev. Z jedrsko elektrarno vred so Posavci pridelali 3873 milijona dinaijev izgub. Razen osmih izgubaijev je v regiji še 17 organizacij združenega dela, ki lovijo sapo na meji rentabilnosti. Takih je kar 13 v krški občini.
Industrija sc jc v minulem letu ubadala s težavami pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in jc morala marsikdaj pristati na dobavo za plačilo v devizah ah pa zagotoviti soudeležbo pri investicijah ali pokrivanju izgub. Količinski obseg industrijske proizvodnje sc je povečal samo v sevniški občini. V brežiški se je zmanjšal, v krški pa jc ostal enak kot prej.
Posavci so se ušteli tudi pri izvozu. Uresničili so komaj 81 odst. plana, kar predstavlja 51,6 mihjonov dolarjev namesto 64,2 milijona. Uvoz s konvertibilnega področja so presegli za 16,8 odst. Ta je znašal
51,5 milijona dinarjev ah malenkost manj kot vsota, za katero so prodali na tuje svoje izdelke. V regiji znaša presežek deviznega priliva 6,2 odst., vendar sta ga največ dosegla sevni-sko in krško gospodarstvo.
Izgube sta imeli tudi dve negospodarski dejavnosti, in sicer Terme Čatež in Valvasorjeva knjižnica v Krškem. V Termah je izguba 4.663 tisočakov, v knjižnici pa 72 tisoč dinaijev, vendar je ta pokrita, v Čatcških Toplicah pa ne.
Po vsem tem sc torej obeta težko leto, saj brez podvojenih naporov ne bo mogoče uresničiti zahtevnih resolucijskih ciljev.
J. TEPPEY
Št. 16(1758) Leto XXXIV NOVO METO četrtek,
21.	aprila 1983
Cena: 15 din
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
SMUČARJI NA OBISKU V LABODU — Člani jugoslovanske alpske smučareke reprezentance Bojan Križaj, Jure Franko, Boris Strel, Anja Zavadlav, Primož Ulaga in Danilo Pudgar ter direktor Tone Vogrinec so bili v soboto gostje tovarne Labod — tozd Ločna, ki je že tretje leto član smučarskega sklada. S predstavniki podjetja so se pogovaijali o nadaljem sodelovanju, ogledali pa so si tudi izdelovanje srajc. (Fota: J. Pavlin)
REFERENDUM V MIRNI PEČI USPEL
V nedeljo, 17. aprila, so imeli v 13 krajih na območju krajevne skupnosti Mirna peč referendum, na katerem so krajani odločali -o sprejetju 2-odstotnega samoprispevka za leto dni, namenjenega krajevnim komunalnim delom. Udeležba je bila lepa, saj je prišlo na volišča 87,7 odst. vseh, vpisanih v volilne imenike. Po prvih podatkih, zbranih še isti dan, je referendum uspel saj je bila nad polovica glasov „ZA“. Točno poročilo še sledi
Ob koncu tedna bo deloma „ jasno, z zmernooblačnostjo in bo nekoliko topleje. Dnevne temperature se bodo gibale med 15 in 20 C.
Resnica ne ve za prave in neprave čase
V današnjih razmerah še posebej potrebujemo vsestransko obveščanje
..Novinarstvo ni en sam eksces in nihče ne more zaradi posameznih negativnih pojavov reči, da nam je ušlo iz rok," je rekel Franc Šetinc, ko je povzemal razpravo na sestanku, ki ga je predsedstvo F1K SZDL posvetilo aktualnim vprašanjem obveščanja. Skrb je razumljiva, saj je SZDL ustanoviteljica večine sredstev informiranja, čeprav je tudi vprašanje, ali ni pri nas razprav o obveščanju (Slovenija je morda izjema) že kar preveč in ali se tako umetno ne ustvarjajo novi vzroki za razkorak med novinarstvom in politiko, čeprav so vsebinske dileme že zdavnaj presežene, vloga tiska pa zakonsko opredeljena.
Novinarjem v zadnjem času pogosto očitajo, da s svojim pisanjem ne odpirajo perspektiv, ne ponujajo rešitev. Novinarsko delo je bolj kot katerokoli drugo javno, vselej izpostavljeno javni presoji in zato toliko bolj odgovorno. Moralo bi biti jasno, da kritično prikazovanje stanja v Jugoslaviji ni zapiranje perspektiv, ni se mogoče strinjati s tezo nekaterih jugoslovanskih funkcionarjev, češ da je stanje pri nas še slabše, kot piše tisk, vendar tisk vendarle greši, ko je črnogled. Tako se ni mogoče pogovarjati.
V novinarskih kolektivih se seveda moramo ostro postaviti zoper površnost, posploševanja in podobne napake, ne gre pa v sredstvih obveščanja za vsako ceno iskati idejne in celo državne sovražnike. Ni mogoče pristati tudi na razmišljanja, da bo pisanje o stavkah, pomanjkanju zdravil, begu gospodarstvenikov v tujino zbegalo in vznemirilo ljudi. Ljudje so vznemirjeni že brez pisanja. Razlogov je vsak dan dovolj. Naloga tiska je, da jim nalije čistega vina, novinarska peresa morajo biti tako zašiljena in naravnana, da bomo sedanjo krizo prebrodili, da jo bomo, če že je tu, izkoristili za konsolidacijo, za odpiranje resničnih perspektiv.
To pa je v novinarstvu mogoče samo z resnico. Politiki bi se morali zavedati, da je ravno zdaj pravi trenutek za neposreden stik. z javnostjo. Če hočemo, da bo delavec motiviran za delo, graditev socialističnega samoupravljanja ter vzpostavitev ekonomskega reda tn trdnosti, mora biti obveščen. V današnjem svetu je informacija moč. Zoževanje ali usmerjanje obveščanja bi prineslo več škode kot koristi. Bilo bi nevarno, sprto z razumom kot vsako nojevsko skrivanje glave v pesek. Potrebujemo torej še širše, še bolj točno in nepristransko obveščanje. Kljub nekaterim nesporazumom je slovenski tisk, v celoti gledano, dosegel velik napredek, verno je služil svojemu ljudstvu in njegovim interesom. Tudi zato, ker smo se novinarji zavedali, da vsebuje človeška svoboda tudi pravico do resnice. Demokracija ni mogoča, če bi nekdo vanjo vnašal laž in nasilje katerekoli oblike. Prava socialistična demokracija mora znati ločevati resnico od laži. To in samo to je naša, novinarska naloga in dolžnost.
M. B.
Ljubljansko
pismo
Brigadirskih 17f5 milijona din
Sprejet program ZMDA „Suha krajinal983" — V treh izmenah bo delalo 650 brigadirjev
Napoved konca skrivalnice s cenami?
Sindikat zahteva, da ob „ paketih	podražitev"
obvezno sprejemamo še ,.paket zaščite delavcev"
Ob vsaki dosedanji zamrznitvi cen je bilo slišati obljube, da bomo „piosti“ čas do odmrzali izkoristili za opredelitev dolgoročne politike cen. Tako. smo govorili i- tudi julija lani, vendar malo napravili, če izvzamemo pred dnevi podpisani družbeni dogovor o uresničevanju politike cen v tem letu, ki pa zbuja dvome zaradi kratko odmerjenih rokov za uveljavitev nekaterih temeljnih sprememb na področju cen.
Podpisniki dogovora naj bi do konca, marca izdelali analizo odnosov v primarni delitvi, kar pa, mimogrede povedano, delegati skupščine SFRJ zahtevajo že štiri leta. Hkrati bodo ustalili odnose med cenami domačih proizvodov, pa tudi razmerje naših cen do tujih. Najprej pa bo treba uskladiti še vedno zelo različne pojme o tem, kaj je pravzaprav „svetovna“ cena. Tako lahko vsakdo najde svojo „svetovno“ ceno in na osnovi le-te zahteva podražitev, čeprav je, resnici na ljubo povedano, možnosti za to vse manj, saj je večina domačih cen že prehitela tiste na svetovnem trgu. Vprašanje je, kaj bomo storili prav v takšnih primerih, ko nam v tujini nihče ne ,.konkurira" z draginjo.
Analizo mesta in vloge posameznih gospodarskih dejavnosti v primarni delitvi in razmerje med cenami naj bi uporabili za izdelavo svojevrstne projekcije za spremembo cen, ki pa vendarle v nobenem primeru ne bi smela doživeti usode lanskega programa, ko je večina po izvajalcev te odstotke razumela kot „obvezne“ in ne kot najvišje, nekateri pa jih sploh niso upoštevali.
Dosedanja praksa, da se o novih cenah dogovarjajo v glavnem v izvršnih svetih republik in pokrajin, ne bo več dolgo v veljavi. Sindikat namreč zahteva, naj se o vsaki podražitvi, ki neposredno prizadene življenjsko raven delavcev, posvetujejo tudi z njim in upoštevajo njegovo mnenje. Predsedstvo sveta ZSJ ima tudi pripombo ha dosedanji način določanja cen. Soglaša sicer z nujnostjo 10-odst. zmanjšanja življenjske ravni v letošnjem letu, vendar se zavzema za njeno postopno upadanje, na kar pa nove, vse višje cene ne kažejo.
Ze v času priprave dokumentov o politiki cen so delegati zvezne skupščine nasprotovali, da bi se vse predvideno podražilo že v letošnjem prvem trimesečju. Teh podražitev tudi sindikat ni nikoli podprl. Poleg tega bo sindikat tudi vztrajal, da je treba v prihodnje, ob „paketih podražitev", obvezno sprejeti tudi „paket zaščite delavcev" z naj nižjimi dohodki. Da politika cen ni samo v pristojnosti izvršnih organov, temveč vseh družbeno-političnih organizacij v državi, naj bi dokazala tudi akcija, ki jo pripravljajo v ZSJ. Sindikat namreč želi, da o cenah odločajo tudi delavci.
VINKO BLATNIK
KRŠKO: SREBRNA PRIZNANJA OF
Pic tvo občinske | konference SZDL je na seji ji 14. aprila podprlo mnenje i žirije za podeljevanje srebr-I nih priznanj OF in sklenilo, j j da prejmejo letos ta visoka j družbena priznanja: Planin-j sko društvo Bohor—Senovo, j Gasilsko društvo Veliki Kamen, Marta Bosina iz Leskovca, Vida Kerin iz Pod-I bočja, Boris Kostanjšek s i Senovega, Fanika Košak iz : Kostanjevice, Marinka Pre-, skar iz Krškega in Ivan Špi-; ler iz Dolenje vasi
no 113 ha površin, njihovo delo pa je ocenjeno na 5,19 milijona. Brigadirji bodo pogozdovali v novo-
Minuli petek so se v brigadirskem naselju v Žužemberku sestali delegati skupščine zvezne mladinske delovne akcije „Suha krajina 1983“ in verificirali program letošnje delovne akcije. Ob tej priložnosti je 78 podpisnikov pristopilo k samoupravnemu sporazumu o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja in uporabe sredstev za izvedbo ZMDA „Suha krajina 1983“.
Na deloviščih občin Grosuplje, m	v vrednosti 1,9 milijona
Kočevje, Trebnje in Novo mesto bo dinarjev, agromeliorirali bodo skup-letos sodelovalo 650 brigadirjev iz vseh republik in pokrajin, ki bodo, združeni v petnajstih brigadah, delali v treh izmenah po 28 dni. Prvi brigadirji bodo prišli na delovišča 5. junija, brigadirji zadnje izmene pa se bodo poslovili 28. avgusta. V vsaki izmeni bo po pet brigad, vsaka pa bo štela 40 brigadirjev. Po zadnjem razgovoru s predstavniki investitorjev in izvajalcev del naj bi letos v grosupeljski in trebanjski občini delale 3 brigade, v kočevski občini 2 in v novomeški 7. V vseh občinah bodo brigadirji zgradili 8.203 metra vodovoda v vrednosti 8,8 milijona dinarjev, popravili in uredili 5.500
NUKLEARKA JE CIST OBJEKT
Rezultati meritev in preiskav radioaktivnosti okolja, Save in podtalnice kažejo, da je jedrska elektrarna v Krškem čist objekt. Tako navaja poročilo o izvajanju stališč in sklepov krške občinske skupščine v zvezi z izgradnjo, zagonom in obratovanjem našega jedrskega prvenca. Delegati vseh zborov občinske skupščine v Krškem so v ponedeljek sprejeli stališča in sklepe občinskega izvršnega sveta, ki med drugim predvidevajo, da se lahko nizko in srednje aktivni materiali skladiščijo v nuklearki za dobo do 5 let, izrabljeno radioaktivno gorivo pa za dobo 17 let. Delegati so zahtevali več sprotnih informacij o delovanju nuklearke.
VISOKO PRIZNANJE DELAVCEM KRKINEGA INŠTITUTA
Nagrado iz sklada Borisa Kidriča za tehnične izboljšave in inovacije pri razvoju tehnologije centrofenoksina je dobiia skupina Krkinih delavcev, ki jo sestavljajo mgr. Milan Bezeg, dipl. inž. Tone Recej, mgr. Pavle Zupet in prof. dr. Miha Japelj. Enako priznanje je za neodvisni postopek in sintezo misedipina (aktivna substanca za cordipin) dobila skupina strokovnjakov, v kateri so bili doc. dr. Boris Šket, doc. dr. Marko Zupan, dipl. inž. Stane Molan, mgr. Pavle Zupet, prof. dr. Miha Japelj, mgr. Marjan Slamnik in mgr. Zora'Torbica. Razen prvih dveh so vsi delavci Krkinega inštituta.
ČRNOMELJ: LOKOMOTIVA KOT POMNIK NOB
V soboto, 23. aprila, bodo ob 10. uri pri železniški po staj iv Črnomlju odkrili kot pomnik NOB lokomotivo, ki je od 1944 do jeseni 1945 proizvajala paro za nekdanji Jugo les, od koder sta Črnomelj in okolica dobivala električno energijo. Na slovesnosti bo govoril tov. Simonič, direktor tozda ŽTP iz Novega mesta, ter Janko Gladek, predsednik črnomaljskega izvršnega sveta, pripravili pa bodo tudi krajši kulturni program.
SOTLA NE LOČUJE, AMPAK ZDRUŽUJE
Za široko razvejano dejavnost in za izredno dober odziv gasilcev v vseh lanskih akcijah sta občinski gasilski zvezi v Brežicah 16. aprila na letni skupščini izrekla priznanja predstavnika gasilskih zvez Slovenije in Hrvaške. Sosednje OGZ, z ob®h strani Sotle, so ji ob tej priložnosti čestitale za stalno krepitev med^ sebojnih vezi, ki ne poznajo ne občinskih in ne republiških meja. Najprizadcvnejšim društvom in desetinam je brniška občinska zveza podelila priznanja za delo v preteklem letu.
0 izvoznih možnostih Posavja
Z delovnega obiska Zvoneta Dragana, podpredsednika ZIS, v Krškem
15. in 16. aprila seje mudil na obisku v Posavju podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan. V petek se je na povabilo medobčinskega sveta Zveze komunistov za Posavje v Krškem pogovaijal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnih svetov in gospodarstveniki o gospodarskih vprašanjih, zlasti pa o medrepubliškem povezovanju in sodelovanju z deželami v razvoju.
Na povabilo krškega občinskega sveta se je podpredsednik Dragan v soboto sestal še z gospodarstveniki in družbenopolitičnimi delavci krške občine. Obravnavali so zlasti možnosti vključevanja v izvoz,-predysem kovinskopredelovalne industrije, gradbeništva in kmetijstva v luči sklepov zadnje konference neuvrščenih v New Delhiju. Krško združeno delo že precej izvaža predvsem v dežele Bližnjega vzhoda in Irak. O tem so se laški gospodarstveniki z Draganom pogovarjali že med lanskim obiskom v Beogradu; v znak pozornosti in v zahvalo za koristne smernice mu je predsednik krške 'občinske skupščine Branko Pirc izročil malo plaketo občine Krško.
Zvone Dragan je obiskal tudi največji posavski delovni kolektiv Tovarno papiija in celuloze Djuro Salaj. Ugodno je ocenil prizadevanje kolektiva, ki mu je potrebno čimprej zagotoviti okrog 9 milijonov dolarjev, za kolikor se je tovarna zadolžila, da je v zadnjih dveh letih zagotavljala nemoteno oskrbo s časopisnim papirjem. Zavoljo pomena politično-informativ-nega tiska si bodo prizadevali, da bo papir postal blago posebnega družbenega pomena. Predstavniki tovarne so se zavzeli za
20-odstotno podražitev časopisnega -papirja, kar še vedno ne bo omogočilo posodobitve dotrajane opreme, marveč le kolikor ktoliko nemoteno tekoče obratovanje.
\	P.	PERC
meški in kočevski občini na površini
74,5	ha v vrednosti 0,8 milijona, delali pa bodo na elektrifikaciji in ptt omrežju v občini Grosuplje in izkopali skupno 200 jam. Celotni letošnji brigadirski prispevek bo vreden kar 17,5 milijona dinarjev.
Poleg del na deloviščih bodo brigadirje kot prejšnja leta družile tudi interesne dejavnosti Tako je pripravljen program idejnopolitične vzgoje, izobraževanje s področja tehnične kulture, urili se bodo v obrambnih veščinah, pripravljali razna kulturna srečanja in ne nazadnje bodo skrbeli za informiranje in telesnokulturne aktivnosti.
J. PAVLIN
JANEZ STANIČ V BO ŠT AN JU
Komite za splošni ljudski odpor pri boštanjski krajevni skupnosti je tudi letos povabil znanega zunanjepolitičnega komentatorja in publicista Janeza Staniča. V dvorani TVD Partizan v Boštanju bo predaval jutri ob 18. uri.
KRŠKO: O PRAVNI POMOČI DELAVCEM
Medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje bo v ponedeljek, 25. aprila, obravnaval gospodarske in -politične razmere v regiji ter poročilo Službe družbenega knjigovodstva o zaključnih računih za leto 1982. Ob razpravi o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja *za Posavje pa bodo skušali oceniti zlasti kakšne so možnosti zagotavljanja pravne pomoči v združenem delu, da bi bila ta smotrnejša in učinkovitejša.
Berite »Dolenjski list«
Malo prekoračitev
Kočevje: vrniti preveč izplačane osebne dohod-______________ke______________
Na področju gospodarstva so lani osebni dohodki v kočevski občini porasli kot celota v okviru reso lucijskih določil med posameznimi tozdi pa je nekaj manjših prekoračiteljev. To so ugotovili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta.
Občinski izvršni svet, ki je o tem tudi razpravljal je sklenil, da morajo prekoračitelji vrniti vse, kar so izplačali preveč. Največ bosta morali poračunati osnovni šoli Kočevje in Vas— Fara in prav zanju je bilo predlagano, naj bi jim za poračun dovolili daljši rok - do septembra. Pri prekoračiteljih izplačil iz sklada skupne porabe (preko 10.110 din na zaposlenega) pa so ugotovili, da so bile prekoračitve v nekaterih primerili opravičljive in jih zato vsem ne bo treba poračunati.
V razpravi je bilo poudarjenih še nekaj mnenj oz. zahtev: da osebni dohodki v tozdih DSSS ne smejo rasti hitreje kot v proizvodnih tozdih; naj bi izvozniki na račun izvoza povečali osebne dohodke le toliko, da ne bi ogrozili svoje reproduktivne sposobnosti, itd.
Posebno je bito poudarjeno, da v občini ogromna večina spoštuje družbeni dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, zato ni vzroka, da ga ne bi še preostali redki prekoračitelji
J. PRIMC
Zavora za pridne?
V Sevnici predlagajo spremembo dogovora o _________________5D_______________
Družbeni dogovor o delitvi osebnih dohodkov je v svoji osnovi nedvomno dosegel svoj namen. V sevniški občini izvršni svet tudi ob zadnjem pregledu ni nikogar proglasil za kršitelja ali prekoračite^.
Kazno je, da so vsi le upoštevali sprotna opozorila. Omembe vredno je to, da tudi ni bito bistvenih odstopov, da bi zato bito treba uporabiti kazen v obliki poračunov in ukrepov zoper poslovodne delavce.
Pojavlja pa se nova značilnost. Medtem ko je prgšnja leta tako imenovano negospodarstvo po osebnih dohodkih vsaj za nekaj stotakov na mesec prednjačilo pred gospodarstvom, je sedaj ta razlika ne le izginila, temveč se je preokrenila.
Zaostajanje negospodarstva se namreč v povpreku približuje že dvema tisočakoma.
Še bolj je nezavidljivi položaj družbenih dejavnosti v sevniški občini očiten, če ga primešamo z republiškimi podatki. OD v gospodarstvu zaostaja za republiškim za 8 odstotkov, v negospodarstvu pa celo že za 19 odstotkov. Seveda pa to prinaša nove probleme, zato tudi sindikati v sevniški občini predlagajo spremembo družbenega dogovora. V stabilizaciji je treba začeti drugje, ne ravno pri že tako nizkih osebnih dohodkih.
A. Ž.
Še dosti nedodelanega
Izobraževanje: v Sevnici opozarjajo na naloge strokovnih ustanov — Premalo prakse, preveč obveznosti
PRAVOSLAVNA ŽUPNIJA V NOVEM MESTU
- V nedeljo, 17. aprila, je bila v pokopališki kapeli na ločenskem pokopališču v Novem mestu pravoslavna liturgija. S tem obredom je začela delovati pravoslavna župnija v Novem mestu. Ustanovljena je bila na željo pravoslavnih vernikov in z dovoljenjem ljubljanskega metropolita dr. Šuštarja brez najmanjšega pomisleka, saj so odnosi z bratsko pravoslavno cerkvijo tradicionalno dobri.
K. F.
14.	aprila so na problemski konferenci ZK v Ljubljani obravnavali usmeijeno izobraževanje. Dan poprej so isto vprašanje kritično prevetrili na posebni obravnavi v Sevnici.
K besedi so se enako oglašali šolniki kot predstavniki združenega dela. V Jutranjki so doslej iz sevniške šole zaposlili že 489 kon-fekcionark. Soli so pomagali tako s strokovnim kadrom in stroji
In kako je po novem? V osnovni organizaciji ZK delovne skupnosti skupnih služb te tovarne izražajo bojazen, da bodo novi strokovnjaki iz nove srednje tekstilne šole manj sposobni kot tisti, ki so prihajali po starem programu. Na sami šoli opažajo težave pri preusmerjanju in prehajanju iz programa v program. Prakso učenk ocenjujejo za nedodelano. Se vedno ni učbenikov, predvsem manjkajo za strokovne predmete. V Sevnici menijo, da so inštitucije, kot sta Zavod za šolstvo in Pedagoški inštitut, in podobno
tudi posamezne posebne interesne skupnosti dolžne pripraviti poglobljene analize o usmerjenem izobraževanju, tako da bi delegati lahko imeli na voljo verodostojne ugotovitve.
V Sevnici imajo na voljo tudi zanimive podatke, ki govorijo v prid poklicnemu usmerjanju. Tako je očiten premik mladine v proizvodne poklice. Letošnje prijave poklicnih namer do konca marca omenjajo le 30,6 odstotka mladine, ki naj bi Iskala kruh v tako imenovani neproizvodni sferi.
A. Ž.
V CELJU TEKMOVALI NAJBOLJŠI IZ REGIJ
Minulo soboto so se v Celju na republiškem tekmovanju za Cankarjevo nagrado pomerili najboljši osnovnošolci in srednješolci z regijskih tekmovanj. Udeležili so se ga tudi mladi iz Dolenjske in Posavja.
Dom JLA živi z Novim mestom
Načelnik Ivan Blatnik: „Podatki povedo, da je 90 odst. vse dejavnosti v domu namenjeno Novomeščanom in Dolenjcem, torej nevojaškemu delu prebivalstva"
opiše predvsem dejavnost, namenjeno civilnemu prebivalstvu, in kaj več pove o samem življenju v domu.
(Iz zadnjega Pavlihi^
Nekdaj |e M* ^ v prvi vrsti gneta. "n. s« po ntfcč« več ne rine1
posluiojt*
ustavilo.
Kaj se dogaja v novomeškem Domu JLA? Ali je v tej stavbi, ki se je s svojo značilno arhitektonsko obliko lepo vrasla v konec nekdanjega paika za pošto, vse tako, kakor so predvidevali? Kolikšen del novomeškega življenja se odvija v njej? Je dom postal tisto družbenopolitično in kulturno žarišče, ki so ga v njem vsi videli še med gradnjo? Ali pomeni Novemu mestu to, kar je bilo poudaijeno ob otvoritvi, oziroma že prej, ko je generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar vzidal temeljni kamen?
Čeprav je dom odprt že vrsto „Kot veste, je Dom JLA nastal s let, novomeška javnost o vsem tem	skupnim prizadevanjem JLA in
ne ve veliko. Načelnik doma Ivan	občine Novo mesto, temu ustrezna
Blatnik se je rad odzval prošnji	pa naj bi bila tudi dejavnost v njem.
uredništva, naj podrobneje	Trenutno razmerje kaže, da občina
izkoristi 90 odst. dejavnosti 10 odstotkov pa predstavlja dejavnost za potrebe vojske in starešinskega kadra," je povedal načelnik Blatnik.
- Ali bi lahko te odstotke nekoliko bolj razčlenili?
„V domu so seminarji, predavanja, politične šole, zborovanja prosvetnih delavcev, seje družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in skupščine sisov, tu zborujejo najrazličnejše organizacije, v njem so šahovska in druga športna tekmovanja, najrazličnejši kvizi, slavnostne akademije. Dodam naj še, da je dom prevzel tudi nekaj programa od Doma kulture, ki je zaradi obnove zaprt."
- Kdo pa se lahko vpiše v članstvo doma?
..Praviloma vsak državljan, če to želi. člani imajo nekatere ugodnosti, na primer poseben popust pri vseh prireditvah, ki jih organizira dom."
- Torej ima dom tudi svoj program?
' „Da. Naj najprej omenim kulturni del Tu so kino predstave, po dve na dan. Na leto se zvrsti 172 filmov. Izbor ni vselej tak, kakršnega si želimo. Preveč je filmov, ki vzgojno slabo vplivajo na mladino. Vendar tu nič ne moremo. (Nikakor nam ne gre za velik inkaso, ki običajno
pride s kavbojko ali kriminalko.) Radi bi vrteli kvalitetne filme, četudi z izgubo, vendar takih filmov v distribucijski mreži, ki napaja naš kino, preprosto ni dobiti.
Vsako leto priredimo po tri nastope kulturno umetniških skupin in po šest koncertov. Skppine so iz vse Jugoslavije. Po enakem teritorialnem načelu je sestavljen tudi gledališki program. Letos načrtujemo dve komediji in eno monodramo. Dela izberemo iz železnih repertoarjev znanih gledaliških hiš. Naj dodam, da je ustrezno izrabljena J,udi glavna avla doma. V njej so zlasti razstave. Teh načrtujemo vsako leto 18, običajno pa nanese, da jih je dvakrat več.
- Kaj pa ne kulturni del?
„Tudi ta je zelo obsežen. Dom organizira številne aktivnosti za svoje članstvo. Delujejo šahovska, teniška, likovna, ritmična, strelska, plavalna in druge akcije ter orkester. Velik poudarek je na idejnopolitičnem izobraževanju, posamezniku je na voljo tudi knjižnica s strokovno literaturo, leposlovjem in časopisjem iz vseh republik.
Dom želi biti kar najbolje vpet v družbenopolitično živtjepje, aktiven v dogajanjih. Zato prireja razgovore med predstavniki JLA in predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij iri delovnjh organizacij, obiske v proizvodnih ozdih in sploh skrbi za to, da so vojaške osebnosti tudi upokojeni starešine, kar najbolje seznanjeni s stanjem v občini."
Kajpak je dejavnost 'novomeškega Doma JLA še precej bolj obsežna in pestra, kakor jo moremo prikazati v teh vrsticah. Prej ko slej na koncu lahko zapišemo, da je dom v glavnem izpolnil pričakovanja, pa naj imamo v mislih njegovo odprtost za krajane Novega mesta ali njegov lastni program.
I.	ZORAN
WlM*MO
K/lHftHo
OČIŠČEVALNA AKCIJA — Osnovna organizacija ZSM Ribnica je pred kratkim organizirala očiščevalno akcijo. Mladina je čistila okolico športne dvorane. Vodstvo osnovne organizacije je vložilo veliko naporov v propagando za to akcijo, odziv mladine je bil bolj pičel. (Foto: Glavonjič)
BRIGADIRJI NAD GRMOVJE - V veliki očiščevalni akciji, ki so jo pretekli teden pripravili v metliški občini, so sodelovali tudi brigadirji MDB Janko Brodarič. Pobočje pod metliškim gradom so očistili grmovja ter ostale navlake, ki seje tam nabirala dlje časa. (Foto: M. Bezek)
AVTO DELI ZA SKULPTURE - V Srednji šoli tehniških usmeritev v Novem mestu razstavlja 30 večjih in manjših kovinskih skulptur Šentjemej-čan Jup And roj a. Novo vsebino in izraz je samouk Jup našel v rabljenih avtomobilskih delih, ki jih je spretno sestavil v novo celoto. (Foto: J. Pavlin)
UBOGLJIVI KOSMATINCI - Krško kinološko društvo je prejšnji četrtek spet pripravilo praktičen prikaz šolanja in vzgoje psov. Ob Stadionu Matije Gubca se je zbralo n&aj deset članov na novo ustanovljenega društva in njihovi štirinožni prijatelji. Napredek je že viden. (Foto: P. Perc)
VINICA: PREMALO DEVIZ ZA NOVO DVORANO
V Novoteksovem tozdu na Vinici so načrtovali, da bodo v tem srednjeročnem obdobju zgradili proizvodno dvorano, ki naj bi bila po prvih predvidevanjih končana že preteklo leto, vendar je doslej še niso začeli graditi. Vzrok za to je v pomanjkanju deviz, ki jih sedaj ni dovolj niti za repromaterial, za opremo novozgrajene dvorane pa bi morali vso opremo uvoziti. Kljub temu v Novoteksu investicije še niso izbrisali s programa, temveč jo le odmikajo ter čakajo na boljše čase. Predvidevajo, da bi v novih prostorih zaposlili okrog 60 do 100 ljudi.
Sejmišča
NOVO MESTO: V ponedeljek je bilo sejmišče spet dobro obiskano in kljub visoki ceni je bilo sklenjenih precej kupčij. Naprodaj je bilo 200 do 10 tednov in 74 nad 10 tednov starih prašičev. Prodanih ie bilo 200; za mlajše so prodajalci dobili od 6.000 do 7.000 din, za starejše od 7.000 do 8.000 dinarjev.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu so prodajalci ponujali 470 do tri mesece starih pujskov. Vnovčili so jih 355 (po okrog 280 din kilogram žive teže).
SEJMA NE BO
Turistično društvo iz Šentruperta obvešča krajane, da tradicionalnega sejma na Veseli gori zaradi praznika, 27. aprila, tokrat ne bo.
Zemlja je največja rezerva
Lani odkrili 345 hektarov neobdelane ali slabo obdelane zemlje v novomeški občini — Popis po krajevnih skupnostih se nadaljuje, čeprav marsikje akciji nasprotujejo
Evidentiranje neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč naj se v krajevnih skupnostih nadaljuje," je eno od priporočil novome&ega izvršnega sveta, ki je to temeljito obravnaval na seji 12. apnla. Predvsem pa je treba poskrbeti za ustrezne proizvodne programe na slabo obdelanih dnižbenih zemljiščih, da kmetje nanje ne bodo kazali s prstom.
Lani je kmetijska zemljiška skupnost vsem krajevnim skupnostim v občini poslala poziv, naj popišejo slabo obdelane ali zaraščene parcele, pa so samo tri krajevne skupnosti nalogo resno vzele. Ostale so odgovorile: Eri nas neobdelane zemlje ni!“ Da to ni res, so kmalu ugotovili strokovnjaki na terenu. Tako so lani komisijsko ugotovili na območju krajevnih skupnosti Žužemberk, Mirna peč, Hinje, Škocjan, Mali Slatnik in delno Brusnic kar 345 hektarov neobdelanih ali slabo obdelanih površin. V letošnjem letu pa so na območju Gabrja, Uršnih sel in Otočca pri 30 lastnikih (od teh 22 na Otočcu) ugotovili iste pomanjkljivosti.
V novomeški občini je čez 21.000 hektarov družbenih zemljišč in blizu 55.000 hektarov zasebnih parcel, pri obeh pa je samo 3627 hektarov zemlje nerodovitne. Če bi bilo vse ostalo obdelano, kot se spodobi, bi se v občini lahko sami
Kmetijski
Drugo dognojevanje in nega
Letos so posevki pšenice dobro prezimili. Ob koncu zime smo jih prvič dognojili in s tem omogočili, da so se primerno razrasli in razvili. Tako negovani posevki imajo zdaj primerno gostoto in bujnost rasti. Zaenkrat vse kaže, da imamo letos možnost za dosego visokih pridelkov.
V razvoju pšenice se približuje čas začetka kolenčenja in s tem obdobje bujne rasti, ko bodo posevki potrebovali veliko rastlinskih hranil, zlasti dušika. Dušik, s katerim bomo gnojili v začetku kolenčenja, ko v spodnjem delu bili otipamo prvi dve kolenci (navadno je to v drugi polovici aprila), bo omogočil razvoj zmja v zasnovah klaskov, kar bo vplivalo na povečanje pridelka. Zagotovili bomo tudi bujnejšo rast bili in listja in s tem prav tako povečali možnost za večji pridelek.
Za drugo dognojevanje priporočamo odmerek 40—60 kg/ha čistega dušika, to je 150—220 kg KAN—a na hektar (27 % N). Z manjšimi odmerki gnojimo posevkom srednje intenzivnih sort, z večjim pa zelo intenzivnim sortam. Zelo bujne posevke dognojujemo šele 10-14 dni po začetku kolenčenja.
Pri intenzivnem pridelovanju pšenice se moramo boriti proti glivičnim boleznim, saj to močno zmanjšujejo pridelek. Bolezni, kot so žitna plesen, lje, pšenična listna pegavost in deloma rjavenje pšeničnih plev, uspešno zatremo s fungicidom bayleton WP 25 (0,5 kg/ha) ali tilt 250 EC (0,5 l/ha). Škropimo, ko se pojavijo prvi znaki bolezni, to je pri nas ponavadi v maju, pred klasenjem.
Pri zelo intenzivnem pridelovanju, ko dognojujemo z dušikom 2- do 3-krat, zlasti pa pri sortah z nekoliko daljšo slamo in ki so slabše odporne proti poleganju (sutjeska, jugoslavija, kragujevška, novosadska rana 2), pa priporočamo še uporabo rastnega hormona stabilan v količini 1—2 l/ha (v sušnih območjih 2 l/ha, v vlažnejših pa 1 l/ha). Škropimo v razvojni stopnji ob koncu razraščanja, to je pred začetkom kolenčenja, lahko sočasno s herbicidi (aniten DS, monotrel DP).
Kmetijski inštitut Slovenije
prehranjevali pa še bi hrane ostajalo.
Menijo, da je trenutno kar 70 odst. vseh zemljišč v občini slabo obdelanih ah v pušči Sama lanska popisovalna akcija je dala v 6 krajevnih skupnostih tale rezultat: 345 hektarov slabo obdelane ali neobdelane zemlje pri 98 lastnikih, od teh je celo 200 hektarov, zemlje v ravninskih predelih in vsa je v zasebni lasti Dosedanje evidentiranje je odkrilo tudi 37 hektarov družbenih zemljišč, ki niso obdelana tako, da bi ne delala sramote.
Ob takih podatkih je izvršni svet menil, da je popis potrebno nadaljevati po krajevnih skupnostih, kjer pa naj bi na sestankih s kmeti akcijo boje pojasnjevali V interesu kmeta, zadruge in občine je čimveč dobro obdelane zemlje, zato so predlagali še vrsto zadolžitev za posamezne službe, da bi popis čimprej končali. Evidenca o slabo obdelani zemlji je namreč šele prvi korak k cilju.
Že dosedanje delo pa je mogoče šteti za uspešno, če vemo, da so pri 13 ravninskih lastnikih zemlje in 42 gospodarjih v hribovitem svetu ugotovljene znatne izboljšave. Novomeška zadruga pa je tudi sredi snovanja načrtov o spreminjanju pušče v pašnike in priprav na take proizvodne programe, da ne bo imela več neobdelane zemlje.
R. BAČER
S
I
*
I
*
S
s
*
\
— (Iz Ekonomske politike) —
Kmetijska zahteva
Tozd Govedoreja in posestvo Shežnik zahtevata zaradi izgube pri mleku še dodatnih preko 9,5 milijona dinarjev, pri mesu pa od občine še preko 1,3 milijona dinarjev
Izvršni svet občinske skupščine Kočevje je na zadnji sqi razpravljal o „zahtevku za pokritje negativne razlike v prireji mleka za prvo trimesečje letos in maloprodaji mesa od 3. februarja do 31. marca 1983“, ki ga je poslalo Kmetijsko gospodarstvo Kočevje.
Iz zahtevka se da razbrati, naj bi za omenjeno obdobje občinska skupščina Kočevje pokrila tozdu Govedoreja in posestvu Snežnik izgubo pri mleku v skupnem znesku 1,831.907 din, pri mesu pa 1,322.627 din. Pri prašičjem mesu znaša izguba 45 din pri kilogramu pri junčjem pa 24,92 din, v Kočevju pa je bilo v tem obdobju (56 dni) prodanega 14.335 kg svinjskega mesa in 27.188 kg junčjega mesa.
Ustno opozorilo na sq'i je bik) jasno: če denarja ne bo, tudi mleka in mesa ne bo, ker bo šlo pač tja, kjer bodo dobili za te stvari stroškom primerne cene.
Seveda tak zahtevek ni bil naslovljen le. na občinsko skupščino Kočevje, ampak .vsem kupcem, se, pravi še SIS za preskrbo mesta Ljubljane, ki naj bi za mleko v prvih treh mesecih dodatno doplačala tozdu Govedoreja in posestvu Snežnik za mleko 5,836.542 din in Ljubljanskim mlekarnam, tudi za mleko, 1,917.112 din. Tudi za ta dva velja opozorilo: če ne bo dodatnega denarja, tudi blaga ne bo. SIS za preskrbo mesta Ljubljane je že obljubil približno polovico zahtevanega denarja, ki ga bo plačal v obliki premij za umetna gnojila.
J. PRIMC
Na vrhu Metalne
Krmeljčani lani odplačali vsa dolgoročna posojila
Za Tovarno lahkih konstrukcij iz Krmelja je eno najuspešnejših poslovnih let. To ji namreč za lani priznavajo v okviru Metalne, katere tozd je.
In kaj je povod tej res razveseljivi novici? Odplačali so za kar dve stari milijardi zapadlih obveznosti iz naslova dolgoročnih posojil V glasilu Metalne „Naša tovarna" so zato zapisali: „Daleč najuspešnejše poslovno leto v zgodovini tozd TLK! “ To tudi nekaj šteje, saj so lani obhajali dvajsetletnico, odkar so večinoma iz nekdanjih knapov Mirenske doline, od Tržišča do Krmelja in Šentjanža, postali kovinarji.
Ugodne poslovne rezultate, predvsem pa velik izvoz so pohvalno ocenjevali tudi na zadnji seji občinskega izvršnega sveta v Sevnici. Resda je posebno v izvoznem zalogaju še nekaj lanske sape, vendar je vsekakor razveseljivo, da je-dinamika del v Krmelju tudi za letošnje tričetrtletje vseskozi v skladu s proizvodnim načrtom To so predvsem naročila za velikansko hidroelektrarno Haditha v Iraku. Iz Krmelja so tudi deli za veliko asuansko elektrarno v Egiptu.
A. Ž.
Alenka sik: In meso je beseda postalo
: (Iz Primorskih novic) _
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja: Tit Doberšek
Vrste rastlin za podor
V prejšnji št. Dolenjskega lista (14. 4. 1984) sem napisal, da z zelenim gnojenjem ali podorom nadomestimo hlevski gnoj v vinogradu tudi glede potrebe po humusu. Ker mnogi vinogradniki ne vedo, katere rastline naj sejejo v vinograd za podor, je potrebno, da o teh rastlinah napišem najosnovnejše podatke. Te rastline so:
Grašiča
Korenina raste navpično v zemljo. Steblo je pokončno le, ko je mlado, pozneje pade in zakrije zemljo.
Ločimo zimsko in jaro graši-co. Zimsko grašico sejemo takrat kot druga ozimna žita; to je v jeseni (po trgatvi). Zimska graši-ca dobro prenaša mraz, zmrzal ji pa škoduje. Ima kratko vegetacijo 70 do 125 dni Zimsko grašico sejemo v čisti setvi ali pomešano z oljno repico. Za 1 ha je treba pri čisti setvi do 200 kg semena, v mešanici z repuoo ustrezno manj.
Jaro grašico sejemo spomladi od srede aprila do srede maja. Jaro grašico lahko pomešamo z grahom ali bobom. V čisti setvi rabimo isto količino semen kot pri zimski grašici (do 200 kg/ha).
Grašiča daje na 1 ha od 20000 do 21000 kg zelene omote, okrog 5000 kg suhe snove, 120 kg čistega dušika, 50 kg čistega fosforja in 170 kg čistega kalija.
Lupina, imenovana	tudi
volčji bob, ima kot podorina veliko vrednost.
Steblo lupine je pokončno in debelo. Zrastd 80 do 130 cm visoko. Uspeva tudi v slabi, peščeni in suhi zemlji. Za 1 ha rabimo 180 do 200 kg semena. Sejemo jo koncem aprila, ko se ni več bati mraza, ker rada pozebe. Raste 160 dni. Če hočemo pridelati dovolj zelene gmote, jo moramo pustiti vsaj dva meseca rasti, to se pravi, da jo podkopjemo konec julija ali na začetku avgusta. Na hektar daje okrog 20000 kg zelene gmote, 4100 kg suhe snovi 150 kg čistega dušika, 33 kg čistega fosforja in 45 kg čistega kalija.
Črna detelja uspeva v ilovnati, težki, apneni, globoki zemjji. Za podor jo sejemo v vinograd ali spomladi ali ob zadnji poletni kopi v avgustu. Sejemo jo gosto. Za 1 ha rabimo 25 do 30 kg semena. Na hektar daje 25000 kg zelene gmote, 6500 kg suhe snovi, 170 kg čistega dušika, 30 kg čistega fosforja in 80 kg čistega kalija.
Rdeča detelja ali inkarnatka
To deteljo sejemo za podor v mesecu avgustu in jo spomladi, ko začne cveteti, podkopjemo. Najbolj ji ugaja rahlo ilovnata zemlja. Tudi v zmerno peščeni zemlji dobro uspeva. Težka vlažna zemlja za to vrsto dete Je ne pride v poštev. Za 1 ha rabimo od 20 do 25 kg semena. Na 1 ha daje 18000 kg zelene gmote, 4400 kg suhe snovi, 120 kg čistega dušika, 22 kg čistega fosforja in 60 kg čistega kalija.
Švedska detelja
uspeva v naj bo J vlažni ilovnati zemji, v kateri druge deteje sploh ne uspevajo. Glede setve veja isto kot za črno detejo. Za 1 ha rabimo okrog 20 kg semena.
Saradela,
tudi ptičja noga (lat.: Ornitho-pus sativus), je prava dete Ja za pesek. Za podor jo sejemo v istem času kot črno detejo. Za 1 ha rabimo 20 do 25 kg semena.
Soja
zelo dobro uspeva v vinorodnih krajih (več toplote). Ssjemo jg v aprilu. Mraza prenese do -6 C. Koristi ji gnojenje s fosforjem in kalijem. Za 1 ha rabimo pri podoru 120 do 140 kg semena. Na 1 ha daje okoli 25000 kg zelene gmote.
Oljna repica sicer ne sodi med stročnice, je pa zato, ker da veliko zelene gmote in raste v času, ko trta počiva, za vinograd izvrstna podorina. Korenine poganja globoko v zemjo. Sejemo jo v drugi polovici avgusta, podkopjemo pa, ko je v polnem cvetju, v drugi polovici aprila ali v začetku maja. Za 1 ha rabimo 8 do 12 kg semena. Na 1 ha daje okrog 30000 kg zelene gmote.
Facelija prav tako ne sodi med stročnice. Sejemo jo aprila, podkopjemo pa v avgustu. Za 1 ha rabimo 12 do 15 kg semena.
Repica in facehja sta hkrati izborna čebelna paša.
Mešanico ozimne rži in grašice sejemo v jeseni po trgatvi in jo pustimo rasti do srede maja, ko jo pokosimo in podorjemo. To je zelo primerna mešanica za podor, ker daje veliko zelene gmote.
Enprava zemlje za podorine
Za vse vrste podorin je treba zemjo dobro pripraviti, preorati (prekopati) ih pobranati. Zemja ne sme biti zaplevejena. Stročnicam gnojimo s fosforjem in kalijem, drugim rastlinaJa pa tudi z dušikom, oziroma z mešanimi umetnimi gnojili.
T. DOBERSEK
varčevanje z energijo -varčevanje z denarjem
industrija stavbnega pohištva Ribnica
J
inles
61310 Ribnica, Partizanska 3 telefon h c.: (061) 861-411
telegram: Inles Ribnica telex: 31262 yu inles
okna
kombivak
mm Mi MRiras
BOGDAN OSOLNIK
5
Spomini na ljudi in
dogodke pred 40 leti
Dolenjskega odrala, ki ga je vodil Črtomir Marn kasneje je dezertiral k plavi gardi - proglašali za enoto krščanskih socialistov in zahtevali, da bi vsi vodilni kadri morali izhajati iz te skupine.
Lahko si mislimo kako nevarne posledice za delovanje osvobodilnega gibanja bi lahko imel tak razvoj v času, ko je bil konec vojne še daleč in ko nam je poleg nasilja okupatorjev grozila tudi državljanska vojna na verski osnovi
Seveda so bili tudi v njenih vrstah nestrpneži in sektaši, ki so začenjali tudi nekakšen kulturni boj proti religiji. Partija in v njenem imenu zlasti Boris Kidrič so zelo odločno opozarjali na nevarnost takih pojavov. Osnovna strategija Osvobodilne fronte je bila, da ne smemo sprejeti državljanske vojne oziroma kulturnega boja med vernimi in nevernimi Slovenci, ampak da je vse	sile zavednih
Slovencev treba združiti v boj proti okupatorju. Izvršni	odbor	OF je
svoja prizadevanja	v tej	smeri
potrjeval tudi z vrsto konkretnih ukrepov: januarja	1942	je bil
imenovan verski referent pri Glavnem štabu Slovenje dr. Metod Mikuž. Partizanom so v brigadah omogočili udeležbo pri verskih obredih. Aktivisti smo obiskovali župnišča in poskušali doseči razumevanje duhovnikov za cilje Osvobodilne fronte ali vsaj vplivati nanje, da ne netijo izdajstva, če že nc želijo sodelovati z nami
Kako strahotne posledice je imela zloraba verskih čustev v boju proti partizanstvu, nam najbolj nazorno kaže tragični primer Suhe krajine. Ljudi, ki so v začetku prijazno sprejeli partizane in jim pomagali, so tako nahujskali, da so začeli loviti partizane in njihove pristaše in jih pobijati, pri tem pa so po krvoločnosti dostikrat presegli italijanske okupatorje.
