| igluja vsak dan raven aobot, nedelj | . in praznikov. j* ued daOj «*capt Saturdajra, Sundajs and Holtdaja. ........ PROSVETA -» * V* . 3f • * • * m,. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnliki prostori: 1007 South Lawndal« Avo. Offlc« of FubliosUon: 2857 8o*th Lawndale A v«. ' Tslaphona, RockweU «904 .TO^YEAR XXXV. Cena Usta ja $0.00 IS^^LJ*^ JSTcSiJS S SiSVun. CHICAGO. ILU ČETRTEK. 14. JANUARJA (JANUARY 14). 1M3 Subscrirtion 90.00 Yoarly ŠTEV.-NUMBER 9 Acceptanoe for msBlng a t spsdal rate of postage provldod for in soction 1109, Act of Ovi. S, 1917, authoriced on Juno 4. 1919. emški vojaški voditelji leže $ stalingrajske fronte! Znamenja kažejo, da se zajete nacijske divizije ne bpdo izmuznile iz pasti. Sovjetsko poveljstvo naznanilo okupacijo nadaljnjih mest in vasi na kavkaški fronti.—Francoske čete okupirale južno Libijo. Osma britska armada napada osiščne postojanke v Tripo-litaniji. Britske in indijske čete prodirajo jtaprej v zapadni Burmi Moskva, 14. jan.—Visoki nemili vojaški častniki in člani arkadnega štaba beže s stalingraj-e fronte. Sovjetske militari-ične avtoritete pravijo, da jih važajo letala, kar pomeni, da 22 nacijskih vojaških divizij, atere so Rusi obkrožili na sta-ngrajski fronti, ne bo izmotalo i pasti. Rusi trdijo, da so skoro vsi jenerali in drugi visoki častniki 'e pobegnili in prepustili povelj-Ivo polkovnikom, stotnikom in Irugim nižjim častnikom. Dis-iplina med nemškimi vojaki je imajanii. Uradna časniška agen-lura Tass poroča, da število de-tcrterjev iz nemške armade stal-io narašča. Obkrožena nacijska »borožena sila ne more dobiti ži-iveža in drugih potrebščin. (Berlinska radiopostaja naznanja, da 'so Rusi začeli novo ofenzivo na južni strani Voroneža, 320 milj severozapadno od Stalingrada, kar pomeni, da se nemška obrambna črta pred Rosto-vom in morda tudi Harkovom krha. Ofenziva se je pričela v torek proti nemškim in ogrskim četam, ki so zbrane na t.ej fronti ) Rusko poveljstvo je prej naznanilo, da so čete udrle v tovarniški distrikt Stalingrada in redmestja na zapadni strani Stalingrada. "Zasedle so več stra-tegičnih pozicij in jih konsoli-dirale. Nemški protinapadi so bili odbiti. Rusi so pobili 400 sovražnikov in zaplenili štirinajst težkih in lahkih topov. Moskva, 13. jan.—Poveljstvo ruske armade je naznanilo okupaciji) nadaljnjih desetih mest ,in vasi na kavkaški fronti, pet ob progi železnice Stalingrad-Tihoresk, ostale |5a v spodnjem delu doline ob reki Don. Armada prodira naprej proti Rostovu, kjer^se reka Don izliva v Črno toorje. Okrog dva tisoč nemških vojakov 'jt> padlo v 24 ur trajajoči bitki l Rusi v dolini ob reki Don. Nemško poveljstvo je zagnalo tanke in motorne kolone v bitko, da ustavi prodiranje ruskih čet. Sovjetska oborožena sila je izvojevala nove uspehe v bitkah i Kunci v severnem delu Kavka/.;,. Ti SO bili doseženi na o«rnlju Mineralne Vode-Pjati-k Uradni komunike pravi, ^ » »Ionski kozaki dospeli do t,Kk«*. ki je oddaljena sto* milj (rtl Aimavira, železniškega sre-diH'J' i'»5 milj pod Rostovom. francoske čete so istočasno zasedle strategični prelaz \l centralni Tuniziji, 23 milj južno od Pont du Fahsa. Na petnajst milj dolgi fronti na južni strani Me-jez-el-Baba so aktivne le vojaške straže. Besednik francoskega poveljstva je naznanil, da so - vojaške čete izvršile uspešne napade na nemške in italijanske posadke, zbrane na severni strani Jebel Boudabousa in pobile ter ujele več sto sovražnikov. Osiščne vojaške posadke v dolini v bližini tega kraja so obkrožene in preti jim uničenje." Srdite bitke na tej fronti se nadaljujejo. ' Radijsko poročilo iz Maroka pravi, da je britska osma armada začela napadati osiščne postojanke pri' Wadi Zemzemu, tt>0 milj južno od Tripola. Ameriške leteče trdnjave in britski letalci so bombardirali Ghadames, osiščno trdnjavo, kjer so zbrani ostanki Rommelove armade. Neapel, drugo, največje italijansko pristaniščno mesto, iz katerega odhajajo vojaške čete, orožje, strelivo in druge vojne potrebščine v severno Afriko, je ske momarične baze. Operacije London, 13. jan.—G e n e r a 1 čet na kopnem podpirajo bojna !