Sam sem globoko doživel tragiko Suhe krajine, zlasti ob očiščevalni operaciji slovenskih brigad (od 14. do 19. marca 1943) na tem področju. Namen akcije je bil dokazati prebivalstvu Suhe krajine, da partizanstvo ni uničeno, kot so trdili belogardisti, in da služenje okupatorju ni njihova rešitev. Kolikor je bilo mogoče sredi operacij, smo zbirali vaščane na sestanke in
jim poskušali dopovedati resnico. Vseh utrjenih postojank naše brigade niso mogle zavzeti, ker so jim prišli na pomoč Italijani ti pa so ob tem neusmiljeno bombardirali suho-kranjske vasi in nekatere z zažigalni-mi bombami uničili. ,
Po tem doživetju sem napisal brošuro: Suha krajina v plamenih, ki je bila nato nekajkrat natisnjena v partizanskih tehnikah. Želel sem pokazati vso tragiko Suhe krajine, ki ni bila samo izkoriščana in varana v predapriiski Jugoslaviji, ampak so jo sedaj ponovno zapeljali isti izkoriščevalci in pognali v bratomorni boj proti partizanom s pretvezo, da se borijo za boga in krščansko vero. V tistih zaostrenih razmerah sovraštva in nezaupanja je ta brošura -hranijo jo v ljubljanskem in novo-mtškem muzeju - bila izraz razredne analize vzrokov, ki so pahnili Suho krajino v nesrečo, in zato tudi iskrenega sočutja do zapeljanega ljudstva ter poskus njegovega odvračanja od izdajstva.
V tako zaostalem in težkem političnem položaju pa so sc tudi med nami, aktivisti Osvobodilne fronte, takrat začeli pojavi, ki bi lahko imeli nevarne posledice. Nekateri člani krščanskosocialistične skupine so se vse bolj pogosto zbirali na posebnih sestankih in začeli tudi med ljudmi delovati tako, da so iskali predvsem svoje zaupnike. Naši znanci so nam zaskrbljeno pripovedovali, da jih hujskajo proti komunistom, oziroma da jim postavljajo vprašanje: za kakšno OF ste, za krščansko ali komunistično? Očitno je bilo, da so poskušali ustanavljati neko svojo politično organizacijo znotraj Osvobodilne fronte. Tudi v vojski so začeli zagovarjati stališče, da bi morali imeti svoje posebne enote. Nekaj časa so npr. prvi bataljon
Ne bom trdil, da tudi med komunisti ni bito napak in neupravičenega sumičenja tako imenovanih zaveznikov, sokolov in krščanskih socialistov. Vendar so osnovni problem predstavljali odnosi med komunisti in krščanskimi socialisti v katerih se je začelo porajati vse večje nezaupanje in trenje. V tem času je bilo politično vodstvo osvobodilnega boja precej daleč in, kot sedaj vemo, je v Dolomitih preživljalo dramatične trenutke zaradi italijanske ofeznive. Vendar je prav v tistih dneh prišlo tudi do razčiščevanja vprašanj nadaljnjega razvoja OF in do sprejetja Dolomitske izjave.
Takoj ko seje sredi aprila Izvršni odbor OF vrnil na Rog in naselil na Bazi 20, je sklical zbor aktivistov. Na zbor smo prihajali točeno, ne le po raznih okrožjih, ampak tudi po nazorskih skupinah, kar je na svoj način odražalo stanje odnosov med nami. Tudi že prvi razgovori, kijih je na Pugledu vsaka skupina imela s svojim vodstvom, so pokazali, da bo osnovna naloga zbora utrditev enotnosti OF in mobilizacija vseh sil za nov polet osvobodilnega gibanja. Tako seje tudi zgodilo. Predstavniki vseh treh skupin so temeljito obravnavali Dolomitsko izjavo in praktične naloge njenega izvajanja. Tovariš Kardelj je na zborovanju zlasti podrobno analiziral narodnostno in razredno vsebino osvobodilnega boja in razloge, ki so narekovali skupno izjavo, na posebnem sestanku članov K P pa sta nas skupaj s Kidričem ostro opozorila na sektaške napake.
Zbor aktivistov je potrdil osnovne ugotovitve izjave: OF je enotna, vseljudska politična in nacionalna organizacija, slovenskega naroda. Vodijo 10 OF kot enotno vodstvo, scstaviicno iz predstavnikov vseh ustanovnih skupin. Avantgardna vloga v slovenskem osvobodilnem giba-
(Nadaljevanje prihodnjič)
POGOVOR O ŠTIPENDIRANJU
m
j|
ti/toc(/ru>vfcoo'
hdar
Prejšnjo sredo je predsedstvo domske skupnosti v Domu za
OBISK IMV
V 7. razredu obiskujemo tudi delovne organizacije, kar spada k poklicni vzgoji. Tako smo obiskali IMV, kjer smo si najprej ogledali film, posnet ob 20-lctnici te delovne organizacije, nato pa smo še proizvodne prostore. Obiskali smo tudi tovarno prikolic.
ANDREJ NOV1NA OŠ D. Toplice
učence Majde Šilc v Novem mestu pripravilo pogovor o štipendiranju, na katerega smo povabili 'Viko Avščevo, vodjo Zavoda za zaposlovanje. Najprej je Avščeva povedala o štipendijski politiki, o vrstah štipendij, o deficitarnih poklicih, nato pa je odgovarjala na vprašanja.
IRENA ŠPEHAR • Dom za učence M. Šilc Novo mesto
OPREMILI SMO SLAŠČIČARNO
Umek, direktor gostinskega podjetja Sevnica, je predlagal, naj bi sedanji in bivši učenci sevniške osnovne šole opremili slaščičarno Snežinka. V dogovoru z Branetom Šusteijem in ravnateljico Ano Hočevar so sklenili, da bodo učenci naredili velike linoreze, na katerih bodo upodobili etnografske motive, kot so portali starih kmečkih hiš, tihožitja s starimi vrči, posodami ipd. Še največ težav je bilo pri tisku linorezov, ki zdaj krase Snežinko.
MELITA REPŠE in ASTI BASTARDI OŠ Krmelj
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
Člani kluba OZN pripravljamo v Domu za učence tekmovanje spoznavajmo svet in dom. Sodelovali bodo trije učenci iz vsake vzgojne skupine. Finalni del bo 25. maja po štirih končanih kolih. Tekmovanja bodo vsak četrtek, na njih pa bo treba pokazati znanje z različnih področij. Za popestritev bodo poskrbeli člani KD z glasbenimi točkami in literati, ki bodo brali svoje pesmi in prozne prispevke.
IRENA ŠPEHAR Dom za učence M. Šilc Novo mesto
POGOZDOVALI SMO V ROGU
KOLESARSKI KROŽEK
Na naši šoli deluje kolesarski krožek. Vsak ponedeljek se člani zberemo pred šoto in vadimo vožnjo po poligonu. Tako se pripravljamo na občinsko prvenstvo v Sevnici, ki se ga bo udeležilo osem najboljših. Upam, da bom med njimi.
RUDI METELKO OŠ Krme j
Pred kratkim smo se učenci osmih razredov odpravili pogozdovat. Zbrali smo se pri GG v Podturnu, od tam smo se z gozdarji odpeljali v Rog. Gozdarji so na_s poučili, kako se pogozduje, nato je ena skupina učencev kopala jame, druga pa sadila smrekice. Delo nam je šlo dobro od rok in kmalu smo posadili 3.000 drevesc, kolikor so jih pripravili. Denar bomo porabili za zaključni izlet.
REBEKA LUKŠIC COŠ DoL Toplice
O PROSTOVOUNEM DELU PIONIRJEV
ŠMIT IN MAL PRI NAS
8. aprila smo na šoli proslavili zaključek tekmovanja za bralno značko. Ob tej priložnosti sta nas obiskala pesnik Jože Šmit in Vitan Mal, ki nam je pripovedoval o snemanju filma Sreča na vrvici Na proslavi so učenci recitirali pesmi obeh gostov, nakar sta podelila Župančičeve in Vorančeve bralne značke.
SAŠA MATJAŠIČ OŠ Metlika
Ob koncu redovalnih obdobij na naši šoli izvedemo konferenco pionirskega odreda. Zadnja je potekala pod naslovom „Prostovoljno delo pionirjev", popestrili smo jo s kulturnim programom in podelili pokal razredu, ki se je izkazal na športnem področju, govorili pa smo o delu t. i zelenih stražarjev, o ustanovitvi vaških odredov in odborov- ter njihovih nalogah. Izbrali smo tudi dva delegata, ki se bosta udeležila občinske problemske konference o prostovoljnem delu.
INGRID MOŽINA COŠ Dol. Toplice
nju pripada KPS kot stranki delavskega razreda, ki je bila inieiator osvobodilnega gibanja in mu daje tudi napredno družbeno usmeritev. Vsak član KP je tudi aktivist OF. Druge izmed ustanovnih skupin ne organizirajo samostojnih strank ali političnih organizacij. Še posebej se je krščanskosocialistična skupina obvezala utijevati in širiti OF kot vseljudsko osvobodilno organizacijo slovenskega naroda, v kateri naj ima tudi vsak kristjan vso možnost svojega političnega izživljanja. Vodstvo krščanskih socialistov kot nazorske skupine se je obvezalo delovati tako, da bo spodbujalo prehajanje slovenskih katoliških množic na napredne pozicije.
Še posebej pomembno je bito načeto, da aktivisti odgovaijajo OF kot celoti in da prenehajo posebni organizacijski stiki po liniji skupin. Uvede se enotna vzgoja aktivistov OF, ki naj vsebuje tudi seznanjanje z. revolucionarno teorijo, med aktivisti pa naj sc vzpostavijo odnosi medsebojnega zaupanja in borbenega tovarištva.
Sam zbor na Pugledu in razgovori, ki smo jih ob tej priliki imeli z vodilnimi tovariši, so pomenili največji prispevek k takim odnosom. Ko smo sc vračali na delo na vse sfiani, nam je bito vsem lažje pri srcu in nismo bili več razdeljeni po nazorskih skupinah, ampak spet združeni in tovariško povezani, kakor je to zahtevalo skupno delo in težke preizkušnje, ki so bile še pred nami.
Moram še priznati, da se mi je ob poslušanju referatov na zborovanju včasih zazdelo, da so bile nekatere razprave o enotnosti kar nepotrebne in preveč filozofsko odmaknjene. Zakaj se moramo sploh toliko prepričevati o potrebi po enotnosti, se mi je zdelo, saj smo sredi odločilnega boja za obstoj slovenskega naroda, ki zahteva združitev vseh naših sil in ne dopušča omahovanja. Zato mi je še posebej ostal v spominu nastop partizanskega komandanta Luke Leskovška, ki nas je postavil pred zelo konkretne naloge s približno takimi besedami: „Vi tukaj filozofirate, naši partizani pa so bosi. Noge imajo krvave in zatečene od hoje po kamenju, pa nimajo čevljev. Zaplenili smo nekaj kož, nimamo pa drete in žebljev, nimamo nogavic. Nimamo soli.
Wi
moj otrok je drugačen
Disfunkcija in vzgojne težave
i.
Možganska disfunkcija je motnja v dozorevanju nekaterih duševnih procesov. Z njo se otrok že rodi ali pa je do nje prišlo zaradi kakorkoli nastale poškodovanosti možgan kasneje v zgodnjem življenju.
To ni bolezen možgan, prav tako ne duševna bolezen, to so duševno normalno razviti otroci Zaradi nekaterih pomanjkljivosti potrebujejo le našo posebno pozornost, razumevanje in potrpljenje pri vzgoji doma in v šoli Pomanjkljivosti se bodo z leti postopoma popravile in zmanjšale, lahko bodo med desetim in štirinajstim letom tudi izginile. To pa samo v primeru, če bodo deležni pravilnega vzgojnega ravnanja. v
Pogosto se začne resnična stiska otrok z vstopom v šoto. Od našega razumevanja, ravnanja in ukrepanj- pa je potem odvisna usoda teh otrok v življenju. Ker so v primerjavi z drugimi otroki večkrat opominjani in kaznovani, imajo občutek prikrajšanosti, so nesamozavestni in ljubosumni.
Osnova pravilnemu vzgojenemu ravnanju je razumevanje otrokovega položaja. Otrok ni površen in malomaren zato, da bi nas jezil, nereden pa ne zato, ker je len, ampak ker drugačen ne more biti Nikar mu vedno ne očitajmo njegovih slabosti, še manj pa primerjajmo z boljšim bratom ali sestro, ki sta popolnoma drugačna. Ne jezimo se nanj zaradi neprestanih nerodnosti. Ker je nemiren, se v šoli hitro utruja in je zanj šolska ura predolga. Zbrano lahko sledi učenju (v šoli in doma) le približno dvajset minut, lahko tudi manj v zelo težkih primerih nemirnosti, kjer gre tudi za moteno pozornost in koncentracijo. Delovni dan je zanj največkrat predolg, zato v šoli, v oddelku podaljšanega bivanja ne napiše niti domačih nalog. Dobro lahko dela le dopoldan, pivo in drugo uro pouka, potem se njegova zbranost hitro zmanjšuje. Nemirnost in utrujenost sta zato hujši tudi proti koncu tedna.
Ker imajo ti otroci dobre in slabe dneve, bodimo v slabih dneh do njih še posebej uvidevni in strpni. Prilagodimo naše zahteve tem njihovim posebnostim, upoštevajmo to pri; programiranju učenja, pisanju kontrolnih nalog in drugih obveznostih.
Na splošno naj za te otroke ve.lja, da jim ne postavljamo prevelikih zahtev in preveč naenkrat. Na rednost in delavnost jih ne navajamo s silo, sramotenjem, podpisi, slabimi ocenami, ker se bomo tako znašli še pred hujšimi in težje rešljivimi problemi tudi mi sami. Grda pisava in slabo branje nista znak površnosti, ampak največkrat specifičnih učnih težav. Zato jih ne obremenjujemo in ne prikrajšujmo njihovega prostega časa, ker je prav takim otrokom ta prosti čas zelo potreben.
Dr. GABRIJELA DEBELJAK, pedo psihiater
pisma
in
odmevi
9/v j| tl/Tf/ci/TuAtOTr
lu&a/
NA OKUUKOVI GORI SO POPRAVU ALI CESTO
Prejšnjo soboto so se vaščani Pkljukove gore odločili, da bodo ’>o pravili cesto do vasi. Žal se je kcije udeležita mata vaščanov, so »a ti vztrajali pri delu cel dan. Pesek ■*> kamenje, ki so ga poprej razbili, navozili, kamor je bilo potrebno, jako so pokrpali največje luknje, ob ieževnem vremenu bo cesta manj ■azrita, na nekaterih ovinkih pa tudi »tog pregledna.
MARTINA MOLAN  	OŠ	Artiče
■EDINI .osnovnošolci v POLITIČNI ŠOU
Z naše šole se je pet učencev ‘deležilo politične šole. Redno smo rodili na predavanja in veliko tvedeli o načinih dela mladinskih 'fganizacjj, o svetovni politiki, kul-'Uri- Dobili smo izkaznice, čaka pa as še preizkus pridobljenega zna-'»a- Ponosni smo, da smo bili edini ■tedstavniki iz osnovnih šoL
ALENKA SEVER OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto
VITAN MAL MED ŠOLARJI
Na naši šoli se iz leta v leto več čencev udeležuje tekmovanja za talno značko. Letos je tekmovanje spešno opravita 170 mladih bral--v> to je 52 odst. vseh učencev od • do 8. razreda. Najbogšije bil 5. b ! *zred, v katerem le en učenec ni jkmovaL Na nedavni zaključek ■k mo vanj a smo povabili mladin-rega pisatelja Vitana Mala, ki nam zanimivo pripovedoval o pisatege-®nja Odslej bomo še raje posegali » njegovih delih.
ALENKA SEVER OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto
Novakovih 80 let
Burno življenje Franca Novaka iz Grčaric
»Kljub svojim osemdesetim letom se počutim zelo dobro. Rad imam cigarete, včasih tudi kaj popijem in vse to mi je v užitek," pravi 80-letni Franc Novak iz Grčaric, ki je pred kratkim praznoval tudi zlato poroko.
Franc Novak je že leta 1928 zbežal pred ..črnosrajčniki" iz Italije v Jugoslavijo. Najprej seje zaposlil na Auerspergovi žagi v Glažuti, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo Matildo, in se z njo 1933 poročiL Med vojno se je družina preselila iz Glažute v Grčarice.
„Ceprav je minilo že 50 let, odkar smo bili v Glažuti, se še zdaj z zadovoljstvom spominjam tistih let, ki so bila najlepša v mojem življenju. Bil sem mlad, zdrav in rad sem delal," pravi ( France.
Franc Novak
Kot' sovražnik fašizma je takoj od začetka vojne pa do 4. septebra 1943 delal kot aktivist NOB, nato je odšel v partizane.
' Ob začetku vojne je bilo v ( Grčaricah veliko kočevskih Nemcev, ki so se pripravljali, da bodo prisrčno sprejeli Hitlerjevo vojsko, in so bili hudo razočarani, ko so prišli Italijani. Precejšen del vojne je Franc Novak preživel v internaciji. V boju pri Novi Štifti je bil ranjen in je f danes 50-odstotni invalid.
„Vojne se ne spominjam rad. Kljub temu mi je ostalo veliko ■styari v spominu. Najbolj sc spominjam bega iz Italije v Jugoslavijo, ko smo na takratni meji morali razorožiti italijanske stražarje, ker drugače ne bi mogli sem preko," se spominja tistih davnih dogodkov.
MILAN GLAVONJIČ
Ul
n
MISLUO ŽE NA POČITNICE - Prejšnji četrtek so na osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu organizirali zbiralno akcijo starega papirja. Zbrali so 12.500 kilogramov starega papiija, za katerega so jim odšteli lepo vsoto deuaija, ki bo med drugim šel tudi za organiziranje počitniških kolonij. (Foto: Foto krožek)
še: Več kot le nesporazum
Novomeška atletska sekcija pojasnjuje delovno akcijo, pri tem pa pove še marsikaj
Stadion bratstva in enotnosti v Novem mestu je iz leta v leto manj primeren za trening. Postarani objekt bi potreboval vedno skrbnejšo nego, žal pa njegova klavrna podoba in neuporabnost za donosne, nešportne prireditve odbijata celo tiste, ki ga morajo urgati. Njihovi ukrepi imajo bolj značaj gašenja kot preprečevanja požara, tak način dela pa je vedno najdražji. Redne, vsakodnevne skrbi za stadion in stavbo, ki spada k njemu, ni. Zato tudi ni nič nenavadnega, če npr. pipa v kopalnici zaradi slabega tesnjenja pušča po več mesecev, preden se je kdo usmili Elektrika v posameznih delih zgradbe je povsem dotrajana in zgodi se, da po pol leta ah še več ni tople vode in gretja.
Zdajšnji upravgalci športnih objektov stadionu niso kos. Primer za to je tudi urejanje tletske steze in nogometnega stadiona. Lansko republiško pionirsko prvenstvo v atletiki je člane strokovnega kolegija za pionirsko atletiko pri Atletski zvezi Štovenije tako razočaralo, da so v poročilu grajah slabo vzdrževano in pripravljeno stezo, ki je na mlade tekmovalce delovala nespodbudno. Atletske steze, ki jo urejajo enkrat na leto (navadno pa ob nepravem času, prepozno) se ne da čez noč spremeniti v takšno, kakršna bi bila, če bi ji posvečali skrb vsak dan ah vsaj[ enkrat na teden.
Zelja, da bi trenirali na pripravljeni stezi, je 15 članov atletske organizacije letos marca pripeljala do tega, da so se dogovorih za grabljenje in pripravljanje steze za valjanje. To delo mora biti vsako pomlad opravljeno, preden se steza strdi, sicer se posledice zime in drugačnega uničevanja steze, ki je z več strani odprta za priložnostne kolesarje in cejo avtomobiliste, ne da več uspešno odpraviti.
Pri delu jih je videl in o tem posnel fotografijo ter jo opremil s podnapisom novinar Dolenjskega lista. Sliko je pospremil takole: „CE HOČEŠ TRENIRATI . .. Takole so morah v soboto poprijeti za krampe, lopate in grablje novomeški atleti, če seveda želijo trenirati. Stezo in vse ostale naprave, da o slačilnicah ne govorimo, na novomeškem stadionu je zima povsem onesposobila in res skraini čas je, da se nekdo (vemo kdo!) zamisli nad razmerami, v katerih delajo novomeški atleti."
Besedita povsem ustreza informaciji, ki jo je o akciji atletov dal novinarju sekretar atletske organizacije.
Štirinajst dni po fotografiji in pripisu v Dolenjskem listu se je na isti strani pojavil članek istega novinarja z naslovom „Več kot le nesporazum", ki v podnaslovu posmehljivo ugotavlja: „Atleti so za ,prostovoljno* delo dobili 43 tisočakov . .
Članek naj bi pojasnil pomoto!? , ki je nastala zaradi „pomanjkljivc, bolje rečeno, netočne informacije iz atletskih vrst" in ugotavlja, da atleti niso delali »prostovoljno", ampak so z upravo športnih objektov sklenili pogodbo za delo na atletski stezi.
Informacija iz atletskih vrst je bila točno taka, kakršno je novinar zapisal pod objavljeno fotografijo; v njej ni bilo niti besede o »prostovoljnem" (najbrž je pri tem mislil na udarniško delo) delu, pa tudi o pogodbi, ki jo je dan pred tem Atletska sekcija sklenila z UŠO, ne!-
Novinar se torej spopada s sfabri-eirano »prostovoljnostjo", ki se mu je gotovo vsilila pri razgovoru z upravljalci stadiona, ti pa se pač dobro zavedajo, da je napad najboljša obramba.
Celo nepristranski bralec njegovega zadnjega članka in ironičnega podnaslova si mora ustvariti neprijetno sodbo o atletski organizaciji,
ki se da za »prostovoljno" delo najprej pohvaliti, nato pa še plačati!
Atleti so se dela lotili zato, ker bi se ga pravočasno ne lotil nihče, tako kot dejansko že vsa zadnja leta. Dobro pa tudi vedo, da je UŠO prevzela dela in naloge tudi na Stadionu bratstva in enotnosti; zanje dobi denar, zato je nesmiselno, da bi nekdo opravil delo, plačilo pa pobral drug. Tako ravnanje je sprto z načelom o nagrajevanju po delu in s samoupravljanjem nasploh. Delovnih akcij, na katerih eni delajo, drugi pa si to delo dajo ovrednotiti in izplačati, ne podpiramo.
Moralni pouk, ki naj bi si ga atleti po pisanju v Dolenjskem listu zapisah za uho, je menda takle: če hočete v redu trenirati, si stadion pripravite sami, nikar pa si ne drznite spraševati, ah za to pripada plačilo vam ah komu drugemu!
Za vse drobne pomanjkljivosti, ki bodo nekega dne novomeški stadion napravile za neuporaben spomenik akcijam, kakršne smo znah organizirati pred 25 in več leti, ni prostora v časopisu. Vendar ne bo odveč še nekaj besed o tem, kako skrbimo za ta objekt.
Od poletja 1982 do srede februarja 1983 je uprava AS Novo mesto neštetokrat prosila TKS in delovno skupnost, ki je prevzela slab za stadion in ostale novomeške športne objekte, naj popravijo električno napeljavo v ženski kopalnici in poskrbijo za ogrevanje ženske slačilnice in moške kopalnice, toda zaman. Dekleta so vso zimo prezebala v ledenomrzli slačilnici, o prhanju po treningu pa so lahko samo razmišljala, saj je bila elektrika
Petru Romaniču v slovo
V torek popoldne smo se na pokopališču v Metliki poslovili od Petra Romaniča, dolgoletnega novinarja, ki je svojo novinarsko pot začel že med narodnoosvobodilnim bojem. Umrl je po krajši bolezni v petek popoldne v Novem mestu, v 74. letu starosti.
Njegovo dolgoletno zavzeto in pogumno novinarsko delo je že samo po sebi vedno znova dokazovalo, kaj mu je v času ljudske revolucije potisnilo novinarsko pero v roke. To je bila želja po boljšem svetu, odpravljanju krivic in izkoriščanja, ki ga je občutil kot gozdni delavec, to je bila njegova globoka vera v moč pisane besede in v zmago resnice ter pravice.
Knjiga o partizanskem novinarstvu, ki ga je soustvarjal, še ni napisana. Ne vemo dovolj, kako je raslo to novinarstvo, ki je dobilo otipgivejšo podobo in usmeritev na zganem shodu novinarjev v gozdu pri Metliki 5. in 6.naja 1944, jeseni istega leta pa v Črnomlju tudi novinarsko društvo, predhodnik se-
RED,
NE PA NERED!
V rubriki »Krške novice" ste 14. aprila objavili vozni red oziroma .(ne)red Izletnika v Krškem. O tem vam dajemo naslednje pojasnilo. Avtobusna proga Prušnja vas -Podbočje - Krško je v samoupravnem sporazumu vseh delovnih organizacij Krškega, zato zanjo veja delavski vozni red. Avtobus uporabljajo potniki, ki imajo pogodbene vozovnice. Vozni red je prilagojen njihovim željam ter potrebam delovnih organizacij. Z njimi je tudi dogovorjeno, da v večerni izmeni, če ni potnikov s pogodbenimi vozovnicami, na končno postajo avtobus ne pelje. Glede voznika pripominjamo, da je vzoren, kar lahko potrdijo tudi potniki.
ANICA LIKAR v.d. vodje PE Krško
DIJAKI G LIKU KOMUNISTA
Mladinci brežiškega šolskega centra so organizirali okroglo mizo 'na temo lik komunista. Med gosti in dijaki se jc razvil zanimiv pogovor predvsem o tem, zakaj se dijaki ne odločajo za vstop v ZK. Ljgotavljali so tudi, kaj menijo o liku komunista mladi in kakšen bi komunist moral biti.- Žal, odziv na okroglo mizo med dijaki ni bil najboljši.
v kopalnici kar 8 mesecev »mrtva". Potem se je zgodil čudež, v katerega že ni več nihče veijeL Elektrikarje v dveh ah treh dnevih popravil električno napeljavo, ki pa je kljub temu prešibka in dotrajana in prav zdaj je zato ženska kopalnica spet brez tople vode.
Delo, kije trajalo dva ah tri dni je bilo zaradi brezbrižnosti uprave športnih objektov opravljeno z osemmesečno zamudo in marsikdo je zato pozimi v mrzh slačilnici in kopalnicah staknil bolezen. Atleti so bili, na primer, pozimi tudi dva meseca povsem ob čiščenje slačilnic in ostalih prostorov. Najbrž do tega ni prišlo po naklučju ravno tedaj, ko se je športna administracija iz pisarn na stadionu preselila v veliko delovno zmago novomeškega športa, „novi“ stari dom na Loki!? Nekajkrat so si mladinci slačilnice počistili sami, toda pri tem so se zavedali, da je tako ravnanje le podpiranje nereda, ki vlada pri urejanju novomeškega stadiona.
Morda ne bi bita napak,’ če bi Dolenjski Hst o skrbi za novomeške športne objekte sklical pogovor ob okrogli mizi, tako, kot je o nekaterih drugih bolečih vprašanjih novomeškega športa storil pred dobrim letom dni. Tam bi lahko upravljalci novomeških športnih površin povedali, kaj zmorejo in česa ne, po opravljenem, ne le po prevzetem delu, pa bi jim družba morala odmeriti, kar jim gre.
Ko bo Atletska sekcija za opravljeno delo po pogodbi dobila natančno 43.776 din, kolikor je bilo sklenjeno, bo s kratko notico v tem listu to sporočila javnosti
AS Novo mesto
ČIGAVI SO MOSTOVI?
Ker se je komunalna dejavnost v Novem mestu skladno z novimi predpisi reorganizira, je bilo v razpravi o tem nekajkrat v ospredju -vprašanje, čigavi so mostovi. Ker so vsi slabi, bi se skrbi zanje vsakdo rad otresel, vendar je že znano, da so cestni objekt in spadajo pod cestno skupnost. Nekdo pa se je domislil salomonske rešitve:	„Naj
bodo na eni strani cestni, na drugi od komunale, v sredini pa od vodne skupnosti. Zato, ker bodo tako vsak čas zgrmeli v vodo ...
Klub mora biti!
Kočevska mladina tokrat ostrejša v svojih zahtevah
Poročali smo že o možnosti, da bi kočevska mladina dobila prostore za svoj klub v opuščeni pekariji ah v spodnjih prostorih na Ljubljanski cesti 26 A. Zdaj se je vse precej zapletlo in mladina je zato sklicala javno tribuno, na katero je povabila tudi vse »odgovorne", žal pa je bila udeležba pičla.
Najprej so ugotovili, da so prostori na Ljubljanski c. 26 A premajhni. Za prostore opuščene pekarije pa se je izkazalo, da zelo veijetno niso primerni in jih bo potrebno porušiti »ker zidovi zaradi teže strehe lezejo narazen," tako je poročal predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti
Mladinci so zahtevali, naj prostore pregleda strokovna komisija, ki pa naj odgovorno opravi svoje delo. Spomnili so se namreč, da so že pred 10 leti »strokovnjaki" zagotavljali, da prostori, kjer je zdaj »Vezenina", za mladinski klub niso primerni, ker je nosilnost stavbe preslaba, zdaj pa je v njih proizvodni obrat z vsemi stroji, pa se stavba kljub temu ni podrla.
Med sklepi javne tribune so: prostore za mladinski klub moramo dobiti (če ne v pekariji pa drugod), komisija strokovnjakov naj opravi potrebne oglede pekarije; če se bo spet kaj zataknilo, pa bo mladina sklicala problemsko konferenco. Dogovorih so se, da bodo programe klubske dejavnosti izvaja h že zdaj, nato pa tako začeto delo presaditi v svoj klub.
Cesta, ki nam je v sramoto
Še enkrat o cestnem trikotniku Škocjan — Zgornje Laknice — Šmarjeta — Kdaj bo na vrsti za modernizacijo?
danjega Društva novinarjev Slovenije.
Revolucionarno slovensko novinarstvo se je rojevalo skoraj brez poklicnih novinarjev. Sestavljali so ga predvsem mladi ljudje, med njimi tudi Peter Romanič, ki so verjeli v prihajajoč nov čas ter se s puško in peresom borih zanj.
Pravimo, da novinarstvo po svoje zaznamuje in zaveže človeka, če je rojen zanj, pa četudi prinaša neprijetnosti in nemirno življenje. Peter se je tudi po končani vojni odločil zanj. Dopisoval je v mnoge hste in publikacije, poklicno delal kot novinar pri na novo ustanovljenem Dolenjskem hstu, zatem pa dolga leta pri Slovenskem poročevalcu in njegovem nasledniku Delu. Pisal je tudi še potem, ko je bil upokojen, brez novinarstva ni mogel tako rekoč do zadnjega diha.
Zanj naša revolucija ni bila nikoli končana, saj je živel med ljudmi, prisluhnil njihovim vsakdanjim problemom, v svojih zapisih je strastno iskal resnico, tenkočutno in dobrohotno se je zavzemal za malega človeka, ne oziraje se na to, kaj bo o njegovem pisanju menil birokrat ah oblastnež. Seveda si je s tem nakopal tudi težave in. zamere, vendar je možato vztrajal kot samostojen, ob krivici osebno prizadet, angažiran in pošten kronist svojega časa. Soustvarjal je naše socialistično samoupravno novinarstvo na njegovem najtežjem delu fronte. S svojim delom nam je bil kot starosta dolenjskih novinarjev Zgled že v času življenja in kot tak bo živel tudi v našem spominu.
M. LEGAN
Ker je uredništvo pri predelavi mojega prispevka zagrešilo nekaj netočnosti, predvsem pa, ker je cesta še vedno tako razdrapana, kot je bila, se vnovič oglašam s tem pismom. Občasno se vozim na relaciji Škocjan-Zgornje Laknice -Šmarjeta, kjer je cesta precej obremenjena še zlasti s prevozom opeke iz tovarne v Dobruški vasi. Vnovič sprašujem, kaj je z vzdrževanjem te ceste in kdaj bo prišla na vrsto za modernizacijo.
Ml REN C AN NAJBOLJŠI
Na 15. občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu", ki je bito pretekli petek v Trebnjem, so se najbolje odrezali učenci osnovne šole z Mirne. Njuni ekipi sta zmagah v mlajši in starejši konkurenci Med posamezniki so bih najboljši v mlajši skupini: Dražen Šmuc z Mirne, Toni Žago iz Šentruperta in Andrej Kirm z Mirne. V starejši skupini pa so bih najboljši: Andrej Novak iz Trebnje-, ga, Pavel Kastehc z Mirne in Roman Mišmaš prav tako z Mirne. Na republiško tekmovanje se je kot najbogši posameznik uvrstil Dražen Šmuc z osnovne šole Zapadnodo-lenjski odred z Mirne.
★•K*******-****-*-***-*-*-*-** * *
*	PARTIZANSKI
* PEVSKI ZBOR * t NASTOPIL V	J
t	ČRNOMLJU IN	J
*	SEMIČU	J
*	21. aprila 1944 je bil na*
* Planini nad Semičem ustanov-*
* (jen Ivalidski pevski zbor. Danes*
* nadaljuje njegovo poslanstvo in*
* prenaša revolucionarno izročita *
* partizanske pesmi Partizanski *
* pevski zbor iz Ljubljane, ki mu *
* je črnomaljska skupščina občine*
* pred 14 leti podelila domicil. *
* Letos se bo ob dnevu OF zbor*
* znova predstavil Belokranjcem. ★
* V torek, 26. aprila ob 16. uri, bo *
* *
*zbor nastopil v Kulturno-pro-*
* svetnem domu Jože Mihelčič v J
* Semiču, ob 20. uri istega dne pa *
* v Kulturnem domu v Črnomlju. * J V Črnomlju bo to hkrati osred- J
* nja svečanost ob dnevu OF in 1. *
* maju, .na kateri bodo podelili* J tudi občinska priznanja Osvobo- J
* dilne fronte ter zlate znake *
* Zveze sindikatov.	*
*-****** **•**
Že v prejšnjih letih to ni bila nikdar vzorna makadamska cesta, toda tako v obupnem stanju ni bila še nikoli. Menim, da ni vse v asfaltu, saj se da tudi po makadamski cesti dobro voziti, če bi jo primerno vzdrževali tisti ki so to dolžni narediti.
Naj navedem samo tale primer. Most pri mlinu v Zalogu in še nekaj propustov proti Zburam je v takem stanju, kot so bih takoj po vojni oziroma še slabši. Most je bil po vojni resda popravljen, vendar ne zdrži tako velike prometne obremenitve, kot je dandanašnja.
Ponavljam, da bi boljša cesta pritegnila v te kraje tudi več turistov, saj s svojo lepo okolico to tudi zaslužijo.
STANKO KRALJ Pivka
MLADI DA, STAREJŠI NE
Pred dnevi so organizirali v krajevni skupnosti Bršgin očiščevalno akcijo okolja. Obvestili so celotno združeno deta na tem območju, naj pospravijo vsaj okrog svojega praga, a se je izkazalo, da so to naredili le tisti, ki tudi sicer skrbijo za lepo oko ge. V krajevni skupnosti menijo, da zlasti Gorjanci, ŽTO in Petrol niso pokazali nobene pripravljenosti za sodelovanje, čeprav je zlasti njihovo oko ge pred očmi učencev bližnje šole. Prav tako se starejši krajani navzlic obveščenosti in vabilom niso odzvali. Med starejšimi je bilo le nekaj aktivistov, pač pa se je mladina vseh štirih sosesk in samskega doma Pionir odhčno izkazala.
DVE RAZSTAVI
Člani literarno-novinarskega in foto krožka iz ŽužemberSce osnovne šole so pred kratkim pripravili dve razstavi. V prostorih Ljubgan-ske banke so bila na ogled dela in fotografije Frana Milčinskega, in sicer v počastitev 50-letnice smrti tega slovenskega pisatega. V šoli pa so razstavili knjige, ki so jih učenci prinesh v okviru akcije zbiranja najstarejših knjig. Člani foto krožka so preslikali najstarejšo knjigo, ki jo ima župnik iz Šmihela, nosi pa letnico 1692.
Anton Prus
Martin Nemanič
Martin Simonič
Jože Pečarič
Jože Petruša
Martin Plut
uredništvo v gosteh:
DRAŠIČI
bodo kos vsem
nalogam?
cek> izredno slaba makadamska cesta, ki je republiškega značaja, ne odvrača od domačega kraja."
NI NEOBDELANE ZEMLJE
Stanko Kostelec mL iz Krmačine je strojni ključavničar in je zaposlen v Beti. „Tudi žena dela v Beti, in ker oba otroka hodita v vrtec v Metliki, se moramo vsak dan s svojim avtom voziti v Metliko in nazaj. Če bi se hoteli na delo voziti z avtobusom, bi najprej morali priti do Drašičev, poleg tega pa ne bi mogli otrok peljati v vrtec. Največ težav pa imamo s cesto od Krmačine do Drašičev, saj je pozimi skoraj neprevozna. V naši vasi je osem hiš in od vsake hiše se kdo vozi na delo v Metliko, tako da bi bilo res nujno potrebno najprej urediti cesto do Drašičev. V naši vasi tako kot v vsej krajevni skupnoti nimamo vodovoda, kar še posebej občutimo ob suši, ko moramo vodo s cisternami naročati iz Metlike, ena vožnja pa nas stane tisočaka. Vodo res nujno potrebujemo, in to ne samo za ljudi, marveč tudi za živino, saj se pri vsaki hiši ukvarjamo tudi s kmetijstvom, v vasi pa sta tudi dva čista kmeta. Lahko se pohvalimo, da pri nas ni neobdelane zemlje. Poleg vinogradništva se največ ukvarjamo z živinorejo, mleko pa vsako jutro dostavljamo v hladilnico v drašičkem gasilskem domu. Danes bi bilo pri nas samo od zemlje težko živeti, zato nas je večina po službah. Pri vsaki hiši je traktor, v vsej vasi pa imamo le enega vola in enega konja, medtem ko je bil včasih pri vsaki hiši par volov."
ZEMLJA JE KRUH
Da je težko živeti samo od kmetije, trdi tudi Jože Plesec, ki je na uredništvo v gosteh prišel iz Železnikov. „Vse svoje življenje sem kmet, res pa je, da sem bil 11 let v službi v Beti, saj bi družina težko živela samo od tistega, kar smo pridelali na 5 ha veliki kmetiji. Sedaj sem borčevsko upokojen, seveda pa še vedno delam na zemlji, glavno breme pa je na sinu, ki je zaposlen v Beti, vendar je z družino ostal doma in obdeluje zemljo. Imamo 1,5 ha vinogradov in s tem je veliko dela, poleg tega je danes kmetovanje tudi precej drago, saj se gnojila, zaščitna sredstva in vse ostalo draži iz dneva v dan. Mi na kmetih smo navajeni, da svojega dela sploh ne računamo, saj že tako ni pravega računa, kaj bi bilo šele sicer."
* Tako kot vsi iz teh krajev je tudi Plesec poudaril, da si najbolj želijo, da bi končno posodobili cesto od Drašičev preko Krmačine do hrvaške meje. „2e pred desetimi leti, ko sem bil predsednik krajevne konference SZDL, smo se borili za to cesto, pa ni bilo nič. V naši vasi, ki ima 10 hiš, od tega je ena prazna, pridno delamo, saj se zavedamo, da je zemlja naš kruh. Pri naši hiši imamo šest glav živine, mleko oddajam, imam pa tudi konja za obdelovanje vinograda. V najemu imam dve njivi, pa bi rad dobil še kakšno; sem kooperant zadruge in zadrugi dajem grozdje, mleko, krompir in pšenico, lani sem dal zadrugi 11 ton frankinje."
Sedma ura zvečer sredi aprila je bila očitno prezgodnja, da bi novinaiji Andrej Bartelj, Mirjam Bezek in Drago Rustja, ki smo se tisti dan odpravili na gostujoče uredništvo Dolenjskega lista v drašički gasilski dom, lahko začeli pogovor z ljudmi iz ene najmanjših in morebiti tudi najrev-nejših krajevnih skupnosti metliške občine; tako so namreč potarnali ljudje, ko so po napornem delu v vinogradih, na njivah in še kje vendarle prišli, da bi opisali, kako se obrača življenje v Drašičih, na Krmačini, v Vidošičih, Železnikih pa v zaselku Kamenica.
JE KONEC Z MRTVILOM?
V drašički krajevni skupnosti živi nekaj nad 300 ljudi, gospodinjstev je mak) manj ko sto, čistih kmetov le še okoli deset, na delo v metliško Beti, Komet, Novoles in Novoteks pa v Novo mesto in na Suhor se vozi blizu 50 delavcev. Prevoz na delo je urejen, zaradi spremenjenega začetka delovnega časa so na slabšem le tisti, ki so zgodaj dopoldne namenjeni po opravkih v Metliko, saj so ukinili en avtobus, otroke (šolarjev in malčkov je nad 30) pa vozi kombi
Dušan Rus, predsednik skupščine KS: „Gesto od Metlike do Drašičev so asfaltirali pred dobrimi desetimi leti, prometnice do ostalih vasi pa so makadamske. Že dolgo si prizadevamo, da bi jih obnovili, a smo še zmeraj na začetku. Lahko bi rekel, daje pri urejanju skupnih zadev v zadnjem desetletju vladalo nekakšno mrtvilo, v planih je bilo zapisanega marsikaj, uresničili pa nismo tako rekoč nič. Zato smo v plan za to srednjeročno obdobje vnesli le tisto, kar bi bik) možno izpeljati do konca, zaenkrat pa ne kaže, da bo res tako. Radi bi posodobili cesto do Vidošičev, zdaj pripravljamo uvedbo krajevnega samoprispevka, denaija pa vseeno ne bo dovolj, ako ne bomo deležni pomoči komunalne skupnosti, metliške kmetijske zadruge, ki je zaradi svojega posestva glavni uporabnik te ceste, odveč pa je poudarjati, da so krajani pripravljeni pomagati z delom in denarjem."
BODO DOČAKALI BRIGADIRJE?
Če se bodo zanašali samo na druge, najbrž tudi do vodovoda ne bodo nikoli prišli Tega se Draščani sicer zavedajo, jasno pa jim je, da za vodovod ne bi bil dovolj morebitni samoprispevek in njihovo delo. »Razmišljamo o tem, da bi nam priskočili na pomoč brigadirji," je rekel Rus, „teh v odročnejših krajih metliške občine še ni bilo. Vsekakor pa je treba vprašanje vode čimprej spraviti z dnevnega reda, saj so naši vodnjaki že ob krajši suši prazni, nato pa so ljudje in živina odvisni od cistern."
Čeprav imajo trifazni tok, bo prej ko slej treba misliti na nov transformator, kajti porabnikov elektrike je čedalje več, zato ob konicah napetost precej pade. Je pa drašička krajevna skupnost ena redkih na Slovenskem, ki še premore dve hiši brez električnega toka; zadeva pa ni strašna, saj
kot kmet s 16 ha pa dobim toliko nafte kot oni, ki ima obdelati npr. samo 2 ha zemlje. Na nekem sestanku sem načel to nesorazmerje, a kaj več ko skomjganja z rameni nisem dočakal."
Živinoreja in vinogradništvo sta glavni vir dohodka kmetov in polkmetov iz drašičke krajevne skupnosti Strojno obdelovanje njiv in vinogradov je marsikje onemogočeno, zato imajo skoraj pri vsaki hiši tudi konja. Težave pri obdelovanju zemlje so mnoge pognale v tovarno, ko tam opravijo, jih doma čaka še en „šiht“. Miko Pečarič je dejal da bi se navsezadnje tudi od same kmetije dalo živeti ako bi zmanjšali razkorak med visokimi cenami gnojil, semen, zaščitnih sredstev na eni pa cenenostjo kmetijskih pridelkov na drugi strani. „Kam vodi to, da denar, ki ga dobim za liter mleka, v gostilni še za brizganec ni dovolj? “ se je vprašal Martin Nemanič. Bratranca, oba Jože Bajuk po imenu, sta menila, da je skrajni čas za učinkovitejšo družbeno pomoč kmetom, ne pa da nenehno pritiskajo nanje z novimi zahtevami.
NA KRMAČINI NI STRAHU ZA MLADE GOSPODARJE
Kmetom, ki imajo po več glav živine, ne primanjkuje samo vode (Jožetu Pečariču so je lani morali pripeljati kar petkrat), ampak tudi travnikov, zato jih številni najemajo okrog Metlike ali pa vzamejo (seveda proti plačilu) v košnjo travo od kmetijske zadruge. S slednjo se kmetje' tudi sicer povezujejo, zadruga je kupec tekt, grozdja, mleka. Mleko oddajajo že poldrugo desetletje, lani so postavili novo zbiralnico, v kateri se na dan zbere nad 300 litrov mleka.
Na pobudo kmetov so v Drašičih in na Krmačini ustanovili strojno skupnost, zadruga pa je dala posojilo za nakup strojev. Želijo, da bi v prihodnje za žetev pšenice imeli boljše kombajne; lani s starimi, dotrajanimi niso bili zadovoljni, kajti veliko zrnja je ostalo na njivah ali se je izgubilo v slami. Kmetje so prepričani, da bi lahko oddali še več pšenice, če bi imeli na voljo sodobnejše kombajne.
Jože Prus s Krmačine po službi redno pomaga na domači kmetiji, ki seje usmerila predvsem v trsničarstvo. »Tarnanje nad negotovo prihodnostjo kmetij prihaja zlasti iz ust starejših. Jaz pa menim, da le ni vse tako črno, vsaj na Krmačini ne, kajti vsaka od devetih kmetij že ima naslednika. Mlade
MLADI VSE PRERAČUNAJO
Anton Prus s Krmačine je upokojen kmet, ki ima skupaj z gozdom, pašniki in stezniki 14 ha zemlje. »Kmetijo obdelujeva v glavnem sama z ženo, kar je zaradi let vedno težje. Imava 4 krave, konja. Našo vas najbolj tare ta nesrečna cesta od Drašičev do hrvaške meje, precejšen problem je tudi voda, ki jo v suši moramo dovažati Grozdje večinoma oddamo zadrugi, rdeče vse, belo pa pustimo tudi zase, jaz sem lani dal 7 ton rdečega rozdja. Vino je v teh časih težko prodati razen če imaš stalnega gostilničarja." Na vprašanje, kdo bo prevzel kmetijo, je Prus takole razmišljal: »Sin sicer ima veselje do kmetije, vendar je v službi in živi v Metliki. Po eni strani pravd, da se ne izplača delati na zemlji, po drugi pa tarna, da je plača majhna. Sicer je pa tako: mi stari smo s to zemljo še močno zraščenl mladi pa so bolj izobraženi in' vse preračunajo, kaj se splača in kaj ne."
Ivan Kučinič iz Železnikov dela v metliškem Novoteksu. »Prevoz na dete iz Drašičev je urejen, razne za tretjo izmeno in kadar imam nočno, se moram znajti, kakor vem in znam: peš, s kolesom, na stop. Tudi žena je v službi v Kometu, otroka pa pazijo stari starši. Poleg službe imam v najemu nekaj malega zemlje. Traktorja sam nimam, težko pa je tudi z boni, da bi mi zemljo obdelal kdo drug. Po mojem naši kraji najbolj potrebujejo cesto od Drašičev do hrvaške meje, vodovod, trgovino in telefon."
DVA SINOVA OSTALA
»Kaže, da za vinogradnike prihajajo slabi časi," pravi Martin Plut. „Do .sedaj je vinogradnikom šlo, sedaj pa bodo po mojem boljši časi za živinorejo." Čeprav so Plutovi iz Drašičev verjetno največji vino-gradniki Beli krajini in na Dolenjskem, se ukvarjajo tudi z drugimi vejami kmetijstva. Tako so lani iz te krajevne skupnosti oddali največ pšenice, nasploh pa je krajevna skupnost Drašiči menda lani edina v občini1 presegla načrtovano količino oddane pšenice. *
Otroci Martina Pluta so že četrti Plutov rod, ki živi v Drašičih. »Za sedaj kaže, da se j bo naš rod tu obdržal, saj sta oba sinova ostala doma, starejši je končal agronomijo. Vendar če bosta videla, da na zemlji ni dohodka, se lahko zgodi, da bosta odšla od doma. Mi bi se morali bolj zavedati, da če bi bil kmet bogat, bi bila bogata tudi država; če bi imel kmet polno kaščo, bi bilo v mesnicah dovolj mesa."
ŠE POJEJO PODOKNICE
Eden od redkih običajev, ki'je po vaseh skoraj že izumrl, se v Drašičih še vedno ohranja. To je petje podoknic na predvečer poroke fanta ali dekleta. Drašičani so znani po lepih glasovih, Martin Simonič pa je bil celo eden od ustanoviteljev danes zlasti v Beli krajini znanega okteta Vitis. Povedal je, da so v Drašičih tudi vneti planinci ter da vsako leto konec maja pripravijo tradicionalni pohod na Gorjance. Lani se ga je udeležilo 50 krajanov.
gospodarja ne kažeta pravega zanimanja, da bi jima svetile žarnice. Zato je pri drugih toliko večja želja priti do telefona, a ker ni večjih možnosti, da bi ga dobili te naloge v srednjeročni plan niso vnesli.
ARHIV JE IZPODRINIL TRGOVINO
Tudi s trgovino slabo kaže. Pred kratkim so še imeli možnost kaj malega kupiti pri zasebniku; ta je umrl in tako morajo vse kupovati v Metliki in drugod. Ob koncu šestdesetih let, ko so v Drašičih ukinili šob, so ^udje hoteli, da bi šolsko posbpje preuredili v trgovino. Niso jim hoteli ustreči stavbo so spremenili v skladišče arhivskega gradiva.
Take in podobne stvari vplivajo na razpoloženje in zagnanost ljudi vseeno pa je po Rusovem mnenju družbenopolitično delovanje v razmahu, čeprav imajo nekaj težav pri sklicevanju sestankov, mladi, ki so po šolah, prihajajo domov le za konec tedna, po službi ljudi priganja še delo na kmetijah, zato so sestanki in podobno v glavnem skrb enih in istih ljudi Rus; »Težave imajo tudi naši delegati v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine. Zvečine so zaposleni; kadar so seje, morajo vzeti dopust, krajevna skupnost pa jim to lahko poplača le z borimi 150 dinarji. Nasploh se nam zdi, da je drašička krajevna skupnost od t. i. družbe do zdaj dobila najmanj. Razvoj je bil v občini zelo enostranski tam, kjer se je odločata, mi nismo imeli ,stricev1, zato smo običajno ostali na cedilu. Res pa je tudi to, da smo bili dokajkrat sami premalo odločni. Bliža se čas, ko bo potrebno misliti na uvedbo novega občinskega samoprispevka. Glede na delež, ki ga imajo Draščani od zdajšnjega, se bojim, da bodo ljudje dolgo premišljali, ali naj glasujejo ,za‘; za krajevni samoprispevek, bodisi za cesto ali vodovod, pa ni vprašanje. Lani je imela naša krajevna skupnost na voljo vsega 100.000 dinaijev; kakorkoli jih je obračala, z njimi ni mogla veliko narediti. Da bi udejanili glavne naloge iz srednjeročnega plana, bi potrebovali najmanj 5 milijonov dinaijev. OcLkod naj jih dobimo? Krajevna skupnost še pisalnega stroja ne premore, vabila, obvestila, dopise na občino in še kam sestavljamo v službi in drugod."
TEZI E IN DRAŽJE KMETOVANJE
Zaradi hribovitosti je obdelovanje zemlje na drašičkem koncu Bele krajine precej težje in kajpak tudi dražje. »Vseeno pa ni niti koščka zemlje, ki ne bi bil obdelan,“je zatrdil Stane Tajčman. »Lani smo načrtovali, da bomo oddali tri tone pšenice, a smo jo celo 11 ton. To nas je opogumilo in za letos imamo v načrtu 24 ton, posejali smo več površin s pšenico kot lani, a zdi se, da smo bili pri načrtovanju preveč korajžni1. Ne nazadnje ima velik vpliv na pridelek nasploh tudi nafta. Jaz imam v hlevu 8 glav živine, 3.500 trt, veliko zemlje za obdelavo,
Stane Tajčman
Stanko Kostelec ml.
Dušan Rus
Ivan Kučinič
Jože Plesec
Stane Simonič
Miko Pečarič
Jože Bajuk
V
kultura
• ■*-
m
izobra-
ževanje
Šolske knjižnice niso mrtve
Podatki povedo, daso v novomeški občini učiteljske knjižnice najslabše izrabljene
Učiteljske knjižnice na osnovnih šolah in njihovih podružnicah so imele 35.589 knjig. Učitelji so slabo segali" po njih, saj je šlo lani ob
Nagrajenka
razstavlja
NA OTOČCU ODER NE SAMUJE — Čeprav druga polovica pdmladi ui več najbolj ugodna za igre, so imeli otoški gledališki amateiji polno dvorano, ko so se minulo soboto predstavili z igro Sergeja Miitalkova »Šestero mušktiijev“. (Foto: J. P.)
j Šest iger v eni sezoni
Gledališka skupina KUD Otočec bo to soboto imela že
šesto premiero - Tri skupine pod enim vodstvom
i —
Člani gledališke skupine Kul-1 turno-umetniškega društva Otočec ob Krki so gotovo najpriza-devnejši med sorodnimi skupinami v novomeški občini, saj se lahko pohvalijo, da so v gledališki sezoni 1982/83 postavili i na oder kar šest dramskih del. Z njimi so se predstavili samostojno in ob različnih slovesnostih in proslavah v krajevni skupnosti.
Pod okrijem društva delujejo kar tri gledališke skupine. Prva združuje mladince, druga pionirje in mladince, v zadnji skupini pa so starejši ljubitelji odrske umetnosti. Dvajset zanesenjakov je tako v letošnji sezoni postavilo na oder šest dramskih del: partizansko igro M. Bora „Mati“, B. Nušiča „Analfabet“, A.
P- Čehova „Snubač“, L. Novaka »Ljubosumnost", minulo soboto pa so imeli premiero dramskega dela S.
Mihalkova »Šestero mušketirjev".
Živahno v kulturnih društvih
V sevniški ZKO ugotavljajo, da je ljubljanska kulturna dejavnost v občini znatno ‘ napredovala — Trenutno ie še dve krajevni skupnosti nimata kulturnega društva
Ljubiteljska kulturna dejavnost v sevniški občini doživlja razveseljiv razmah. Nedavno je o tem tekla beseda v skupščini delegatov občinske Zveze kulturnih organizacij, ki se je je udeležil tudi Marjan Belina, glavni tajnik ZKO Slovenije. Slednji je očiten napredek amaterizma v sevniški občini zadnje leto pohvalil.
V tej občini se približujejo cilju, Občinska Zveza kulturnih organi-
Premieio bodo imeli tudi to soboto, ko se bodo zvestemu domačemu občinstvu predstavili z dramskim delom B. Podkrajška „Pri vseh hudičih". Z igro ..Ljubosumnost" in enodejanko bodo gostovali najprej v Škocjanu.
Nemalo zaslug za tako bogato dejavnost gledališke skupine ima njihov režiser Franc Ivnik, ki je v te kraje prišel iz Krškega, kjer je že. delal kot režiser, ustanovil pa je tudi Oder mladih. „Skupine delajo vse leto, razen med poletnimi počitnicami. »Dobro sodelujemo z ostalimi skupinami v društvu, zlasti z moškim pevskim zborom in recitatorsko skupino," je povedal režiser Ivnik, ki v tem kraju uspešno nadaljuje tradicijo iger, s katero je pred leti pričela Milka Rebzel veliko zaslug za razvoj kulturnih dejavnosti v otoški krajevni skupnosti pa ima tudi predsednica kulturnega društva Anica Bučar.
J. PAVLIN
naj bi sleherna krajevna skupnost imela kulturno društvo. To nalogo omenja tudi srednjeročni načrt, veljaven do konca leta 1985. Kot kaže, bodo na Bučki in v Tržišču, ki zdaj predstavljata nekakšni beli lisi, kulturni društvi ustanovili že kmalu, vsekakor še pred iztekom srednjeročnega obdobja.
Kulturna društva se ukvarjajo s pestro dejavnostjo. Zborovsko petje, kije precej razširjeno, je kakovostno vidno napredovalo. Povečuje se število gledaliških prireditev. Predstave se pojavljajo na vasi in v mestu. Na likovno kulturo niso pozabili V Krmelju že več let deluje likovni klub. Likovna dejavnost v Sevnici prav zdaj ponovno oživlja. Zametki likovne skupine so vidni tudi v Loki pri Zidanem mostu. Mimogrede naj omenimo, da so marca v galeriji na sevniškem gradu razstavljali številni domači likovniki.
PEVSKI ZBORI SE PREDSTAVLJAJO
Zveza kulturnih organizacij Novo mesto pripravlja tradicionalno Revijo pevskih zborov 83. V nedeljo, 24. aprila, ob 16. uri bodo na osnovni šoli Janez Trdina v Stopičah nastopili: zbori iz Stopič, Novega mesta, Šmihela, Brusnic, Ruperč vrha, Otočca, tovarne zdravil »Krka" in Šentjernejski oktet. Drugi del koncerta bo v ponedeljek, 25. aprila, v Dolenjskih Toplicah. V kulturnem domu bodo nastopili zbori iz Šentjerneja, Škocjana, Orehovice, Dolenjskih Toplic, Dolenjski oktet, zbori glasbene šole, IMV in SGP Pionir. Zaključni del revije najboljših bo 10. maja v Novem mestu.
zacij je dala pobudo za nekatera posrečena kulturniška srečanja. Srečanja harmonikarjev v Zabukovju in na Studencu doživljajo vsakokrat boljši sprejem pri obiskovalcih. Vselej so dobro obiskane tudi prireditve, znane pod geslom »Pokaži, kaj znaš".
Za nadajnji razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti potrebujejo kadre. Tako imenovane kulturne animatorje usposabljajo na seminar-
TREBANJCI V SEŽANI
15. aprila so trebanjski kulturniki gostovali v Sežani, kjer so učenci osnovne šole zapadnodolenjskega odreda z Mirne predstavili dve glasbeni pravljici. Hkrati so se v Divači predstavili tudi mladi igralci KUD Pavel Golia iz Trebnjega, ki so tam zaigrali igro Toneta Partljiča »Taki smo, takšni ste". V sklop te kulturne izmenjave, ki naj bi bila poslej tradicionalna, je štela tudi predstavitev del Sandija Leskovca in Lucijana Reščiča, gostovanja so se udeležili tudi nonet Carmen in seveda nepogrešljiva povezovalca programa, Zvonka in Jože Falkner.
TONE KNEZ BO PREDAVAL V AVSTRIJI
Na povabilo filozofske fakultete univerze v Innsbrucku bo v sredo, 27. aprila, v tamkajšnjem inštitutu za arheologijo Tone Knez, arheolog v Dolenjskem muzeju, predaval o novih arheoloških odkritjih v Sloveniji ter o organizaciji arheološkega raziskovanja v Sloveniji. Bogate arheološke najdbe na Dolenjskem in v Posavju ter živahna publicistična dejavnost o izsledkih arheoloških raziskav v Sloveniji upravičeno vzbujajo v tujini zanimanje za našo arheološko dediščino.
Po podatkih, ki jih je zbrala Študijska knjižnica Mirana Jarca, deluje pri vzgojno-izobraževalnih organizacijah v novomeški občini 52 tako imenovanih šolskih knjižnic, od tega 21 učiteljskih, 24 pionirskih in 7 srednješolskih, ki so ob koncu minulega leta premogle 183.431 knjig.
6.353 “obiskih s polic vsega 1.035 knjig, manj, kot je bik) prirasta v temeljni knjižni zalogi.
Povsem drugačno podobo kažejo podatki iz pionirskih knjižnic, ki jih je — brez pionirske, ki deluje v okviru Študijske knjižnice - 24.
Temeljna knjižna zaloga je štela na' začetku tega leta 102.745 del, kar pomeni, da je na učenca-prišlo 15 knjig ali pet več od normativa.
Številke kažejo, da so učenci marljivi bralci, saj so si ob 484.986 obiskih izposodili kar 153-590 knjig.
Tudi na vseh šest srednješolskih knjižnic in tisto, ki deluje v šmihelskem domu učencev, ne lega prah. Skupna zaloga 45.097 knjig znatno presega število knjig v učiteljskih knjižnicah, čeprav je slednjih trikrat več. Lani je vsak član približno trikrat obiskoval
Šentjernej dobi muzejsko zbirko
Odprli jo bodo prihodnji teden v osnovni šoli
V Šentjerneju bodo bližnji praznik krajevne skupnosti počastili tudi z več kulturnimi prireditvami-Osrednja bo v petek, 29. aprila, na osnovni šoli Martina Kotaija. Tam bodo v večernih urah po slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti odprli muzejsko zbirko NOB in likovno razstavo s tematiko NOB, ob tem pa bo koncert pevskih zborov, ki deluje v krajevni skupnosti.
Zbirko NOB šolskega okoliša bodo na podlagi samoupravnega sporazuma med šolo, krajevno skupnostjo in Dolenjskim muzejem pripravili strokovnjaki slednjega. Muzejska zbirka bo med drugim obsegala fotografije padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. V okviru likovne razstave, ki jo bo pripravila Dolenjska galerija, bodo bržčas na ogled partizanske grafike. Na koncertu, ki bo v kulturni dvorani pri šoli bodo nastopili otroški, mlajši mladinski, mladinski in mešani pevski zbor ter seveda Šentjernejski oktet.
„FOLKLORNI“ OBISK IZ NOVEGA SADA
V soboto, 23. aprila, bo v Novem mestu gostoval folklorni ansambel »Maksim Gorki" iz Novega Sada. Na celovečerni prireditvi, ki se bo začela ob 20. uri v Domu JLA, bodo obiskovalci videli plese in prisluhnili pesmim narodnosti v Vojvodini. Novosadski folkloristi prihajajo v Novo mesto na povabilo Zveze kulturnih organizacij.
svojo srednješolsko knjižnico. Skupni podatki pa povedo, da so knjižnice ob 9860 obiskih izposodile 17.762 knjig. Z drugimi besedami: vsak član (pri tem so mišljeni učenci in učitelji) je na leto prebral skoraj šest knjig.
Letošnjo Jakopičevo nagrado je dobila Metka Krašo-_______________vec	_________
Letošnjo Jakopičevo nagrado so prejšnji teden v Ljubljani podelili slovenski akademski slikarki, grafičarki in likovni pedagoginji Metki Krašovec. V obrazložitvi, ki jo je podal predstavnik Akademije za likovno umetnost Slavko Tihec, je poudarjeno, da se je Kraševčeva povzpela na sam vrh tistih, ki so se v Jugoslaviji uveljavili kot zastopniki tako imenovane nove podobe v slikarstvu.
Razstavo del te umetnice so skoraj hkrati, ko je tekla slavnostna podelitev Jakopičeve nagrade, odprli v Galeriji DSLU v Ljubljani. Dr. Tomaž Brejc je zapisal, da se v »aktualnem ustvarjanju Krašovčeve srečujemo z izvirnimi in doslednimi slikarskimi problemi, s pojmovanjem slike kot izrazne in doživljajske avanture," hkrati pa „z nenavadno poglobljenim poznavanjem sodobne umetnosti in njenih modernističnih osnov, s predstavno širino in neposrednostjo."
KONCERT MLADIH IZ TREH DEŽEL
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bilo minuli petek zvečer prvo srečanje mladih slovenskih glasbenikov iz treh dežel:	avstrijske
Koroške, Tržaške in Goriške pokrajine ter iz Slovenije. Na skupnem koncertu so nastopili tudi mladi izvajalci iz glasbene šole Maijana Kozine v Novem mestu.
UČENCI PRIDNO SEGAJO PO KNJIGAH - Pionirska in učiteljska knjižnica na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah premoreta kakih 8.000 knjig. Evidenčni kartoni kažejo, da so učenci marljivi bralci. Nedavno si je knjižnico ogledal pesnik Severin Šali, kije učencem podelil bralne značke.
BO ŠENTVIŠKI TABOR REKORDEN?
Za nastop na letošnjem, štirinajstem Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični se je že prijavilo 235 zborov z okoli 7.100 pevci. Število nastopajočih ni dokončno, saj pričakujejo prijave pevskih zborov še iz zamejstva - Italije, Avstrije in Madžarske. Predvidevajo, da bo v taborskih dneh, 18. in 19. junija, pelo na koncertih po raznih krajih in na zaključni prireditvi v Šentvidu najmanj 240 zborov. Vsekakor se spet napoveduje rekordna manifestacija slovenskega zborovskega petja.
RAZSTAVA VARIACIJ
V Moderni galeriji v Ljubljani bo do 3. maja na ogled razstava »60 grafičnih variacij sodobnikov na Duereijeva dela". Odprli so jo pred dvema tednoma.
jih, ki jih prireja Zveza kulturnih organizacij. Podoben seminar načrtujejo za jesenske mesece tega leta. Ne gre zanemariti tudi financiranje programov kulturnih društev in skupin. Na omenjeni seji delegatske skupščine Zveze kulturnih organizacij so poudarili, da denaija ni veliko, zato naj bi vsi spoštovali merila za delitev. Zanimivo je, da točkujejo tudi udeležbo delegatov na sejah zbora izvajalcev. S tem hočejo skupščine obvarovati nesklepčnosti.
A. Ž.
»METLIKA JE ŠPARTA“
V programu letošnjega metliškega kulturnega poletja je tudi monodrama »Metlika je Šparta", ki jo je napisal Toni Gašperič, izvajal pa jo bo Jože Falkner, amaterski igralec iz Trebnjega. Šansone je uglasbil Silvo Mihel čič, ki jih bo tudi peL Predpremiera tega dela bo v začetku maja, premiera pa bo 27. avgusta na grajskem dvorišču. Gre za duhovito pripoved o Metliki iz časov, ko še ni bilo asfalta in neonske razsvetljave.
DREVI KONCERT V NOVEM MESTU
V novomeškem Domu JLA bo drevi ob 18. uri celovečerni koncert. Nastopil bo vojaški orkester iz Ljubljane. Kot solista bosta nastopila sopranistka Dragica -Čarman in Franc Javornik, prvak ljubljanske Opere.
NOVA RAZSTAVA PRI SLONU V GOSTEH
V novomeškem razstavišču Pri slonu bodo jutri ob 18. uri odprli novo fotografsko razstavo. Tokrat se bo s kolekcijo fotografij, ubranih na sodobno tematiko, predstavil novomeškemu občinstvu Marc Arkless. Razstava bo odprta do 13. maja.
NOVOMEŠCANI
POSLUŠALI
SIMFONIKE
Na 6. koncertnem večeru sinfoni-kov RTV Ljubljana (dirigent Marko Munih) v sredo, 13. aprila, so v Cankarjevem domu obiskovalci prisluhnili Ramovševi skladbi „Musiques funebres", Haydnovi »Kratki maši v B-duru" ob sodelovanju organista Huberta Berganta, sopranistke Olge Gracetj in Komornega zbora RTV Ljubljana ter Beethovnovemu »Koncertu za klavir in orkester št. 5“, pri katerem je sodelovala pianistka Dubravka Tomšič -Srebot njakova. Koncertni večer je poslušalo tudi kakih osemdeset Novomeščanov, ki so potovali v Ljubljano v organizaciji Glasbene mladine Novega mesta.
V začetku petdesetih let je peščica dijakov iz višjih razredov novomeške gimnazije ustanovila literarni krožek. Njegovi člani so že po nekaj mesecih uspešnega dela pripravili in izdali prvo številko „Brstja“. Ta izrazito literarni list je bil prvo dijaško glasilo, ki se je v Sloveniji pojavilo po vojni.
Po drugi številki se je list preimenoval v „Stezice“. Za novo ime so se izdajatelji odločili, ker so ugotovili, da je „Brstje“ na gimnaziji nekoč že izhajalo.
„Stezice“ so v vseh pogledih nadaljevale pot „Brstja“, priobčevale so literarne prispevke v glavnem istih, avtorjev, razmnožene so bile s pisalnim strojem, za ovitek so rabili risalni listi, poslikani s šolskimi barvicami ali s tušem, tako da je bila vsaka naslovna stran hkrati unikat. Vse to in še marsikaj drugega je vplivalo na naklado, ki je dosegala več let največ deset izvodov vsake številke.
Samo literarni list, ki je bil. skromen po obliki, vendar vsebinsko bogat, so ostale „Stezice" do šolskega leta 1958/59. Tedaj so prenehale biti list literarne skupine in so postale glasilo novomeških
gimnazijcev. Postale so ogledalo kulturnega, športnega, političnega življenja, odražale so voljo učencev in učiteljev ter jih spodbujale k delu in iznajdljivosti To pa jim je dalo možnost za visoke naklade (celo do 500 izvodov) in pogostnost izhajanja (celo petnjast številk v enem šolskem letu!). Tako imenovanih
poteka trideset let, kar je prvič izšel list z imenom „Stezice“, na novomeški gimnaziji (naj vsaj tu še ohranimo ime šole, ki se je z reformo sicer preoblikovala) učenci in učitelji, ki jim to glasilo še vedno? kaj pomeni. Dokaz za to je tudi odločitev, da tako imenovane jubilejne „Stezice“ (sicer 3. številko p šolskem
• .
Jubilejne »Stezice”
gmotnih in tehničnih težav, ki so glasilo spremljale prva leta, ni bilo več, saj je za vsem „stala“ šola s svojim proračunom.
V „Stezicah“ so z različnim uspehom sodelovale cele generacije mladih, ki so imeli vrstnikom kaj povedati V tem glasilu so objavili prve beletristične ali drugačne zapise ljudje, ki so se kasneje poklicno uveljavili na raznih področjih (novinarji, kirurgi, znanstveniki), in prenekateri od njih (nepoklicno) tudi na literarnem področju. Najpomembneje pri vsem tem pa se zdi, da so se „Stezice“ obdržale vse do zdaj, da so tudi v tem šolskem letu, ko
letu 1982/83) skrbneje pripravijo.
Kot se za publikacijo, ki slavi pomembno obletnico, spodobi, je pričujoča številka „Stezic" pripravljena v tiskarni. V vsebinskem pogledu je izrazito literarna in nudi nekakšen prerez skoz literarno ustvarjanje „stezičarjev“ .od začetka do danes.
Tako za uvodnikom „Ste-zice včeraj in danes" lahko preberemo pogovor z Ivanom Zoranom, enim od ustanoviteljev „Stezic“, in nekaj njegovih kasnejših pesmi, nato podoben pogovor z Milanom Markljem, nekdanjim „stezi-čarjem", in njegove kasnejše
pesmi, pismo Milčka Komelja, znanega slovenskega umetnostnega zgodovinarja in kritika, pesem Tita Doberška, novinarja Dela, pa zapis Janeza Pipana ob srečanju z Gradnikovo poezijo, črtico Lidije Gačnik in njene verze, pesmi Irene Grahek.
Od današnjih sodelavcev „Stezic“ so priobčene pesmi Milice Selevšek, dramski zapis Alenke Matjašič, pesmi Duške Vraničar, črtici Sonje Nemanič, pesem v prozi Roberta Bučarja, pesem Jane Fabijan in verze sodelavke, ki se je podpisala A ndreja.
Ob izidu jubilejne številke so pripravili v gimnazijski knjižnici srečanje ..stezičar-jev", predstavili sedanje sodelavce in se pogovorili o nadaljnjem izhajanju.
Že dejstvo, da bo za jubilejno številko izšla še ena, torej bodo v letošnejm šolskem letu skupaj štiri, potrjuje voljo, zagnanost in vztrajnost sedanjega rodu urednikov in sodelavcev. Zato na koncu lahko — brez strahu za nadaljnjo usodo - zapišemo, da so se „Stezice“ z jubilejno številko že vpisale v novo desetletje neprekinjenega izhajanja.
. -an
POTA Ii\ S TU?
■2*
Miš le ni bila podtaknjena
Visoke denarne kazni trebanjskemu obratu novomeške pekarne in vodji izmene za v kruhu najdeno pečeno miš — Izgovori o podtaknjenem kruhu ničevi
Čeprav smo o zapečeni miši v kruhu pred časom že poročali, smo tokrat dolžni še epilog neljube zgodbe. Pred novomeškimi sodniki se je namreč pred nekaj dnevi znašel Živilski kombinat Žito — tozd Pekama in slaščičarna Dolenjske iz Novega mesta in Darko Golobič, vodja izmene v pekami, ki je imel zelo nehvaležno nalogo pojasniti, kako je lahko miš zašla v hlebec kruha.
poročajo
IZTOČIL 40 LITROV BENCINA
- Neznan tat je v noči na 15. april iz dostavnih avtomobilov SGP Pionir v Bršjjinu iztočil nad 40 litrov bencina. Črpalke so bile bojda tisti čas zaprte.
OBEŠANKA NI POMAGALA -Grosupeljčan Mirko Biček je prejšnji teden opravljal izolacijske dele na novem objektu Iskre v Žužemberku. Delovno orodje je po končanem delu spravil v zaboj in ga zavaroval z obešanko, vendar to tatu ni preprečilo, da ne bi vdrl in odnesel električni vrtalni stroj ter škarje za rezanje pločevine.
OB AKUMULATOR - Martinu Žuglju, ki je 11. aprila parkiral tovornjak V Slamni vasi, je nekdo iztočil 15 litrov nafte, odnesel pa tudi akumulator.
ODŠEL BREZ PLENA - Neznan vlomilec je v noči na 13. april vlomil v zidanice Alojza Slaka, Franca Pavlina in Jožeta Cesarja nad Velikim Slatnikom. Kaže, da je iskal le denar in hrano, saj je v vseh primerih odšel brez plena. Z vlomi je naredil za 8 tisočakov škode.
ODNESEL MOTORNO ŽAGO -Jože Šneler s Sel je 14. aprila ugotovil, da je nekdo obiskal zidanico na Tanči gori. Iz kleti je namreč izginila motorna žaga, vredna 20.000 din.
GOREL ZAPUŠČEN SVINJAK
- 14. aprila popoldne je prišlo do pož ra v svinjaku zapuščene kmetje pokojne Ane Nunčič v Cerovem logu. Sosedje so najprej zavohali dim, nato pa se je pokazal še ogepj. Pogasili so ga domači prosto vojni gasilci. Kaže, da je do ognja prišlo zaradi samovžiga v kupu listja.
Za osvežitev spomina le navedba iz obtožnice, ki je trebanjski obrat pekarne dolžila, da je 21. februarja lani naredil in prodal Mercatorjevi prodajalni 2 v Trebnjem kilogramski hlebec ajdovega kruha, ki je imel pod skorjo zapečeno miš.
Peki so se na sodišču izgovarjali, da so le nekaj predtem, točneje novembra 1981, začeli v obratu poskusno proizvodnjo na novih strojih in da je povsem nemogoče, da se najde glodalec v kruhu. Zatrdili so, da v prostore obrata ne more, če bi bil morda v moki, bi se zagotovo ustavil na situ, če pa bi le kako prišel v testo, bi to gotovo
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Brunskoletovi s Hrasta so prejšnji teden našli v svojem vinogradu 25 poškodovanih trt. Ali je bila na delu kakšna teroristična organizacija zdravljenih alkoholikov ali borcev proti opijanju, ugotavljajo sedaj možje postave.
• Alfonz J. z Brinja je pred dnevi žalostno ugotovil, da mu je nekdo iz traktorja, ki je bil parkiran pod domačim kozolcem, iztočil 40 litrov plinskega olja. Sedaj storilec potrebuje le še traktor, seveda če ga že nima.
• Hudo naiven je moral biti tisti, ki je v noči na 11. april vlomil v prostore krajevne skupnosti v Regerči vasi. Razumljivo, da je odšel praznih rok. Reger-čani sedaj potihem upajo, da bo storilec toliko pošten in nočna spoznanja o prazni blagajni prenesel tistim, ki imajo na skrbi financiranje krajevnih skupnosti.
občutil delavec, ki je oblikoval hlebec. To namreč pri tem kruhu še zmeraj delajo ročno, miš je pa gotovo tujek, ki ga občutijo še tako okorni prsti. V Trebnjem so v en glas zatrdili, da jim je hlebec nekdo podtaknil.
NAŠLI TRI GRANATE
Številnim najdbam nevarnih ostankov iz zadnje vojne, so bile prejšnji teden prištete še tri granate. Eno so našli na vrtu ob Krki pod Ulico talcev, drugo v Regerči vasi, tretjo pa v gozdu na Ojstrem vrhu pri Trebnjem. Najdbe so tudi tokrat minile brez nezgod, za uničenje nevarnih ostankov pa je poskrbel pirotehnik.
VLOMIL V KABINO TOVORNJAKA
V času med 8. in 11. aprilom je neznan storilec vlomil v kabino tovornjaka Srečka Oprešnika, ki je vozilo parkiral v Dolnjem Boštanju pri Sevnici Storilec je iz kabine odvil avtoradio z zvočnikoma in tako Oprešnika oškodoval za okoli 6 tisočakov.
V KRMELJU TRČILA
AVTOBUSA
t
12. aprila ob polnoči je prišlo na lokalni cesti med Krme jem in Šentjanžem do trčenja avtobusov, ki pa sta bila na srečo brez potnikov. 30-letni Darko Kovačič je peljal avtobus novomeških Gorjancev proti Krmelju, kjer je v levi nepregledni ovinek zavozil kar po sredi ceste in trčil v avtobus, ki ga je pravilno nasproti pripeljal 47-letni Darko Vidmar. Na vozilih je škode za 60.000 din, za Kovačiča pa so zaradi suma vinjenosti odredili odvzem krvi.
Zavestno v nasprotje z zakonom
Brestaniški Sigmat obsojen zaradi nekajmesečne nelikvidnosti — Ali uvoz repromateriala ne glede na likvidnost ali pa ustavitev proizvodnje
Zaradi nekajmesečne nelikvidnosti so se pred dnevi na zatožni klopi novomeškega temeljnega sodišča znašli: Novolesov tozd Sigmat iz Brestanice in njegovi odgovorni osebi Ivan Jenkole, takratni direktor tozda, in Slavko Lipar,, v tistem času vodja komerciale pri Sigmatu.
Do nelikvidnosti Sigmata je prišlo v letu 1980, ko so se v prvih konkretnih obrisih že pričeli kazati zaostreni pogoji gospodarjenja in
TRIJE RANJENI PRI PLUSKI
V nedejo zvečer se je Ljubjan-čan Vekoslav Jalovec peljal z osebnim avtom, ki je imel pripeto prikolico, od Zagreba proti Ljubljani. Pri Pluskije prikolico, naloženo z okroglicami, začelo zanašati in se je prevrnila, medtem ko je avto zdrknil na levo. Za Jalovcem je po cesti pripeljal Niko Hrgovčič iz Soljan in vozilo pravi čas ustavil, kar pa ni uspelo Ljubljančanu Francu Jerebu. Trčil je v Hrgovčičev in oplazil Jalovčev avtomobil, pri čemer so se poškodovali trge sopotniki, materialne škode pa je za 223 tisočakov.
z njimi težave, ki smo jim priča še danes. Zaradi praznega žiro računa, ali pravniško povedano, nezakonitega poslovanja in zamujanja s plačili je Sigmat ostal „kratek“ v devetnajstih primerih. Toliko seje namreč v času nelikvidnosti nabralo upnikov, ki jim v Brestanici niso plačevali niti izročali inštrumentov za zavarovanje plačil v zakonitem roku.	,
Že uvodoma smo kot vzrok za takšno stanje omenili zaostrene pogoje gospodarjenja. Slavko Lipar je to ugotovitev na obravnavi dopolnil z zagovorom, da je bil Sigmat pri svojem delu v veliki meri vezan na uvoz repromateriala, zaradi zaostrenih pogojev pa so material uvažali vsakič, ko se je za to pokazala priložnost in ko so ga potrebovali, ne glede na likvidnost. V nasprotnem, je povedal Lipar, bi morali nehati s proizvodnjo. Ob tem povejmo, da do nelikvidnosti verjetno ne bi prišlo, če bi imel Novoles že
PO OPLAZENJU ODPELJALA NAPREJ - Ljubljančan Valentin Pečavar se je v petek zvečer peljal z osebnim avtom od Žužemberka proti Podhosti. Na mostu v Soteski mu je nasproti po levi pripeljal drug osebni avto z dolgimi lučmi in oplazil Pečavarjevo vozilo. Neznani voznik je odepeljal na pr tj.
ZARADI UTRUJENOSTI NA BANKINO - V nedeljo zjutraj seje Turek Ali Asci peljal z osebnim avtom proti Ljubljani, pri Podgra-čenem pa zaradi utrujenosti zapeljal na bankino in trčil v betonsko ograjo. Pri tem sta se ranila voznik in njegova žena; ostala sta ng zdravljenju v novomeški bolnišnici. Na pločevini je škode za 200 tisočakov.
MIMO RDEČE LUČI V KRIŽIŠČE - Drago Anžlovar iz Gabrovke se je 12. aprila popoldne z osebnim avtom zapeljal v križišče v Žabji vasi kar mimo rdeče luči na semaforu. Nič čudnega, da je trčil v avto Novomeščana Petra Krivograda. Voznika sta se pri nezgodi ranila, na avtomobilih pa je škode za 100 tisočakov.
AVTO ZANESLO V OGRAJO -12. aprila zvečer se je Milena Veber iz Mrzle luže vozila z avtom od Občin proti Dobrniču, vendar je avto pri Knežji vasi zaneslo v ograjo ob cesti, pri čemer sta se ranili sopotnici Slavka Okoren in Marjana Udovič. Obe-sta na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Pločevina je utrpela za 15.000 din škode.
takrat urejeno medtozdovsko pokrivanje sredstev na nivoju delovne organizacije, vendar je do tega prišlo šele v začetku lanskega leta. Tako pa so v Sigmatu navzlic opozorilu skupne finančne službe Novo lesa za tri krške tozde zavestno šli v kršitev zakona o zavarovanju plačil. Omenimo naj še, da so si v Brestanici na vse kriplje prizadevali v tistem času najti izhod z najemanjem bančnih kreditov, vendar je ostalo le pri besedah in obljubah.
Sodišče je vse to pri izreku kazni štelo v olajševalno okoliščino in je Novoles obsodilo na plačilo 75.000 din kazni, takratnega direktoija Jen-koleta na 7 tisočakov in Liparja na 5.000 din kazni.
Sodba še ni pravnomočna.
B.B.
KOZOLEC POGOREL DO TAL
V petek popoldne je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Marije Matkovič v Vidošičih. Ogenj je zajel kozolec in skedenj in kozolec povsem uničil, medtem ko je na skednju uničil ostrešje. Požar je ..pospravil" tudi seno, nekaj pšenice, ladijski pod in razno orodje, tako da je škode za preko 400 tisoč din. Ogenj so pogasili metliški gasilci in vaščani. Preiskava je ugotovila, da je požar zakrivila otroška igra z vžigalicami.
SUHOR: GORELO V IMV
11. aprila zvečer je-prišlo do požara v lesnem oddelku obrata IMV na Suhorju. Ogenj seje pojavil v kurilnici, takoj ko so ga opazili, pa so delavci skupaj z vaščani in kasneje gasilci pričeli gasiti. Požar jim je uspelo omejiti, vendar je ostrešje kurilnice skupaj s sosednjim, skladiščem povsem pogorelo. Prve ocene omenjajo 500 tisočakov škode. Do ognja naj bi prišlo zaradi isker, ki so skozi zvita vratca kurišča padla na bližnja drva. Podrobnosti požara še raziskujejo.
Drugače pa pravijo v prodajalni, kjer to možnost izključujejo, saj kupujejo ves kruh le od pekarije. Piko na i je postavila še ugotovitev sanitarnega inšpektorja, da je namreč v prostore obrata možen „do-stop" glodalcev, saj je pri zunanjih vratih dovolj široka reža.
Sodišče je na podlagi vseh teh ugotovitev in na podlagi analize Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu kaznovalo pekarijo s 60.000 din kazni, GolobF ča pa s plačilom 3.500 din. Zanimivo pa, da sta se zoper izrečeno kazen pritožili obe strani.
Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo pekov zavrnilo, pač pa je pritegnita mnenju tožilca, da je za tako hudo kršitev zakona o zdravstveni neoporečnosti živil izrečena kazen premajhna. Senat Višjega sodišča je odtočil, da se kazen pekariji zviša na 80.000 din, Golobiču pa na okroglih 5 tisočakov.
Sodba je pravnomočna.
B. BUD JA
In še tretjič o kruhu
Po dveh končanih obravnavah, ki ju omenjamo, je pred sodiščem zoper 2ito — tozd Pekarna Novo mesto vložen nov obtožni predlog
Če smo gospodarskim kršitvam - potrošniki bi jim verjetno rekli kako drugače - novomeške pekarne, ki posluje v sklopu ljubljanskega Žita, namenili tokrat največ prostora na tej strani, je bil za to po našem dovolj tehten razlog. Ne mislimo le na obravnavi pred sodiščem, o katerih poročamo, pač pa tudi in predvsem na nov vloženi obtožni predlog temeljnega javnega tožilca iz Novega mesta sodišču.
Novomeški tozd ljubljanskega Žita je obtožen, daje 28. junija lani dobavil Gostišču na trgu najmanj dve štruci črnega kruha s sprijemljivo sredico. Le nekaj dni kasneje, 12. julija, naj bi obrat družbene prahrane vžužemberku dobilod novomeške pekarije kar 140 kilogramov črnega kruha s sprijemljivo sredico in zvodenelim testom. Obtožni predlog nadalje navaja, daje hotel Metropol dobil 27. julija od novomeških pekov 180 žemelj, ki so bile nevzhajane in nepravdne oblike. Le dan zatem so v gostišču Prinovecv Šmarjeških Toplicah našli 80 kilogramov lepljivega črnega kruha, istega dne pa so v prodajalni kruha Emona Dolenjke v Novem mestu našli 40 kilogramov lepljivega kmečkega kruha.
Kot odgovorne osebe, krive -za vse to, navaja tožilec Branka Staniča, Franca Jordana, Alojza Duha, Draga feigana in Staneta Bohteta.
O vsem naštetem obstajajo analize Zavoda za socialno medicino in higieno dela, tožilec pa obtoženim očita kršitve zakona o standariza-ciji in pravilnika o kakovosti žit, kruha, peciva itd. Sicer pa prepustimo strokovnemu sodišču.	B.	B.
Žemlja po 13 stotakov
Petdeset za prodajo neprimernih žemelj je novomeško pekarijo stalo 66 tisočakov kazni — Sodba ni pravnomočna
To, da ima novomeško temeljno sodišče zadnje čase veliko dela pri obravnavi gospodarskih prestopkov z ljubljanskim Žitom, tozdom Pekama in slaščičarna Dolenske iz Novega mesta, ni naključje. Konec koncev potijuje to tudi obravnava, ki smo ji bili priča te dni.
Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je namreč novomeško pekarno obtožil, da je lanskega 25. februarja naredila in dobavila Emoni Dolenjka v Novem mestu najmanj 50 žemelj, ki pa bi si zaslužile kako drugo ime. Bile so namreč slabo vzhajane, asimetričnih oblik, deformirane, potresene celo z milimeter debelo plastjo moke, imele so temno skorjo ter neprožno in lepljivo sredico. Analiza, ki jo je opravil živilsko-kemični laboratorij novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno; je le še potrdila, da so bili izdelki neprimerni za prodajo.
V BAZENU NAŠLI MRTVO ŽENSKO
Prejšrgo sredo so v bazenu Kmetijskega kombinata Mercator, obrat Čanje, našli mrtvo 46-letno Barbaro Je-ler iz Čanja 36. Kot je pokazala preiskava, je Jeler-jeva že 29. marca odšla od doma neznano kam. Na pokojnici niso odkrili nobenih znakov nasilja.
Na obravnavi je Alojz Duh, ki je v novomeški pekarni zaposlen kot kontrolor gotovih izdelkov, priznal odgovornost. Povedal je, da je bil v tistem času remont sušilnic in da so pekli na vsega eno peč. Po njegovem je v danih razmerah naredil vse, kar se je le dalo. Bil je namreč opozorjen, naj žemlje odstrani, vendar tega ni v celoti naredil, umaknil je le nekaj izdelkov.
Čeprav so na obravnavi precej valili krivdo drug na drugega, je sodišče novomeški tozd ljubljanskega Žita obsodita na plačilo 60.000 din kazni, Draga Brgana, predpečni-ka, ki je takrat nadomeščal vodjo izmene, in Alojza Duha pa na plačilo treh tisočakov. Odgovornost obeh, kot tudi kršitev zakona o standardizaciji je bila v celoti dokazana.
Sodba še ni pravnomočna.
V DVEH DNEH TRIKRAT GORELO
Spomladansko požiganje suhe trave je prejšnji teden najprej povzročita požar na Ljubnu, kjer je ogenj uničil 3 hektarje košenic, večjo škodo pa so preprečili gasilci iz Uršnih seL Še veliko več deja z gašenjem so imeli člani PGD Semič in semiške Iskre pri gašenju požara na steljniku pri Rožnem Dolu, ki je ogrožal tudi bližnji gozd. Gasiti so pomagali tudi vaščani Rožnega dola. Najbolj je prejšnji teden gorelo v gozdu ob železniški progi, veter pa je požar širil proti romskemu naselju Lokve. Gasilci iz Črnomlja in Belta so ogenj na srečo še pravi čas pogasili.
Gradili na črno
KZ Krka, tozd Hmelj-nik, obsojena na 40.000, vodja tozd pa na 5.000 din kazni
Gradnja brez gradbenega dovoljenja je Kmetijsko zadrugo Krka - tozd Hmeljnik stala 40 tisočakov. Tako je namreč pred dnevi na obravnavi odločil senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto, ki je poleg tega kaznoval takratnega vodjo tozda Franca Planinca s plačilom 5.000 din.
V obrazložitvi sodbe stoji, da je KZ Krka neugotovljenega dne med 1. januarjem in 23. marcem lani pri rekonstrukciji svojega skladišča ustekleničenih vin v Bršljinu pričela kar v lastni režiji brez gradbenega dovoljenja izdelavo in montažo nove strešne konstrukcije. V zadrugi tudi niso o gradnji vodili ustreznih knjig, kot predpisuje 44. člen Zakona o gradnji objektov.
Na obravnavi pred sodiščem je vodja tozda povedal, da predpisa o vodenju knjige ni poznal nihče v podjetju in je zategadelj tudi niso vodili. Povedal je tudi, da so bila dela na posredovanje novomeške uprave inšpekcijskih služb ustavljena, gradbenega dovoljenja pa nimajo še danes. V zadrugi pravijo, daje temu veliko kriv novomeški komite za urbanizem, ki jim navzlic številnim vlogam še ni dal soglasja, da se zemljišče, na katerem stoji skladišče, dodeli Hmeljniku v uporabo.
Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo dejstvo, da je imela Krka konec lanskega leta kar 12 milijonov (novih) dinarjev izgube-	B.	B.
Moči merilo preko sto mladih kolesarjev
Šentjernej je bil v petek popoldne gostitelj občinskega tekmovanja osnovnih in srednjih šol ,,Kaj veš o prometu? “. Letos se je tekmovanja udeležita 14 osnovnih šol (manjkali sta le šoli iz Brusnic in s Prevol)'s preko 100 tekmovalci in 16 dijakov srednjih šoL
V kategoriji 5. in 6. razredov je ekipno zmagala šola iz Škocjana, pred Šentjernejem in Vavto vasjo, pri posameznikih pa je bil najboljši Zaletel iz Katje Rupe-na; slede domačina Luzar in Prah ter Adrovič iz Stopič. Med tekmovalci 7. in 8. razredov je ekipna zmaga pripadla OŠ Milka Šobar Nataša, drugi so bili domačini, tretji pa učenci OŠ Katje Rupena. Posamično je zmagal domačin Mlakar, 2. Bo-Skovič 3. Judež iz OŠ Milke Šobar-Nataša. Še pogled med srednješolce. Ekipno je zmagalo moštvo SŠTU I, 2. dom Majde Šilc, 3. SŠTU II; posamično pa ' Boris Kraševec iz zmagovalne ekipe.
Novomeško občino bosta tako na sobotnem republiškem tekmovanju v Ljubljani zastopala Šentjernejčan Mlakar med osnovnošolci in Kraševec iz SŠTU. Omenimo naj še, da je
petkovemu tekmovanju prisostvoval tudi Boris Čižmek-Bor, predsednik republiškega sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
B. B.
PREKO STO UDELEŽENCEV — Šentjemejčani so bili v petek organizatoiji občinskega prvenstva osnovnih in srednjih šol ,JKaj veš o prometu41. Tekmovanje je odprl predsednik novomeškega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Bojan Ficko.
1 JV IV
BREZ DOTIKA - Vratca je bilo potrebno prevoziti, ne da bi se obešeni palici zamigali.
NAJVEČ TEŽAV — Mnogim je največ problemov povzročilo nekaj postavljenih kegljev, saj je vsak podrti med vijuganjem pomenil nove kazenske točke.
Inles za las ob četrtfinale
Ribničani v Cetinju vodili že s 5 zadetki prednosti - Med 8 najboljših tako le Kolinska — V II. ZRL pomembna zmaga Novomeščank — Kočevke in Krčani še naprej na čelu
SKROMNA UDELEŽBA — Navzlic lepemu vremenu se je nedeljskega trimskega kolesaijenja, ki ga je pripravil novomeški kolesarski klub, udeležilo skromno število kolesaijev, le kakih 60. Čeprav se je organizator spomnil vseh udeležencev z značkami, je bilo število prijavljenih rekreativcev pod pričakovanji. Vzrokov očitno ne gre iskati pri organizatorju. (Foto: B. Budja)
Pionirjeva usoda odločena
S porazom v Kamniku konec tudi teoretičnih možnosti Pionirjevih odbojkarjev za dosego 2. mesta v II. ZOL
Verjetno najpomembnejše srečanje letošnjega prvenstva v II. zvezni moški rokometni ligi med Splitom in Inlesom je bilo preloženo in bo tako verjetna odločitev o letošnjem prvaku padla nekoliko kasneje. Ribničani so namreč v nedeljo odigrali srečanje osmine finale za jugoslovanski rokometni pokal z Lovčenom in po enakovrednem boju klonili. Zato pa so novomeška dekleta v nadaljevanju dritgoligaških bojev močno premagale Djakovo in se ponovno približale vrhu lestvice.
V II. zvezni odbojkarski ligi zahod je vse odločeno. Igralci novomeškega Pionirja so se s porazom v Kamniku in zmago Zagrebčanov proti Bovcu dokončno poslovili tudi od teoretičnih možnosti za osvojitev drugega mesta na lestvici, ki v naslednji sezoni prinaša ob novem tekmovalnem sistemu igranje v zvezni ligi. Tako bodo morali pionitjevci jeseni stopni-co niže.
KAMNIK - PIONIR 3:1 (13, -13, 5, 14) - Gostje iz Novega
JUTRI TRENING ZA MLADE KOŠARKARJE
Novomeški košarkarski klub Novoles vabi k organizirani vadbi mladince, rojene 1966 in kasneje. Uvodni trening bo jutri, 22. aprila, ob 19. uri v športni dvorani pod Marofom. Udeleženci naj s seboj prinesejo športno opremo.
KONČANO PRVENSTVO KK MERCATOR
Na kegljišču Což v Ivančni gorici se je s finalnimi boji končalo 6. odprto prvenstvo KK Mercator iz Trebnjega. Po pričakovanjih sta zmagala, pri moških, Niko Goleš in, pri ženskah, Milena Veber. Rezultati, moški: Goleš 1.678, Prelec
1.653, Hrastar 1.644 itd.; ženske: Veber 791, Dalmacija 738, Jeraj 729 itd. Na prvenstvu je nastopilo 62 moških in 28 žensk.
GOLEŠ UBRANIL NASLOV
S finalnimi nastopi najbojših na kegljišču COŽ v Ivančni gorici seje končalo letošnje prvenstvo Dolenjske. Pri moških je ponovno zmagal Niko Goleš, ki je podrl 842 kegljev, sledijo pa: Židanek 833, Rustja 819 itd. V skupnem seštevku je vrstni red naslednji: Goleš 4.270, Popovič 4.205, Židanek 4.201, Rustja 4.174 itd. Goleš in Popovič sta se uvrstila na republiško prvenstvo, ki bo jeseni v Celju.
Vse boljši strelci
Kljub temu v Sevnici nimajo najboljših možnosti za delo
Sevniška strelska družina heroja Maroka se zadnje čase lahko pohvali ne le z dobrimi rezultati svojih članov, temveč tudi nadvse razveseljivim porastom članov med mladimi.
V svojih vrstah imajo občinskega prvaka za zlato puščico, na regijskem posavskem tekmovanju za to priznanje je bil njihov član tretji. Prizadevajo si tudi, da bi pritegnili še nove Judi. S tem namenom razpisujejo nočno streljanje z vojaško puško, ki bo 22. maja.
In možnosti za delo? Predsednik Cveto Bergant in član prve ekipe prof. Mirko Ognjenovič kritično omenjata neustrezno strelišče. Številni člani namreč streljajo kar v nekdanjem kegljišču v sevniškem gasilskem domu. Kar je za sik) dobro za lučanje kegljev, kajpak ne daje do voj svetlobe za natančno merjenje, kaj šele, da bi sanjali o avtomatih za vračanje tarč. Vaditi pa je treba in to tudi delajo. Zato so bili pred nedavnim še posebno veseli nakazila sevniške krajevne skupnosti.-Znesek 22 tisočakov bi bil za marsikoga skromna podpora, strelci pa so ga nemudoma namenili za nabavo orožja, streliva in opreme.
A. ŽELEZNIK
mesta so v Kamniku pokazali dobro igro, vendar premalo učinkovito na mreži, da bi presenetili domačine. Srečanje ne bilo, kot kaže tudi rezultat, vseskozi izredno izenačeno, tako da je bilo kakih 300 gledalcev zadovoljnih s prikazano odbojko.
Pionir:	Vernig,	Primc, Smrke,
Babnik, Škrbe, Prah, Kolarič, Bru-lec, Černač, Graberski, Žnidaršič.
Ker je tudi Novi Zagreb v Bovcu opravil z domačini (čeprav to ob porazu Novomeščanov ni bilo več odločilno), so pioniijevci izgubili še zadnjo možnost za morebitno osvojitev drugega mesta. V naslednji sezoni bomo tako v Novem mestu gledali tekme republiške lige.
Lestvica po 17. kolu: Karlovac 30, Novi Zagreb 24, Kamnik 22, Pionir 16 itd.
V zadnjem kolu lctošnjega^prven-stva se bodo Novomeščani od gledalcev poslovili v srečanju z UJanikom.
PARTIZAN VIC - KOČEVJE 3:1 - V predzadnjem kolu ženske republiške odbojkarske lige so Kočevke izgubile z viškim Partizanom. Po vsej verjetnosti bodo Kočevke tudi po zadnjem kolu ostale pri sedanjem zbiru točk, saj igrajo doma z zmagovalkami lige, ekipo Palome Branika.
Lestvica pred zadnjim kobm: Branik (ml) 34 ... 5. in 6. mesto Rogoza in Kočevje po 18 itd.
NOVO MESTO - DJAKOVO 32:25 (16:14) - Novomeške rokometašice so potrdile, da so ena boljših ekip v drugi ligi. Brez večjega naprezanja so namreč odpravile igralke Djakova in se tako tretjemu mestu na lestvici približale na vsega tri točke. Najboljše pri domačinkah so bile Mršnikova, kar je že običaj, Kramaijeva in Jakšetova.
Novo mesto: M. Udovič, Kastelic, Blažič, Iličin 4, Murn, Jakše 5, Kramar 7, Kralj 1, Mršnik 14, Zupančič 1, D. Udovič.
Lestvica 'po 15. kolu je takšna: Zrinski 26 točk, Ina 20, Koka 19, Dl Trokut 18, Zadar 17, NOvo mesto 16 itd.
Novomeščanke igrajo prihodnjo soboto v gosteh z Mlinotestom, za pohod k vrhu pa jim je potrebna edinole zmaga.
LOVCEN - INLES 25:21 (11:13) - Treba je reči, da so bili Ribničani v nedeljo na pragu velikega presenečanja. Favoriziranim domačim rokometašem so bili vse-
REPUB LISKO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V NOVEM MESTU
Čeprav so na zadnji seji odbora za tekmovanja pri Atletski zvezi Slovenije dolgo tehtali kandidaturo Novega mesta za organizacijo finala republiškega atletskega pokala srednješolcev, je na koncu vendarle tehtnico prevesilo dejstvo, da je ekipa novomeške gimnazije lani na tem tekmovanju zmagala in da imamo torej v Novem mestu izredno obetaven rod mladih atletov. AZS je pri tej odločitvi naredila izjemo, saj praviloma organizacije takšnega tekmovanja ne dobe stadioni, kjer so steze iz ugaskov, skakališča pa iz gumijastih tepihov. Prvenstvo srednješolcev bo 8. junija na Stadionu bratstva in enotnosti
F. M.
skozi enakovreden nasprotnik, v drugem polčasu pa so jih povsem nadigrali. Inlesovci so nekajkrat povedli celo s petimi zadetki prednosti in prav nerazumljivo je, kako so lahko v finišu srečanja zapravili priložnost, ki se ne pojavlja vsako leto. Veliko je k zmagi domačinov pripomogla peklenska atmosfera, ki je Ribničane v zadnjih minutah povsem vrgla s tira.
Inles: Gelze, Oven, J. Tanko, S. Tanko 2, Lukič, Karpov 3, Mikulin 4, Ambrožič 3, Mate 9, Fajdiga, Čirkovič, Troha.
KRČANA V . VODSTVU
Na drugi letošnji dirki za državno prvenstvo speedweyi-stov minulo nedeljo v Lendavi so se Krčani zopet odlično uvrstili. To veja zlasti za Jožeta Žiberta, ki je s 13 točkami pristal na 2. mestu za Radgončanom Kocmutom, 4. pa je bil Kreš) Merzel z 10 točkami V skupni uvrstitvi za državno prvenstvo posameznikov vodi Zibert s 26 točkami, 2-3. mesto pa si delita Kocmut in Omerze) z 21 točkami V Krškem potekajo skrbne priprave za consko svetovno prvenstvo parov, ki bo na Stadionu Matje Gubca 1. maja. Za predsednika častnega odbora so imenovali Staneta Potočarja-Lazarja, or-ganizacjski odbor pa vodi Branko Pirc.
_ PORAZA KRČANOV IN SEVNI-CANOV - Verjetno največje neprijetno presenečenje so v soboto pripravili rokometaši Krškega svojim navijačem, saj so v Celju izgubili z mladinci A era s 35:31 (21:13). Vodilno moštvo SRL nikakor ni upravičilo mesta na lestvici in le ugodnemu razpletu na drugih srečanjih se imajo Krčani zahvaliti, da so še naprej ostali na čelu. Pri tem mislimo v prvi vrsti hud poraz Sevničanov v Veliki Nedeji: izgubili so s 33:23 (15) in tako zapravili enkratno pri tožno st, da pridejo na vrh lestvice. Ta je po 15. kolu sedaj takšna:
Krško 20 točk, Rudar in Sevnica 19, Aero Celje 18 itd.
Verjetno bodo Krčani 'tudi po naslednjem kolu obdržali prvo mesto, saj igrajo doma z zadnjeuvršče-nim Mokercem, medtem ko čaka Sevničane na papirju prav tako lahko delo z Branikom. V primeru ■ Rudarjevega neuspeha proti Usnjarju bi posavski vrsti sami držali ček) lestvice.
DRAGOCENA TOČKA IZ ŠKOFIJ - V derbiju spomladanskega dela prvenstva v ženski SRL so rokometašice kočevskega Itasa osvojile pomembno točko v gosteh proti Burji in tako obdržale vodstvo na lestvici. Rezultat: 25:25 (13:11). Poročila iz Škofij govore, da je rezultat povsem realen, saj so bile domačinke bo J še v prvem, gostje pa v drugem polčasu. Zato pa so imele veliko lažje delo rokometašice šent-jernejske Iskre, ki so doma premagale Radgono kar s 26:13 (12:7) in se tako za točko približale vodih nima ekipama.
Lestvica po 15. kolu: Itas Kočevje 25 točk, Burja 24, Iskra 21, itd.
V soboto igrajo Kočevke z zadnjeuvrščeno ekipo Ete, Šentjer-nejčanke pa gostujejo v Izoli. Burjo čaka težko gostovanje v Polani.
Poln izkupiček le Elanu
Poraz v prejšnjem kolu se Novomeščanom še kako otepa — Tokrat premagali Domžale — Vsi ostali praznih rok
Pokala Dolenjskega lista v Ljubljano
Kolesarji potrdili premoč
Na nedeljski preizkušnji v Beltincih novomeško zastopstvo najboljše — Hvasti pohvalil Papeža
To, da so novomeški kolesarji ta čas v pionirski in mladinski konkurenci med najboljšimi v državi, je potrdila tudi nedeljska dirka v Beltincih za „Pokal mladih41. Dirke se je udeležilo kar 130 tekmovalcev iz enajstih klubov, Novomeščanov pa je
bilo za cel avtobus.
Poglejmo novomeške dosežke. Pri pionirjih iB‘ je Fink zasedel 2.
TENIŠKI KLUB OBVEŠČA
Novomeški teniški klub obvešča vse prijateje tenisa, da bodo v ponedejek in torek, 25. in 26. aprila, vpisovali člane za letošnjo sezono. Vpis in plačilo članarine bosta oba dneva med 17. in 19. uro na teniških igriščih.
mesto, Pavlič pa je 6; pri pionirjih ,A‘ sta R in P. Judež zasedla peto, oziroma šesto mesto. V konkurenci mlajših mladincev je G livar pripdjal na dj četrti, le nekaj za njim Udovč, medtem ko sta bila Bele in Kru Ja c v zmagovalni skupini nekje v sredini. Največ pozornosti je ve Jato dirki starejših mladincev, kjer pa je Sandi Papež dokazal, da je ta čas še zmeraj naš najobetavnejši mladinec. Zmagal je pred klubskim tovarišem Smoletom.
Nedeljski preizkušnji v Beltincih je prisostvoval tudi zvezni trener kolesarjev Franc Hvasti, ki je bil še posebno zadovojen nad Papeževim nastopom. Nič čudnega, saj je Sandi progo prevozil s poprečno hitrostjo 44 kilometrov na uro.
Za nastop v Beltincih je novomeškemu zastopstvu pripadel naziv najboljše ekipe.
S srečanji 15. kola se je v nedeljo nadaljevalo prvenstvo v obeh skupinah slovenske nogometne lige. Dolenjski predstavniki so tokrat z izjemo Elana ostali praznih rok. Poglejmo najpomembnejše rezultate:
Elan - Pomzale 2:1 (0:0), Litja - Bela krajina 1:0 (0:0), Jesenice -Kočevje 1:0 (0:0) in v vzhodni skupini Kladivar - Brežice 4:0 (3:0).
Novomeški nogometaši, ki so po trdem boju ugnali Domžalčane, so z novima točkama ponovno tik pod vrhom, prav poraz v prejšnjem kolu doma s Crnomajci pa jih je veijetno stal enako vrednejše borbe za prvo mesto skupaj z Vozili in Ljubjano. Poglejmo lestvico po nedeljskem kolu: Vozila 22 točk, Ljubljana 21,
ŠOFERJI KEGLJALI
V počastitev 25-letnice združenja šoferjev in avtomehanikov iz Gro-suplja je bil pred dnevi v Ivančni gorici kegljaški turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe. Zmagah so Trebanjci, ki so podrli 2.376 kegljev, pred ZŠAM Ivančna gorica (2.286), Grosupjem (2.238) in ZŠAM Kočevje (2.222).
N. G.
Elan in Domžale 20, Ilirija in Jadran Lama 17, Kočevje, Jesenice in Piran 13, Bela krajina 9 ter Usnjar in Litija 6. V vzhodni skupini so Brežičani s 16 točkami še nadaje na 4. mestu.
Pari prihodnjega kola: Ilirija -Elan, Bela krajina - Jesenice, Kočevje - Usnjar, medtem ko se bodo Brežičani v vzhodni skupino doma pomerili z Ojstrico. Najzanimivejše srečanje bo vsekakor derbi med vodilnima: Vozili in Ljubjano.
Omenimo naj še, da so v predtekmi mladinci Elana premagali Ljubljančane prav tako z 2:1, medtem ko so kadeti odigrali prijateljsko srečanje z Ivančno gorico in zmagah s 6:0.
V Novem mestu je bilo prvo republiško novinarsko prvenstvo v kegljanju
Na' novomeškem kegljišču Loka je bito v soboto pod pokrovitejstvom mirenske Dane in Gorjancev iz Novega mesta 1. republiko prvenstvo poklicnih novinaijev v kegljanju, pomerili so se v dveh kategorjah za pokala Dolenjskega lista. Poglejmo najprej rezultate.
V kategorji novinarjev do 40 let je zmagal Kuntarič (TV-15), ki je podrl 394 kegjev, 2. je bil JapeJ od Primorskih novic s 376 keglji, 3. Budja iz Dolenjskega lista s 348 podrtimi kegji. Med novinarji, ki so preživeh mejo štirih desetletj, je drugo zmago redakciji TV-15 priboril Urbas s 415 keglji, drugi je bil Stružnik iz Dela z le 8 kegji manj, tretji pa Klasinec (RTV Ljubjana), ki je podrl 372 kegjev. Edini dolenjski predstavnik sedme sile v tej kategoriji Dokl iz Dela je zasedel 4. mesto s 326 podrtimi kegji.
Udeleženci sobotnega prvenstva so se dogovorih, da bi kegjaška tekmovanja novinarjev v Novem mestu poslej postala tradicionalna,poimenovali pa bi jih po v petek preminulem starosti dolenjskega novinarstva Petru Romaniču.
APRILSKA ZMAGA POVŠETU
Zmagovalec rednega hitropoteznega šahovskega tumiija ŠK Milan Majcen iz Sevnice je Martin Povše, ki je zbral 14,5 točke. Sledijo: R. Blas 13,5, Maurer 11. Nastopilo je 16 šahistov. V skupnem seštevku štirih turnirjev vodi Maurer s 36 točkami, Šorlije 2. s 34 itd.
DVE NOGOMETNI
Na sobotnem sestanku NK Elan se je za letošnjo občinsko ligo v malem nogometu - pričela naj bi se po 1. maju - prjavito kar 40 ekip.
Zmagovalec občinskega nogometnega prvenstva osnovnih sol in drugih selekcij kluba je enajsterica Škocjana, drugi je Šentjernej, tretji pa Škocjan.
DVA REPUBLIŠKA NASLOVA IN REKORDA V DOLENJSKE TOPLICE *
Milan Šimunič, nekdanji član novomeškega atletskega kluba, ki brani sedaj barve AD Kladivar, je pred časom na republiškem dvoranskem prvenstvu dosegel dva velika uspeha. Najprej je v troskoku s
15,35	metra postavil nov republiški dvoranski rekord in seveda osvojih zlato medajo, nato pa je v teku na 60 metrov s časom 7,13 dokazal, da je naj hitrejši Slovenec. Obema uspehoma je Šimunič dodal še bronasto medajo v skoku v dajavo z rezultatom 686 cm. Šimunič je v kvalifikacijah za sestavo državne reprezentance v Celju tekel na 60 metrov celo 7,04 in odsegel nov republiški rekord, ki ga je imel doslej Novogoričan Humar.
BREŽIŠKA UGA PARTIZANU
Kegjači Partizana so zmagovalci brežiške občinske lige, v kateri je sodelovalo dvanajst ekip. Vrstni red: Partizan 11.378 podrtih kegjev, Terme 11.140, JLA 11.023, Slovenijales 10.698 itd. Med posamezniki so se najbolj izkazali Zorič, D. Prelec in lapuh.
N. G.
Denarja za šport bo manj
V trebanjski občini bo letos denarja za telesno kulturo sicer manj, a šport zaradi tega ne bi smel trpeti
Čeprav bodo imeli v trebanjski občini manj denaija za telesno kulturo, je vendarle že zdaj jasno, da zaradi tega šport in rekreativna dejavnost ne bi smeli trpeti. Denaija za nove naložbe in za vzdrževanje objektov bo sicer manj kot pretekla leta. Za vzdrževanje objektov bodo morale telesno-kultume organizacije poseči v „vrečo“, ki je sicer namenjena redni dejavnosti.
Kot je zapisano v samoupravnem sporazumu o teme J ih plana telesno-kulturne skupnosti, bo največ skrbi posvečene rekreativni dejavnosti. Chj teh usmeritev je slej ko prej, da se kvaliteta rekreacije dvigne na primerno raven, hkrati pa poveča število delavcev, ki se ukvarjajo s telesno kulturo. Seveda so za rekreacijo potrebni prostori in telesnokulturna skupnost se je že dogovorila o souporabi telovadnice v osnovni šoli v Trebnjem, kjer sicer že poteka rekreacijska vadba za delavce iz združenega dela. Pa tudi v drugih krajih ne bodo prikrajšani, saj bodo telovadnice na vojo tudi drugje.
Ciji na tem področju so več kot jasni Organizirane vadbe naj bi bito letos deležno oko h 400 krajanov več kot lani Vendar bodo povečali tudi število vaditejev in trenerjev, ki bodo skrbeh za organizirane oblike vadbe. Čeprav bo imela tudi trebanjska telesnokulturna skupnost obveznosti do olimpijskih iger v Sarajevu - zanje naj bi namenila več kot 30 tisoč dinarjev - pa bo vendarle za osnovno dejavnost in rekreacijo občanov na voljo še okoh dva milijona dinarjev. Sicer pa bo denar šel še za anuitete za posojila, za udeležbo športnikov na srečanjih pobratenih občin in seveda zq vrhunski šport. Več kot jasno pa je, da bodo morah v trebanjski občini temejito pretehtati, kam bodo sredstva vložili.	j
KEGLJAŠKI TURNIR ZA DAN OF
Pod pokrovitejstvom občinske konference Socialistične zveze v Krškem pripravlja krški kegjaški klub 27. aprila ob dnevu Osvobodilne fronte v hotelu Sremič tradicionalni ženski turnir. Sodelovale bodo ekipe Celja, JubJanskega Gradisa, Kamnika, Kočevja, trboveljskega Rudarja in Krškega. .
Dobri igralci so premalo
Slobodan Ivič o razmerah v kočevskem šahu
Šahovski šport na Kočevskem je svoj čas veliko pomenil, danes, nekaj let kasneje, je od nekdaj močne šahovske družine ostalo le nekaj posameznikov. Brez dobrega dela v klubu se tudi ti izgubjajo v sivini popreč-nosti.
Slobodan Ivič, rojen Banjalučan, je prišel v Kočevje pred 18 leti. DovoJ časa je torej preživel v mestu ob Rinži, da je spoznal šahovsko 2godovino mesta.
„Pred prihodom v Kočevje sem igral za banjaluško ekipo Nikica Pavlič, ki je še do lanskega leta igrala v I. zvezni ligi. Iz moje generacije igralcev sta tudi sedanja mojstra Klečevič in Šibarevič."
Na turnirju pred 13 leti v Kočevju je Ivič skupaj z Gornikom in Cimerjem dobil naziv mojstrskega kandidata. V letih po tem turnirju je šah v Kočevju sicer napredoval, dobil na množičnosti in kvaliteti, vendar pravih rezultatov ni.
„Velika škoda za šah v Kočevju je, da je mesto predsednika v klubu zapustil Ive Stanič, eden največjih šahovskih zanesenjakov in odličen poznavalec igre na 64 pojih. Po njegovem odhodu je klub pričel životariti. Nič čudnega potem, če je domala cela ekipa prešla v Ponikve in zaigrala v I. slovenski ligi"
Večina teh igralcev se je predlani iz Ponrkev vrnila v Kočevje, saj so' se vnovič pokazale možnostih da šah ob Rinži resnično zaživi.
„Po kvaliteti igralskega kadra zaslužimo igranje v res močni ligi," pravi Ivič, „toda kaj pomaga vse to, ko pa nimamo mladincev in žensk! Talentov je dovolj po šolskih klopeh, vprašanje pa je, kako se dela z njimi
Tudi tu se odsotnost Ive Staniča še kako pozna."
Danes igrajo v kočevskem klubu mojstrski kandidati Čimer, Mestek, Gornik, Podko-ritnik, Malnar, Ofak, Zilevski in Ivič.
»Čeprav nimamo denarja, sem prepričan, da bi se ob dobri akciji vendarle našla sredstva za
Slobodan Ivič: »Igralski kader v Kočevju je dovolj močan za igranje v kvalitetni Iigi“
organizacijo priložnostnih turnirjev. Brez igranja po turnirjih šahist namreč ne more napredovati. Zakaj kočevski in ribniški šah ne združita moči? 44 In medtem ko večina kočevskih šahistov »prodaja44 svoje znanje na kakšnem priložnostnem turnirju, Ivič in Zilevski od lanskega leta nastopata za klub Goranka iz Ravne gore pri Delnicah. Ekipa se je na kvalifikacijah prebila do zahodne skupine hrvaške lige. Po tem uspehu ta kraj živi le še za šah. Nič čudnega potem, če je Ivič pustil Kočevje.
M. GLAVONJIC
TELEVIZIJSKI SPORED1
22.	IV.
petek
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Ruščina, Odmor, Poštni nabiralnik, Marin Držuč, Poročila
10.35	.TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev, Mali program. Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
17.25 POROČILA
17.30	ČEZ TRI ,GORE: OKTET HOJA
17.55 TARZAN, ameriška risanka
18.25 OBZORNIK
18.40	INOVACIJE, KI ŽIVIJO: ŠTORSKI VALJ, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA, oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke
21.05	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.25	NOČNI KINO: ANGELSKI OBRAZ, ameriški film
Lepa mladenka si najame osebnega šoferja, ki je sicer voznik rešilnega avta. Tako možak, ki je že marsikaj doživel, kmalu spozna, da je dekle nevrotična osebnost. Za to je kajpak več vzrokov, zgodba pa se
zaplete in razplete z veliko nepredvidenimi dogodki, tudi umori in sodni postopki so vmes. Film, ki ni ne kriminalka ne melodrama, je 1953 posnel Otto Preminger, igrajo pa Jean Simmons, Robert Mitchum, Mona Freeman, Herbert Marshall in še kdo.
22.55	POROČILA
17.10	Test - 17.25 Dnevnik -
17.45	Pogled - 18.15 Živeti v družini 18.45 Narodna glasba
19.30	Dnevnik - 20.00 Glasbeni bienale Zagreb 83 (otvoritev in prenos koncerta) - 21.30 Zagrebška panorama - 21.50 Nočni kino: Pusta dežela (ameriški film)
, 23. IV.
sobota
8.00	POROČILA
8.05	LETEČA HIŠICA, otroška oddaja
8.15 PEDENJ ŽEP
8.50	SMOGOVCI, oddaja iz zagrebške nadaljevanke za otroke 9.20 TARZAN, ameriška risanka
9.45	MALI SVET
10.15 ZVOKI GODAL: VIOLA, izobraževalna glasbena oddaja
11.00 ŽIVALI V GIBANJU, angleška poljudnoznanstvena oddaja
11.25 KRUH SKOZI STOLETJA: NAŠ VSAKDANJI KRUH
11.55 POROČILA
14.55 SZ: ČSSR, prenos hokejske tekme
17.00 ŽEUEZNIČAR: MEDVE-ŠČAK, prenos rokometne tekme
18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 TEVETEKA: LETO 1958 IN ZAČETKI EKSPERIMENTALNEGA PROGRAMA, oddaja o razvoju ljubljanske televizije
21.00	IZBOR POPEVKE ZA VELIKO NAGRADO EVROV1ZIJE, prenos iz Muenchna
23.30	POROČILA
16.45	Bajka o carju in pastirju (dramska predstava) - 17.45: M. Vučetič: Gospod Dimkovič (dramska predstava) - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Poezija - 20.30 Risanka - 20.45 Dokumentarna oddaja - 21.35 Poročila - 21.40 Športna sobota -
22.00	Reportaža z evropskega mladinskega prvenstva v karateju -
22.10	Prihodnost se je že začela —
22.55	Resna glasba
24.	IV.
nedelja 1
9.55	POROČILA
10.00 ŽIVŽAV, otroška matineja
10.40 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA
11.40 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13 00 in 15.50 POROČILA 15.50POMOTA, ameriški film
Film, ob katerem se bodo mnogi kratkočasili to nedeljsko popoldne, je v času nastanka (1935) veljal za izvrstno komedijo. Pripoved teče o mladem uredniku, čigar glavna na-
paka je v tem, da je na moč podoben znanemu lopovu, ki je pobegnil iz zapora. Najbrž ni potrebno še naprej govoriti, kaj se je zgodilo uredniku, ko so iskali nepridiprava. Po scenariju Jo Swer-linga je film posnel John Ford, igrajo pa Edward Robinson, Jean Arthur, Arthur Hohl in drugi.
17.25	NAŠ KRAJ: UUBSTAVA V HALOZAH
17.40	ŠPORTNA POROČILA
17.55 MODROSTNI ZOB, oddaja za mlade
18.55 N£ PREZRITE, kulturna oddaja
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	D. Šorak: SLIKE IZ ŽIVLJENJA RADA KONČARJA, 1. del dokumentarne oddaje beograjskih televizijcev
21.25	ŠPORTNI PREGLED
21.55	POROČILA
14.55	Finska : Švedska (prenos hokejske tekme) - 17.30 Partizan : Jug (prenos vaterpolske tekme) -
18.30	Mali koncert - 18.40 Iz črnogorske kulturne zakladnice: Zakladnica cetinskega samostana -
19.10	Turistični vodič - 19.30 Dnevnik - 20.00 Jazzovska glasba - 20.45 Včeraj, danes, jutri -
21.00	Risanka - 21.20 Ura z Agatho Christie
25.	IV.
ponedeljek 1
8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Kultura govora, Češčina, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas, Slikarske tehnike, Zanimivo potovanje, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Kosta Racin, Risanka, Iran, Mali program, Risanka, Botanik, Na konicah prstov
17.25 POROČILA
17.30 M. Pavlik-J. Pengov: TRIJE SNEŽAKI, predstava Ljubljanskega lutkovnega gledališča
17.50	OTROK IN ŠOLA: ALI SEM DOVOLJ RADOVEDEN? , ozobra-ževalna oddaja
18.25 OBZORNIK
18.45	PODI UM
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA: AEROBNA GIMNASTIKA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	S. Pavič: ŠPANEC, 2. del
dokumentarne drame beograjskih televizijcev
21.05	MEDNARODNA OBZORJA
22.00	POROČILA
17.25	Dnevnik - 17.45 Zajec, muren in jagnje (lutkovna oddaja) -
18.00	Miti in legende - 18.15 Izumiteljstvo -	18.45 Glasbena
oddaja - 19.00 Športna oddaja -
19.30	Dnevnik - 20.00 Znanost —
20.45	Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta - 21.55 Hit meseca (zabavnoglasbena oddaja)
26.	IV.
torek 1
9.05	TV V ŠOLI: Koledar, Nafta, Odmor, Dnevnik 10, Gibanje neuvrščenih držav. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Moliere, Govori dr. Ljiljana Brajo-vič, Risanka, Petar Konjovič, Po Savi od ustja Drine
16.30	ŠOLSKA TV:	Poklici	v
letalstvu, Rotacija in revolucija, O katodnem osciloskopu
17.35	POROČILA
17.40 Z BESEDO IN SLIKO: PRIŠEL JE PEVEC SLOVENSKE DEŽELE
18.00	NAŠI ZBORI: ZBOR FRANCA ZGONIKA IZ BRANIKA, glasbena oddaja iz arhiva TV Ljubljana
18.25 GORENJSKI OBZORNIK
18.40 PODELITEV PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE, reportaža o slovesnosti
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	J. Steinbeck: VZHODNO OD RAJA, oddaja iz ameriške nadalje-vanke
20.50	AKTUALNA ODDAJA
21.35	V ZNAMENJU
17.25	Dnevnik - 17.45 Kdor hoče, ta zmore (otroška oddaja) - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Glasbeni klub 83 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Risanka - 20.10 Švedska : SZ (prenos hokejske tekme)
27.	IV. ,
sreda, 1
15.30	POROČILA
15.35	KOLO MLADOSTI, oddaja o lanskem'festivalu Kurirček v Mariboru
16.05	CICIBAN, DOBER DAN: , KNJIŽNICA IZ TRNOVSKEGA GOZDA
16.25	GALLUSOVI MADRIGALI, glasbena oddaja
16.55	NA SVOJI ZEMU1, slovenski film
V počastitev dneva Osvobodilne fronte si bomo lahko ogledali prvi povojni slovenski film, ki po 35 letih še zmeraj sodi v krog najboljših del jugoslovanske kinematografije. Pripoved teče o osebnih dramah vaščanov, ki trpijo pod Italijani, Nemci in domačimi izdajalci. Film je zrežiral France Štiglic, igrajo pa Lojze Rozman, Stane Sever, Milena Zakrajšek, France Presetnik, Miro Krajač, Štefka Drolc, Metka Bučar, Andrej Kurent, Avgusta Danilo in drugi.
18.40	MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	V ARENI ŽIVLJENJA: PEPCA KARDELJ, dokumentarna oddaja
20.45	FILM TEDNA: PLAČANCI, maroško-gvinejsko-senegalski film Afriški film, ki ga je posnel Souheil Ben Barka, bo govoril o črnskem učitelju, ki se iz vasi odpravi v Johannesburg, kjer hoče obiskati na smrt bolno sestro. V mestu doživi marsikaj, sreča se s pouličnimi demonstracijami, kriminalom, usmrtitvijo ipd.
22.35	POROČILA
28.	IV.
četrtek
9.05	TV V ŠOLI: Koledar, Alkohol in nikotin, Odmor, Rojstvo, Človek in enetgija, Risanka, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemična sinteza, Risanka, OZN, Poročila, Risanka, Skladatelj, Po Savi od ustja Drine
16.45	ŠOLSKA TV:	Poklici	v
letalstvu, Rotacjja in revolucija, O katodnem osciloskopu
17.50	POROČILA
17.55	ŽIVALI V GIBANJU, angleška poljudnoznanstvena oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	ČAS, KI ŽIVI: ZGODBE IZ MUZEJA, dokumentarno-izobtaže-valna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA: AEROBNA GIMNASTIKA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.05	FRANCIJA V ŠANSONU Maja 1968 sta si stala nasproti Charles de G.aulle in Danici C. Bendit. Prvi, predsednik francoske republike, je imel za sabo vlado, policijo, vojsko, drugi pa študente, delavce, barikade. Kriza je bila globoka, zlasti mladi nezadovoljni, razočarani nad industrijsko družbo. Študentsko gibanje je bilo kmalu ob sapo, a takratna nasprotja so našla svoj odmev v šansonu.
21.35	DOLGO ISKANJE:	Ni
BOGA BREZ ALAHA
Današnja angleška dokumentarna oddaja bo govorih o islamu, najmlajšem izmed velikih svetovnih verstev. Zdaj je okoli 350 milijonov muslimanov, oddaja pa bo prikazala verske navade v islamskih državah, saj zvečine ne gre le za vero, temveč tudi za to, kako je vsakdanje življenje podrejeno resnicam in zapovedim iz Korana.
22.25	POROČILA
17.25	Dnevnik - 17.45 Modro kot pisano - 18.15 Ljudski običaji: Lastovo 18.45 Rock kot nekoč —
19.30	Dnevnik - 20.00 Risanka -
20.10	Prenos hokejske tekme
ZAHVALA
% 1
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in
prababica
JULIJANA BERKOPEC
iz Zemlja 1 . Gradac
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, posebej dr. Hadlovi, pevskemu zboru Griblje, govorniku Antonu Pezdircu za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Malka, Marička, Tončka, Rezka in sin Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 7. letu starosti zapustil naš dragi sinek
DARKO POTOKAR
učenec male šole iz Krmelja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje ter ga spremili do njegovega preranega grobka. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišu Branetu Šusterju in učencu Janetu Šribaiju, OŠ Krmelj, ki sta se s toplimi besedami poslovila od našega dragega sineka. Zahvala vsem učencem in prosvetnim delavcem OŠ Krmelj, dr. Jožku Moscatelliju, SOZD Lisce Krmelj, rudaijem lil. izmene, vsem sostanovalcem, ki ste nam pomagali. Hvala tudi župniku iz Tržišča za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: mamica in ati ter vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega očeta, dedka, pradedka, brata in strica
AVGUSTA KOŠAKA
iz Ločne 16
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravniškemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Zahvaljujemo se,tudi sosedom Petrinovim za vso pomoč, krajevni organizaciji ZB in KS Mačkovec - Ločna za poslovilne besede, pihalnemu orkestru Novo mesto in proštu Lapu za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
V deželo spet prišla cvetočaje pomlad, a kaj, ko sreča in veselje s teboj odšla sta v nepovrat.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar smo 24. aprila zavedno izgubili našega ljubega sina, brata, vnuka, nečaka, strica in svaka
MITJA DAROVCA-MltA
Vsem, ki ste nas v tem težkem času tolažili, nam lajšali bolečine in nosili cvetje na njegov prerani grob, od srca hvala.
VSI NJEGOVI
A danje črni moral priti, bridkosti dan in dan solzan. Težko bilo seje ločiti, . a solze vse, ves jok zaman. (Simon Gregorčič)
V SPOMIN
naše ljubljene hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje in tete
MARINKE MAVER
25. aprila bo minilo leto, odkar si mnogo prezgodaj in za vedno odšla od nas. Kruta usoda te je iztrgala v cvetu tvojega življenja. Spomin nate je živ, toda boleč. Hvala vsem, ki obiskujete njen tihi dom.
Neutolažljivi: mama, ata, sestra, brata, stara mama, strici, tete in nečak Gregor
oarlensKa
padenske
ppAZNlK1
Radencih
1983-
ppVOMAJSK'
prijetno od 29-4
MARATON
Delavski svet
TOZD ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto
razpisuje
na podlagi 121. in 122. člena statuta tozda Zdravstveni dom Novo mesto dela in naloge
TOZDA ZDRAVSTVENI DOM
DIREKTORJA NOVO MESTO
Kandidat mora poleg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo medicinske, stomatološke, pravne ali ekonomske smeri,
— da ima pet let delovnih izkušenj v zdravstveni stroki,
— da ima tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto. Partizanska c. 27, z oznako na ovojnici „Za razpisno komisijo".
Rok za prijavo je 15 dni po objavi, o izidu razpisa pa bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
LABOD, tovarna oblačil NOVO MESTO DSSS
Cesta herojev 29 KOMISIJA ZA
DELOVNA RAZMERJA DSSS
objavlja prosta dela in naloge za:
1. usklajevanje terjatev do dolžnikov
2. zavarovanje plačil
3. opravljanje nalog s področja kreditiranja, finančnega planiranja in investicij
4. obračun lastnih trgovin in družbenih obveznosti Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1 - ekonomski tehnik, 2-3 leta delovnih izkušenj, za določen čas od 1. 6. 1983 do 1. 2. 1984 (nadomeščanje porodniške);
pod 2 — ekonomski tehnik, 1—2 leti delovnih izkušenj, za določen čas od 15. 6. 1983 do 1. 3. 1984 (nadomeščanje porodniške);
pod 3 — ekonomski tehnik, 1—2 leti delovnih izkušenj, za
določen čas. od 1. 7. 1983 do 1. 3. 1984 (nadomeščanje
porodniške); »* '	.*	* * »
pod 4 — ekončmski tehhik, 1—2 l&i defovnihizkušenj, za
določen čas od 1. 7. 1983 do 1. 3. 1984 (nadomeščanje
porodniške).
K sodelovanju oziroma opravljanju del in nalog za določen čas vabimo tudi gimnazijske maturante in upravno-admini-strativne tehnike, prednost pa imajo kandidati z ekonomsko srednjo šolo.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevalcu pogojev sprejema kadrovska služba DSSS LABOD 15 dni po objavi.
Industrija motornih vozil Novo mesto Zagrebška 18—20 tozd Tovarna avtomobilov
vabi k sodelovanju:
— nekvalificirane in
— kvalificirane delavce
za dela pri izdelavi karoserij, v lakirnici in na montaži avtomobilov.
Kandidate za zaposlitev vabimo, naj se zglasijo v kadrovski službi, kjer jih bomo seznanili z delovnimi in ostalimi pogoji. Nastop delaje možen takoj.
266/16-83
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge
-STROKOVNEGA TAJNIKA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Pogoji:
Visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, 5 oz. 8 let delovnih izkušenj, družbenopolitična aktivnost z organizacijskimi sposobnostmi.
Stanovanj ni.
Mandat za dela in naloge strokovnega tajnika traja 4 leta.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi.
Pismene ponudbe naj bodo v zapečatenih ovojnicah z oznako v levem kotu „Za razpis".
Ponudbe pošljite na naslov: DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Novo mesto. Novi trg.6. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Vse informacije se lahko dobijo po telefonu št 21040, int. 266.
257/16-83
MERCATOR—ROŽNIK, n. sub. o., Ljubljana, TOZD JELKA, trgovina na drobno, n. sub. o., Ribnica, Šeškova 52
razpisuje
po sklepu razpisne komisije dela in naloge RAČUNOVODJE TOZD
Kandidati za ta dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj ter organizacijske in vodstvene sposobnosti
— ustrezne moralno-etične vrline in ustvarjalen odnos do samoupravljanja.
Delavec, ki opravlja dela in naloge računovodja TOZD, bo izbran do 31. 10. 1986. Po tem roku je lahko ponovno izbran.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici na naslov:
Mercator — Rožnik, n. sub. o., TOZD JELKA Ribnica, Šeškova 52, 61310 RIBNICA (za razpisno komisijo), v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po sklepu komisije.
256/16-83
DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in naloge
POSLOVODJE v poslovalnici Brežice, C. prvih borcev 37, za nedoločen čas
Pogoji: srednješolska izobrazba ustrezne smeri — 4-letna, 3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Za dela in naloge je predviden poseben pogoj enomesečnega poskusnega dela
Pismene prijave z dokazili sprejema splošno kadrovski sektor DZS na gornji naslov, in sicer 8 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni.
255/16-83
V
T
Ul
HB
KRKA, tovarna zdravil, n sol, o.. Novo mesto
Zlata plaketa kvalitete za NOVOTERM na jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov, Gornja Radgona ’83.
Najnovejši dosežki moderne tehnologije so omogočili nove proizvode iz steklene volne — NOVOTERM za izolacijo v gradbeništvu in industriji:	*
— neobdelana steklena volna,
— elastični filci, blazine,
— plošče, dekorativne plošče in
— cevaki
Prodaja in informacije:
KRKA IZOLACIJE, Marketing sektor. Novo mesto, Bršljin 62, tel.: 068/25—877, telex: 35713 yu krka TERMIKA Ljubljana, Kamniška 25 tel.: 061/315—477, telex: 31263 yu termiz
PRODAJA NA DOLENJSKEM TUDI V
Mercator Železnina na Mirni
— Mercator Trebnje Mercator Metlika Mercator Kostanjevica Novotehna Novo mesto
Opekarna Zalog, Zalog 21, Novo mesto
Še nikoli ni bila energija tako draga, še nikoli izolacija tako pomembna!
POZD Šiviljska delavnica MARIJA VIDIC SEVNICA
objavlja
ŠIVILJSKA DELA NA DOMU
za več šivilj iz zasavskih in posavskih občin. Prednost imajo šivilje iz krške in trebanjske občine.
Pogoji: — priučena šivilja z večletno prakso.
Zainteresirane prosimo, da pošljejo prijave na naslov: POZD Šiviljska delavnica Marije Vidic Sevnica, Šmarska c. 10, in to v 10 dneh po objavi v Dolenjskem listu.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili pismeno v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
</>
II
1 2 3 4 5 8 7 S 8 10 11 12 13 14 15 16 17 IB 19 20 21 22 23 24 26 28 27 » » 30 31
novoles
ZA VEČ PAPIRJA MANJŠI IZTRŽEK KOT LANI
V krški tovarni celuloze in paprija Djuro Salaj so v letošnjem prvem četrtletju izvozili 20.116 ton papirja, največ v Italijo, Madžarsko in Zahodno Nemčijo. Zanimivo je, da so glede na enako lansko obdobje količinsko izvozili za 9 odstotkov več, a vrednostno kar za 12 odstotkov mapj. Recesijo za časopisni papir na svetovnem trgu premagujejo tudi s povečanim izvozom voluminoznega papirja, ki ga uporabljajo, denimo, za žepne izdaje knjig, saj predstavlja ta papir tretjino izvoza.
Stil orange k
Chjetetkino, rw**oka:or»čno. vttemiMrirano I umjotno zasledeno oavježavajuče besaltohetno p*C*. pnpremijeno na mmoralnom vodom Radenska • Radenski vrelec I i pnrodmm jaškoma naranče
Preporučujemo da se cSjebetičarl o konaumtranju Sttia poaavjetuju ea fiječnifcom. • ostaL ga mogu popiti i do 21 dnevno.
Rok trajanja ut čuvanj« u hladno; i tamnoj prostorij! 6 mjesect
Stilorai
anget.
brezalkoholna pijača 2 mski kalorijami, ofcogaseoe z vrtaminlšP Uhvatno slajana-
Pripravijen«)«* mineralno vodo Radenska - Radenski vre*«c I m naravnimi av*ačfci oranž 1 di * 2» kj Vsebuje 1.5% sladkorja, 0.009% saharina. 0014% utkiamata. 5 g/l naravnega 00* »n vitamin« 90 mg/l vdamina C. 2 mg/l vitamina B*. 10 mg/» pa metanske kiaMn« in 10 mg/l roacma Diabetikom priporočamo, da a« o ptt|u Stih posvetujejo a »travnikom, drugi pa ga lahko popijejo tudi do 21 na dan. izoe»uje »AadonaM« - TOZD M»nera!navoda n sol o Radenci Rok uporabnosti pri čuvanju v temnem >n hladnem prostoru 6 mesecev ■ 1L
Brez konzervansov.
8600 2318’
OSVEŽILNA DIETETIČNA BREZALKOHOLNA PIJAČA
1963
IV
VI
VII
Vlit
IX
SALONIT ANHOVO
M
TRGOVSKO DELOVNA
nama
ORGANIZACIJA
VČERAJ D E IT, DANES STIL
Od 18. do 23. aprila med 10. in 12. uro
16. m 18. uro
degustacija vseh okusov nove pijače Stil v veleblagovnici Nama Kočevje
Pridite m poskusite tudi sami novo. osvežilno, nizkokalorično, brezalkoholno pijačo STIL
St 16 (1758) 21 aprila 1983
Mjraicei up*
1
OPEKARNA ZALOG p.o.
Novo
tel.: 21-403, 22-291
v sodelovanju z
opekarno Ptuj
Za hitro in cenejšo gradnjo vam priporočamo:
Montažne preklade
— enostavno, brez opaža, zato hitreje in ceneje,
— majhna teža, odlična izolacija,
— zagotovljena statična varnost,
— tipska proizvodnja, zato takojšnja dobava,
— primerno za premostitev okenskih in vratnih odprtin pri stanovanjskih in kmetijskih objektih ter za zakrivanje rolo omaric.
Montažni stropni nosilci
prednosti montažnega stropa.'
— kvaliteten in cenen,
— lahek - teža nosilca samo 9 kg/tm,
— preizkušen na zahtevnih objektih,
— potresno varen,
— enostavna montaža brez opaža — podpiranje je potrebno samo na 1,5 do 2 rrv
— spodnja površina stropa je v celoti opečna,
— odlična zvočna in toplotna izolacija,
— uporaben za gradnjo velikih in manjših objektov do razpona 6,5 metrov.
Poraba
za 1 m2 stropa:
2,5 m nosilcev, 8 polnil in X 0,08 m3 betona
Iz našega prodajnega programa vam nudimo tudi vse ostale gradbene materiale.
SPOSOJENO TRNJE
— Ukinimo vrste, da se nam ne bodo vanje vrinili sovražniki.
(iz Ježa)
— Zveza komunistov je napovedala ofenzivo. To je spod-. budno, potem, ko je toliko let igrala na remi, četudi je bila izrazit favorit in je nastopala na svojem terenu.
(Iz Svijeta)
— Dobili ste svoje bone. Imate, kar ste hoteli. Ne vemo, zakaj tolikšno nezadovoljstvo.
(Iz Svijeta)
— Zakaj ne spodbujamo tistega, kar nam gre, in zapiramo tisto, kar nam ne gre. Odpirajmo banke, zavarovalnice, ustanavljajmo sise, zapirajmo tovarne z izgubo ,. .
(Iz Borbe)
— Morda pretiravamo s tem našim ponavljanjem, da nimamo malega gospodarstva. Kaj ni vse to, kar imamo, eno samo malo gospodarstvo?
(Iz Borbe)
— V Gospodarski zbornici Jugoslavije razmišljajo o odmrznitvi cen. Da smo iskreni: mi sploh nismo vedeli, da so zamrznjene. Kako bodo še dirkale, ko bodo odmrznjene)
(Iz Mladosti)
— V Gospodarski zbornici Jugoslavije razmišljajo o odmrznitvi cen.
— Napačno je reči, da se Jugoslavija deli na šest republik in dve pokrajini. Ona se iz njih sestoji.
(Iz Večernjih novosti)
— Da bi bila obstojnejša, bi se morala država bolj in pristneje družiti z ljudstvom, vsaj dokler ne odmre.
(Iz Večernjih novosti)
— Delu dajemo čast in oblast le še ob prazniku dela.
(Iz Novega tednika)
V GLAVNEM PRAZNE BLAGAJNE
Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri OK SZDL Metlika je pripravil enodnevni seminar o vodenju blagajne in finančnem poslovanju društev. Seminar je bil namenjen blagajnikom vseh družbenih organizacij in društev, za katere je splošno znano, da ne razpolagajo z velikimi materialnimi sredstvi. Ni znano, če so dobili na seminarju kakšna navodila, kako napolniti dokaj prazne blagajne. To bi j im prišlo še kako prav.
BO DOVOLJ NAFTE?
Od	lanskega	okto-
bra do srede marca so kooperanti metliške kmetijske zadruge na črpalki v Metliki dobili 100 ton nafte. Poleg tega je preskrba z nafto v Metliki tudi v zadnjih dneh dokaj dobra, tako da bi to moralo zadostovati za nujna spomladanska dela. Iz republiškega komiteja imajo v Metliki zagotovila, da bo goriva, zlasti za kooperante, dovolj.
ZA LOKALNE CESTE PREMALO DENARJA
Na	posodobljenih občinskih
cestah brežiške občine, v katere je bilo zadnja leta vloženega veliko denarja, nastaja ogromna družbena škoda. Prepreči jo lahko samo pravočasna zaščitna prevleka. To pa zahteva več sredstev za vzdrževanje. Lani so porabili na te namene nekaj nad 3,4 milijona dinarjev, kar je komaj polovico potrebne vsote.
DVA TISOČ TRAKTORISTOV
V ribniški občini so do sredine aprila izdali okoli 2.000 dovoljenj za vožnjo traktorja. Traktorjev je v občini 750, velika vflgiina so last zasebnikov.
O novem predpisu o dovoljenjih za vožnjo traktorja občani nimajo posebno lepega mnenja. Pravijo pač, da so se občani znebili le veliko denarja, fotografi so zaslužili z izdelavo fotografij, občinski uslužbenci pa so si nakopali še dodatno delo.
VAJDA export-import Zagreb, Trg republike 6 TOZD IM ES, mesna industrija Zagreb, Social, revolucije 85
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
- VOZNIKA MOTORNEGA VOZ ILA en delavec v skladišču v Brežicah
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom 8 ur dnevno s pogojem dvomesečnega poskusnega dela.
Pogoji:
VKV ali KV voznik z opravljenim izpitom za voznika C kategorije in dve leti dela v stroki.
J
Gradbeno podjetje GRADBENIK Žužemberk, p. o.
objavlja prosta dela in naloge:
1. DELOVODJE
2. VEČ ZIDARJEV IN TESARJEV
3. VEČ DELAVCEV
Pogoji:
pod 1: končana delovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj; pod 2: končana poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj; pod 3: končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj.
Kandidate bomo zaposlili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem trimesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom . dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejemamo 10 dni po objavi.
Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30 dneh.
264/16-83
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
1. VODJA KLEPARNE
pogoji:
— inženir strojništva
— tri leta delovnih izkušenj v proizvodnji
— poskusno delo 45 dni
2. PLANER MATERIALA
pogoji:
— ekonomski, elektro ali strojni tehnik ali gimnazijski maturant
— eno leto delovnih izkušenj iz planiranja
— poskusno delo 45 dni
Vabimo vse zainteresirane kandidate, ki imajo ustrezno znanje in sposobnosti za navedena dela in naloge, da pošljejo pismene vloge ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku tozda, kjer bodo dobili dodatne informacije o delovnih razmerjih, osebnem dohodku in drugih ugodnostih.
Rok za pošiljanje ponudb je 8 dni po objavi. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o., Škofja Loka TOZD PRODAJA NA DROBNO
objavlja prosta dela oz. naloge
1. PRODAJALKE
za delo v prodajalni Gorenjska cesta 1, Ribnica.
Delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta). Kandidati morajo imeti končano šolo za prodajalce mešano živilske stroke. Poskusno delo traja 45 koledarskih dni.
Prošnje z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Kidričeva 53, 64220 ŠKOFJA LOKA, v 15 dneh po objavi oglasa.
RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU OSNOVNE SOLE VINICA PRI ČRNOMLJU
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
— da ima opravljen strokovni izpit
— da ima strokovne in organizacijske sposobnosti
— da je družbenopolitično aktiven in ima pozitiven odnos do družbenih interesov in samoupravljanja.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri Osnovni šoli Vinica pri Črnomlju.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisa.
KONFEKCIJA LISCA SEVNICA - TOZD BLAGOVNI PROMET
objavlja prosto delo
GLAVNI KUHAR(ICA)
v gostinski poslovni enoti Tončkov dom na Lisci Pogoji:
— gostinski delavec z ustrezno strokovno izobrazbo in delovnimi izkušnjami
— 2-mesečno poskusno delo.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in v 2 izmenah.
Sprejetim delavcem nudimo ustrezne delovne pogoje, stimulativne osebne dohodke in urejene stanovanjske razmere.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po dnevu objave na naslov: Konfekcija LISCA, TOZD Blagovni promet, 68290 SEVNICA.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
ISKRA - IEZE LJUBLJANA ,
TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA NA KRKI Komisija za delovna razmerja
Ponovno objavlja prosta dela in naloge:
SERVISIRANJE IZDELKOV - 1 delavec
Pogoji:
— elektrotehnik (šibki tok) ali RTV mehanik
— 3 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— 3-mesečno poskusno delo
— delo se združuje za nedoločen čas
Kandidati naj vloge naslovijo v 15 dneh po dnevu objave na zgoraj navedeni naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po dnevu poteka objave.
258/16-83
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA HOČEVAR
roj. VOVKO iz Dobrave 23
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo vaščanom za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, posebno kolektivom Grad Otočec in Komunalno podjetje Izola—TOZD Vrtnarija, družinam Debernardi, Faganel in Mahnič ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
MARIJE SPRINGER
JANSOVE MAME iz Dol. Straže
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti in ji podarili cvetje. Posebej hvala družinam Jaklič, Pavček in Pirc, tov. Turku za poslovilne besede, pevcem in župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: hčerke z družinami
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustil mož, oče, stari oče
FRANC KASTELIC
z Rakovnika pri Birčni vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam karkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Še posebno velja zahvala osebju oddelka bolnišnice Novo mesto, kolektivu Novoles-TOZD TPP, šofeijem Zaloga, pevcem in govorniku ob odprtem grobu ter župniku za lepo opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
DOLENJSKI LIST
Št. 16 (1758) 21. aprila 1983
1 ■ 					 r-~. Rešitev prejšne križanke				
			-	
			•A	l\/ & G /J) 1 K I p “
				ATLETI KA2
				LAT š£0 K A L O
			g?.'	OTO RsljE ROS
			•K	V 1 N Tje T sX> E
“ s			R	A Ki| 1 T A L 1 K
al		L	1	N 'š.-tČN ApSfA J A
s? <	L	1		J oW A TAM-”*
Ti J	1	A	1	l k tHM n rt r.
tel	A A	N		S RAZSTAVA
r c	) s		K	stARATsLNAT
irTnmmTr
prgišče misli i
•hnrrmr
J6P. FTTtrfcfc
Zmaga nad zlom ne pelje i(ozi nebesa, temveč skozi pekel '
B. HOFMAN
Najhujši je kompromis s sa-Mitn seboj.
A. TRSTENJAK
Vsako gorje ima svojo mejo.
NIZAMI
ZNANST MENAH DELA^ NICA
AZ. T0UT1K (LON)
VE L !K
ST.RIM PROVINCA
DEL
ULOMKA
PLUG
FLUOR
NAZIV
tasiLANU
PRITOKI
AMURJJ
TVRDIČ
TROR
DREVO
-DOZO i. g IVAH I
OKLEP
3E2IK
GL.
MESTO
ITALIJE
n
UPAD
MOR
VODE
SEST
ZRAKA
FOND
KOSMA!
TINEC
IZRAEL
LUKA
SONDA
US
DOBA
KURIR
VRSTA
ZVERI
NAŠ TEDNIK
GERM
OREL
BANJA
Deska je osvojila svet
Silovit razmah deskanja - Svetovni rekord v hitrosti jadranja ima deskar — Na olimpijskih igrah
Duhovi prihajajo tudi v pisarne
Uslužbenci neke ameriške družbe so dobili v pisarne nezaželenega gosta — zlobnega duha — Ali se človeškim očem res kažejo znanilci onostranstva
Strahovi oziroma duhovi se spreminjajo in gredo s časom v korak, ^■hova prebivališča niso več stari, mračni gradovi in srednjeveška mo-nšča ter mučilnice, pač pa se navdu-mjqo tudi za sodobne uradniške Prostore, kjer se počutijo prav tako iobro kot v hladnih in vlažnih tajskih sobah. Iz teksaškega mesta °rownsville so se namreč razširile |°vorice o nadvse skrivnostnih in -udnih dogodkih v pisarnah Družbe 23 socialni razvoj, ki jih je po svoji ^Iji baje krojil hudobni duh.
Oglejmo si torej grozljivko, o kateri obširno piše zadnja številka zelo razširjenega mesečnika keader’s Digest v svoji britanski ■ždaji.
Zgodba se začenja nekega večera >ted dvema letoma, ko je v prostorih Družbe ostal izvršni direktor 'hck Ramon, da bi dokončal neko 'ptavilo. Kako uro po tistem, ko so »ostore zapustili vsi uslužbenci, je "-»slišal, da nekdo odpira vrata, nato korake po hodniku mimo njegove »sarne ter končno še škripanje stola ' sosednji pisarni. Nick je seveda >omislil, daje nekdo prišeL Pogledal Je v pisarno, vendar ni bik) tam ne 'luha ne sluha o čem živem, pogledal na hodnik in presenečen stopil '* do vhodnih vrat. Bila so zaklenjena.
»Preveč delaš,“ sije rekel Nick in !« zadovoljil s to razlago. Znano je, 'la človek zaradi utrujenosti ali ne-Itespanosti lahko dobi privide.
Toda nekaj mesecev kasneje, "ktobra 1981, se je zadeva zaostrila.
^ pisarniške prostore so ponoči po 'roslavi, organizirani kot pomoč za družbo, prišli Nick z ženo in še štirje sodelavcu V pisarne so prinesli nekaj opreme in dobiček prireditve. Bilo je nekaj pred polnočjo. Vsi so , sedeli v sejni sobi. Nick je nenadoma začutil prisotnost nečesa. Ozrl seje m v okviru vrat zagledal temno sivo Prikazen. Nekaj časa je stala, potem Pa izginila.
Videli so jo vsi v sejni sobi. Tako ri vsaj zatrdili. Nekaterim se je 'dela kot senca, drugim spet boj 'blikovana. A da seje nekaj pokaza-
0 med vrati, o tem ni nihče dvomil.
Naslednji dan so poskušali odkri-
'i, ali je bila prikazen kakršen koli nožen odsev katerega od prisotnih, “oskušali so vse mogoče načine "svetljave, upoštevali vse mogoče, a
* azumnega odgovora ni bilo. Senca,
1 i se je pojavila na vratih, ni bila
• 'dsev.
Po tem dogodku je prišlo na dan,
' a so slišali čudne šume in ropot 'udi drogi sodelavci, kadar so ostali ' prostorih sami. Nekateri so govorili o občutku hladu za hrbtom, občutku, da nekdo stoji za njimi
Nihče od zaposlenih ni imel nikakršnih izkušenj s strahovi in duho-ri, dokler se niso preselili v nove Prostore. In ko so se začeli odkrito pogovarjati o nenavadnih stvareh, ki se dogajajo v pisarnah, se je tega dogajalo čedalje več. Tako je Yolan-da nekega dne začutila, kako nekaj stresa njen stoL Vsa v strahu je poklicala sodelavko, kije prijela stol in tudi,čutila tresenje.
Po vseh teh dogodkih ni bil nihče teč pripravljen delati nadure ali Ostati sam v pisarni.
Na pomoč so pokicali duhovnika, bi je blagoslovil prostore, pa tudi strokovnjaka za elektroniko, kije z detektorjem preiskal vse stene pisarn, saj bi bik) mogoče vanje vgra-
diti elektronske naprave, ki bi oddajale glasove ali povzročale vidne projekcije. Strokovnjak ni odkril ničesar, medtem ko je duhovnik povedal, da je začutil prisotnost nečesa sovražnega.
Spomladi lanskega leta so bili živci uslužbencev že do kraja napeti. Medtem ko se je direktor Nick Ramon okrepil z molitvgo in je ponovno začel delati v nočnih urah ter se ni več oziral na čudne šume in korake, pa so ostali doživljali vse več neprijetnosti. Slišali so glasbo orgel, neka uslužbenka je videla senco, ki jeproniknila iz stene in potem ponovno izginila v nji, drugi uslužbenki je po hrbtu šinila mrzla roka.
Razširile so se govorice in za pisarne, kjer straši, so se začeli zanimati tudi drugi. Zijal ni manjkalo, korenjakov, ki bi si upali v zaklete pisarne, pa ni bik) na pretek. Razkrilo se je tudi, da leži stavba v tistem delu mestu, kjer so biii v letih 1846 - 1848 hudi boji med ameriško in mehiško vojsko z velikimi izgubami ria obeh straneh. Ugotovili so, da se je lastnik stavbe ubil v prometni nesreči, da se je eden od najemnikov na parkirišču ustrelil in da so pivi najemniki čudno hitro zapustili pisarne in se preselili
Tisti, ki se spoznajo na duhove, pravijo, da se pojavlja predvsem duh človeka, ki je umrl nasilne smrti (vojaki, ponesrečenci, samomorilci, žrtve). Takemu naziranju so vsi zbrani podatki šli lepo v račun, le ugotoviti se ni dalo, ali po pisarnah straši kateri od nesrečnih vojakov ali
umrli lastnik ali nesrečni najemnik ali sam zli duh.
Odgovor na to vprašanje je poskušal dobiti upokojeni polkovnik, kateremu so dovolili, da prečuje nekaj noči v zakletih pisarnah. Kot je povedal, je čutil prisotnost duha. Poskušal ga je nagovoriti, ponujal je nesrečnemu duhu pomoč, vendar se prikazen ni odzvala. To je pogumnega upokojenca tako razjezite, daje prikazen poslal k vragu. Takrat pa sta pogumneža zajela paničen strah in groza. Zbežal je iz upravne zgradbe. Čez nekaj dni ga je zadela srčna kap.
Vse to je bito dovolj za uslužbence, da so se odtočili za preselitev. Zapustili so preklete prostore in odšli drugam. Duh jim ni sledil, pa tudi novim prebivalcem se ni več pojavil
Kaj je torej bilo? Seje v pisarnah res kaj kazalo? Ali duhovi res so?
Znanost pravi, da jih ni. Pravi pa tudi, da se ljudem res kažejo najrazličnejše prikazni. Ljudje jih vidijo in slišijo, vendar gre za halucinacije, namišljenosti. Iz psihologije so znane tudi skupinske halucinacije, ko se kaj neresničnega prikaže več ljudem ali množici. Ko je človeka strah, lahko tudi običajnim šumom in glasovom, ki jih daje od sebe vsaka stavba in pohištvo zaradi krčenja in raztezanja snovi pod vplivom različne temperature, pripiše nadnaravne vzroke in — duh je tu!
MiM
Moški jecajo
Zenske so zgovornejše
Kadar se tehtajo in primerjajo naravne sposobnosti moških in žensk, se rado postavi na žensko stran večja zgovornsot. To tudi povsem drži, saj psihologi odkrivajo v ženskah večji naravni dar za družbo in komuniciranje. Nedolgo tega pa so odkrili še nekaj, kar moškim jemlje točke na tem področju.
Ugotovili so, da moški dvanajstkrat bolj pogosto jecajo kot predstavnice nežnega spola. Profesor psihiatrije na avstralski uni-.verzi v Novem Južnem Wellsu Gavin Andrevvs razlaga to z biološkimi in genetskimi razlikami med obema spoloma. Pri ženskah je tisti del možganov, ki ureja govorne sposobnosti, preprosto bolj razvit kot pri moških.
To razliko je mogoče opazovati že pri otrocih. Deklice se v poprečju naučijo govoriti skoraj pol leta prej kot dečki Skozi ves čas odraščanja so dekleta boj zgovorna kot fantje istih let. Šele kasneje se lahko ta sposobnost enako razvije pri moškem, če se seveda z govorjenjem več ukvarja. Težave z jecljanjem, kr veliko pogosteje spremljajo moške ket ženske, pa naj bi izvirale iz težav pri koordiniranju glasov, kijih slišimo, z glasovi kijih izgovaijamo. Težave so genetske narave in se običajno pojavijo že v petem letu starosti.
Poletne počitnice se kažejo na obzorju načrtovanj in ljudje že tehtajo, kam se bodo namenili v vročih poletnih dneh. In ko tisti, ki jih marnjo valovi morja, pripravljajo počitniško prtljago, jih je vse več med njimi, ki si za počitnice pripravijo tudi jadralno desko. Deskanje oziroma surfanje je namreč šport, ki je v zadnjih letih doživel največji razmah. Od obal Anglije, Kalifornije, Grčije do jadranskih obal je videti vse več deskarjev, kako na preprostih plovilih uživajo v tem lepem športu. Po vsem svetu je že kakih 150 različnih podjetij, ki izdelujejo deskarsko opremo in pri tem nobenemu, ne kaže slabo, saj se prodaja jadralnih desk vsako leto dvigne za 30 odst.
Po svoje zelo zgovorno priča o razširitvi in priljubljenosti deskanja tudi dejstvo, da je olimpijski komite dokončno sprejel predlog, naj bi na naslednjih olimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Los Angelesu, uvrstili med jadralne panoge tudi surfanje. Ne na končuje pomembno tudi to, da je na jadralni deski človek dosegel največjo hitrost v razredu enotrupelnih plovil, ki jih poganja veter. Lanskega oktobra je bil dosežen nov svetovni rekord na hitrostnem tekmovanju dekarjev v Weymouthu, ki znaša zdaj 27,8 Vozlja, to je 51,791 km/h.
Preprost, poceni in lep šport — deskanje. Tudi v dvoje gre. (Foto: MiM)
Očeta komercialnega deskanja sta strokovnjak za računalništvo Hoyle Schvvietzer in aeronavtični inženir Jim Drake, ki sta v kasnih šestdesetih letih deskala ob obalah Kalifornije. Vendar pa so deskanju dali pravi pomen šele Evropejci, ki so poceni in razmeroma preprosti šport razvili do množičnosti Na strani deskanja je veliko argumentov: zanj ni potrebna draga oprema, ni potrebno gorivo, prevažanje jadralne deske je preprosto in shranjevanje prav tako, za nameček pa veščina jadranja na deski ni pretrd oreh za normalnega državljana, saj se ga v nekaj urah za silo naučijo tako otroci kot ostareli.
V zelo kratkem času se je iz deskanja razvil tekmovalni šport, akrobatsko deskanje in še nekakšno avanturistično deskanje. Med drugim je novi šport našel veliko privržencev tudi med Slovenci, saj imamo tudi nekaj posebnih deskarskih podvigov, kot je lanskoletni podvig maratonske plovbe slovenskih deskarjev vzdolž celotne jadranske obale.
Največja vrednost novega športa pa je prav zares v njegovi množičnosti in dostopnosti
PO SVETU OKOLI
SPLOH NI RES, da je pokojni pisatelj slovitih detektivk George Simenon, ki je znan po svetu kot „oče“ komisarja Maigreta, spal z 10.000 ženskami Njegova vdova, ki se nekaj spozna tudi na ljubezenske sposobnosti pokojnega pisatelja, zatrjuje, da je slavni mož spal samo s 1.200 juhicami. No, tudi to ni malo.
ZANESLJIVO pa se ni poročil tolikokrat, kot je to uspete 74-letne-mu Kalifornijčanu, ki se ponaša, da je svetovni rekorder te, lahko bi rekli žalostne tekmovalne discipline. Možakar, čigar imena nočejo izdati, je sklenil veljavno zakonsko zvezo petindvajsetkrat. Nazadnje je bila njegova družica trikrat mlajša Sheila, s katero sta orala brazde skupnega življenja le tri mesece, nakar sta se razvezala. Svetovni rekorder v porokah je kot razlog za razporoko navajal ženino nagnjenje k pijači in zabavi, ki je ni iskala doma pri ljubečem možu. Kot je slišati, že računa na 26. poroko.
DO ZAKONSKIH SLADKOSTI se trudijo priti tudi takšni, ki niso sklenili zakonske zveze. In kar je pravzaprav narobe, užiti jih hočejo s povsem neznanimi ženskami. Obramba pred takšnimi nasilneži je najrazličnejša, med novejšimi načini pa je' tudi tako imenovani tajski obrambni ugriz. Na Tajskem ’ so namreč zabeležili že dva primera, ko so se napadene ženske obranile posiljevalca tako, da so mu odgriznile kos jezika. Enega nasilneža so policaji že našli, drugi pa tudi ne bo dolgo molčal po svetu.
DRAGO JE PLAČAL žejo po kosmati glavi A. Needham, ki seje v neki zasebni kliniki prepustil operaciji presajanja las. Po končani operaciji ga hči ni hotela več priznati za svojega očeta. Zakaj, mu je razkril pogled v ogledalo. No, zdravniki so svoj očitno ponesrečeni poseg imenovali le „ne prav uspelo operacijo". Nesrečni Needham bo kirurško ekipo sodno preganjal ker noče biti ne v hčerinih ne v kakšnih drugih očeh navadna pošast, kot zdaj sliši.
82
]mwz l rdi rta
Črtice in povesti iz narodnegp življenja
DUŠICA
Preljubi angelček varuh! Prosim te, varuj me ponoči, zatisni mi očice, naredi mi čez usteča križek, povej mi lepe sanje, zbudi me zdravo in veselo. Amen." Po teh besedah zadremlje in spi trdno drugi dan do osme ure.
Ko se predrami, začne klicati Ančko, ki je bila že zdavnaj vstala: ,,Veš, Ančka, nekaj te bom prosila, pa mi moraš obljubiti, da mi boš prav gotovo to storila. Vidiš, jaz te imam tako rada. Kadar pridejo atei pome, pojdi z nama. bodi moja mama, ostani pri nas."
Ančka pravi: ,,Kaj pa misliš? Tvoj atej so gospod, pa ne marajo za kmečko mamo."
Dušica se o teh besedah skoraj zajoka in pravi: ,,0, atej te bodo radi vzeli. Bpm jih tako dolgo prosila, dokler ti ne poreko, da smeš iti z nama. Če ne bodo hoteli, pa tudi ja> ne bom več hotela ne jesti ne piti ne spati. Kar na tla se bom yrgla in ves dan jokala. Kajne, da prideš k nam? Saj te bom zmerom bogala in te božala in obimčkala in kuškala in ti prinesla vse, kar boš hotela: klopco pod .noge, stolček, klobčič, nožič, škarje, vse, prav vse. In če boš tako bolna, kakor so bili mamka pri nas, ki imajo študente, ti bom tudi prav tako stregla, kakor je stregla mamki njihova Gustica. Ti bom popravila blazinico in te božkala in rekla: Ne boj se, Ančka, saj bo kmalu bolje. Pa bom rekla otrokom: Otroci tiho! Naša mama Ančka je bolna, pa ne sliši rada vpitja. Pa ti pojdem kuhat te in kamilice in ti bom grela glavico in trebušček. Pa ti bom pripeljala doktorja in hodila v apoteko in boš videla, da ti bo kmalu odleglo, pa se bova spet lahko igrali in smejali."
Te preproste besede so silile Ančko na smeh, pa jo obenem ganile tudi do solza. Otroška ljubezen se resda hitro vname, ali
se ukorenini dostikrat globokeje, nego odrasli slutijo. To dokazuje ta pripovedka, ki je resnična od konca do kraja.
Dušica je dobila za kosilo štruco, kavo scukrom in med. Še eno uro je razveseljevala hišo. Naenkrat pogleda skozi okno in zavrisne: „Atej, atej!" Skozi vrata stopi Papej. Ančki šine vsa kri v obraz. Oče je izvedel od dijaka, da mu je našla hčerko ona. Njej se zahvali tedaj najprej. Povesila je oči in se je tresla kakor šiba; kar je na svetu, se ni nahajala še nikoli v taki zadregi. Vsi drugi v en glas hvalijo Dušico, kako kratek večer jim je naredila. Hritfar pravi, da že več ko trideset let ni bil tako vesel kakor snoči. Hribarici se zdi samo to čudno, da otrok ni vedel, kako se oče piše, dasiravno je kazal v vseh drugih rečeh toliko bistroumnost, da ne pozna nobenega takega deteta. Papej ji to razjasni: Mimica pravi „pri Papi" mesto „pri Papeiu", zato je niste mogli razumeti; ste mislili, da je ta beseda to, kar atej ali oče, ne pa pridevek.
Hribar ponudi Papeju stol: ,,Saj se vam nič ne mudi; posedite kake pol ure pri nas, da se bomo kaj pomenili. Ančka, prinesi majolko vina! Vidite, neizrečeno smo bili. veseli tega naključja, da je prenočila Dušica pri nas. Morate nas večkrat z njo obiskati, da se bomo vsaj kaj smejali. Naš kraj je pust, nam napravlja dosti dela in skrbi, pa malo smeha."
Papej je znal izvrstno pripovedovati, da ga je vsakdo rad l>oslušal. S Hribarjem ie pretresal vreme, vojsko, draginjo, z njegovo ženo vrtne pridelke, kupivno blago, gospodinjstvo, edina Ančka ni črhnila besedice; gledajoč v tla se je ozrla na nekdanjega ljubčka le takrat, ko je mislila, da ne bo videl. Papej pove Hribarjevim, da je čevljar. To obrne pomenek na obuvalo. Hribar toži, da domači čevljarji niso zanič in si bo moral dobiti koga iz mesta. Samo to ga skrbi, da mestni mojstri ne hodijo radi po hišah; on pa neče pustiti navade. Prosi Papeja, da bi mu dobil kakega dobrega delavca, ki bi hotel pritT šivat k Hribarju. Papej se zamisli, zardi in pravi: ,,Veste, drug mi ni znan nobeden. Če se pa ne branite mene, bom prišel sam. Najprej seve moram dogotoviti, kar je naročeno. Čez dobrih štirinajst dni bom prost in začnem
delati, če vam je všeč, pri vas.'" Hribar mu poda roko:
,,Udarite — mož beseda! Prav vesel sem, da mi ne bo treba iskati."
Papej bi se bil težko ponudil, da mu ni povedal dijak, kako prisrčno sta se sprijateljili Ančka in Mimica. Na tem temelju je hotel poizkusiti, če se da porušena sreča ponoviti. Med takimi pogovori se približa poldne, treba je odriniti. Papej prime hčerko za roko, se poslovi in gre proti durim. Mimica se mu izvije iz roke in začne plakati. Oče jo vpraša, kaj je. Mala se ihti: „Ne, brez Ančke nečem iti domov. Naj gre še Ančka, pa pojdem rada. Ančka mora biti moja mamaj ima me tako rada, jaz pa imam tudi njo tako rada. Atej, recite ji no, da se napravi. Ančka, nič jih nikar ne vprašaj, obleci se pa pojdi kar sama. Za ateja ne maram nič več, če te ne pelje s sabo."
Ančko spravi ta trma v neizmerno stisko in nepriliko, Papej se ji raduje, ali ne sme tega razodeti. Drugi dontači se pa smejejo in pogovarjajo Mimico, naj še nekoliko počaka, saj bo 1 prišla z atejem kmalu nazaj, pa bo lahko j>ri Ančki, dokler jo j bo volja. Na isti način jo tolaži Papej, Ančka ji ne more drugega reči kakor: „Le jrojdi za zdaj, ljuba Dušica, saj se bova čez štirinajst dni zo|>et videli." Tudi Hribarju je moral Papej obljubiti, da jo bo vzel s sabo, kadar pride. Take besede i jo malo pomire. To pa je hotela imeti, da jo Ančka nekoliko spremi. In tako odidejo vsi trije, Mimico drži za eno roko oče, za drugo Ančka. Ta dva nista mogla ne besede sj>regovoriti. V 1 hiši se je Papej svoji ljubi lahko vsd) zahvalil, zdaj, ko sta bila ( sama, je molčal in se oziral jtroti nebu. Pomislil je na božjo previdnost. Njegova ljubezen se je razdrla največ zaradi deteta, ki zavezuje zdaj z nežno ročico tanke konce raztrgane ' zaveze in poravnuje očetov greh s svojo nebeško nedolžnostjo i in ljubeznivostjo. Ančko pokliče mati. Naklonivši se, objame in poljubi Mimico. Papej ji poda roko in ona jo prime. »Zbogom, preljuba Ančka!" ..Zbogom, Gene!" so bile edine I besede, ki sta jih zmogla za slovo.
Papej je še dolgo gledal za njo. Celo bitje so mu prešibale zdavnaj pozabljene, zdavnaj zamorjene radosti.
od delegatovi za delegate
Rdeči petelin ni miroval
Gasilci so morali lani v novomeški občini gasiti 41 požarov — Obširna in uspešna preventivna dejavnost
Novomeška interesna skupnost za varstvo pred požarom je lani dokaj uspešno izvajala dejavnost po sprejetem programu, čeprav je morala med letom opraviti vrsto nalog okrog reorganizacije skupnosti in spremembe samoupravnih aktov, kar ni bilo načrtovano. Prav tako lahko kot uspešno ocenimo lansko delo izvajalcev požarnega varstva, od gasilskih društev do občinske gasilske zveze in zavoda za požarno varnost.
V novomeški občini deluje 55 gasilskih društev, 6 industrijskih gasilskih društev, zavod za požarno varnost kot poklicna gasilska enota, občinska gasilka zveza in 5 pionirskih gasilskih društev. V društvu je včlanjenih nad 4 tisoč članov, od tega več kot polovica v operativne enote. _
Gasilske organizacije šolani vsaka na svojem območju uresničevale program varstva pred požari, in sicer s seznanjanjem ljudi s požarnovarnostno problematiko ter ukrepi, ki so potrebni za čim večjo varnost pred požari Posebno vlogo so gasilska društva odigrala tudi v akciji NNNP, ki je bila lani posvečena prav
USMERNIK ZA BOLNIŠNICO
Karel Željko iz Cegelnice 78 pri Novem mestu je izdelal usmerniško napravo, vredno okrog 60 tisoč dinarjev, in jo poklonil Splošni bolnišnici Novo mesto.Ta zdravstvena ustanova se mu zahvaljuje za poklonjeni izdelek.
požarni in prometni varnosti. V tej akciji so gasilci na terenu prikazali gašenje požarov ter reševanje Judi in premoženja. V okviru te akcije je bik) 'tisoč gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš opremljenih z ročnimi gasilnimi aparati, katerih nakup je sofinancirala tudi interesna skupnost za varstvo pred požarom. Vse leto so gasilska društva opravljala tudi preventivne preglede objektov in ugotavljala nepravilnosti oz. požarno ogroženost. Gasiti pa so morala 41-krat. Večina teh požarov je bila v zasebnem sektorju.
Gasilska društva so se srečevala tudi z nekaterimi problemi. Tako skoraj ni bik) mogoče kupiti gasil-' skega vozila, saj proizvodnja kombijev v IMV lani ni bila omembe vredna, nič manjših težav pa niso imeli pri nakupu motornih brizgaln in rezervnih delov zanje, ki so iz uvoza. Če ta problem ne bo rešen, bodo gasilska društva kmalu ostala brez nujno potrebne opreme za usposabjanje in gašenje.
V občinski interesni skupnosti za varstvo pred požarom se je lani zbralo za financiranje vse tovrstne dejavnosti 26,6 milijona dinarjev. Od tega je dobil zavod za požarno varnost 12,4 milijona, občinska gasilska zveza nekaj manj kot 2 milijona, vsa gasilska društva skupaj pa nekaj pod 8 milijonov dinarjev, od tega 3 milijone za novogradnje ali obnove gasilskih domov. To seveda ni ravno veliko, zato so društva pridobivala dodatna sredstva za nakup opreme, ureditev in vzdrževanje gasilskih domov ter svojo dejavnost z organiziranjem raznih prireditev, ponekod pa so nekaj denarja primaknile tudi krajevne skupnosti. Interesna skupnost je sofinancirala tudi preurejanje sistema alarmiranja v občini.
BRIGADIRJI SE ŽE PRIPRAVLJAJO — Na zvezne in republiške akcije bo iz novomeške občine odšlo letos 200 brigaditjev, ki bodo združeni v štirih brigadah z imeni ,Marjan Kozina“, .JKatja Rupena“, „Baza 20“ in , Janez Mrak“. Minulo soboto so se prvi brigadirji že pripravljali za letošnje akcije. V Novem mestu so urejali in čistili poti (na sliki), v soboto pa bodo urejali in pripravljali brigadirsko naselje v Žužemberku. (Foto: Janez Pavlin)
Več reda pri izrabi prostora
Prostorski plan novomeške občine, ki naj bi bil izdelan do konca letošnjega leta, bo opredelil bodoči namen vsakega zemljišča — Osnova vsega olgoročnega razvoja
Že dlje časa se pri nas mnoge razprave in zapisi vrtijo okrog bolj ali mani smotrne izrabe prostora za različne namene, pri čemer je največ kritike deležna pozidava najboljših obdelovalnih površin. Pri tem je vendarle treba reči, da smo pozidavah tako najbopo kot najslabšo zemljo in da smo v razmerah, ko praktično nobeno področje ne uspeva načrtovati nekoliko dolgoročneje, lahko veseli, da nesmotrnosti pri izrabi prostora ni bilo še bistveno več.
Da bi bilo v prihodnje drugače, naj bi poskrbeli občinski prostorski plani, ki bodo vsebovali natančne opredelitve, čemu bo služil kak kos zemlje. Prostorski plan novomeške občine naj bi bil izdelan in sprejet do konca letošnjega leta. Zaenkrat kaže, da bo ta načrt uresničen, če se le ne bo zataknilo pri usklajevanju med posameznimi nosilci planiranja oz. porabniki prostora.
Predčasni pokoj nespodbuden
V novomeški občini vrsta pripomb na osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — Bodo kmetje zmogli plačevati prispevke? — Omejiti najvišjo pokojnino
Nedavna javna razprava o o®h$3Pa£Kona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je	novomeški	občini	dobro
organizirana in izpeljana. S pripombami se je odzvalo kar 64 osnovnih sindikalnih organizacij, kar je svojevrsten rekord, čemur pa se glede na pomembnost problematike niti ne gre čuditi. Pripombe je že obdelala komisija za socialno politiko in družbeni standard pri novomeškem občinskem sindikalnem svetu, njena stališča pa je pretekli teden v celoti podprlo predsedstvo sveta.
Velja omeniti, da je bilo dobro sprejeto poenotenje delavskega in kmečkega pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja, vendar je bila ob slednjem izražena bojazen, da se bodo socialne razlike med kmeti še povečale. Postavlja se namreč vprašanje, kako bodo starejši in mali kmetje z majhnim dohodkom zmogli plačilo, četudi samo najnižjega prispevka, oz. dokup let. Predsedstvo je zato menilo, da bi morali proučiti možnost znižanja zavarovalne osnove za kmete. Ti se bodo morali namreč obvezno zavarovati in plačevati prispevek tako zase kot za družinske člane, ki jim je kmetijstvo glavni ali edini vir za preživljanje; to bo na našem območju, kjer je veliko razmeroma majhnih kmetij, zelo velika obremenitev. Poleg tega naj bi se zavarovalna doba štela tudi kmečkim gospodinjam.
V razpravi je prevladalo mne: nje, da najvišja pokojnina ne bi smela presegati 85 odstotkov tri in polkratnega povprečnega slovenskega osebnega dohodka v preteklem letu. Iz zakona pa naj bi kot nesprejemljiv črtali člen o povečanju pokojnine po 40 letih dela.
Največ pripomb pa je bilo na račun predčasne upokojitve. Dokaj enotno je stališče, da je predvideni odstotek zmanjšanja pokojnine pri predčasni upokojitvi zelo nespodbuden in da praktično pomeni le formalno uresničitev zveznega zakona. Ta odstotek naj bi uskladili med republikami, podan je bil predlog, naj bi bil vezan na težavnost dela. Delovnim invalidom, ki se odločajo za predčasno upokojitev, naj bi tega odstotka od pokojnine ne odbijali.
Organizacije združenega dela so si bile enotne, da pomeni prenos invalidskega varstva na združeno delo zelo veliko obremenitev slednjega. Predlagale so, naj bi nosile le odgovornost za invalididnost kot posledico dejanskih nesreč pri delu in poklicnih obolenj. Znano je namreč, da je invalidnost v naj večji meri posledica
nesreč in bolezni izven dela, tako da delovne organizacije tudi z izboljšanjem varstvenih ukrepov ne bodo mogle bistveno prispevati k zmanjšanju invalidnosti, kar pa je bil eden glavnih razlogov za prenos teh obveznosti nanje.
Izraženi so bili tudi dvomi o financiranju pokojninskega zavarovanja. Glede Aa dohodkovne možnosti našega kmetijstva je jasno, da se bo s prispevki kmetov in z dodatnimi viri zbralo premalo sredstev, da bi združeno delo razbremenili v tolikšni meri kot predvideva zakonski osnutek.
Z. L.-D.
Izdelavo prostorskega plana je sprejel novomeški Zavod za družbeno planiranje, v katerem je ta odgovorna in težavna naloga skoraj povsem zavrla ostalo delo. Zavod je pri sestavi plana povsem odvisen od elementov, ki jih morajo pripraviti vsi porabniki prostora. Na voljo naj bi jih imel do konca aprila oz. maja, sicer bo težko uresničiti načrte, po katerih naj bi septembra začeli izdelovati osnutek prostorskega plana (za kar so pogoj usklajeni posamezni elementi), novembra javno razgrnili in decembra sprejeli. Če ne bo tako, bodo posledice hude. Do sprejetja prostorskega plana v občini namreč ni mogoče izdati nobene lokacijske dokumentacije.
Pri dosedanjem delu so se že pokazale premnoge težave, pomanjkljivosti in vsi konflikti, ki obstajajo v izrabi prostora. Tako je jasno, da se nekatere industrije ne bodo mogle razvijati na doslg predvidenih mestih in da bo ostala neizkoriščena tudi kakšna komunalna naprava ali objekt, kar je posledica premalo
premišljenega, predvsem pa neusklajenega planiranja na posameznih področjih.
Zaenkrat so prišli najdlje kmetij-ci, ki so že izdelali z zakoni usklajeno kategorizacijo kmetijskih površin. Gozdarski del, za katerega sicer obstajajo dolga leta najbolj natančni načrti, bo nared v skladu s sistemskimi opredelitvami do konca maja. Za izdelavo prostorskega plana pa so seveda potrebni še vsi drugi elementi (poselitveni, prometni, energetski itd.), kjer je bito doslej veliko nereda ob celi vrsti nosilcev planiranja, od interesnih skupnosti do organizacij združenega dela, ki so delali vsak po svoje in ki mnogi še sedaj ne razumejo, da je notranje samoupravno planiranje njihova naloga. Zavod za družbeno planiranje te odgovornosti ne more prevzeti, ampak je njegova naloga le strokovna obdelava in usklajevanje vseh posameznih delov prostorskega plana.
Glede na to, da pred sprejetjem prostorskega plana „miruje“ vsako razpolaganje s prostorom, lahko le upamo, da bodo vsa okolja pravočasno in kvalitetno izdelala svoje razvojne načrte v zvezi s prostorom, ki bodo usklajeni v obliki občinskega prostorskega plana tudi osnova vsega bodočega strokovnega razvojnega dela in načrtovanja.
Z. LINDI Č-DRAGAŠ
Izraba starih podstrešij
Letos bo v novomeški občini dograjenih 131 družbenih stanovanj — Vse pripraviti za preureditev podstrešij
3
]
I
1
ODPRAVILI POMANJKLJIVOSTI NA PROČELJU - Kmalu po dograditvi prvega bloka v soseski ob Cesti herojev, pri katerem je bila uporabljena takrat nova tehnologija, se je pokazalo, da se fasadne plošče ne stikajo tako dobro, kot bi se morale. To pomanjkljivost so na vseh drugih blokih potem odpravljali sproti, na bloku B pa so delavci Pionirja pretekli teden opravili fugiranje fasadnih elementov, pri čemer seveda ni šlo brez višinskega dvigala. (Foto: Z. L.-D.
14
Stanovanjski sklad družbenih stanovanj naj bi bil v novomeški občini z letošnjim letom bogatejši za vsega 131 stanovanj. Zaradi skrčene gradnje se bodo stanovanjski problemi seveda povečevali, pri tem pa je treba reči, da delovne organizacije nimajo denarja niti.za nakup bistveno manjšega števila stanovanj.
V okviru družbeno usmerjene gradnje je letos podapan rok za izgradnjo 115 stanovanj v bloku A v stanovanjski soseski ob Cesti herojev. Od tega je 24 stanovanj že dograjenih in nekaj tudi vseljenih, ostalih 97 pa naj bi dokončali v prvi polovici leta. Za konec julija je predvideno tudi dokončanje gradnje 16 stanovanj na Mestnih njivah.
Zaradi težav pri organiziranju investitorskih del in kadrovskih problemov v strokovni službi stanovanjske skupnosti so zamude tudi pri pričetku gradnje stanovanjskega bloka v soseski Irča vas—Brod. V okviru te soseske je v prvi fazi predvidena gradnja treh stanovanjskih blokov s skupno kotlovnico in zakloniščem. Zaradi pomanjkanja denarja, ki ga mora investitor zbrati vnaprej, bo letos začeta le gradnja dveh blokov, v katerih bo 126 stanovanj, ter pripadajočih objektov.
V okviru organizirane gradnje zasebnih hiš je trenutno v gradnji 90 hiš, v okviru neorganizirane gradnje, predvsem
v krajih izven Novega mesta, pa še okrog 200 hiš. Poleg tega bo letos pripravljeno vse potrebno za ureditev nekaterih podstrešij v Novem mestu in v drugih krajih, kjer do leta 1985 ni predvidena gradnja stanovanj v blokih. Račun kaže, da bi bilo možno v 21 stanovanjskih objektih urediti 29 podstrešnih stanovanj, od tega 21 v Novem mestu, 4 v Žužemberku, 2 v Straži, po eno pa v Šentjerneju in Škocjanu.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: OO zveze sindikatov Ljubljanska banka-enota Črnomelj 2.300 din namesto venca pokojnemu očetu sodelavke Bojane Rošto-har; OO zveze sindikatov Ljubljanska banka Novo mesto
10.000	din namesto praznovanja dneva žena, in OO Rdečega križa Novo mesto 1.000 din namesto cvetja pokojnemu Leonu Kosu z Otočca. Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto se zahvaljuje vsem darovalcem.
PODREZATI V KOMISIJE
Predsedstvo občinske konference ZK v Novem mestu namerava v kratkem sklicati vseh 8 komisij, ki delajo pri predsedstvu. Namen je spodbuditi delo, zastavljeno po programu, kajti dosedanja praksa kaže, da samo dve od 8 komisij redno in dobro delata.
Širša dejavnost v obnovljenem domu?
V Beli cerkvi naj bi letos zaključili večletno obnovo kulturnega doma
Obnova kulturnega doma v Beli cerkvi, ki je bil včasih prizorišče mnogih prireditev, se vleče že nekaj let. Krajanom bi sicer ne mogli očitati nezanimanja, a v preteklih letih je bilo načrtov in nalog v krajevni skupnosti toliko, da bi bili vsem res težko kos; morda tudi zaradi napeljave vodovoda in telefona ter asfaltiranja ceste, za kar so precej prispevali sami krajani, obnova doma ni stekla hitreje.
p? -/m
Drago Simončič
„Upamo, da bomo letos vendarle zaključili obnovo kulturnega doma,“ pravi sedanji predsednik tamkajšnje osnovne mladinske organizacije Drago Simončič. Ne gre namreč pozabiti, da je večino dela pri gradnji prizidka in pri celotni obnovi starega kulturnega doma opravila mladina, medtem ko je zagotavljanje potrebnega denarja imela na skrbi krajevna skupnost.
„V obnovo doma je bilo v vseh teh letih vloženega veliko prostovoljnega dela mladincev. Sprva so bili še bolj zavzeti kot sedaj. Na akcijo jih je prišlo od 30 do 40, medtem ko jih pride danes od okrog 70, kolikor je mladincev v krajevni skupnosti, le od 10 do 15.Zakaj tako? Prvič, to je kmečka mladina, ki nima veliko prostega časa, poleg tega pa je razumljivo, da jih je težko vabiti le na delovne akcije. Radi bi plese, filmske predstave in še kakšno drugo prireditev, a za to ni prostora ,“ pravi Drago Simončič.
Bolje bo, ko bo kulturni dom spet odprl vrata. V njem bo večja dvorana za najrazličnejše prireditve in proslave, svoj prostor pa bo dobila tudi krajevna skupnost in seveda mladina. Sedaj vsi gostujejo v gasilskem domu, ta pa je premajhen, da bi bil primeren Tjakaj več kot sestanek ali predavanje. Z dograditvijo se 'bo morda razširila tudi dejavnost in aktivnost mladinske organizacije.
DOLENJSKI UST
Temeljitejša poslovna poročila
Poslovna poročila z večine niso več le prikaz računo vodskih podatkov
Letošnja akcija »Zaključni račun" je bila tudi v novomeški občini dobro pripravljena in izpeljana, čeprav so se še pojavljale nekatere pomanjkljivosti. Tako so prišla navodila prepozno, da bi gospodarska zbornica la lik o pripravila ustrezne kazalce, pa tudi poročila interesnih skupnosti, banke in zavarovalnice so delovne organizacije dobile šele, ko bi morale biti razprave o poslovnih poročilih v sindikalnih skupinah že zaključene.
Ob vsem tem so se razprave’ seveda nekoliko zavlekle, je pa precejšen napredek pri pripravi poslovnih poročiL Le-ta v večini primerov niso več le prikaz računovodskih podatkov, temveč dajejo popolnejšo sliko možnosti za gospodarjenje. Pripravljena so bila jasno in razumljivo.
ČETRTKOV INTERVJU
Po osemletki le dva kmeta
V oddelku za elektroniko bodo lahko sprejeli samo 90 kandidatov, prijavljenih pa je že 110
V novomeški občini v tem šolskem letu 783 učencev končuje šolanje na osemletki, služba za usmeijanje v poklice pa je že opravila z njimi glavno delo. Kako je uspelo in kako so se odločili učenci za poklice, je povedala dipl. psihologinja Vika Avsec, ki vodi tovrstno usmerjevalno delo.
„Kar 90,6 odst. vseh učencev, ki končujejo osemletko, se je odločilo nadaljevati šolanje v srednjih ali skrajšanih programih, s tem daje 710 učencev prijavljenih za razne srednje
Vika Avsec: „Za skrajšane izobraževalne programe je med učenci premalo zanimanja, prav take kadre pa gospodarstvo najbolj potrebuje"
usmeritve in samo 40 z skrajšane programe. Resje, da je za skrajšane programe še nekaj več interesentov, in sicer med tistimi, ki se lahko vpišejo, a nimajo končane osemletke. Med vsemi osmošolci pa je samo 69 takih, ki se nameravajo takoj zaposliti, in med temi sta se samo dva odločila postati kmet."
- Za kakšne poklice oziroma izobraževalne programe je bilo v letošnji generaciji največ zanimanja?
„Na prvem mestu je kovinarstvo in strojništvo, ki ima 156 prijavljenih, toda med njimi jih samo 17 namerava obiskovati skrajšane izobraževalne programe. Za oddelek elektronike je 63 prijav, za poslovno-finančno dejavnost 55, za pedagoško 53, za naravoslovno matematično usmeritev 47 interesentov. Za lesarstvo, ki je v občini tudi močno zastopano, je sicer 59
prijav, spet pa samo 11 za skrajšane programe. V kmetijsko-izobraževalnem programu je prijavljenih 23 kandidatov, od teh samo 7 v skrajšanem programu."
— Običajno se vsako leto v usmerjenem procesu kažejo pri dekletih in fantih različni interesi. Ali taka praksa, ki jo štejemo za starokopitno, še ni premagana?
„V neproizvodne usmeritve je vpisanih 228 učencev, med temi pa so pretežno dekleta, saj je fantov samo 36. Dekleta so pretežno vpisana v postovno-ekonomsko smer, zdravstveno, kulturno ter družboslovno in naravoslovno smer. Torej se še vedno srečujemo z ukoreninjeno miselnostjo, da so taki poklici najprimernejši za dekleta."
— Zelo dobre možnosti imajo kandidati za vojaške poklice, pa je običajno zanje malo zanimanja. Kako je s tem letos?
„V razne vojaške šole se je prijavilo 10 kandidatov, kar je precej več kot prejšnja leta, medtem ko je v kadetsko milič-niško šolo prijavljenih 7."
— Kakšna je možnost, da bodo vpisani v posamezne izobraževalne smeri ob šolanju dobili zaposlitev glede na potrebe združenega dela?
„Težave so predvsem v tem, ker je za smer elektronika ne le v Novem mestu, marveč v vsej Sloveniji veliko več prijav, kot je mest v šolah. V Novem mestu je na primer samo 90 mest, prijavljenih pa je čez 110 (razen novomeških še učenci iz sosednjih občin), tako da bo potrebno preusmerjanje. Če to ne bo uspelo, bodo morali na šoli omejiti vpis. Sicer pa so letošnji vpisi dokaj skladni s potrebami združenega dela. Ne moremo pa reči, da bodo potrebe enake, ko bodo otroci šolanje končali. Tak primer smo imeli pred leti, ko je Pionir načrtoval velik razvoj in je veliko učencev končalo srednjo gradbeno šoto, a seje izkazalo, da je ob spremenjenih gospodarskih razmerah položaj povsem drugačen. Tako je gradbenih tehnikov preveč. V gradbeništvu pa so še vedno zelo iskani zidarji, tesarji, ampak namere učencev so drugačne. Za tovrstne skrajšane programe skoroda ni zanimanja."
R. BAČER
DAN ŽELEZNIČARJEV V NOVEM MESTU — Množica zaposlenih v ŽTP Novo mesto in gostov je 14. aprila prisostvovala spominski svečanosti na železniški postaji Novo mesto, s katero so se oddolžili spominu padlih in dogodkom na Zalo3d cesti, ki so povod praznovanj ob dnevu železničaijev. (Foto;, R. Bačer)
Več minusov kot dobrih točk
Po oceni je bila v preteklem letu v novomeški občini dosežena čez 3-odstotna rast družbenega proizvoda, kar pa ni razlog za prenaglo sklepanje o dobrih rezultatih nasploh
Izvršni svet novomeške občinske skupščine je prejšnji teden obravnaval oceno lanskoletnega gospodaijenja, o kateri bo te dni tekla beseda tudi v delegatskih klopeh. Po rasti družbenega proizvoda v letu 1982 se novomeška občina spet približuje mestu, ki ga je že imela na lestvici slovenskih občin.
Pri ocenjevanju dobrih in slabih ma z izobrazbo, ki čakajo na delo.
strani v luči resolucijskih usmeritev za leto 1982 je morda najbolj razveseljiv podatek, da je bila dosežena nad 3-odstotna rast družbenega proizvoda, kar je znatno nad doseženim poprečjem v republiki. Ocenjujejo tudi, daje industrijska proizvodnja v fizičnem obsegu narasla za 2,3 odst. in da je bila dosežena skoro celotna načrtovana rast v kmetijstvu. Tudi pri zaposlovanju je šteti za ugodno dejstvo, da je bito na novo zaposlenih 198 delavcev in daje bito okrog 500 sprejetih na delo kot nadomestno zaposlitev. Število nezaposlenih, prijavljenih za delo, nikakor ni zaskrbljujoče v primeri z drugimi občinami, pač pa že postaja pereče vprašanje zaposlitve mladih, večino-
O CENAH V VRTCIH
4. maja bodo delegati skupščine novomeške skupnosti otroškega varstva obravnavah predlog ekonomske cene v novomeških vrtcih v letošnjem letu. Prav tako bodo govorih o predlogu višine diferencirane udeležbe staršev pri plačilu vzgojno-varstvenih storitev v vrtcu ter o izhodiščih in potrebnih sredstvih za menjavo dela med skupnostjo otroškega varstva in vzgojnovarstvenim zavodom.
Takih je okrog 100.
Tudi vse vrste porabe so bile v gtobalu v mejah družbenih meril, pri izplačilu osebnih dohodkov pa bi šh lahko glede na rezultate še mlace več navzgor, kot pa je bito izplačil Seveda je to poprečje z izjemo nekaterih posameznih, čeprav redkih delovnih organizacij, ki pa so pri tem kršile družbena merila.
Pri slabih točkah uresničevanja resolucije sta vsekakor na prvem mestu nedoseganje izvoznih načrtov pa rast cen. Planirana je bila 15-od-stotna rast cen, dosežena pa 28,3-odstotna rast. Padec življenjske ravni občanov je precej večji od načrtovanega. Zaskrbljujoča pa je novomeška zadolženost, kije dvain-
polkrat večja, kot znaša slovensko poprečje.
Gospodarstvo je ustvarilo 2,9 milijarde dinarjev za investicije, od tega pojedo obresti 2,4 milijarde dinarjev, torej je za nove naložbe možno nameniti komaj 500 milijonov dinarjev.
Izvršni svet priporoča tozdom ponovno preverjanje planov za leto 1983 in uskladitev s posebnim poudarkom na izkoriščanju vseh možnosti za povečanje izvoza na konvertibilno področje. V občini je potrebno tudi ustvariti vzdušje in pogoje za sanacijo IMV, saj je od nje v mnogočem odvisen uspeh občinskega gospodarjenja in tudi življenjska raven vseh zaposlenih. Komisija za spremljanje družbenega dogovora pa bo o 47 prekoračitetjih družbenega dogovora o izplačilu osebnih dohodkov poročala skupščini na osnovi že ugotovljenih podatkov, koliko je med temi pravih kršiteljev.
R. B.
Železničarji so se oddolžili
Ob 15. aprilu proslava in podelitev priznanj jubilantom
V četrtek, 14. aprila, so trije tozdi in delovna skupnost skupnih služb Železniškega transportnega podjetja Novo mesto na novomeški železniški postaji lepo počastili 15. april, dan železni-čaijev. Pred spominskim obeležjem padlih je o pomenu dogodkov na Zaloški cesti in današnjih nalogah govoril Janez Japelj, predsednik konference sindikatov, nato pa so mladi iz kolektiva in pevci „Dušana Jereba" izvedli nekaj točk kulturnega sporeda.
Dobro obiskana proslava se je nadaljevala še v Domu JLA, kjer so slovesno podelili 47 plaket ter priznanj za 10- in 20-letno delo na železnici. Za jubilante s 30-let-no delovno dobo je bila osrednja svečanost organizirana v Ljubrani.
Poslovanje na terenu
Tri službe so* začele uradovati po krajevnih skupnostih, kjer so občanom na voljo za registracijo traktorjev
Suha krajina bo bolj rodovitna
Letos v treh predelih Suhe krajine opravljajo agromelioracijska dela na 67 hektarih zemljišč, kjer bo poslej možno pridelati še enkrat več kot doslej - Pomagale bodo
brigade
Na območju Kmetijske zadruge Žužemberk se letos nadaljujejo že pred tremi leti začeta agromelioracijska dela, ki imajo namen kamnite, zaraščene in za strojno obdelavo neprimerne parcele usposobiti za sodobno obdelavo in še enkrat večjo rodovitnost.
Medtem ko so se skupno zadruga in kmetje okrog Sadinje vasi, Žvirč in Sel že prejšnja leta lotili agromelioracije, ki se je izkazala za uspešno, letos tako akcijo nadajuje-jo. Na območju vasi Gradenc bodo dela izvedena na 28 hektarih zemljišč, okrog Drašče vasi, Klečeta in Plešivice bodo izboljšali 33 hektarov
PRAZNIK V ŠENTJERNEJU
V počastitev krajevnega praznika in 1. maja bo v Šentjerneju vrsta športnih in kulturnih prireditev ter srečanj. Za začetek bo 27. aprila ob 19. uri v športni dvorani rokometna tekma, 29. aprila ob 19. uri pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti v osnovni šoli. Zatem bo proslava, posvečena tudi dnevu OF.
V nedeljo, 1. maja, bo ob 6. uri v Gor. Vrhpolju pričetek pohoda „Po poteh Gorjanskega bataljona". Iz Šentjerneja odpelje avtobus ob 5.45. Ob 11. uri bo na Javorovici Osrednja slovesnost s prihodom pohodnikov. Za ponedeljek, 2. maja, je spet v načrtu športno srečanje, in sicer ob 10. uri na nogometnem igrišču.
zemje ter v sami okolici Žužemberka in na Rebri 6 hektarov površin. Tako bo zasebnim lastnikom omogočen mnogo večji pridelek krme,
pšenice in krompirja, zlasti če bodo upoštevali strokovne nasvete pri gnojenju in uporabi zaščitnih sredstev ter ostale.
Na tak način bo ne le veliko večja možnost pridelave hrane, ampak bo tudi kmetovanje za mlade privlačnejše. Nosilec vseh strokovnih del je KZ Žužemberk, brigadirji bodo
opravljali fizična dela, kmetje pa bodo prevažali material in ga nakladali, tako da bo tudi delež lastnikov zemljišč precejšen. Agromelioracijska dela sicer financira občinska kmetijska zemljiška- skupnost, del sredstev pa pričakujejo tudi od republiškega sklada za financiranje hitrejšega razvoja kmetijstva na tem območju.
S temi akcijami marsikje pokrajina povsem spreminja podobo. Zaraščeni in strmi kraški svet se z odstranjevanjem kamenja in grmovja, z izravnavo strmin spreminja v dokaj dobro obdelovalno zemljo, kjer je možna obdelava z mehanizacijo.
Kako je mogoče občanu prihraniti pota in službe približati krajanu, je dokaz novomeški primer, ki se je v praksi pojavil letos aprila. Sekretariat za notranje zadeve, zavarovalnica Triglav in Pionirjeva služba za tehnične preglede so začeli družno obiskovati krajevne skupnosti na terenu, kjer ljudje lahko opravijo vse posle z registracijo traktoijev.
Tak način poslovanja so s pridom preizkusili že v Straži, Dol. Toplicah, Žužemberku, Hinjah, Mirni peči in Šmaijeti, v kratkem pa bodo uradovali še v Škoganu, Orehovici, Šentjerneju in Brusnicah. Na ta način je preko 2500 lastnikom traktoijev prihranjena vožnja (in gorivo!) v mesto na tehnični pregled, ni potrebno hoditi po mestnih uradih in tako rekoč vse lahko opravijo doma. Hkrati pa se razbremeni redno poslovanje v mestu na omenjenih uradih.
Na „letečih“ uradovanjih so doslej ugotovili, da je velika večina traktoijev registrirana in
zavarovana. Posamezniki, ki pa še vozijo traktoije brez registrskih tablic, naj bi se zavedali tveganja, ne le glede tega, da bi jih zasačil miličnik, ampak glede lastne varnosti.
Pomembno pri tej novi akciji je še to, da na terenu uradujejo samo v popoldanskih urah od 15. ure dalje, tako da vsakdo res lahko uredi registracijo trak-toija zunaj delovnega časa.
Suhokranjčanom bo ustreženo
Včeraj je- poizkusno za- \ čela obratovati proga Hinje—Dvor
Več let v Suhi krajini na vsakem sestanku govorijo o tem, da nimajo avtobusne zveze z Novim mestom, kjer je občinsko središče in kamor bi mnogi morali v službo, po opravkih ali na zdravniške preglede. Zaradi ne-rentabilnosti take proge niso uvedli, pred kratkim pa so se s pomočjo izvršnega sveta občinske skupščine dogovorili za poizkusno vpeljavo proge.
Takp je 20. aprila šolski kom-bibus s Prevol začel prevažati štirikrat na dan potnike od Prevol, Hipj, Smuke do Dvora, kjer je nadaljnja avtobusna zveza z mestom. Organizacijo prevozov je prevzeto podjetje Gorjanci. Dogovorili so se, da bodo' poizkusno vozili mesec dni, da bodo ugotovljene dejanske potrebe krajanov. Ta čas bo morebitno izgubo kril izvršni svet, potem pa se bo videlo, ali je smotrno obdržati progo ali ne.
Vsekakor je dogovor med šolo Prevole, podjetjem Gorjanci in izvršnim svetom poteza, ki kaže dobro voljo, da bi občanom ugodili.
Novomeška kronika
DA BO DO SEZONE NARED - V Dol. Toplicah imajo v zdravilišču ustanovljeno tehnično skupino, katere člani urejajo kopališče, da bo čez nekaj tednov nared za sprejem kopalcev. Zaposlena mladina zdravilišča pa se v prostem času pridružuje olepševalnim akcijam, ki zajemajo tudi druge objekte in njihovo okolje. (Foto: R. Bačer)
IZLOŽBA PRED HIŠO - V Novem mestu je več trgovin z repro-materiatom, kjer tako manjka skladišč, da imajo raznovrstno blago na ogled kar na prostem. Taki primeri so zlasti v Bršljinu, najsi gre za trgovino pri železniški postaji, za prodajalno v zadružnem domu ali Novotehno poleg Kovinarja. Če zvečer izdelke pospravijo, je vse v redu, sicer pa . ..
SENCE NE BO - Kostanje pri obrtniškem delu novomeške tržnice so pred kratkim dodobra oklestili, kar je bilo nujno zavoljo bolezni, ki napada drevesa. Je pa gotovo, da se letos prodajalci na stojnicah poleti ne bodo mogli hladiti v senci. Zaenkrat pa nad vročino tako še nihče ne tarna.
JIH NI VEČ MED ŽIVIMI -V Novem mestu je tudi v naj novejšem telefonskem imeniku več naslovov, ki niso točni, kajti naslovniki so že med pokojnimi. Videti pa je še tudi napisne table nekdanjih dejavnosti, katerih nosilci so tudi že davno na pokopališču.
DO PLINA BREZ TEŽAV -Interesenti za gospodinjski plin lahko že nekaj časa brez težav ob vsakem času zamenjajo prazno jeklenko pri Novotehni na Cikavi. Dokaz, da je bila plinska mrzlica konec lanskega leta nepotrebna.
SAMO DVE DEKLICI - PretefcL teden je Novo mesto pridobilo dv< mali občanki. V bolnišnici sta rodi li: Irena Stojanovič, z Nad mlini 47
- Jasno in Milena Plut iz Šegove 4G
- Matqo.
ŽE NOVI KROMPIR - Na tržnici je zadnje dni spet času primemo največ zanimanja za razne sadike po katerih segajo vrtičkarji, sicer pa ponudba ni bila nič posebnega Kupcem je na voljo že novi krompir, ki velja 80 din kilogram. Ni videti, da bi ga ljudje dosti kupovali Kako bi ga ob tej draginji.
Ena gospa je rekla, da c izgubi v IMV govorijo na vse! sestankih in da so prikrajšani zi tovrstno,,popuiamost“ v zadruž nem Hmeljniku, kjer je izguba na delavca celo večja kot v IMV...
DOLENJSKI UST
Delavec plačuje za druge
V tovarni pohištva menijo, da s krampom ni mogoče konkurirati računalniku
Najrazličnejši ventili za odmrzovanje cen zelo otežgejo položaj proizvajalcev končnih izdelkov. Mednje sodijo tudi delavci Tovarne pohištva v Brežicah. Boje se, da ne bodo vzdržali vedno novih Jiepien, zato ocenjujejo take pojave kot družbeni kriminal.
Že brez nepredvidenih podražitev zato je oteženo tudi nagrajevanje.
repromateriala morajo namreč le-tega tudi izvažati, ker je v njem precej uvoženih surovin.
JOŽICA TEPPEY
,e srečujejo s številnimi težavami, iredvsem s spremembami na trži-ču. Računati morajo z zmanjšano :upno močjo domačih kupcev, ra-;en tega pa je lani močno upadla nodaja kosovnega pohištva v ZDA. Caiadi tega so se preusmerili na .ahodnoevropsko tržišče. Morali so premeniti proizvodni program. CJub temu da je količinski obseg iro izvod nje letos za 30 odst. večji ■d lanskega, so finančni rezultati kromnejšL Nanje vplivajo predvsem ečajne razlike, vrednost končnih zdelkov pa jim po besedah direktor-1 Franca Puhnerja znižuje tudi to, a kupci uvažajo zanje material. ,’ovedal je, da so bili prisiljeni ubrati ako pot, čeprav delavci težko razu-nejo, da morajo več delati in več evažati za manjši osebni dohodek, 'ri zastareli, tehnološko 70 do 0-odstotno odpisani proizvodni premljenosti morajo na zahodnem :žišču konkureirati proizvodni, ki f sproti modernizira. Dokler je z kr epom zveznega izvršnega sveta repovedan vsak uvoz, ne vidijo obenega izhoda. Pri nas take oprete nihče ne izdeluje, zato je pro-ukcija iz dneva v dan manjša, sndar ne po krivdi delavcev. Kramp e more konkurirati kompjuterju,
Zmagovalec v soboto v Ljubljano
Tekmovalci letos zelo dobro pripravljeni
Na občinskem prometnem tekmovanju v Brežicah so minuli teden sodelovale štiričlanske ekipe osmih osnovnih šol. Na prvo mesto so se tokrat prebili Do-bovčani. Ekipa Brežic je bila druga in ekipa Cerkelj tretja. Za njimi so se uvrstili tekmovalci z Bizeljskega, Globokega, Velike Doline, Artič in Pišec.
Med posamezniki je zmagal Ivan Vogrinc z osnovne šole Dobova. Brežiško občino bo 23. aprila zastopal na republiškem prometnem tekmovanju v Ljubljani. Drugo mesto je osvojil prav tako Dobovčan Marjan Pirc, na tretje mesto pa se je uvrstila Tatjana Kosec iz Brežic.
Mentorjem prometne vzgoje, članom tekmovalnih komisij in drugim dolgoletnim sodelavcem v DO, šolah, ZŠAM in AMD so podelili značke SPV (sveta za preventivo in vzgojo v prometu). Do zdaj je prejelo značke 47 občanov. Prav po njihovi zaslugi so tekmovala v Brežicah že petnajst let vzorno organizirana. Lani je bilBrežičan Darko Božič republiški prvak. Tudi letos upajo na dobro uvrstitev, saj so opazili velik napredek v znanju tekmovalcev.
J. T.
Rezultati so na zastarelih strojih slabši in delavca ni mogoče prisiliti k večji produktivnosti, če nima za to najosnovnejših možnosti. Zaradi tega menijo v tem kolektivu, bi moral imeti vsak izvoznik vsaj minimalno razpolagalno pravioo do deviz za tehnološko opremljanje.
Kljub težavam, s katerimi se tovarna srečuje, je kolektiv izpolnil vse lanske obveznosti, tudi izvozne, vendar le količinsko. Zaradi dražjega reprodukcijskega materiala je pretirano narasla edino poraba sredstev. Tudi v prvem trimesečju letos je plan dosežen, vendar ga bodo morali popraviti zaradi podražitve osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala. Proizvodnjo usmerjajo pretežno na izvoz, ker se povpraševanje doma zmanjšuje. Tržišče je zasičeno, toda če bi sprostili cene, bi se povečala konkurenca in trg bi sam dajal prednost kakovosti in obliki, ki ustrezata kupcu sedanjega časa.
Do zastojev v proizvodnji letos še ni prišlo, čeprav Tovarni pohištva primanjkuje reprodukcijskega materiala. To preprečujejo z raznimi organizacijskimi oblikami, vendar ne brez posledic. Ekonomičnost se zmanjšuje in delavec bo to spet občutil na svoji koži. Vse se vrti kot v začaranem krogu. Proizvajalci
3S, *><;
v-
ŽIVLJENJE SE VRAČA -Včeraj in danes so na Bizeljskem sprejeli prve prostovoljce iz delovnih kolektivov. Računajo, da bo pri sajenju trte sodelovalo okoli 500 ljudi, vsak dan po 50 do 60, poleti pa še zvezna mladinska brigada. Popolnoma bodo obnovili 29 hektarov nasadov, od tega 9 hektarov Slovinovih. Pri pripravljalnih delih (na sliki) so pomagali delavd iz Slovinovih pisarn. Za en teden so se pridružili akdji tudi dijaki iz Šolskega centra.
NOVE IMV PRIKOLICE ZA ŠVEDSKO - V brežiškem tozdu 1MV TAP so v treh tednih osvojili proizvodnjo novih prikolic, prvih 50 pa so že izvozili na Švedsko. Model Adria, dolg 5,70 m, je izredno ličen, zaradi spremenjene tehnologije pa tudi trdngši in lažji. Letos naj bi v Brežicah prodali na zahodnoevropski trg 3500 prikolic, od tega 1000 na Švedsko. (Foto: V. Podgoršek)
Prelomnica v gasilstvu
Odgovornost za požarno varstvo prevzema širši krog ljudi, ne samo gasilci — V društvih vedno več žensk in
mladine
Občinska gasilska zveza v Brežicah ima za seboj izredno plodno leto, so ugotovili na delovni letni konferenci ob izteku tedna. Vanjo je vključenih 30 teritorialnih in dve industrijski gasilski društvi ter devet društev ,»Mladi gasilec14 iz osnovnih šol. V gasilskih vrstah je tudi 425 žensk. Od tega so 103 članice opravile izpit za izprašane gasilke.
NOVO V BREŽICAH
VSAK PRED SVOJIM PRAGOM Tistim, ki imajo radi svoje mesto, že nekaj časa nerodno, ker je tako mete no in zanemarjeno. Oživlje-Turistično društvo želi Brežice lepšati, zato vabi jutri, 22. aprila, 16. uri vse krajane na prostovolj-i delovno akcijo. Pred vsakim blo-m, pred vsako trgovino ali drugim S lovnim lokalom naj bi pometli in brali smeti, okopali cvetlične gre-ce in pokosili travo na zelenicah, ruštvo kliče k sodelovanju ulične lbore, hišne svete in posameznike, bomiki in šolarji pa naj bi poma-li očistiti parke. Dežurne ekipe uštva bodo ves čas spremljale ego.
ALI JE RES, DA MORAJO VSE .MI? - V Dobovi menijo, da so .eresne skupnosti, zlasti komunal-in stanovanjska, dolžne programi-.i za vso občino, da noben kraj ne '.e biti zapostavljen. „Tam imajo ‘žbe, ki so za to plačane,“ pravijo, *to nimajo pravice, da nas pri it vi sredstev zavrnejo, češ saj
nimate programov." Žal je tako, da se amateiji ne spoznajo na vse, zato razvoj ne more biti odvisen samo od njih.
„TI KAR PIŠI!" - S temi besedami se kršitelji v prometu in na drugih področjih nič kolikokrat posmehujejo miličnikom. Iz prakse namreč mnogi vedo, da bodo minili meseci, leto ali več, preden bodo sploh dobili sodnikov poziv. Sodni mlini so tako počasni, daje pisanje res večkrat vprašljivo. Enako se dogaja inšpektorjem, saj tudi njihove prijave pogosto zvodenijo.
ZDAJ SPET NAROBE PRAV -Za eno uro pomaknjeni vozni redi avtobusov na progah po Sloveniji se niso najbolje obnesli, zato od ponedeljka dalje avtobusi na medkrajevnih progah spet vozijo po starem. Medrepubliških linij na srečo niso spreminjali, v občini pa bo pomik za uro pozneje obveljal zaradi kasnejšega začetka delovnega časa.
Število ženskih desetin bodo v prihodnje še povečali in tudi vzgoji podmladka bodo namenili enako pozornost kot doslej. Zdaj imajo v devetih društvih kar 700 pionirjev gasilcev. Ti so se zvezi zahvalili za skrb in tudi za prijetne izlete v partizanske kraje. Med mladino gojijo gasiici predvsem množičnost in ji dajejo prednost pred tekmovalnimi dejavnostim. «■
Društva so tudi lani opremljali z gasilskimi pripomočku Trenutno montirajo UKV naprave, da bo posredovanje ob nesrečah še hitrejše. Sirene v okoliških centrih se bodo poslej vklopile avtomatično in tako prihranile dragocene minute. Za zdaj samo še tri krajevne skupnosti nimajo svoje gasilske enote (Velike Malence, Mrzlava vas in Pečice), imajo pa gasilske enote civilne zaščite. Društva povsod zelo dobro sodelujejo s civilno zaščito in se odzivajo v akcijah, kot je bila na primer lani NNNP. Tudi za izobraževanje gasilcev je bilo ogromno storjenega. V občini so društva doslej kupila 800 gasilskih aparatov za gospodinjstva. Precej so jih že uspeti razdeliti, zlasti na dobovskem območju. V občini so opravili tudi veliko pregledov in se že pridružujejo slovenski akciji za sto tisoč pregledov.
V Brežicah bodo letos začeli graditi Dom požarne varnosti. Investicijo prevzema SIS, sredstva pa prispevajo vsi podpisniki. Torej prevzema odgovornost za požarno varnost širši krog občanov, kar je za to dejavnost velika prelomnica.
LANI 15 POŽAROV
V brežiški občini je ogenj lani povzročil za 850 tisočakov škode. Gorelo je 154crat, vendar so gasilci vse požare uspešno zadušili. Pokazalo se je, da se je nakup cistern za centre hitro obrestoval.
t
Brestaničani in Senovčani
Zmagali na tekmovanju „Kaj veš o prometu" v Krškem
ŠMi
KOLAJNA NAJBOLJŠEMU „TEORETIKU“ - Tajnik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Radej izroča kolajno prvouvrščenemu Sandiju Petri-šiču, ki je edini opravil teste brez napake. (Foto: P. Perc)
Osnovna šola Jurija Dalmatina v Krškem je bila prejšnji četrtek gostitelj občinskega tekmovanja „Kaj veš o prometu", ki se gaje udeležilo 60 tekmovalcev iz 15 ekip. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tekmovalce presenetil z zahtevnejšimi testnimi polami, tako da si je večina ob težkih vprašanjih nabrala precej več kazenskih točk kot prejšnja leta. Teorija je bila tokrat za končno uvrstitev odločil-nejša kakor pa cestna in spretnostna vožnja.
Rezultati: (starejši) 1. Brestanica 3245 točk, 2. Krško 3221, 3. Kostanjevica 3.047, 4. Senovo 2977, 5. Koprivnica 2714 in 6. Raka 2635
točk. Posamezniki: 1. Miran Ribič (Brestanica) 842 točk, 2. Simon Žoher (Krško) 835 in 3. Metod Vodeb (Krško) 834. Mlajša skupina — ekipno: 1. Senovo 3091 točk, 2. Krško 3042, 3. Kostanjevica 2853, 4. Brestanica 2773, 5. Leskovec 2746, 6. Podbočje 2560. Posamezniki: 1. Sandi Petrišič (Krško) 875 točk, 2. Žaro Novak (Brestanica) 819, 3. Andrej Ljubi (Senovo) 803-V konkurenci mladincev je tekmovala le ena ekipa Šolskega centra, zmagal pa je Adolf Ivačič (862), 2. je bil Andrej Vodeb (793), 3. Maks Urek (762). Na republiške tekmovanje, ^ki bo jutri v Ljubljani, pojde Miran Ribič iz brestaniške osnovne šole.
Z majhnimi koraki se daleč pride
Zdolani družno s sosedi rešujejo telefonijo — Udarniško delo ima tradicijo
Sploh niso redke krajevne skupnosti, kjer ljudje ne bi vedeli, kaj hočejo. Precej manj pa je takih, kjer vedo tudi, kako doseči zastavljene cilje. Ob nedavnem obisku občinskih mož v krajevni skupnosti Zdole smo se prepričali, daje lahko kljub majhnosti in skromnosti to velika krajevna skupnost.
Družno s sosednjimi krajevnimi telefon le v trgovini. O podrobno-
skupnostmi Sromlje, Dolenja vas, Pečice in Gornje Pohance so se Zdolani uspešno lotili zanje najpomembnejše naloge — izgradnje telefonskega omrežja. Poudarjajo, da ima veliko zaslug za viden napredek del (kajti kabel je že položen) prejšnji direktor novomeškega Laboda Zdravko Petan, doma iz Leskovca pri Krškem. Avtomatska telefonska centrala bo vsem omogočila okrog 500 priključkov, in če lahko Zdolani računajo le na petino vseh številk, potem je to ogromen skok, saj imajo zdaj
Prednost imajo stari »računi”
E. Kuhar iz Slinovc je za asfalt od Kostanjevice do Podbočja — Enotni vaščani
Vaščane Slinovc in Karič (gre za 17 gospodinjstev s 64 člani, od tega je 19 delavcev in 16 učencev) močno razburja predlog kostanjeviške krajevne skupnosti, da bi cesto Grad - Vodenice - Ban asfaltirali pred lokalno cesto I. kategorije Kostanjevica - Podbočje. „Ze v letu 1978 je bilo v načrtu asfaltiranje ceste Kostanjevica - Slinovce, to je do meje s podbočjansko krajevno skupnostjo, a do uresničitve ni prišlo. Ni nam jasno, zakaj prej asfaltirati ceste II. kategorije kakor prve. Od novega vodstva krajevne skupnosti smo pričakovali rešitve v prid celotne krajevne skupnosti," so med drugim zapisali očitno ogorčeni vaščani Slinovc in Karič v pismu uredništvu. Odločili smo se, da krenemo po-sledeh pritožb.
Makadamska cesta se nam je zdela dobro vzdrževana, saj jii bilo večjih lukenj, le sila ozka je, tako da se med vožnjo ne more-
Edi Kuhar: „Lani je bil obvoz ob gradnji mostov na Kiki spet po tej cesti.44
ta srečati niti osebna avtomobila. „Cesta je bila močno poškodovana zlasti med gradnjo šole v Podbočju, saj je km podrhtevala pod težkimi kamioni - mešalci betona. Tedaj so dobili od kmetov soglasja za 10 izogibališč, 7 samo na naši strani, ker so obljubili asfalt. Tovarna Djuro Salaj ima v Ločici rekreacijski center, Agrokombinat posestvo v Zavo-dah in Podbočju, tod so številni travniki, tako da je promet precejšen. Podbočjani in v skisu nas podpirajo, le z vodstvom krajevne skupnosti ne najdemo skupne rešitve,'4 pripoveduje delegat Edi Kuhar iz Slinovc 13, drugi vaščani pa omenjajo udarniško delo ob gradnji vodovoda in tudi prispevke ob razširitvi vaške ceste. Dobre volje je dovolj, le zaupa-
stih te akcije več prihodnjič.
Udarniškega dela so vajeni, zato ne preseneča, da so opravili kar 1700 prostovojnih ur za ureditev igrišča na Zdolah. Sami so razširili in obnovili cesto Ravne - Kosta-njek. Zdaj ima Kostanjek dobro avtobusno povezavo. Vaški odbor je zelo delaven. Ker samo po sebi ničesar ni moč pričakovati, so pripravili dve zelo uspeli veselici in tako zbrali denar za zbiralnico in hladilnico mleka.
Pred 10 leti zgrajeni vodovod za 120 hiš ima zdaj že 250 priključkov. Kljub veliki obremenitvi še nikoli niso ostali brez vode, res pa je, da bodo za vsak primer že prihodnje leto le povečali črpališče in samo zmogljivost vodovoda. „V Krškem
se ljudje umivajo in pijejo vodo za 3,50 dinarja, vi pa po 8 dinarjev. Še v družbenem sektorju ne mislijo dovolj niti na enostavno reprodukcijo,44 je pohvalil Zdolane predsednik krškega občinskega izvršnega sveta Vinko Bah.
Razvejena kulturna dejavnost je za Zdole že kar tradicionalna. In to navkljub temu da v kraju nimajo več šole, ampak le staro šolsko zgradbo, potrebno temeljitega popravila. Kot zanimivost zapišimo, da je iz tega kraja kar 14 učiteljev vseh profilov, da bi lahko imeli celo spet svojo osnovno šolo. Seveda o tem nihče resno ne razmišlja. Hvalevreden pa je vsak, čeprav še tako skromen namig učiteljev in drugih domačinov, ki so si delo poiskali v dolini, da so voljni pomagati zdolskemu Kulturno-umetniškemu društvu Rudi Rožanc. Predsednica Nada Cizi, učiteljica na artiški šoli, je eden svetlih vzorov, ki spodbuja še druge domačine, nas pa obvezuje, da o njih napišemo še kaj več.
P. PERC
m
VZTRAJNOST SE OBRESTUJE - Slavko Levak, Viktor Pavlič, Jože Ban (na sliki z desne proti levi) in drugi iz vodstva zdolske krajevne skupnosti so gostom (drugi z leve je sekretar OK SZDL Ivan Srpčič) podrobno razložili razvojno politiko „majhnih44 korakov. Napredek je čedalje bolj očiten.
Peto tekmovanje kovinarjev
Skupaj z avtomehaniki bodo tekmovali jutri in v soboto
Pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Krškem deluje organizacijski odbor za izvedbo petega prolzvod-no-detovnega tekmovanja kovinarjev in avtomehanikov v krški občini Odbor, ki ga vodi Peter Jesenšek, je pripravil vse potrebno, da se bo lahko jutri pozno popoldne v obratu družbene prehrane Kovinarske pričel teoretični del tekmovanja. V soboto, 23. aprila, pa se bodo v
praktičnem delu tekmovanja že ob 7. uri v Kovinarski pomerili varilci v vseh panogah, v Servisu Zastave avtomehaniki (Otto in Diesel), v brestaniškem Sigmatu strugarji, na srednji šoli kovinarski in elektrotehniške usmeritve bodo tekmovali orodjarji in v Sopu konstrukcijski ključavničarji ob 15. uri bodo objavili rezultate in podelili nagrade.
KRŠKE NOVICE
RIBARNICA BO ODPRTA 25. APRILA - To so nam zagotovili v občinskem izvršnem svetu v Krškem. Obnova bivše mesnice Agrokombinata na Resi, oziroma preureditev v ribarnico se je pač nekoliko zavlekla. Ribarnica bo sicer odprta od torka do vključno sobote, vse te dni pa bo izolski Delamaris dobavljal svežo domačo belo in plavo ribo, uvožene morske ribe pa seveda zamrznjene. Delamaris bo pripravil tudi demonstracijo priprave rib na različne načine, kar bo dobrodošlo zlasti kuharjem v obratih družbene prehrane, ki bodo lahko naročili ribe tudi po telefonu.
Z MLADINO SO KRIŽI IN TEŽAVE - Na zadnjem zasedanju predsedstva OK SZDL se je razvnela sila živahna razprava o, mik) rečeno, (ne)smotrnem izkoriščanju prostega
časa mladih in o pisanju revije Mladina. Po besedah predsednika občinske organizacije mladine Staneta Dvoršeka je Dom mladih kot organizator številnih prireditev nemočen zoper redke, a neukrotljive izgrednike. Prav tako so mnoge osnovne organizacije in tudi občinska konferenca ZSM zaman protestirale glede vsebine ,.Mladine4, zlasti- zavoljo „picoloških“, pardon, psiholoških nasvetov. Veliko organizacij je revijo odpovedalo, a jo še kar naprej dobivajo. Je zato toliko gmotnih težavh pri Mladini, se sprašujejo? !
TEDENSKO PLAČILO - Nekateri v krški občini glede na slabe izkušnje pri zaposlovanju Romov predlagajo, da bi jim za večjo spodbudo in vztrajnost raje plačevali tedensko. Mesec brez beliča je gotovo težje preživeti’ kot en sam teden, če se živi boj' od danes do jutri...
nja vse manj!
P.P.
BREŽIŠKE VESTI
ZANIMANJE ZA VOJAKINJE
Poročali smo že o zanimanju deklet za JLA v sevniški občini. Število prijav se je od razveseljivih šest povzpelo minuli teden na devet. Na hčere so ponosni tudi očetje. Tako je Alojz Kovačič iz Tržišča z zadovoljstvom prijavil hčer, medtem ko je sin že y pilotski šob. Za vojaško suknjo se zanimajo predvsem prostovoljke iz TO, študentke'in tudi delavke iz krmeljske Lisce.
SKUPŠČINE ZASEDAJO
Danes so v Sevnici sklicane skupščine občinske kulturne in telesno-kulturne skupnosti, za jutri pa še raziskovalne skupnosti. Na dnevnih redih so med drugim finančni načrti teh skupnosti Za včeraj je bila sklicana tudi skupščina stanovanjske skupnosti. Delegati te skupščine so dobili tudi gradivo o preračunu stanarin na nove točkovne vrednosti stanovanj, predvsem pa povišanje stanarin za 30 odst., ki naj bi vejalo od 1. maja daje.
OBE KOLESI V KRMELJ — Obe zmagi, tako za ekipi nižje in višje skupine občinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu14, sta pripadli krmeljski osnovni šoli. Njihov učenec Roman Lužar pojde tudi na republiško tekmovanje. Vzorno so delali tudi mentorji in krožki na ostalih šolah. Na sliki: med spoznavanjem prometne sevniške proge. (Foto: Železnik)
Sindikat v času preizkušenj
Nagrajevati dobro in prizadevno delo — Predlogi za srebrne znake sindikatov
V zaostrenih razmerah gospodarjenja in tudi rastoče draginje mora nuditi delavcem oporo tudi sindikalna organizacija. Kako je s tem, je lepo pokazal pregled opravljenih letnih sej osnovnih organizacij sindikata v sevniški občini.
Vseh teh organizacij je kar 59. No, na vse (kot je kritično ugotovilo občinsko sindikalno predsedstvo) žal še vedno niso vabili zadolženih članov niti niso poslali zapisnikov. Razumjivo, da zato občinska organizacija ne more imeti dobrega vpogleda v dejavnost tehorganizacj. So tudi organizacije, ki bi imele lahko veliko dela, a tega poslanstva ne gledajo v tej luči
- Osnovna sindikalna organizacija boštanjske osnovne šole podobno kot nekatere druge šole ni poslala niti vabila za letno sejo svoje organizacije. Pač pa so posredovali predlog za srebrni znak. Skrajnosti torej, ki ne gredo najbolje sku-
nnil
Zaradi nastale izgube zato s še posebno pozornostjo gledajo na osnovne organizacije v Stillesu. V
NOVI ČLANI KOMITEJA
Komite občinske konference ZK ima po novem obseg nekdanje konference. Na nadaljevanju programske konference minuli četrtek so izvolili pet novih članov: Braneta Busarja (trenutno je v politični šoli maršala Tita v Kumrovcu), Franca Rupreta iz Kopitarne, Jožeta Lesjaka iz krmeljske Metalne. Nevenko Okorn iz osnovne šole Blanca in Marjana Zidariča iz skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v Sevnici. Ob teh volitvah je bilo poudarjeno, da zadolžitve v komiteju ne pomenijo zastopanja osnovnih organizacij, za kar je med drugim na voljo dovolj drugih oblik političnega del«
SPOSOJENO TRNJE
—. Radi bi imeli vsega več kot drugi. Razen dela.
(Iz Novega tednika)
tozdu Stilno pohištvo seje sestala z enomesečno zamudo, poročilo pa sploh ni omenilo problemov. V osnovni organizaciji skupnih služb so pogrešali prisotnost vodilnih; di-
• Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je potrdilo nagrajence letošnjih srebrnih znakov Zveze sindikatov. Na proslavi na Lisci jih bodo dobili: Lojze Anzeljc iz Kopitarne, Fanika Zemljak iz osnovne šole „Ane Gale44, Janez Koprivec in dvoje kulturnih skupin: sevni-ška delavska gasil&a godba in oktet Boštanjski fantje.
rektor te delovne skupnosti je po krajšem času odšel, tako da na zastavljena vprašanja ni bilo mogoče dobiti odgovorov.
Z »VRAŽJIM FANTOM“ V GOSTE NA BLANCO
Amaterski oder iz Brežic je v tej sezoni naštudiral irsko komedijo Vražji fant iz zahodnega sveta. Predpremiero bo imel v nedeljo, 24. aprila ob 16. uri na Blanci. Močno pomlajena ekipa se bo domačemu občinstvu predstavila v četrtek, 28. aprila. Zatem načrtuje skupina še nekaj gostovanj, predstavo pa želi zadržati „živo“ tudi za jesenske nastope.	y.	p
LOG: ORGANIZIRANA ZLOŽBA
Logu na raznih koncih okrog dva hektara razdrobljenih zemljišč. Razumljivo, da jih skušajo zaokrožiti V sodelovanju.z vaškim odboromje bil v nedeljo v gostilni sestanek. Verjetno bodo uspeli z zamenjavami in tudi odkupi s parcelami pod Selom. Zložba razdrobljenih parcel je lahko v korist vseh.
SEVNISK! PABERKI
KDO KAJ POGREŠA? - Oddelek za notranje zadeve in občo upravo pri občini razglaša več najdenih stvari v minulem letu. Nabrali so se kar zanimivi predmeti: več ženskih in moških koles in tudi pony kolo. V to zbirko spadajo celo tri motorna kolesa in kolo z motorjem, od enega pa je ostalo le ohišje. Nekomu je postalo odveč cek) mizarsko orodje in pocinkan nosilec. Kdor meni, da je kateri od najdenih predmetov njegov, ga lahko dobi na občini, kajpak če bo dokazal lastništvo. To bo lahko storil do 14. julija letos.
RAZ UMEVANJE ZA MLADE -Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta razume denarne težave občinske mladinske organizacije. Zato ji za redno dejavnost ne bodo zaračunavali uporabe sindikalne dvprane. Kljub temu mladi še upajo tudi na stalen kotiček zase, kar izpričuje tudi objavljeni izrezek o kritičnem
SEVNIŠKI VESTNIK
„Šistem nagrajevanja ni tisto, kar si delavec želi Kdor je ustvarjalnejši, naj bi bil tudi boje nagrajen, le triko bo delavec dobil zaupanje v sistem,44 je menil ob povzemanju duha razprav o osnovnih organizacijah sevniške občine na nedavni seji predsedstva predsednik medobčinskega sveta ZSS Jože Peterkoč. Kjer so opazili pomanjkljivosti, bodo tem organizacijam pomagali z obiski delovnih A. ŽELEZNIK
POZORNOST STILLESU
Na. seji občinskega izvršnega, sveta minuli petek v Sevnici so med drugim pregledali izpolnjevanje občinske resolucije, ali na kratko, gospodarjenje v minulem letu. Z rezultati so na splošno zadovoljni. Posebno skrb posvečajo izgubi v obeh tozdih Stillesa. Izvršni svet je že doslej skušal kar najtesneje sodelovati s kolektivom, da bi odpravili težave. Pregledali so tudi izpolnjevanje družbenega dogovora o delitvi dohodka. Pravih kršiteljev v sevniški občini ni. Zanimivo je zaostajanje tako imenovanega negospodarstva.
zapisu o tem v vitrini za ooveslila mladih.	,
RDEČI AVTO V VRTCU - Sevniški gasilci ne zamudijo priložnosti, da svojega človekoljubnega dela ne bi pokazali najmlajšim. Tako so bili minuli teden dobrodošli goslje v sevniškem vrtcu. Zvedavih malčkov seveda ni zanimalo le, kaj je v rdečem gasilskem avtomobilu, temveč so skrbno prisluhnili tudi opozorilom pred nevarnostmi rdečega petelina.
POMOČ SOSEDOV - Gasilsko društvo na Šmarčnem si gradi nov dom. Pri zbiranju pomoči za gradnjo so naleteli na zgledno razumevanje tudi po oko liških vaseh in celo v sosednji občini Že vrsto let se namreč odvija razveseljivo sodelovanje z gasilci in krajani Vrhovega. Gasilci iz toga kraja so jim predčasno odstopih star avto za shranjevanje orodja, ravno tako jim pomagajo sedaj pri gradnji pravega doma.
Zavel nov veter
Odgovornejše delo v ZK
V nadaljevanju ob koncu marca prekinjene programske seje občinske konference ZK v Sevnici so minuli četrtek v komite izvolili pet novih članov. V tem pomembnem telesu, ki šteje 27 članov, je to gotovo precejšnja kadrovska okrepitev. To kaže na zaostritev odgovornosti za sodelovanje v delu komiteja, ki je po novem dosti širše sestavljeno telo organizacije Zveze komunistov.
Če kdo, se komunist ne more v nedogled izgovarjati, da ne prihaja na seje, če omenimo le seje kot obliko pripravljenosti za sodelovanje. V preteklosti je bilo zaradi tega precej težav.
Kaj je treba delati in za kaj se komunist mora boriti, so se dogovorili že na prejšnji seji. Ifa tej osnovi so tokrat pripravili še programsko usmeritev, ki postavlja na prvo mesto urejanje družbenoekonomskih odnosov in gospodarsko stabilizacijo, odgovornost komunistov v političnem sistemu, vsestransko krepitev Zveze komunistovh aktualne naloge vseljudske obrambe in družbene samozaščite ter vzgojo in izobraževanje.
Smer delovanja Zveze komunistov v občini je torej dogovorjena, večje jamstvo za uresničevanje sklepov pa je dejstvo, da je ZK v sevniški občini našla dovolj moči, da je presekala mrtvi tek pretiranega ukvarjanja same s seboj, saj so pomebnejše njene širše družbene naloge.
A . Z.
Potrebe trga terjajo nove smeri
V trebanjskem Trimu so že začeli graditi montažne stanovanjske objekte za potrebt držav v razvoju — Končni cilj je tudi bolj ekonomična proizvodnja
Trebanjski Trimo seje v zadnjih letih uveljavil kot proizvajalec industrijskih montažnih objektov. Ker je v zadnjih letih povpraševanje po teh objektih precej upadlo doma in v tujini, kamor je Trimo prodajal več kot tretjino proizvodnje, iščejo zdaj nove možnosti in seveda nove proizvode.
Kot je povedal Janez Dule, vodja razvojnega sektorja v Trimu, se v zadnjem času najbolj ukvaijajo. s projekti objektov za stanovanjske namene. Sicer je res, da so se z načrtovanjem teh objektov začeli ukvaijati že leta 1974, ko so za potrebe armade začeli načrtovati stanovanjske objekte. V tisti čas sega tudi gradnja večnamenskih objektov v Bagdadu. Vse to, kar je bilo narejenega doslej sicer še ni bilo plod tržiščnih raziskav, zato pa je pomenilo prve pomembne korake v smeri, ki postaja aktualna prav v sedanjem času. Dežele v razvoju, kjer se v zadnjem času tudi precej manjšajo naložbe v gradnjo industrijskih objektov, so namreč začele pospešeno graditi ostalo infrastrukturo. In Trimo se prav z raziskavami in izdelavo prototipov teh objektov vključuje v zadovoljevanje potreb.
»Naše raziskave gredo v smeri čimbolj funkcionalnih objektov, kjer bi bila tudi cena sprejemljiva za omejene denarne možnosti držav v razvoju. Čeprav smo z našimi raziskavami precej blizu potrebam trga, pa še nismo v celoti zadovoljni. Na zunanjem trgu se namreč srečujemo z vse močnejšo kon-
Poudarek na varstvu
Lani je bilo v trebanjski občini le 11 požarov — Še naprej poudarek na varstvu — Pomembna naloga gasilskih društev
kurenco, ki jo bomo težko zmogli glede na dokaj visoke cene domačih materialov, katerih delež naj bi bil v teh objektih največji. Že zdaj pa nam je jasno, da vsega sami ne bomo zmogli, zato se povezujemo z domačimi proizvajalci opreme, med njimi tudi z Brestom iz Cerknice,44 je dejal Dule.
Hkrati z razvojem nove proizvodnje posvečajo v Trimu
veliko pozornosti tudi raziskavam bolj zahtevne proizvodnje s kompletnim inženiringom, pa tudi standarizacijo montažnih objektov, kjer bodo pravzaprav' orali ledino. Tako v svetu kot doma je ta proizvodnja brez daljše tradicije, zato je povsem razumljivo, da zanjo še niso izdelani standardi. Naslednji korak v razvoju te proizvodnje pa je prav gotovo gradnja tipskih objektov, kjer bo mogoče z novim načinom proizvodnje in gradnje doseči še boljše ekonomske učinke.
J. SIMČIČ
PROTOTIPI ŽE STOJE - V Trebnjem je že mogoče videti dva prototipa stanovanjskih in večnamenskih objektov, ki so namenjen' potrebam držav v razvoju. Za zdaj še ni sklenjena nobena pogodba o dobavah, toda Trimo resno računa na prodor na te trge.
V trebanjski občini ugodno ocenjujejo razmere na področju varstva pred požari, ne nazadnje pričajo o tem tudi številke. Lani je bilo na območju trebanjske občine „le“ enajst požarov, škode pa je bito za okoli 90 tisoč dinarjev. Vendar še ni mogoče reči da na tem področju ni mogoče narediti še več. Tudi na posvetu o izvajanju programa varstva pred požari, ki sta ga skupaj pripravili občinska konferenca SZDL in sekretariat za notranje zadeve, je bito mogoče slišati, daje varstvo pred požari doseglo zavidljivo raven, hkrati pa tudi ugotovitev, da bi bilo moč narediti še veliko več.
Resda se je požarno varstvo v gospodinjstvih in na kmetijah precej izbopalo, ista ugotovitev pa bi veljala lahko tudi za združeno delo. Toda najbolj ogrožen je obrat Poli-kema v Velikem Gabru, kjer pa za to ni najbolje poskrbljeno. Sodi z vnetljivimi tekočinami so tik ob tovarniški ograji, skladišča pa imajo celo v bivših prostorih otroškega varstva in ceb v krajevnem uradu. Zato sta se poročilo in načrt dela občinske gasilske zveze sukala predvsem okoli tega, kako tudi vnaprej poskrbeti za čim boljšo preventivo, zlasti pa za izdelavo po žar no varstvenih načrtov v ozdih in krajevnih skupnostih.
Poslej bo precej skrbi za požarno varstvo slonelo tudi na novoustanovljeni samoupravni skupnosti za varstvo pred požari Kot je ugotovil poročevalec, so gasilska društva dokaj dobro opremljena s tehniko, pa tudi precej nalog s področja izobraževanja in preventive pred požari sloni na njihovih ramenih. Zato bodo vse krajevne skupnosti opremili z radiooddajnimi postajami, vsaka vas pa naj bi dobila hidrante in ljudi, ki bi znali z njimi ravnati.
Tudi vzgojno izobraževalne organizacije bodo imele na tem področju pomembne naloge. V vsaki šoli naj bi ustanovili desetine mladih gasilcev. Ker pa je preventiva vsekakor cenejša od kurative tudi na tem področju - rezultati takih akcij so vidni tudi po tem, da je med otroki vse manj povzročiteljev požarov - bo to stalna naloga. Levji delež pri tem naj bi imela gasilska društva, ki so že zdaj strokovno najbolj usposobljena in tudi tehnično opremljena.
J. S.
Denar za kulturni dom
Novi predsednik sveta KS Trebnje je Lojze Podboj — Pozornost komunalnim vprašanjem in telefonu
»Denarja bo manj, to zdaj že vemo, še posebej, ker se letos izteče krajevni samoprispevek, zato se bomo bolj posvetih kvaliteti dela. Zlasti v delovanju delegacij in nekaterih teles bi morah najti izboljšave, k delu pa pritegnili tudi ljudi, ki so sicer sposobni a doslej v krajevni samoupravi niso delovali. Seveda bomo morah postoriti tudi vse tisto, kar dosedanjemu vodstvu še ni uspelo, s čimer pa nikakor nočem reči da je slabo delalo. Nasprotno, veliko je bito narejenega, kar je tudi dobra osnova za nadaljnje delo,44 je dejal Lojze Podboj, ki je bil na skupščini krajevne skupnosti Trebnje izvoljen za predsednika sveta.
»Največ skrbi bomo posvetih komunalnim vprašanjem. Poleg vsakdanih nalog, kot je urejanje okolja, bomo skupaj s sosednjimi krajevnimi skupnostmi pripravili načrte za razvoj telefonskega omrežja, urediti bo treba javno razsvetljavo na Pavlinov hrib in podobno. Tudi čistilna naprava, ki je sicer že dograjena, potrebuje precej dodatne opreme, njeno delovanje pa bo samo za krajevno skupnost predrago, zato bomo poskrbeli, da se bosta 'nanjo priključila še Novolesov tozd in Trimo. Na srečo bodo letos odplačane vse obveznosti za mrliško vežico, tako da bo nekaj denarja ostalo tudi za obnovo kulturnega doma v Treb-
njem, ki je že življenjsko neva-ren. Zanj bo letos ostalo okoli 3 milijone dinarjev, pričakujemo pa, da bomo nekaj denarja dobili tudi od Kuhume skupnosti Slovenije. Seveda bo treba opraviti še vse tisto, kar je zapisano v srednjeročnem planu in doslej ni bilo opravljeno,44 pravi Podboj.
Hkrati z izboljševanjem
sistema bodo v Trebnjem tudi bolj realno planirali. Sedanje ekonomske razmere so vse prej kot ugodne, zato plani ne bi smeh biti več samo zbir želja, ampak odraz resničnih potreb pa tudi denarnih možnosti. Kot predsednik sveta pa si bo Podboj največ časa vzel za povezavo med posameznimi telesi v krajevni skupnosti, kjer je bito doslej čutiti premab povezav.
J. S.
IZ KRAJA V KRAJ
KDAJ NA PO Sto a u banko?
- V trebanjski občini so si kar precej prizadevali, da so -nekako uredili in prilagodili delovni čas, vozne rede, otroško varstvo in podobne dejavnosti. Toda z bankami, poštami to nikakor ne gre. Razen v ponedeljek in sredo na trebnajski banki denarja ni mogoče dvigniti popoldne; podobno je tudi na pošti in morda še kje. Resda se delavci zaradi tega pritožujejo, saj oni ne morejo sredi delovnega časa ustaviti stroja in oditi po opravkih. Toda njih godrnjanja izza strojev ni shšati, administrativni delavci in drugi, ki očitno brez škode med delovnim časom lahko opravijo skoraj vse, kar potrebujejo - tudi nakupe v trgovinah - pa so zadovoljni s tem, kakor je in kakor bo bržkone tudi vnaprej.
BOLEZEN ZAPRLA TRAFIKO
- V Trebnjem imajo dva kioska, kjer prodajajo, časnike, cigarete in druge podobne stvari, vendar je bil
eden več kot mesec dni popoldne zaprt, ker je bila delavka v bolniški. Tako so mnogi, ki so hoteli kupiti časnik, ponavadi ostali brez njega. In ob tem so se spraševali, zakaj se trafikantki nista dogovorih, da bi ena prevzela še prodajo časnikov iz druge, če je že bila zaprta. Ker z dogovorom ni bilo nič, so nekater. Trebanjci ostah brez časopisov, zato pa je bilo nekaj več odpadnega papirja. No, dodamo lahko samo še to, da so tudi bralci nekaj pridobili. Ker časopisi v zadnjem času prinašajo bolj slabe vesti, so si prihranili nekaj živcev, ki jim bodo prejkone še kako prišli prav.
CESTNA SKUPNOST ŽE DELU JE - Komaj so v trebanjski občini dobili še en sis - to pot za ceste — že so bile pokrpane luknje na cesti, ki pelje proti motelu in črpalki. Ni kaj reči, res učinkovit začetek. Samo koliko časa bodo zdržali ta ritem, ko pa tako manjka denarja!
TREBANJSKE NOVICE
Letos manj individualnih gradenj
V črnomaljski občini načrtovali zgraditev 31 individualnih hiš letno - Plan bo neuresničen — Zamude z izdelavo zazidalnih načrtov
Pri zagotavljanju zemljišč za individualno gradnjo v črnomaljski občini prihaja do odstopanja od obstoječega urbanističnega načrta, kar je predvsem posledica težav pri izdelavi zazidalnih načrtov. Po aneksu k temeljem srednjeročnega plana je sicer predvidena gradnja 31 individualnih hiš letno, česar pa ne bo mogoče uresničiti zaradi mnogih težav.
Tako na primer občinska komunalna skupnost od kmetijske zemljiške skupnosti ni pravočasno prejela pozitivnega soglasja, zato je v zamudi izdelava zazidalnega načrta „Drage“, kjer bo namesto prvotno predvidenih 100 gradenj zraslo le 30 do 40 novih hiš. Trenutno ni možna gradnja niti v Kočevju, saj pri izdelavi zazidalnega načrta ni bila izdana skupinska lokacijska odločba pred uvelja-
JUTRI TEKMUJEJO KOVINARJI
V petek, 22. aprila, bo v Črnomlju 7. tradicionalno tekmovanje kovinarjev, na katerem se bo v 12 poklicih pomerilo 79 delavcev iz 7 DO oz. tozdov ter Združenja šoferjev in avtomehanikov. Na tekmovanje, ki zajema praktični in teoretični del in ki bo potekalo v Bejtu, Iskri, Kovinarju, Gorenju in Integralu, se je prijavilo tudi 6 tekmovalcev iz trebanjske občine.
vitvijo zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč.
V Vinici je v izdelavi novela-cija zazidalnega načrta „Majer“, za področje pri sejmišču pa občinska komunalna skupnost še vedno čaka na uskladitev s prostorskim planom, ker ji v roku enega leta ni uspelo dobiti soglaša kmetijske zemljiške skupnosti.
Ce imajo v drugih krajih težave z izdelavo zazidalnih načrtov, pa se v Semiču srečujejo s težavami pri izvedbi že sprejetega zazidalnega načrta „Vavp-ča vas“, ki se ne realizira tako, kot so pričakovali in kot bi se lahko. Gradnjo ovira težavnost pridobivanja zemljišč, zato občinska komunalna skupnost poudarja, kako nujno bi bilo, da občinski upravni organ razlasti zemljišča ter zagotovi parcele bodočim graditeljem. Da je škoda, ker se zazidalni načrt ne realizira, pove že podatek, da so
IZ KOTA V LOKVE — Preteklo sredo, soboto in nedeljo so mladinci odstranjevali eno od barak v brigadirskem naselju Kot pri Semiča, kije bilo predvsem zadnje čase kamen spotike. Obe baraki bodo znova postavili v Lokvah pri Črnomlju, kjer bo od letos naprej stalno brigadirsko naselje mladinske delovne akcne ,JBela krajina". (Foto: M. Bezek)
Prevečkrat pozabljeni
Tozdi in DO v črnomaljski občini, povezani v sozde, imajo premajhen vpliv pri oblikovanju poslovne politike
V črnomaljski občini je 7 tozdov oz. DO, ki so povezane v sozd s sedgžem izven občine.
Čeprav je naloga sozda, da vodi skupno poslovno politiko, pa v črnomaljski občini ugotavljajo, da se v veliko primerih te aktivnosti v sozdih ne odvijajo.
Tozdi iz te belokranjske občine na primer nimajo večjega vpliva pri oblikovanju skupne politike zaradi vmesnega člena, delovne organizacije ali izvoznika, ki diktira v sozdu globalno politiko. Tako se dogaja, da so črnomaljski ozdi prisiljeni v podpisovanje pripravljenih samoupravnih sporazumov na ravni »zda, četudi ne vidijo dolgoročnega interesa. Kot so nedavno kritično ugotovili na seji zbora združenega dela, tudi raziskave tržišča vse preveč prepuščajo izključno sozdom.
Zato se zgodi, da so izdelki zastareli in neprilagojeni specifičnostim proizvodnje v ozdu. Srečujajo se tudi s problemom razvijanja proizvoda, ko je zanimanje zanj na tujem trgu že v zatonu.
• Tudi ko gre za reorganizacijo sozdov, je premalo čutiti vpliv črnomaljskih DO. Tako na primer v sozdu ZIV TAM, v katerega je vključen Belt, sestavljajo predloge o reorganizaciji, ne da bi o tem predhodno odločal Belt. Pomanjkljivosti se kažejo tudi v naložbeni politiki. Kot primer so navedli sozd Integral, ki zasleduje le velike cije, pri tem pa manjše investicije, ki so pomembne za črnomaljske razmere, ostajajo ob strani. Pohvalno so se izrekli le o sozdu Iskra, ki pri investicijah posveča vso skrb tudi razvoju semiške Iskre.
B. M.
ČRNOMALJSKI DROBIR
RES PREVEC KULTURE? -Preteklo soboto sta se na zadnjem večeru 6. glasbenega abonmaja v črnomaljskem Kulturnem domu predstavila ženski pevski zbor „Mi-ran Jarc" in folklorna skupina Zeleni Jurij. Nastopila sta pred pičlimi stotimi gledalci. Ko so Črnomaljci razglabljali o vzrokih tako slabega obiska, so prišli do zaključka, da sta razloga za to dva: da so se zaradi ..preobilice" kulturnih prireditev naveličali zahajati v hrame kulture ali i so se že
_	 ^.JvMetli-
Črnomaljd res niso imeli Jasa skočiti še v Kulturni dom.
NA VINICI TUDI JEDAČA -Nič več se na Vinici ne boje, da bodo morali ostati brez odgovora,
če jih bodo turisti vprašali, kje lahko dobe kaj za pod zob. Ob 1. maju bo namreč Kazimir Malič odprl prenovljeno gostilno Školnik, ki bo ponujala domačo pijačo in hrano. Predvsem za kuhanje slednje si je birt zagotovil izkušen kader.
LE ENA KOLESARILA - 14. aprila je bilo v Čmomgu občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga je v sodelovanju z osnovnimi šolami pripravil črnomaljski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Med 26 tekmovalci iz črnomaljske, viniške in dragatuške osnovne šole je zmagal Tadej Fir. Čudno pa, da seje tekmovanja udeležilo le eno dekle. Gotovo ne gre pri puncah za pomanjkanje spretnosti, ampak prq pomanjkanje poguma.
bila za izdelavo „Vavpče vasi vložena velika denarna sredstva iz komunalnega prispevka.
Sklepajoč po tem, kakšne težave imajo z zazidalnimi na črti v večjih krajih v čmomalj ski občini, so gotovo veliko na boljšem v manjših krajih, kjer ni predvidena izdelava zazidalnih načrtov, ker gre predvsem za zapolnitve ali nadomestne grad nje.	M.	BEZEK
PREGLED DELA V PRETEKLEM LETU
Na seji družbenopolitičnega zbo ra, ki bo v po nedelj ek, 25. aprila, in na sgi ostalih dveh zborov črnomaljske občinske skupščine 26. aprila bodo delegati razpravljali o uresničevanju politike zaposlovanja v preteklem in letošnjem letu ter uresničevanju investicijske politike v letih 1981 in 1982. Več pozornosti bodo posvetili tudi poročilu o izvajanju dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v lanskem letu, poročilu o delu državnih organov lani ter poročilu o delu izvršnega sveta in upravnih organov. Beseda bo tekla tudi o uresničevanju dogovora o kadrovski politiki
Izmenjavali bosta izkušnje
Ob 25. maju se bosta pobratili OŠ iz Črnomlja in Duge Rese
„Mladinci naše šole se že dlje časa povezujejo z garnizijo iz Cmomja, pripravijo vsakoletno srečanje z mladina metliške osnovne šole, v zadnjem času pa so se močno utrdile vezi z učenci osnovne šole Ivan Goran Kovačič iz pobratene Duge Rese," je povedala Tatjana Saje, mentorica mladinske organizacije na osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju, sicer pa šolski pedagog.
Tesnejše stike so z osnovno šok) iz Duge Rese Črnomaljci začeli navezovati pred letom dni, ko so bih sedmošolci obeh osnovnih šol sprejeti skupaj v mladinsko organizacijo na Petrovi gori. Takrat seje tudi porodila idga o pobratenju šol, ki se bo uresničila letos ob 25. maju, ko bodo ob sprejetju učencev z obeh strani Kolpe v ZSM pri spomeniku v Gornjih Lazah podpisali tudi listino o pobratenju.
„Od tega pobratenja pričakujemo na naši šoli predvsem izmenjavo izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter izvedbo skupnih akcij. Zlasti pa bo po-
F
Tatjana Saje
bratenje velikega pomena za člane osnovne organizacije mladine na naši šoli, ki bodo tako lahko dobili še več napotkov za svoje nadaljnje dele," je razmišljala Tatjana.
Gotovo pa se bodo veliko naučili od Črnomaljcev tudi dugoreški mladinci, saj je mladina na OŠ Mirana Jarca znana kot zelo delavna. Tako na predsedstvu, v katerem so po trije predstavniki iz vsake oddelčne skupnosti in ki se sestane vsak prvi torek v mesecu, obravnavajo probleme, kot sta na primer disciplina in učni uspeh, se pogovorijo o temi stenčasa, ki ga na novo urejajo vsakih 14 dni, ter o delovnih akcijah, katerih nosilci so, a v njih sodelujejo tudi ostali učenci Prav pri slednjih so se letos še posebej izkazali, saj so pri šoli kopali jarke za vodovod in jih zagrnili, očistili okolico šole ter med zimskimi počitnicami 2 tedna čistili prostore v osnovni šoli na Zupančičevi, da se je po počitnicah že lahko začel pouk v adaptiranih razredih.
B. M.
%
POMLAD
igrišče na
pomerijo
dekleta.
NA PUNGARTU — Vsak lep pomladni dan privabi na Pungartu učence iz bližnje šole'in kaj hitro se fantje v malem nogometu, ob tobu igrišča pa jih bodrijo
STISKA V TEKSTILNI ŠOLI
Srednja šola tekstilne usmeritve Beti Metlika je prejela že 54 prijav za srednji program in 14 za skrajšanega. V srednjem programu je torej na razpolago še 6 prostih učnih mest, v skrajšanem pa okoli 15.
V šoli se ne boje, da bo prijav premalo, bolj so zaskrbljeni zaradii prostorske stiske, ki jih daje že nekaj let. Predvsem jim pimanjkuje namenskih učilnic za pouk fizike, kemije, biologije, obrambe in zaščite, do jeseni pa morajo nujno dobiti prostor za pouk osnov tehnike in proizvodnje. Denar za opremo so dobili pri posebni izobraževalni skupnosti za tekstilno usmeritev, učilnico pa morajo zagotoviti sami
Leto brez večjih pretresov
Kljub težavam je bilo metliško gospodarstvo v preteklem obdobju brez večjih izgub Vendar občina zaostaja za slovenskim povprečjem
Na nedavni programski konferenci občinske organizacije Zveze komunistov v Metliki so ocenili delo te organizacije v metliški občini v zadnjem letu ter sprejeli programske usmeritve za naslednje obdobje. Poleg tega osrednjega dela je beseda tekla še o političnih in gospodarskih razmerah v tej belokranjski občini.
V zadnjem letu so komunisti
v metliški občini največ pozornosti posvetili vprašanju druž-
Kmalu prva atletska steza
Veliko zanimanje za šport v krajevnih skupnostih - 1.200 članov športnih društev
V letošnjem letu bo v metliški občini za vso dejavnost telesne kulture na voljo 3,80 miljo na dinarjev, od tega bodo za osnovno dejavnost, se pravi za delo TVD Partizan, športnih društev in klubov, namenili 1,1 milijon dinarjev.
Cveto Rus: idejni načrt za nov metliški športni park pri osnovni šoli je sicer narejen, vendar v naslednjih desetih letih iz tega najbrž ne bo nič.“
„Pri nas imamo dejavnost razdeljeno na tekmovalni in rekre-acijsko-vzgojni šport," je povedal tajnik TKS Cveto Rus. „V tekmovalni šport spadajo ženski rokomet, kegljanje in delno smučarje, vse ostalo pa je rekreacij-sko-vzgojna dejavnost. Od 13 krajevnih skupnosti jih ima kar deset svoja športna društva, nimajo jih le v Grabrovcu, Draši-čih in Metliki, kjer pa deluje TVD Partizan, ki ima okoli 150 članov; v okviru Partizana pet vaditeljev vodi splošno telesno vzgojo za cicibane in pioniije, rekracijsko skupino žensk, za rekreacijo člani igrajo košarko, namizni tenis in streljajo z zračno puško."
V zadnjih letih se je zanimanje za športno udejstvovanje močno povečalo, zlasti v krajevnih skupnostih, in športna društva v občini štejejo že kakih 1.200 članov, na osnovnih šolah v Metliki in Podzemlju pa imajo tudi šolsko športno društvo. „Športna društva v krajevnih skupnostih so zelo delavna in prizadevna," jih je pohvalil Rus. „V Rosalnicah in na Radoviči so v glavnem s svojim delom zgradili športno igrišče, TKS je dala le denar za asfaltiranje. Za igrišče pri Beti pa je največ prispevala ta delovna organizacija. Za letos je v načrtu dokončanje tega igrišča, okoli katerega bomo zgradili 330-metrsko atletsko stezo, prvo v občini sploh. Urediti nameravamo še igrišče pri podzemeljski šoli ter dokončati športni igrišči na Lokvirfin Suhorju."
A. B.
benoekonomskih odnosov in gospodarske stabilizacije, saj so se komunisti v tem času močno spopadali s težavami na teh področjih. Kljub precejšnjim težavam paje bilo gospodarstvo v občini v preteklem obdobju dokaj stabilno, brez večjih pretresov in izgub. Tudi razprave ob zadnjih zaključnih računih so ponovno pokazale upravičenost zahtev po prestrukturiranju metliškega gospodarstva. Čeprav je lansko leto z izgubo zaključila le ena temeljna organizacija, so tudi v metliški občini nasploh zabeležili v zadnjem letu precejšen padec realnih osebnih dohodkov in s tem delavske življenjske ravni.
Žal pa osnovni kazalci uspešnosti poslovanja nesporno kažejo na precejšnje zaostajanje občine za republiškim povprečjem, kaj šele za bolj razvitimi slovenskimi občinami. Kmetijstvu in vprašanjem, ki se tičejo tega vedno pomembnejšega področja, so metliški komunisti posvetili še posebno pozornost; kmetijstvu so namenili posebno problemsko konferenco, ki je bila za razliko od vseh drugih zelo konkretna. Pri komasacijah in agromelioracijah so v metliški občini dosegli lepe uspehe. Posebej pa so poudarili potrebo po zagotovitvi vseh pogojev za nadaljnji obstoj in razvoj tekstilne šole Beti, ki je neprecen-ljivega pomena za nadaljnji razvej tekstilne industrije v metliški občini pa tudi v dolenjski regiji.
Ko je beseda tekla o delovanju osnovnih organizacij Zveze
komunistov, se je izkazalo, da so le-te dokaj učinkovite, ko obravnavajo konkretne primere v izrednih primerih, kar se je posebej izkazalo pri zastojih v proizvodnji zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov, energije ah pomembnimi življenjskimi artikli.
Na programski konferenci so sprejeli tudi usmeritve občinske organizacije Zveze komunistov za naslednje obdobje. Tako si bodo komunisti prizadevali za hitrejši razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za boljše dohodkovno povezovanje, za večji izvoz, boljšo kmetijsko proizvodnjo in čim boljši socialni položi naših ljudi.
A. B.
PODPORA SANACIJSKEMU PROGRAMU IMV
Na zadnji sgi zborov metliške občinske skupščine je med drugim beseda tekla o sanacijsko-razvojnem programu IMV. Delegati so program podprli, še posebej pa jih je zanimala usoda obrata IMV na Suhoiju. Program predvideva, da bi na Suhoiju izdelovali vsa podvozja za prikolice; gre za nove modele prikolic, ki naj bi bile za 100 kg lažje od sedanjih, seveda bo nova tudi oblika, načrtujejo pa tudi izdelavo tovornih prikolic. Tak program za obrat IMV na Suhorju se pokriva tudi z občinskimi prizadevanji za prestrukturiranje metliške industrije.
SPREHOD PO METLIKI
SPET MI BODO OČITALI, da se zadnje čase potegujem zgolj za starine, a ne morem mimo stare šole na Partizanskem trgu, ki žalostno pro-
Srda pred očmi vseh mimoidočih, o, pritličje je še nekako vzdrževano, ker je v njem davkarija, vse drugo pa počasi jemje hudič. Lušči se omet, veter, ki se zaganja v nepričvrščena okna, razbija šipe, da lete po pločnikih. Dolenjski list je pisal o tem že pred dobrim letom, a ni imel večjega uspeha od izjave nekega vplivnega moža, ki je rekel: „Pa dajmo staro šoto v upravljanje . piscu metliške kronike, ko je že tako brihten!" Strel v prazno so te besede, kajti šola je postala že dobesedno metliška sramota, ki z besedičenjem ne dobiva lepše podobe.
ZELO PRIZADEVNI SO STANOVALCI BLOKA V Ulici 1. maja 2. Ne jadikujejo, daje okolica njihove stavbe pusta, brez trave, dreves in okrasnega grmičevja. V roke so prijeli lopate in krampe ter so se lotili sajenja vsega, kar pogrešajo. V enem popoldnevu so posadili 109 smrečic, dva kostanja, nekaj brez in borov. Delo pa še ni končano. Okolico svojega bivališča nameravajo okrasiti ‘že z ovijalkami, s srebrno smrečico ter z vrtnicami. Delovnih akcij se udeležuje večina
stanovalcev, tisti z dvema levima rokama skrbe za pijačo, za zalivanje in še za druga lažja, vendar enako pomembna opravila.
UČENKE SREDNJE SOLE TEKSTILNE USMERITVE BETI IZ METLIKE so pripravile v Črnomlju in Metliki zanimivo razstavo, ki je plod lanskoletnega naravoslovnega dne. Svojim součencem so predstavile vasi Čurile, Rosalnice, Radoviče in Križevsko vas v besedi, risbi in sliki. Zbrale so kopico podatkov o prebivalcih, njihovem standardu, načinu življenja, željah in hotenjih. V razstavo je vloženega veliko dela, zbrani podatki so obdelani sveže, izvirno in pregledno. Gradivo je lep primer, kako lahko šola sodeluje z okoljem in kako so lahko učenci odprti navzven, ne da bi le listali po včasih dokaj suhoparnih učbenikih.
PRED KRATKIM JE BIL USTANOVLJEN ODBOR za upravljanje s Kulturnim domom Edvarda Kardelja. Na prvi pogled gre le za formalnost, ki pa to ni več, če ji ogledamo stvari samo malo pobliže. Ustaviti se je treba pri strehi, ki pušča; popravilo je nujno potrebno. Denaija ni, a ga bo treba nekje izvrtati, sicer bo prišlo do nepopravljive kode. Gotovo bo prva naloga novoustanovljenega odbora prav ta.
metliški tednik
18
DOLENJSKI LIST
Pod kakšnimi pogoji do pokojnine?
Nekaj misli iz javne razprave o osnutku novega pokojninsko-invalidskega zakona
Na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje in predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov 13. aprila so med drugim ocenili javno razpravo o osnutku zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju in razpravljali o pripombah nanj.
Ugotovimo lahko, da je bila javna razprava zelo široka. V teh dneh bo razprava še v nekaterih SIS. Prisluhnimo nekaterim na kratko povzetim pripombam na osnutek.
Na tisti del, ki govori o obveznem zavarovanju kmetov in članov novih gospodinjstev so bile pripombe, da bi morali kmečko ženo, katere mož je zaposlen v industriji, obravnavati kot kmetico. Zavarovati bi bik) treba tudi delavce, ki delajo pri večjih kmetih. Urediti je treba tudi zavarovanje kmetov-invatidov, saj jih ni možno kot v industriji razporediti na lažje delo. Gozdnim delavcem (iznosilcem in voznikom) bi bik) trebrr omogočiti dokup delovne dobe za čas, ko so se s to dejavnostjo preživljali
Razmerje med najnižjo (zajamčeno) in najvišjo pokojnino ne bi smelo biti večje kot 1:4. Najvišja pokojnina ne bi smela presegati 85 odstotkov 3-ali 3,5-kratnega povprečnega slovenskega osebnega dohodka.
Pogoje za predčasno upokojevanje oz. ustrezni odstotek znižanja pokojnine (za zadnjih pet delovnih let) naj bi uredili za vso državo enotno. Za vsako leto predčasne upokojitve pa odbitek ne bi smel biti večji od 1,5 odst., po možnosti naj bi znašal le 1 odst. Zaradi presežka delovnih let naj bi se pokojnina ne zviševala.
Veliko pripomb je bilo na tisti del, ki govori o invalidih in invalidnosti Menili so, naj se starostna meja zavarovancev, pri katerih ugotavljajo preostalo delovno zmožnost, ne bi. spreminjala in naj bi ostala ista, kot je zdaj. Sredstva za doplačila invalidov naj bi še naprej solidarnostno združevali. Vdova naj bi še naprej bila upravičena do družinske pokojnine s 45, in ne 50 leti al,
V zavarovalno dobo naj bi se štel tudi čas služenja vojaškega roka (nad 24 mesecev) in čas, ko je bil zavarovanec na mladinskih delovnih akcijah.
Postopek za ugotavljanje invalidnosti naj se začne na predtog zavarovanca, lečečega zdravnika ali kolegija zdravnikov osnovnega zdravstvenega varstva; na predtog OZD pa ne.
J. PRIMC
Vode zmanjkuje
Ali še izdajati soglasja za priključitev na vodovod?
Občane je treba opozoriti, da zmanjkuje pitne vode in da je zato možno pričakovati tudi omgitve pri porabi To so ugotovili na zadnji seji izvršnega sveta občine Kočevje med razpravo o težavah s preskrbo vode mesta Kočevje.
Oskrba Kočevja s pitno vodo se je letos bistveno poslabšala. Baraba je bila sredi marca že tolikšna, da ni bilo dovojj vode. Od leta 1975 do letos je na območju občin Kočevje in Ribnica, ki ga pokriva podjetje Hydrovod, poraba vode porasla od 1,400.000 kubikov na 2,200.000 kubikov. Zaradi potrošnje v gospodinjstvih (nova stanovanja in hiše) ter v gospodarstvu (posebno živinoreji mlekarni, klavnici), Inkopu) poraba še naprej hitro narašča. Vprašanje je, če sploh še kaže izdajati soglasja za nove priključke na že pr eobremenj eni vo dovod.
Program za oskrbo s pitno vodo je sicer izdelan že vse do leta 2.020, vendar je zanj potrebnega veliko denarja. Prav tega pa manjka. '
J. P.
Tri tisoč traktoristov
Če bi sklepali na osnovi teh podatkov, potem se kmetijstvu na Kočevskem obetajo lepši časi. Kmetijska obdelovalna zemlja, ki jo zaraščata grmovje in gozd, bo spet obdelana, da ne bomo pridelali hrane le za doma, ampak tudi za prodajo in izvoz.
Seveda pa je tako upanje varljivo, saj mnogi izmed ,novopečenih" tarktoristov ne bodo nikoli sedli za traktorsko krmilo.
V občini Kočevje je evidentiranih 371 traktorjev, ki so v zasebni in družbeni lasti, razen tega je še nekaj registriranih. Od novega leta do sredine aprila so izdali dovoljenja za vožnjo traktorja že nad 2.700 občanom. Gotovo pa bo to število naraslo na okoli 3.000, saj bodo ta dovoljenja izdajali na sedanji način še do konca aprila, se pravi mesec dalj, kot je bilo prvotno predvide-
________________________________
Stanarine so že narasle
Višje so za 38 odstotkov — Kdor ne more | plačati, naj zaprosi za pomoč — Bolj se podražijo manjša stanovanja
Hkrati s položnicami za plačilo stanarine v drugem trimesečju (april-junij) so stanovalci v občini Kočevje pršeli tudi obvestilo o povišanju stanarin.
Po sklepu skupščine stanovanjske skupnosti dne 30. marca in odobritvi skupnosti za cene občine Kočevje, ki seje tudi sestala 30. marca, ter v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine bodo stanarine od 1. aprila do konca leta vige v povprečju za 38 odst., medtem ko bi ta
podražitev, preračunana na vse leto, znesla 28,5 odst. Skupne stanarine v občini Kočevje so za prve tri mesece letos znesle 4.398.866 din, v drugem trimesečju pa bodo znašale 6,056.577 din.
Stanarine pa se ne bodo povišale povsod za isti odstotek, ampak na osnovi izračunov po novih predpisih. To pomeni, da se bodo boj podražile garsonjere kot stanovanja z večjim številom sob. Tako je na primer vrednost kvadratnega metra stanovanja v garsonjeri za 9 odst. višja kot v trisobnem stanovanju. Tako se bodo boj podražila stanarina za manjša stanovanja kot za večja.
Nosilci stanovanjske pravice v družinah, kjer imajo nizek dohodek na družinskega člana, lahko zaprosijo za delno nadomestitev stanarine. Tisti, ki bodo vložili prošnje do 16. maja (in bodo do nadomestila upravičeni), bodo prejeli nadomestilo za vse leto. Kdor bo vložil prošnjo kasneje, pa bo prejel nadomestilo od prvega naslednjega meseca daje. O podrobnostih v zvezi z nadomestilom zveste lahko pri svojem hišnem svetu in krajevni skupnosti ali pa med uradnimi urami pri upravi samoupravne stanovanjske skupnosti
J. P.
PREMOG IŠČEJO - Okoli rudniškega jezera domačini še vedno iščejo premog, saj je za kurjavo težko, pa tudi ne dobi se je, posebno ne premoga. Zaradi stiske s kurjavo ne bi bilo prav, če bi te iskalce preganjali. Vprašanje pa je, koliko je tako delo varno, saj bi se lahko zgodilo, da bi koga zasulo. (Foto: Primc)
Drobne iz Kočevja
VRTOVI OŽIVELI - Vreme se tudi pri nas izboljšalo in delo na :ovih je zaživelo. Sadje in zelcnja-sta v trgovinah in na tržnici zelo aga in vedno dražja, zato je vrtič-ijev vedno več.
SPOSOJENO TRNJE
— Na naša filozofska vprašanja, kdo smo, kaj smo in kam gremo, nam je dala odgovor Lepa Brena.
— Ne prenese vsega le papir. Tudi občani glede tega nismo od muh.
— To, kar je v nas najmočnejše, so naše slabosti.
— Kameleoni so ta hip brez barve, ker še traja dogovarjanje o njej.	(Iz Ježa)
PARKIRAJO NA PES POTI -Občani se pritožujejo zaradi nepravilnega parkiranja na dohodih do pokopališča. Avtomobilisti namreč ob večjih pogrebih parkirajo svoje jeklene konjičke na vseh peš poteh, in to vse do pokopaliških vrat. Temu neredu bi se dalo izogniti tako, da bi peš pot zavarovali, da nanjo ne bi mogli zapeljati avtomobili
MAVRAHE ŽE ČAKAJO - Vneti gobarji že obiskujejo svoje kotičke, na katerih rastejo mavrahi. Pričakujejo, da bo teh gob vejiko, saj je bilo moče dovolj in je zdaj potrebna le še toplota.	(
POKROVITELJ OPREMA -Končano je šahovsko prvenstvo Kočevje, na katerem so zmagali Čimer, Podkoritnik in Mestek, ki so zbrali po 7,5 točke. Pokroviteljica turnirja je bila Oprema.
K0ČEU5KE NOVICE
Kdo so predsedniki?
Krajevne skupnosti imajo nova vodstva
hlova vodstva krajevnih skupnosti so v kočevski občini že izvolili. Izjema jc le KS Kočevje —mesto, kjer volitve šele bodo.
Po posameznih KS so bili izvoljeni naslednji:	KS	„Ivan
Omerza" Livold predsednik skupščine Jože Mihelič, predsednik IS Vojko Kaluža; KS Draga Jože Ješelnik (skupšč.) in Ferdinand Katern (IS); KS „Kostel“ Vas-Fara Jože Kolenc (skup.) in Valentin Južnič (IS); KS Kočevska Reka Ivan Okrajšek (skup.) in Jože Poje (19); KS Osilnica Veljko Rašperič (skup.) in Emil Erent (IS); KS Poljanska dolina Predgrad Aleksander Wcis (IS); KS Rudnik-Šatka vas Jože Horvat (skup.) in Drago Podre-beršek (IS); KS Stara cerkev Jože Košir (skup.) in Jože Furlan (IS); KS Struge Anton Dmulc (IS).
Podatke smo dobili pri občinski konferenci SZDL. Ponekod so pomanjkljivi, ker nekatere KS niso poslale popolnih. V kočevski KS volitve šele bodo. na sestankih organizacij, SZDL v mestu pa so predlagali za predsednika skupščine KS Ivana Kluna (st.)
NAJBOLJŠI PETI RAZRED -Na nedavnem obrambnem dnevu učencev osnovne šole Ribnica so izvedli tudi šolsko tekmovanje. Zmagala je ekipa S. razreda, ki bo zastopala šolo na občinskem tekmovanju.
NOVA DVORANA — V inlesovem tozdu v Dolenji vasi so zaključili prvo fazo prenove tozda, ko so uredili sušilnico, vakuumsko impregnimico in skladiščno halo (na fotografiji), zdaj pa je na vrsti prenova ogrevanja, ureditev dodatnih proizvodnih prostorov in nabava nove opreme. (Foto: Primc)
Lanski izvoz bodo podvojili
V dolenjevaškem tozdu Inlesa so lani proizvedli 53.000 okenskih enot, letos pa jih bodo 58.000 — Zaradi drsečega tečaja dinarja je izvoz vedndf bolj zanimiv
Inlesov tozd Hrast je edina proizvodna delovna organizacija v krajevni skupnosti Dolenja vas pri Ribnici. Izdelujejo statfmo pohištvo, zaposlujejo pa 143 delavcev, med katerimi je velika večina domačinov. Med zaposlenimi je približno polovica žensk.
Lanski proizvodni načrt je tozd nekoliko presegel saj so izdelali (preračunano v okna) 53.000 oken, ustvarili 215 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 60 milijonov primerljivega dohodka, 38 milijonov čistega dohodka, ki so ga razdelili tako: 26 milijonov dinarjev za osebne dohodke in 12 milijonov za akumulacijo. Zaradi zvišane amortizacije se je akumulacija lani v primerjavi s predlanskim letom zmanjšala za 38 odst.
,Jzredne težave imamo pri cenah naših izdelkov, ki se niso zvišale že od lanskega junija, čeprav so materiali, ki jih uporabljamo, hitro dražijo," nam je povedal direktor tozda Vili Levstek. »Najhitreje podražuje svoje izdelke kemična industrija, ki je pred kratkim spet podražila lepila za 50 do 60 odst., premaze za 50 odst. itd., zahtevajo pa še združevanje deviz. Takim izsiljevanjem smo podvrženi že v začetku leta, hkrati pa. so cene našim izdelkom zamrznjene."
V zadnjih letih je tozd investiral v gradnjo skladiščne dvorane, sušilnico in vakuumsko impregnacijo skupno 40 milijonov dinarjev, od tega veliko večino lastnih sredstev.
.Letos in v prihodnjem letu nameravajo z investiranjem nadaljevati in sicer obnoviti kotlovnico in ves sistem notranj ega ogreVanja, odseso-
Pozabiti staro
Graditi le na novih, zdravih temeljih
V zadnjih desetih letih, odkar gasilsko društvo v Rakitnici ni delalo, je izginila tudi skoraj vsa društvena oprema. Je izgubljena ali „prisvojena“? O tem verjetno razmišljajo v občinski gasilski zvezi Ribnica.
Nekateri, predvsem mladi, opozarjajo še na druge napake, ki so se dogajale v nekdanjem društvu. Tako je gasilsko društvo prirejalo bogate in velike veselice, ki so pogosto prinesle velik dobiček, kam pa se je izgubil ta denar, nihče ne ve, čeprav sumijo, da je izginil tudi v zasebne žepe. Posledica takih in drugih napak je, da je nekdanje veliko in uspešno gasilsko društvo razpadlo.
Zdaj so poprijeli mladi in ponovno ustanovili gasilsko društvo. Novo vodstvo gasilskega društva kar prepogosto naleti na nasprotovanje starejših krajanov, ki tudi nasprotujejo željam in načrtom mladih za gradnjo novega gasilskega doma; nasprotovanj pa so bili deležni tudi, ko so ponovno ustanavljali društvo.
Preveč trenj in obujanje starih spominov lahko delo novega društva le zavira. Zagnani in prizadevni mladi člani, kot so Pavle Hočevar, Franc Levstik in drugi, zato upravičeno predlagajo, da je treba potegniti črto med „nekdaj“ in.,danes" in da je treba na vse slabosti v preteklosti pozabiti ter postaviti delo društva na zdrave temelje. M. GLAVONJIČ
valne naprave, pridobiti nove proizvodne prostore in nabaviti novo opremo, da bi tehnolog jo lahko hitreje spreminjali in prilagojevali zahtevam domačega in tujega trga.
Lani so prvič izvozili v Zahodno Nemčgo za 15 milijonov dinarjev, letos pa nameravajo izvoz povečati kar na 37 miljo nov. S tujim poslovnim partnerjem se dogovarjajo tudi za proizvodnjo po njegovem (nemškem) proizvodnem programu. Tako bodo Dolenjevaščani prilagodili svoj proizvodni program zahtevam nem-Scega kupca in trga. Zaradi drsečega tečaja dinarja postaja izvoz vse bolj zanimiv.
Letos bodo še boj izkoriščali material, da bo čim manj odpadka. Tako bodo še boj uporabljali lame-liranje in spajanje lesa. Za letos načrtujejo proizvodnjo «58.000 oken, kar jim bo prineslo 280 milijonov dinarjev celotnega prihodka ali 30 odst. več kot lani. Žal se ne bo ustrezno povečal tudi dohodek, ki se bo povečal le na 67 milijonov dinarjev, pa tudi čisti dohodek in druge postavke. Načrt je lep, vprašanje pa je, če ga bodo z ozirom na pomanjkanja nekaterih materialov in na že omenjena izsijevanja s
cenami ter drugim neredom na domačem trgu sploh lahko uresničili.
JOŽE PRIMC
Nova banka
Beograjska banka tudi v Ribnici — Vse storitve
V Ribnici so 11. aprila odprli agencijo Beograjske banke - Temeljne banke Ljubjana. Ta banka ima v Slovenji doslej pet poslovnih enot (tudi v Novem mestu in Krškem) in sedem agenej (med drugim v Kostanjevici in Metliki).
Svečanosti ob otvoritvi so se udeležili predstavniki občinske skupščine, družbeno-političnih organizacj, združenega dela, obrtnikov pa tudi poslovne enote Ljubjanske banke iz Kočevja.
Nova bančna enota bo opravjala vse denarne storitve za občane Ribnice pa tudi za širše območje 'med Kolpo, Notraijsko, Ljubjano in ožjo Doleijsko. Tako bo opravjala vse oblike dinarskega in deviznega varčevanja, vodila tekoče in žiro račune, razen tega pa bo dajala posojila občanom, malemu .gospodarstvu in občanom, ki z osebnim delom ustvarjajo dohodek. V banki, ki zdaj še nima veliko dela, sta zaposlena dva, načrtujejo pa, da bodo kasneje zaposlili še enega uslužbenca.
X
BEOGRAJSKA BANKA V RIBNICI - Agencijo Beograjske banke so odprli v preurejenih prostorih bivše lekarne v Ribnici. Njene prostore so olepšali z umetniškimi deli kiparja Draga Košiija iz Jelovca pri Sodražici. (Foto: Primc)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KULTURA IN ZABAVA - Tudi konec minulega tedna je bilo v Ribnici več kulturnih in zabavnih prireditev. V petek je bil koncert velikega pihalnega orkestra JLA in solistov iz Ljubjane. V. soboto je v Ribnici gostovalo DPD Svoboda iz Črnuč s komedijo Štefana Jerka »Gosposka kmetija". Istega dne je gostoval tudi popularni komik Jaka Srafciger.
OTROCI V SAVUDRIJO 7 Vzgojnovarstvena organizacija „Maj-de Sile" iz Ribnice še do 26. maja zbira prijave za letovanje otrok. Predvidoma bo odšlo na letovanje v Savudrijo v dneh od 5. do 19. avgusta 15 otrok.
RIBE IN SMETI - V ribniški Bistrici so se kljub pomoru pred leti ribe spet razmnožile. Lepo je gledati z ribniških mostov postrvi in klene, ki jih je v tem delu vode največ. Nekoliko pa te razočara pogled na konzervne škatle, polivinil in drugo nesnago, kije v vodi tudi ne manjka.
SPET PRIPOMBE - Na novi delovni čas je slišati spet pripombe. Tisti, ki so vztrajali da hočejo začeti delati ob 6. uri, so ugotovili
da morajo vstati zelo zgodaj, saj morajo zdaj na delo tako rekoč ob 5. uri, ker je ura premaknjena naprej. Razprave so živahne tako v delovnih kolektivih, kot tudi v gostilnah. Ko smo prisluhnili eni, snp slišali da ni nujno, da »poberemo vse po tistih Angležih, ki nimajo sami nobene pametne mere, niti dolžinske, niti utežne, niti česa drugega in ki so do nedavnega celo vozili po levi strani ceste."
občan
vprašuje
odgovarja
- Urban, neseš petelina na tržnico? .
- Ne, k urarju, saj lump še vedno kikirika po starem, kot da ur nismo premaknili naprg.
RESET0
Četrtek, 21. aprila - Simeon '?etek, 22. aprila - Leonida Sobota, 23. afrila - Vojko Nedelja, 24. aprila - Jurij Ponedeljek, 25. aprila - Marko Torek, 26. aprila - Zdeslav Sreda, 27. aprila - Ustanov. OF Četrtek, 28. aprila - Vito
LUNINE MENE
27. aprila ob 7.31 - ščip
, BRESTANICA: 23. 4. ameriški ■ arvni film Sedmerica seje smrt.
BREŽICE: 22. in 23. 4. ameriški film Očividec. 22. 4. ameriška romedija Raj za kamionarje. 23. 4. ruska risanka Grbavi konjiček. 24. in 25. 4. angleška' kriminalka Ljubezen in smrt. 26. in 27. 4. ameriški
id
film Vrtnica. 29. in 30. 4. jugoslovanski film Savamala.
ČRNOMELJ:	22.	in 24. 4.
italijanski film Krvavi avtostop. 24. 4. italijanski film Telesna strast. 26. 4. ameriški film Svinčeni časi Angleško-francoski film Moonraker.
KOSTANJEVICA: 23. 4. danski film Seks v 100 lekcijah. 24. 4. jugoslovanski film Priti pred zoro. 27. 4. ameriški film Ali je pilot v letalu?
KRŠKO: 23. in 24. 4. ameriški film Kaligula. 26. 4. jugo slo vansko-soyjetski film Okovani šoferji 27. 4. ameriški film Privatni čas. 28. 4. ameriški film Ta Amerika, U. deL
MIRNA PEČ: 22. 4. ameriški film Psyho. 29. 4. ameriški film Peklenska četrt.
NOVO MESTO - DOM JLA: Od 22. do 24. 4. ameriški film Počitnice na robu. Od 25. do 27. 4. italijanski film Žena ljubica. Od 29. 4. do 1. 5. ameriški film Brue Backer
SEVNICA: 22. 4. jugoslovanski film Direktni prenos. 23. in 24. 4. angleški film Samo dvakrat se živi. Od 27. do 29. 4. francoski film ljubezenski trikotnik.
STANOVANJA Motorna vozila
JDDAM dve opremljeni sobi (centralna kurjava, možnost kuhanja in pranja, poseben vhod) ženskama. Oddam tudi nepopolnoma dograjeno enosobno stanovanje -prednost pred nakupom. Naslov v upravi lista (1676/83). jTANOVANJE oddam dvema poštenima fantoma. Naslov v upravi lista (1677/83). ENOINPOLSOBNO STANOVANJE oddam v Novem mestu. Informacije na telefon (041) 520-180. GARSONJERO ali STANOVANJE išče za določen čas mlad izobraženec v Brežicah ah Krškem. Naslov v upravi lista (1680/83).
j Kmetijski stroji
GRABLJE MARATON za BCS, motorno žago DOLMAR in moped TE 12 prodam. Jože Kapš, Dolenjske Toplice 58. RAKTORSKE GRABLJE- Panonija v dobrem stanju prodam. Anton Vidmar, Skrjanče 7, Novo mesto.
a traktor PASCUALI PE-18 prodam zadnji deL Telefon (064) 26-091.
JRABUE za traktor Tomo Vinko-vič prodam. Franc Fluhar, Dečja vas 1, Trebnje, telefon 44-523. TRAKTOR ZETOR 49-11 s kiper prikolico, nov, prodam. Prednost plačila v devizah. Naslov v upravi Usta (1681/83).
-5ITNI KOMBANJ IF, traktorski čelni, primeren tudi za hribovit ret, brezhiben, letnik 1977, prodam. Ivan Selak, Dobrava 32, Škocjan.
•BRAČALNIK za kosilnico BCS prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto, telefon 24-026.
'RODAM traktor DEUTZ, 100 delovnih ur, ah zamenjam za manjšega. Stane.Sever, Podtabor 27, Grosuplje.
NOPOVEZALKO BCS. popolnoma novo, prodam. Cena po dogovoru. Marija Gabrijel, Maflco-. vec 22, Tržišče.
4OTOKULT1VAT0R (8 KS) prodaj. Telefon 22-844.
1RABUE za kosilnico BCS prodam. Franc Tomažič, Goriška vas 2, Škocjan.
-■/BRAČALNIK za BCS, original italijanski, primeren tudi za hribovite predele, prodam. VeL Brusnice 1.
RODAM samo nakladalko (2 m3) ah zamenjam za manjšo (17 ah 19 m3), dobro ohranjeno. Alojz Klepec, Krasinec 36, 68332 Gradac v Beli krajini.
'-GODNO PRODAM skoraj nov traktor TV 730 z dvobrazdnih plugom. Ivan Pečnik, uL 11. novembra 27, Leskovec pri Krškem.
f OSILNICO BCS, rabljeno, z grabljami prodam. Miko Rožman, Boršt 7, Gradac.
- RAKTORSKO PRIKOLICO do-. mače izdelave, nosilnost 1,5 t, prodam. Cena 25000 din. Telefon (068)81-263.
RODAM traktorsko prikolico, kipa na tri strani. Ciril Flajs, Sp. Vodale 18, Tržišče.
' RABLJE Rapid-Gorenje, skoraj nove, prodam. Stane Tisav, Pristava 23, Novo mesto.
' -RAKTOR LANZ (32 KM) prodam ali> zamenjam za starejšega konja. Franc Sajovic, Srednja vas 55, Šenčur pri Kranju.
FIAT 126 P, prevoženih 31.000 km, registriran do aprila 1984, prodam. Rifelj, Ždinja vas 30, Otočec.
PRODAM R 4, letnik 1980, registriran do 10. marca 1984, in otroški športni vožiček. Ulica talcev 9 a, Novo mesto, telefon 22-427, -popoldne.
Prodam solidno ohranjen AUSTIN MAKSI 1500, letnik 1970, (8 M), in štiri nove Michelinove radialke 165/70-13, (2,5 M). Primc, Volčiče va 37, Novo mesto.
Prodam GOLFA dieseL letnik 1983, in MAN 850, letnik 1967. Telefon 24-790.
LADO 1600 ugodno prodam. Telefon 21-4
FIAT 126 P, letnik 1979, registriran do aprila 1984, prodam. Informacije na telefon 22-900 (zvečer).
DIANO, letnik 1977, v dobrem stanju, prodam za 5,5 M. Telefon
23-600.
R 4, letnik 1977, prodam. Informacije na telefon 23-525 (po 16. uri).
MOTOR APN 4 prodam za 1,3 M. Groblje 8, Novo mesto.
Z 100 L, letnik 1978,/ prodam. Popadič, Nad mlini 23, Novo mesto.
Prodam ŠKODO	110 L,	dobro
ohranjeno, registrirano do leta 1984, letnik 1974, po ugodni ceni. Dragišič, Lebanova 13, Novo mesto.
VW TRANSPORTER prodam. Informacije na	telefon	(068)
75-522 vsak dan.
AMI 8, letnik 1973, ugodno prodam. Krško, Valvasorjevo nabrežje 16.
FIAT 850, letnik 1969, registriran do novembra,	prodam.	Peric,
telefon (068) 21-501.
Z 101, neregistrirano, letnik december 1974, prodam. Informacije na telefon 23-788 v večernih urah.
Z 101, letnik 1976, prodam. Stane Butolin, Koštialova 28,	Novo
mesto.
MERCEDES LP 808 kasonar prodam. Telefon 61—952, od 15. ure dalje.
Po zelo ugodni ceni prodam registriran AUSTIN 1300 v -voznem stanju. Ogled po 16. uri. Uvodič, Šegova 16/27, Novo mesto.
FIAT 850 S prodam. Jože Urajnar, Hudeje 8, Trebnje.
Prodam avto R 4, letnik 1975, registriran, lahko tudi po delih, Vintar, Loka 13, Šentjernej.
PRODAM Diano, letnik 1977. For-šček, Srebrniče 16, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1976, generalno obnovljeno, rdeče barve, ugodno prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
PRODAM Z 101 confort, letnik 1981, m R 4 export, letnik-1975, reg. do aprila 1984 za 6,5 M. Telefon 23-611, popoldan Igor.
FIAT 124, letnik 1969, 99.000 kilometrov, registriran do oktobra, prodam. TeL: 24-006 dopoldne ah 24-487 po 18. uri.
VW, letnik 1962, v nevoznem stanju, in ŽABO D super 5, letnik 1974, ugodno prodaih. Informacije: Franc Kastehc, Velika Bučna vas 50, telefon (068) 22-750, v večernih urah.
ŠKODO 100, letnik 1975, karambo-lirano, skupaj z novimi rezervnimi deh za obnovitev prodam. Franc Vrtačič, Gomila 25, Šmarješke Tophce.
LADO 1500 SL, letnik 1976, registrirano do decembra, prodam. Jože Pinoza, Žurkov dol 44, Sevnica.
WARTBURG, leto izdelave 1975, prodam. Informacije na telefon
24-773.
R 4, letnikl976, prodam. Franc Jordan, Šentjernej 97.
ZASTAVO 101 B, letnik 1980, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan po 17. uri. Prečna 6, Novo mesto, telefon 24-235.
Z 750, letnik 1975, obnovljeno, registrirano do marca 1984, prodam. Lukšič, DoL Straža 81' Straža.
MINI AUSTIN, letnik 1972, poceni prodam. Janez Brajer, Gor. La-kenc 2, Mokronog.
LADO 1600, dobro ohranjeno, letnik 1980, prodam. Ogled je možen v popoldanskem času. Martin Šuklje, Črešnjevec 26, 68333 Semič.
PRODAM nove prage in poden za Z 7501 Anton Mavsar, Dobindol 34, Uršna sela.
KOMBI IMV kasonar, diesel, letnik 1971, registriran do oktobra, prodam. Martin Šušteršič, Dobra-vica 3, Šentjernej.
OPEL KADET, prva. registracija 1977, prodam. Informacije na telefon 21-948, popoldne.
P RODAM
25 m2 stenskega opaža prodam za
10.000	din in nudim dve platišči za golfa. Telefon 81-816.
KOLE za fižol prodam. Franc Kren, Vavta vas 57, Straža.
DNEVNO SOBO prodam. Stane Butolin, Koštialova 28, Novo mesto.
RABLJENO POHIŠTVO za dnevno sobo, sedežno garnituro in črno-beh TV prodam. Informacije na telefon 23-979.
ELEKTROMOTOR (10 KM) Rade Končar prodam. Naslov v upravi hsta (1679/83).
SENO prodam. Informacije po telefonu 22-408, od 16. do 22. ure.
PRODAM semensk' in jedilni krom-
rir. Florjan Hra .tar, Vrh pri Pahi 2, Otočec. *
PRODAM otroško posteljico z jogijem in novo gramofonsko iglo Shure (tip 4) VN 45 HE. Kristanova 28, Novo mesto, telefon 24-690.
JUNCA, dveletnega (500 kg), prodam. Lukšič, Dol. Straža 81, Straža.
PRODAM večjo kohčino sena. Vidic, Zajčji vrh 18, Stopiče.
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK prodam. Telefon 25 -445, od 15. ure dalje.
KOMPLETNO SPALNICO prodam. Telefon 22-179, popoldne.
ŠOTOR za štiri osebe z opremo ugodno prodam. Informacije po telefonu 23-262.
PRODAM barvni televizor, otroško posteljo z jogijem in športni voziček. Telefon 61-591, po 16. uri.
GUMI VOZ (13 col) za konja prodam. Judež, Praproče 2 pri Šentjerneju.
PRODAM tovorno gradbeno dvigalo. Stane Opara, Šegova 10, Novo mesto, telefon 24-167.
KRAVO, staro 7 let, prodam. Marjan Golob, Veliki Slatnik 15, Novo mesto.
TELICO brejo v devetem mesecu, prodam. Zupačnič, Jablan 5, Mirna peč.
PRODAM zelo dobro ohranjen hladilnik Gorenje, star leto in pol, po zelo ugodni ceni. Branko Murn, Danila Bučarja 24 c, Novo mesto.
PRODAM kozolec dvojnik, novo ostrešje (6 x 8) in sod za gnojnico. Janez Opara, Biška vas 5 Mirnu
TERMOAKUMULACIJSKO PEC (2 KW) prodam. Telefon od 7. do 15. ure 21-723, Verbič.
PRODAM 3 tone krme za živino. Alojz Barič, Gor. Brezovica 38, Šentjernej.
KOŠNJO sena in otave prodam. Tomič, Loke, Straža.
100 kg sena prodam. Mišjak, Boriče-vo 1, Novo mesto.
ŽICO, pocinkano (2,8 in 3,1 mm), za vinograd, približno 300 kg, prodam. Milan Voglar, Brezovska gora 17, Leskovec pri Krškem.
POROČNO OBLEKO številka 42 (žensko) in pled prodam. Telefon 23-311, 22-511.
NUJNO PRODAM kavč, tri fotelje, omaro in mizo v mahagoniju. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure, razen sobote. Stanislav Zorko, Savska 32, Sevnica.
SENO prodam. Konda, Kot 76, Semič, telefon 23-393.
SADIKE ŽIVE MEJE, 2-letne, prodam. Informacije Pokomy, telefon 24-289.
PRODAM špirovcc za vikend. Brulc, Vrliovo 10, Mirna peč.
2000 kg SENA prodam. Karolina Pirc, Trbinc 17, Mirna.
PRODAM gramofon SONY PSL X 1 in ojačevalec HITACHI HA 4500 (40 W). Telefon 25 -644 (med 15. in 16. uro).
1500 kg sena prodam. Sela pri Ratežu 8, Otočec.
KROŽNO ŽAGO in verižno dvigalo ugodno prodam. Poizvcjte v avto trgovini v Brestanici ob Savi.
GRAMOFON stereo TOSCA, skoraj nov, prodam. Informacije (popoldne) na telefon 22-020.
TRAČNO ŽAGO prodam. Franc Špan, Cankarjeva 13, Sevnica.
HRASTOV1NO 3 do 5 cm debelo, približno 4 m3, prodam. Janez Rifelj, Lešnica 4, Otočec.
PRODAM 8 m3 lesa za ostrešje v Dolenjskih Toplicah. Telefon (064) 25 -589.
SPALNICO, lepo ohranjeno, prodam zaradi selitve. TeL
21-874.
PRODAM diatonični harmoniki izdelava Kapš, D, G, C in E, A, H. Informacije po telefonu (068) 25-008.
KUPIM
KUPIM 12 - 14 eolski gumi voz. Jože Boben, Visejec 2, 68362 Hineje. Cena je zaželena.
MEŠALEC za beton kupim. Ponudbe s ceno in opisom pošljite na naslov: Milan Voglar, Brezovska gora 12, Leskovec pri Krškem.
KUPIM globok otroški voziček za dvojčke. Naslov v upravi hsta (1675/83).
NJIVO ali vrt v bližnji okohci Novega mesta kupim. Telefon
25-445, od 15.ure dalje.
GORILNIK LANBORGHINI (40000 caL) za centralno, nov ah dobro ohranjen, kupim. Anton Baškovec, CKŽ 87, 68270 Krško, telefon (068) 71 -252.
MOTOR za VW hrošča kupim. Viktor Subotič, Gotna vas, Novo mesto, telefon 23-705.
MLIN ah HIŠO ob vodi z nekaj zemlje (primeren dostop, elektrika, sončna lega) kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro: „VIKEND-DOLENJSKA “.
KOZOLEC kupim. Telefon (068) 61-192.
POSEST
MANJŠO visoko pritlično hišo, barako, sadno drevje v Savinjski dolini zamenjam ah kupim manjšo pritlično hišo, tudi montažno, v bližini Sevnice, Krškega ali Brežic. Božič, Šentrupert 5, Go-milsko.
PRODAM «15 arov parcelo na Trški gori, polovica parcele je vinograd. Telefon 24-198 po 18. uri.
NOV VINOGRAD na Dobhčki gori prodam. Informacije: Vogrin, Zaloška 83, Ljubljana.
PRODAM mešan gozd na VeL Slatniku (Jankot), njivo in parcelo s stavbiščem. Telefon (061) 344-505 (delavnica), 348—294 (doma).
MANJSl VINOGRAD s hramom na Riglju prodam. Poizve se v soboto. Meniška vas 1, Dolenjske Tophce.
PO UGODNI CENI želim prodati mlad vinograd s 450 trtami in nedokončano vikendico na Radoviči Telefon (068) 58-580.
PARCELO, primerno za vinograd in vikend, približno 1 ha, 400 1 belega vina in košnjo na Golušni-ku pri Trški gori prodam. Informacije: Novic, Dolenja vas 13, Otočec.
UGODNO PRODAM parcelo z lokacijskim dovoljenjem, 7 km od Novega mesta. Naslov v upravi hsta (1682/83).
RAZNO
NA POTI med Gabrjem in Novim mestom sem izgubil rezervno kolo za prikolico. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne na naslov Ivan PRISELAC, Drska 50, Novo mesto.
V VARSTVO sprejmem dva otroka. Naslov v upravi hsta (1683/83).
KMEČKEGA FANTA ah upokojenca, lahko zakonca, za oskrbovanje športnih plemenskih konj iščem. Vsa oskrba v hiši. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Šinkovec, Visoko 1, 64220 Škofja Loka.
JREKtfCf-
FRANČIŠKA SEVER, Sela 4, Semič, prepovedujem vsako vožnjo s traktoiji, vozovi in kosilnicami po mojem zemljišču na Vrtači pri Semiču, parcelna številka 3085, 4431 ter 4432. Posebej opozarjam Jožeta Pluta z Vrtače 2. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
STANKO in TEREZIJA SAŠEK, Potov vrh 21, Novo mesto, prepovedujeva vsako izkoriščale najinega travnika, parcelna številka 1789 (Rakovnike), Antoniji in Jožetu KLEMENČIČ iz Smolenje vasi t>4.
BOGOUU8 VULETIČ, Danila Bučarja 14, Novo mesto, opozarjam NIKOLA in ANO STEZINSKI, Danila Bučaija 21, da takoj prekličeta neresnične govorice o moji hčerki, sicer ju bom sodno preganjal.
MILAN NOSE, Rumanja vas 24, opozarjam vse, ki odlagajo smeti in druge odpadke nad hišo (Drča), naj s tem prenehajo. V nasprotnem primeru jih bom sodno preganjaL
iflpg/ESTILA ■
VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Material na zalogi Možnost plačila z bančnim kreditom. Drago VIRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, telefon 44-594.
12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove za traktorsko, konjsko ah volovsko vprego prodam. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 73, Ijubljana-Rakovnik.
STRANKE, ki imajo naročene piščance pri Marjanu PARKELJ v Mirni peči, naj jih dvignejo do 24. aprila.
CENJENE STRANKE obveščam, da sem odprla ČEVLJARSKO DELAVNICO za vse čevljarske storitve v Črnomlju, Kočevje 21. Se priporočam!
Samobora - Domagoja, Jadranka Pejič iz Samobora - Kristino, Vesna Balja iz Bratovskega viga - Maria, Jadranka Barborič iz Rudarske drage - Igoija, Sonja Brljavec iz Malega Kamna - Mitja, Bojana Vukosavljevič iz Brežic - Toma, Helena Skinder iz Krškega - Natašo, Janja Leš iz Pohc - Marijo, Milena Gale iz Sevnice - Karmen, Marija Račič iz Brežic - Janeza, Slavica Vege§ iz Zg. Skopic -Gregorja, Dragica Kržan iz Cundrov-ca - Martina, Jožica Hotko iz Artič - Gregorja, Irena Verbančič iz Cmca - Matejo, Božena Trifunjagič iz Brežic - deklico, Bosa Majkič iz Zakota - deklico. Čestitamo!
SERVIS KREVS, telefon 43-733. Cenjene stranke obveščam, da bom z 18. aprilom začel delati v novih prostorih in s pooblaščenim servisom „OPEL“ ob cesti Novo mesto — Metlika (Težka voda). Opravljam tudi avtovlečna dela. Vsem članom AMD nudim za servisne storitve in avtovleko 10-odst. popust. Se priporočam!
li BREŽIŠKE,Jr? *
PORODNIŠNIC^* e-8!
V času od 2. do 15. aprila 1983 so v brežiški porodnišnici rodile: Anka Antolič iz Do njega Škrnika -Andželko, Zorica Popovič iz Brežic - Dragico, Štefka Radišek iz Krškega - Martino, Nada Blaževič iz Frankaševca - Majo, Marija Plati-novšek iz Krškega - Roka, Štefica Vrabec iz Šenkovca - Ivano, Tatjana Zupančič iz Sp. Starega Grada -Mirjano, Vida Bogovič iz Velikega Kamna — Marka, Bariča Puš iz
V času od 7. do 13. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Turk iz Malega Orehka -Draga, Mira D urini iz Blatnika — Sabino, Ana Kramarič iz Črnomlja
- Natalio, Marjana Gliha iz Dečje vasi — Majo, Anica Prus iz Krmačine
- Jožeta, Darinka Jerman iz Dolnjega Korenovega - Andreja, Ankica Doltar iz Črnomlja - Karohno, Milena Kralj iz Bistrice - Ido, Milena Tomažin iz Šentjerneja -Andreja, Mateja Šinkovec s Pristave
- Tadeja, Ivanka Šahnger iz Metlike
- Suzano, Sonja Imširovič iz Črnomlja - Damirja, Vida Domjan iz Črnomlja - Darka, Helena Veslič iz Adlešičev - Marka, Vida Slak iz Velikega Gabra - Rolanda, Anica Bunderšek iz Podboršta - Alenko, Stanislava Peharda iz Sela pri Otovcu - Petra, Irena Bartol iz Šentjerneja - Toma, Marija Kos iz Jablana - Primoža, Slavka Nahtigal iz Vrhovega - Bojana, Irena Galez s Preseke - Željko, Majda Žabkar iz Dobruške vasi - Petro, Alenka Plaveč iz Dobhčke gore - Heleno, Bernarda Zoretič iz Metlike — Zdravka, Valentina Verhovec iz Korenitke - Mitja, Zofija Udvanc iz Šentjerneja - deklico, Anica Gašperšič s Sela - dečka, Justina Ferlin iz Gornjega Križa — deklico, Cecilija Štefanič iz Vinice - dečka, Marjana Hrdžun iz Brezja - dečka, Mira. Hrast s Hudej ega - deklico, Mira Hrovat iz Gornje Brezovice -deklico in Ida Pucelj iz Brežic deklico. Čestitamo!
MAlTtr
hidravlično vezivo za pripravo malt za zidanje in omete.
Nabavite ga lahko v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51-030, 52-030
SALONIT
ANHOVO
TOZD BLAGOVNI PROMET Kidričeva 20
65001 Nova Gorica, p.p. 68 Telefon: (065) 24-411
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik: Tehnični urednik Priloge. Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. ’
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din - Za delovne in družbene organizacije 1.200 din - Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v. tej vrednosti) - Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine, v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem' mestu. 52100-603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606- Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22-551 - Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmj in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DOLENJSKI LIST
'	Št.	16	(1758)	21.	aprila	1983
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
LUDVIK POVHE st.
Račje selo 8, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem ostalim, ki ste nam pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se internemu in kirurškemu oddelku bolnišnice Novo mesto, posebno sestri Dragici Urbančič, kakor tudi kolektivu NOVO LES-TOZD IGK Račje selo, govorniku Tonetu ZeDcu, pevcem, duhovniku za opravljeni obred ter vaščanom vasi Račje selo in Blato za pomoč in podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala!
'' " Žalujoči: žena Manja, sinova in hčerka z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
6.	aprila nas je v cepki bolnišnici za vedno zapustil dobri mož, oče in brat
ZVONKO SMRDELJ
doma s Studenca 50 a pri Sevnici
Od pokojnika smo se poslovili 9. aprila na domačem pokopališču. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pismeno in ustno izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju ZD Sevnica, bolnici v Celju, govornikom tovarišem Jožetu Zibertu, Francu Lipovšku in Martinu Mlakarju za lepe poslovilne besede, gasilskemu društvu za častno spremstvo, KO ZB NOV Studenec in krajevni skupnosti. Prav tako se zahvaljujemo delovnim kolektivom: davčni upravi ObLO Sevnica, osnovni šoli Jurij Dalmatin iz Krškega, osnovni šoli Savo Kladnik iz Sevnice, gimnazgi iz Brežic in papirnici iz Radeč. Dage se zahvaljujemo Lovskemu oktetu Studenec za zapeti žalostinki, praporščakom m župniku za cerkveni obred. Posebno zahvalo dolgujemo zakoncema Mlakarjevima, ki sta nam vse dni nesebično pomagala pri hišnem delu, ter drugim, ki so nam prav tako stali ob strani. Naj bo pokojniku lahka domača zemljica!
Žalujoči: žena Lojzka, otroci Slavka, Dragica, Bojan in Martin, sestra Štefka ter brata Franci in Slavko z družinami
v
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po dapi bolezni zapustil naš ljubljeni mož, oče, ded, praded, brat, stric in svak
JOŽE PUNGERČAR
iz Žalovič 34
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, kakor tudi osebju kirurškega oddelka za intenzivno nego. Zahvaljujemo se delovnemu kolekrivu tovarne Novoteks in papirnice Količevo za podarjena venca, krajevnemu odboru ZB Smageta za spremstvo, podaijeni venec in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: žena Marija, hčerke in sinovi z družinami, sestra Francka in ostalo sorodstvo
Nismo verjeli, nihče ni verjel, da tebi zvoni, da svoje življenje razdal si, da v tebi ni več moči
ZAHVALA
Star komaj 46 let nam je umrl
JOŽE BOŽIČ
iz Dobrave 1 pri Škocjanu
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, mu s plemenitim dejanem bogatili njegovo prekratko življenje in mu lajšali bolečine v času njegove bolezni. Hvala tudi za pomoč in oporo, ki ste nam jo nudili, ko je ugasnilo njegovo življenje, ga spremili k večnemu počitku in se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
JANEZ JERIČEK
z Gornje Težke vode 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom SGP Pionir-TOZD MKI Novo mesto, Novoles-TOZD TSP Straža, Kremen Novo mesto in Sob Novo mesto. Posebno se zahvaljujemo sestram Notre Dame iz Struge in-Ljubljane, duhovnikom za lepo opravljeni obred ter pevskemu zboru iz Stopič.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
■fesa*
i.
V SPOMIN
Z globoko bolečino v srcu se spominjamo druge obletnice smrti naše drage
KRISTINE GERKŠIČ
Hvala vsem, kije niste pozabili!
VSI NJENI
Gor. Suhor, 23. aprila 1983
Ni v duši podoba zbledela, ne zbrisala solza obraz, v srcih bo večno živela ljubeča podoba, tvoj obraz.
V SPOMIN
23. aprila bo minilo žalostno leto, odkar smo se pošto vili od
JOŽETA
MAJCNA
Gorenja vas 18, Šmarješke Toplice
V naših srcih še vedno živiš in ostal boš nepozaben, ljubljeni mož, očim, brat in stric. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VSI NJEGOVI
A
V SPOMIN
12. aprila je bil usodni dan, minilo je dve leti, kar me je za vedno zapustil zlati moj mož
IVAN JARKOVIČ
Vel. Podlog, Leskovec pri Krškem
Vsem, ki se ga spominjate, mu darujete cvetje in prižigate svečke, prisrčna hvala!
Žalujoča žena Lojzka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, brata in strica
JOŽETA AVBARJA
z Dol. Ponikev
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ZTP Ljubljana — Moste ter' njegovim sodelavcem, pevcem ter govorniku, študentom strojne fakultete Novo mesto, Iskri-tozd Ela, učencem 6. c razreda OŠ Trebnje, Krki-tozd Kozmetika, OO ZSMS Ponikve, godbi iz Trebnjega in župniku za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Vsem šc enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama
NEŽA
PROGAR
iz Dolenje vasi pri Mimi peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nas v težkih trenutkih tolažili, nam jzrekli sožalje, pokojni darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se GD Hmeljčič, pevcem in duhovniku za opravljeni obred.
VSI NJENI
| JULIJ NEMANI
Po sledeh označenih podusti
0 Ob gradnji mostu je letos moteno drstenje podusti v ustju Mirne - 500 rib so označili s ploščicami — Krivolovci tudi letos ne morejo mirovati
Z vinogradništvom in vinarstvom je vodja metliške Vinske kleti inž. Julij Nemanič tesno povezan tako rekoč od najzgodnejšega otroštva. Kmečki otrok iz vinorodnih Drašičev, s kmetije, ki je bila že takrat usmerjena v vinogradništvo, $ je od malih nog pomagal J staršem pri delu. „S štirinaj-J| stimi leti pa smo fantje že % morali delati vštric z utrjeni-5 mi kopači, kopanje vinogra-
% da pa je sploh najtežje delo ^ na kmetih," pravi Nemanič. Za študij agronomije se je
J mladi fant iz Drašičev sicer J na pol odločil že v črno-l maljski gimnaziji, dokončno
* pa ga je ta študij pritegnil na % poletnem delu v Franciji,
* kjer je delal na večjem 5 posestvu.
Tudi odločitev za speciali-% zacijo v zadnjem letniku za
h Nemaniča
---------_ .„ — težka:
^ seveda je izbral vinogradni-* ško-vinarsko smer. In ko je ^ mladi strokovnjak prišel v J metliško kmetijsko zadrugo, \ je takoj postal vodja za-J družnega vinogradništva. % Ravno takrat je zadruga 5 uredila dve plantaži vinogra-% do v po 22 hektarjev, pred { tem pa je imela le pol J hektarja vinograda na Vino-S meru. ,Moja naloga je bila 2 predvsem oblikovanje nove % vzgoje vinske trte. V za-^ četku sem med delavci v tej » vinogradniški enoti naletel % na odpore do novih metod, ^ češ da bomo trto pre-% obremenili in jo s tem ^ uničili," se spominja Nema-J nič, ki prizna, da se tistih ^ metod ne bi upal vpeljati J samo na podlagi teoreti-\čnega znanja, marveč se je >pri tem močno opiral tudi sna enoletno prakso na veli-*kem vinogradniškem poses-Stvu v Nemčiji No, prva ^trgatev mu je dala prav, s
tem pa je zadruga dobila bistveno večji pridelek grozdja, kot bi ga sicer.
Kmalu pa je moral mladi inženir prevzeti vodstvo vinske kleti, ki je bila takrat še dokaj majhna, saj je imela le za 400.000 litrov vinske posode, danes pa je kapaciteta kleti 3,1 milijona litrov. Pa še en velikanski skok je klet naredila v tem času: jeseni 1969 so prvič odkupovali grozdje; takrat ga je prodal en sam kmet, Tone Kostelec s Krmačine, in sicer 700 kilogramov. Lansko jesen pa je klet prevzela 2j2 milijona kilogramov grozdja. To govori tudi o velikem zaupanju belokranjskih vinogradnikov do metliške kmetijske zadruge, o njihovi trdni povezanosti, poštenem odnosu. ,Naš cilj je tako povečati klet, da bo lahko prevzela vse tržne presežke belokranjskega grozdja v najboljši letini; sprejemnico že imamo tako veliko, manjka nam pa še vinske posode, skladišč za stekleničena vina, delno je treba povečati še vrelnico in obnoviti polnilnico."
Pred letom 1970 na tržišču ni bilo belokranjskega vina z etiketo. To leto je zadruga začela polniti metliško črnino, čez nekaj let belokranjsko belo, lani pa je prvič prišel na trg belokranjski rose, medtem ko je kleti uspelo proizvesti vrhunsko metliško črnino, letnik 1979. ,Naše zadruge ne moti, če bodo vinogradniki še naprej del svojega grozdja kakovostno predelovali doma in s svojim vinom oskrbovali belokranjske gostince oziroma razvijali kmečki turizem. Le za to nam je, da bi bilo vsako belokranjsko vino čim kvalitetnejše, saj smo prepričani, da bo kakovost tudi na tem področju nekoč dobila svojo ceno. Tudi vinske razstave, kakršna bo te dni v Metliki, pripomorejo, da kmetje namenjajo več pozornosti kvalitetnemu kletarjenju, hkrati pa je taka razstava lepa priložnost, da obiskovalci spoznajo, kakšna je najvišja kakovost belokranjskih vin in da bi potem taka vina zahtevali tudi od gostincev, ki jim je sedaj kvaliteta še marsikdaj hudo postranska zadeva. “
A. BARTEU
0
0
0
0
0
0
\
ž
0
0
0
Jl 0-0 0
g
0 $
1
Hladno vreme je letos zavleklo, drstenje podusti na velikem drstišču na plitvinah Mirne pri Dolnjem Boštanju. Očitno se letos ribe niso najbolj znašle, saj Ingrad tam gradi nov most, skupaj z vodnogospodarskim podjetjem pa bodo delno prestavili tudi izliv Mirne v Savo.
Gospodar sevniške ribiške družine Rudi Mejak pravi, da so se z gradbinci dogovorili o tem, kako naj bi ravnali v času drstenja, ko prihajajo, kot pravijo ribiči, pravi „ribji vlaki“na vsakoletno »ženitev". Vsaj na začetku je drstnice močno ovirala umetna brzica tik ustja, kjer so ribiči zaskrbljeno opazovali utrujene plemenice, ki so iskale prostor za razplod. Ker ga niso našle, so poskušale tudi v Savi, kjer pa zarod zaradi onesnažene vode nima nikakršnih možnosti za preživetje.
Zanimive so nekatere naj novejše ugotovitve o potovanju drstnih podusti. Ljudsko izročilo namreč pripoveduje, da naj bi v Mirno
prihajale ne le iz Save, marveč celo iz daljne Donave. Lani označene
TRGOVINA RFTI 7A VINSKO VIGRED
Da bo prireditev »Vinska vigred" od 22. do 24. aprila v Metliki kar najbolj uspela, so se v Beti odločili, da bo njihova industrijska prodajalna odprta v soboto, 23. aprila, od 8. do 20. ure, v nedeljo pa od 8. do 15. ure. Pa ne samo to: ta dva dneva bo v trgovini več prodajalk, tako da bodo gostje kar se da hitro postreženi. Povedati je treba tudi, da bodo v trgovini naprodaj vsi izdelki, ki jih imajo na zalogi. Gotovo ne bo malo takih, ki bodo združili udeležbo na Vinski vigredi z nakupom v prodajalni Beti, kjer prodajajo izdelke brez prometnega davka. Več kot dovolj razlogov za nakup.
Tihotapska roba v cisterni
Kočevje: nepričakovano darilo iz Iraka — Kje se je zataknilo, da je blago prišlo v »neprave roke", raziskujejo
Kočevski Itas je dobil 6. aprila v popravilo cisterno za prevoz cementa, katere lastnik je ljubljanski Integral Cisterno so pripeljali v Kočevje iz Iraka, kjer je doživela karamboL
Ko so naslednji dan okoli 15. ure delavci cisterno odprli, so odkrili v enem manjših prekatov v njej razne tehnične in stereo naprave (tranzistorje, kasetofone itd.), električno, orodje (skobelnike, brusilke, vrtalne
stroje) in drugo, vredno po skromni oceni najmanj okoli 200.000 din. O najdbi se je hitro razvedelo in vsak, kdor je bil blizu, je skušal kaj odnesti. Ta razdelitev nepričakovanih »daril" pa nekaterim ni bila prav in so vso zadevo povedali miličnikom, ki so nato porabili več dni, da so vso tihotapsko robo zbrali in popisali vse nesojene lastnike dragocenih daril ki jih bodo predlagali v kaznovanje še sodniku.
J. P.
JEZIKOVA NEDEUA NA BOHORJU
Planinsko društvo »Bohor" Senovo prireja v nedelo, 24. aprila, tradicionalni trimski pohod na Bohor, ki ga posavski planinci vsako leto sklenejo z zabavno družabno prireditvijo -šesto Jezikovno nedeljo. Vsak planinec naj bi, seveda poleg svojega čimbolj »nabrušenega" jezika, prinesel s sabo še največji, pravzaprav najdaljši ali pa najtežji ali najmanjši prekajeni primerek - živalskega izvora. Za vse te „naj“ jezike so pripravili domiselne in tudi povsem praktične nagrade.
primerke rib sO ribiči ujeli ne le daleč vzdolž Save, ampak ceb v Ljubljanici Tudi letos so z blagim električnim šokom izlovili 500 podusti, jih označili s ploščicami, ki so jih pritrdili na škrge, in jih vrnili nazaj v reko.
Kot že vsa leta doslej sevniški ribiči tudi letos sami prenašajo vse stroške, nadloge mučne čuvajske službe in odganjajo krivolovce, ki bi radi z rokami nalovili od ploditve-nega zanosa omamljene ribe.
A.	Ž.
TOPLIČNIK BODa RAZISKALI POZNEJE
Kostanjevičani si precej obetajo od izvira tople vode Topličnik. Zadnje raziskave so okazale, da je voda topla več kot 31 stopinj Celzija. Žal pa posebna raziskovalna skupnost Topličnika ni uvrstila v program raziskav za to srednjeročno obdobje, ampak so to nalogo prestavili na obdobje 1986-1990.
V GRIBLJAH BO SPET VESELO
Čeprav je do »Noči na Kolpi", bo v Gribljah 23. julija, še daleč, ne bo odveč, da belokranjske, dolenjske in druge čolnarje opozorimo, naj se pripeljejo na prireditev s čolni. Če ne od drugod, vsaj iz Pobrežja, kjer bodo dobili potrdilo o udeležbi, nagribeljskem kopališču pa brezplačen vstop, nekaj jedi in pijače. Na tej največji belokranjski turistično-zabavni prireditvi bo igral Henček s svojimi fanti, ki bo med drugim predstavil tudi svojo novo ploščo Metliška črnina. Udeležbo je potrdil tudi Ivo Serdar, bolj znan kot Stef s Klanjca. Tudi tokrat ne bo šlo brez modne revije Beti z nekaterimi drugimi izvajalci pa so organizatorji še v dogovorih.
VEČER ŠANSONOV IN POEZIJE BO 6. MAJA
Delavski dom Edvarda Kardelja v Krškem je moral za 15. april napovedani večer šansonov in poezije prestaviti na 6. maj ob 20. uri, zaradi bolezni skladatelja in voditelja prireditve Bojana Adamiča. Poleg Adamiča, ki bo spored spremljal na klavirju, bodo nastopili še pevka Meri Avsenak, kitarist Vladimir Makuc in dramski igralec Brane Grubar.
S frezo zapeljal čez otroka
Zdravniki se še zmeraj bore za življenje 9-letnega Damjana Pavlina — Deček padel med kolo traktorja in frezo — Kazenska ovadba zoper traktorista
" Vse pogosteje postajajo žrtve N,-.malomarnosti in neprevidnost) otro-* .hi!*;'Spomnimo se samo prejšnjega
Za Trdinov pokal
Planinsko društvo vabi
Pod pokroviteljstvom OO ZSMS Novo mesto bo v soboto,
7.	maja, ob 8. uri v Šentjerneju mladinski , odsek Planinskega društva Novtj mesto organiziral tradicionalno orientacijsko tekraovanje;.za Trdinov pokaL Potekalo ho po pravilniku, ki velja 15 slovenska organizacijska tekmovanja, in to v treh kategorijah: pionirski, mladinski in članski Planinsko društvo prosim, da sporočite število tekmovalnih ekip najkasneje do 4. maja pismeno na naslov: Planinsko društvo Novo mesto, Novi trg 4, ali OŠ Šentjernej. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri z novomeške avtobusne postaje.
Planinsko društvo vabi ljubitelje planin tudi na letni občni zbor, ki bo v petek, 22. aprila, ob 18. uri v dvorani Dolenjskega muzeja; po njem bo dolgoletni planinski delavec Rudi Jereb predaval o svojih planinskih doživetjih ter prikazal zbirko diapozitivov.
tedna, ko smo pisali o nezgodi med rigolanjem travnika pri Krmelju, v kateri je bil ob življenje sedemleten otrok. Žal moramo o podobnem primeru poročati tudi tokrat.
V soboto, nekaj pred deseto dopoldne, se je namreč hudo poškodoval 9-letni Damjan Pavlin iz Brezove gore 9 pri Krškem. V času, ko to poročamo, se zdravniki še zmeraj bore za življenje malega Damjana. In kako je do nezgode prišlo?
Jernej Kočner iz vasi Kočami je v soboto dopoldne s traktorjem, na katerem je bila pripeta freza, obdeloval njivo. Med delom je dovolil otrokoma Damjanu Pavlinu in hčerki Brigiti, da sta sedla na pokrov freze, in ju dvakrat zapeljal čez rgivo. Otroka je zatem odložil in frezal naprej. Ko pa je s traktorjem ponovno pripeljal do konca njive, obrnil in hotel nadaljevati delo, je Damjan skočil na frezo, da bi se še enkrat zapeljal Pri tem je padel med zadnje kolo traktorja in frezo, kije zapeljala čezenj. Lopate stroja so malega Damjana hudo iznakazile, pod ramenom pa mu celo odtrgale roko. Kočner je takoj, ko je videl kaj se je pripetilo, 9-letnega Damjana odpeljal v novomeško bolnišnico, kjer pa je deček v času, ko to
Zaradi malomarnosti pri delu so krški miličniki zoper traktorista Kočnerja vložili kazensko ovadbo javnemu tožilcu.
PRISLUHNIL POVPRAŠEVANJU - Danes, ko se zaradi pologa vedno manj zatekamo v tujino po artikle, ki jih doma ni moč dobiti, se je veliko proizvajalcev, med njimi mnogo zasebnih obrtnikov, odločilo za izdelavo manjkajočih izdelkov. Med njimi je Ivan Kapušin, strojni ključavničar iz Metlike, ki je v lastni delavnici izdelal vretena za navijale in odvijanje gumijaste cevi, ki so primerna predvsem za električne in motorne škropilnice. Zlasti med vinogradniki vlada veliko povpraševanje po teh vretenih, kijih sicer na domačem trgu ni. Prav zato seje Kapušin odločil za lasten izdelek, ki gaje doslej že razstavil na obrtnih razstavah v Celju in Metliki. (Foto: M. Bezek)
VARNI PRED PLINOM -Jožko Mikec, poslovodji prodajalne plina Novotehi na Cikavi, z javljal niko® gospodinjskega plina. Doslej se zanj ni odločil še nobena kupec. (Foto: B. B.)
Nedavna eksplozija naj bo opomin
Okoli 600 pregledov plinskih napeljav v Novem mestu odkrilo malomarnosti in napake -Najbolj učinkovito orožje — javljalec plina, kijih imajo na Cikavi še celotno zalogo
Verjetno je mnogim še dobro v spominu nedavno razdejanje ob eksploziji plina v Nove® mestu, zato toliko bolj preseneča lahkomiselnost nekaterih, kij; v plinski jeklenki vidijo le nenevarnega kuhinjskega pomočnika. Po besedah Jožka Mikca, poslovodje prodajalne plina Novotehne na Cikavi, je dosedanjih pribl. 600 pregledov novomeških gospodinjstev pokazalo veliko napak in malomarnosti.
Mnogi imajo plinsko napeljavo kar brez tesnil drugi z dotrajano dovodno cevjo, spet tretji kontrolorju zapirajo vrata ali mu v zameno za miren sen niso pripravljeni odšteti tistih nekaj deset dinarjev. Ob takšnem obnašanju občanov pravzaprav niti ni čudno, da’ se še noben Novomeščan doslej ni odločil tudi za nakup javljalnika gospodinjskega plina, ki jih imajo na Cikavi še celotno zalogo Če gre za neobveščenost, zapišimo, da je javljalnik namenjen ugotavljanju prisotnosti .gospodinjskega butan-propan ali mestnega plina v prostoru in da že ob najmanjši koncentraciji z zvočnim signalom opozori na nevarnost. Na Cikavi imajo za-j enkrat 80 takšnih javljalnikov, izdeluje pa jih žužemberškaf Iskra. Gre za škatlo, veliko 10 f krat 10 centimetrov, ki jop pritrdimo na steno prostora, v| katerem imamo plinsko jeklen-; ko, in jo priključimo na električ-no omrežje.
Resda naložba ni tako poceni , (cena javljalnika je 3.800 din), zato pa nam življenjska doba vgrajenega senzorja zagotavlja 8 do 10 let varnega sožitja s plinsko jeklenko. Po preteku te dobe senzor zamenjamo.
B.	B.
SPOSOJENO TRNJE
— Nezaposlenim tudi štrajk nič ne pomaga.
(Iz Novega tednika)
Kako lahko baba obnori ljudi
Začne se že zjutraj. Angleži s čajem, Italijani s kavo. Menda Kitajci z rižem. Mi z Lepo Breno. Mnenja so zelo deljena. Nežnejši spol trdi, da je Brena predebela, da nima lepega obraza, da ima stopaste noge, da se na odru obnaša izzivalno, da deluje pornografsko, da vzbuja v moških nizkotne nagone in da bi jo bilo treba zradirati z glasbenega prizorišča. Moški se pridušajo, da je Lepa Brena babnica in pol, da bi zapustili familije, če bi jim samo namignila in da so lahko zoper igo samo grde in škisom
prelistavam časopise. Že z naslovnice se mi nasmiha Lepa Brena. Kaže mi razgaljene prsi in noge tja do križa. Novinaiji kar tekmujejo, kdo bo napisal več o njej: koga ljubi, kaj papca, kako se kopa, katero barvo ima najrajši, kaj misli o seksu, kdo ji je najljubši skladatelj, kje bo dopustovala, je res, da je zabavala Nemce v hotelu Jugoslavija, kje se oblači, kje slači, koliko tehta, koliko je visoka in tako naprej in tako dalje.
Končuje se zvečer, ko buljim v televizijski sprejemnik. Lepa Brena. Po odru
Sladki greh, gledalstvo v dvorani vihti puloveije nad glavami, se puli lase, posamezniki skačejo, kot da še niso končali evolucije, tulijo, žvižgajo, vriskajo, cvilijo, pojejo, krulijo, jočejo, hočejo ..,
Še ponoči se mi sanja o Lepi Breni, o novi naravni lepoti Jugoslavije, o Marji, ki se je prikazala ljudstvu, prvič nekje v Bosni, da bi ga popeljala v svet pozabe, zabave, petja, naslade. Lepa Brena je obliž za naše gospodarske težave, balzam za kikse, nadomestilo za maslo, kavo, bencin, pralne praške, toaletni papir, nadomestek za nedelo;
podobne babnice ...
IVJC1 ya JO UCUCR v oa.NU, RU IU •	*T	1,1-	•	___ „ II	,	1	*	r v 1	P“PU)	Iiuuuinv-JIUA	uouoiu,
poročamo, še zmeraj v kritičnem ®	aiJme	se	popoldne, ko skače v franžicah, spremlja jo Lepa Brena je vračilo za pufe,
stanju.
pomoč pri plačevanju depozita, je mašilo za turiste, ki jih bo letos bolj malo, ker smo jih lani preveč nategnili; Lepa Brena je marihuana, opij, hašiš, je morfij, ki smo ga proizvedli, da bi bile bolečine manjše ..
Ce bi bila Lepa Brena župan našega kraja, ne bi nihče videl lukenj v asfaltu.
Če bi Lepa Brena razlagala podražitve, ljudstvo ne bi preklinjalo, ampak bi ploskalo, vrteč denarnice nad razgretimi glavami. Če bi odšla Lepa Brena delat v rudnik, ne bi manjkalo premoga. In nenazadnje: če bi posvetili toliko časa delu kot Lepi Breni, ne bi bili tako globoko kot smo.
TONI GAŠPERIČ