>iutmar, vodilni nemški letala z bombardiranjem japon- Ktr na nae P'iV IV. ■►•i veščak, je priznal, da so prebili nemško bojno črto ■"'m fronti in da je položaj k«- oborožene sile kritičen jstvo bo moralo zagnati žete na to fronto, da ustavi ! run je Rusov. « . ki letaki so sinoči po-* rnetall bombe na nemška 1 m industrijska središča v lu- Td je bil že šesti na-ta hredišča v zadnjih I-ondon. • ki 1 3. jan.—Francoske lp"*iirajo proti severu puščav^ Sahare, so okupi- * lllfrtn t iUU -*---- »- skih pozicij. LeUla so veeraj metala bombe na postaje železnice Rangoon-Mandalaj in japonske parnike v bližini Akja-ba. ITva parnika sta bila poškodovana v napadu. Ameriški poslanik se vrnil v Moskvo. Moskva, 13. jan.—Admiral VVilliam H. Standley. ameriški poelanik, se je vritfI v Moakvo po trimesečnem bivanju v Ameriki. Z njim vred ao doapeli ge* neral Joaeph Mtchela, vojaški Ijufno Libijo in dospele Otaše, podadmiral Jack Duncan k<>. ki je oddaljena 290' mornarični ataše. James Voung. 1 Tripola, glavnega mesta1 pomožni mornarični ataše, in Laval izročil bojne ladje Nemcem Francoski delavci pojdejo v Nemčijo London. 13. jan.—Doznava se, da je Pierre Laval, načelnik vlade v Vichyju, izročil Nemčiji pet rušilcev in dve vlačilni ladji, ostanke razbite francoske bojne mornarice v Toulonu, in da bo 400,000 francoskih delavcev od* potovalo v Nemčijo. Zadevno naznanilo je objavil predstavnik odbora borbenih Francozov. v Dogovor glede izročitve francoskih bojnih "ladij Nemčiji je bil sklenjen na konferenci med Lavalom, Hitlerjem in italijanskim zunanjim ministrom Cia-nom, ki se je vršila zadnji mesec. Ta določa tudi, da francoske industrije, finance in poljedelstvo pridejo pod direktno nacijsko kontrolo. Za te koncesije je Hitler umaknil zahtevo, da mora Laval organizirati novo francosko armado za borbo no strani njegove sile proti zaveznikom. Hitler je baje zagotovil La-vala, da se bo pogajal le z njim. To je klofuta Jacqueau Dorlotu, bivšemu komunistu, ki se je prelevil v fašista in postal glavni Lavalov politični tekmec. Laval je dobil večjo upravno oblast cijsko silo Franciji.. Predstavnik odbora borbenih Francozov je dejal, da dogovor med Lavalom in Hitlerjem je koncesija z obeh strani. bil tudi tarča bomb zavezniških in dlrelrtna kontrolo nad poli letalcev. cijsko silo v bivši nezasedeni Okupacijo južne Libije je naznanil general Jacques Le Clerc, vrhovni poveljnik francoskih čet. Naznanilo pravi, da so čete prodrle tisoč milj daleč od svoje baze v bližini jezera Chada. Murzuch, glavno mesto južne Libije, je v francoskih rokah, kakor tudi Sebha, militaristiČna baza. Osiščne pbsadke v obeh mestih so bile zdrobljene v bitki s francoskimi četami. Osi&če ima okrog 60,000 vojakov v Tuniziji. Izmed teh se 40,000 vojakov nahaja na črti med Tunizom in Bizerto, ostali vojaki pa so raztreseni v krajih ob severnem obrežju Tunizije. Melbourne, Avstralija. 13. jan. —Avstralske in ameriške čete so dosegle nove uspehe v prodiranju proti Sananandi, točki na juž-novzhodni obali Nove Gvineje, kjer se nahaja japonska vojaška posadka. General Douglas Mac-Arthur je naznanil, da je posadka obkrožena s treh strani in v nevarnosti uničenja. New DelhL Indija. 13. jan.— Britske in indijske čete prodirajo naprej v zapadni ^urmi kljub močnemu odporu japonska sile, pravi naznanilo. Dospele so že do točke, ki je oddaljena samo dvajset milj od Akjaba, japon- Nemški begunci prihajajo v Grčijo Uporniki delajo preglavice osišču ■ Ankara. Turčija. 13. jan,—Grški krogi poročajo, da so dobili informacije iz zanesljivih virov, da begunci iz nemških mest v Porenju, ki so bila tarča angleških napadov iz zraka, prihajajo v Grčijo. V bližnji bodočnosti bo prišlo samo v Atene okrog 10,000 beguncev. Nacijske oblasti so pognale Grke iz več mestnih predelov, da narede prostor beguncem. Druga vest se glasi, da so nacijske vojaške avtoritete določile smrtno kazen za patriote v Jugoslaviji, ki z razsvetljavo in drugimi znamenji kažejo pot a-meriškim in britskim bojnim letalom, ki lete nad Jugoslavijo in potem, bombardirajo osiščna oporišča v Rumuniji,. Bolgariji in na'Ogrskem. V Rodopskem gorovju grške pokrajine, katero so okupirale bolgarske čete, se zbirajo grški uporniki in vodijo borbo proti sovražniku. Grški krogi pravijo, da je vodja upornikov polkovnik Dorias V zadnjih tednih so se njegovi armadi pridružile nadaljnje skupine gerilcev, ki ao izvršile že več uspešnih napadov na oaiščnc komunikacijske zveze. vladni odbor posegel v rudarsko stavko Lewis in kraj t v ne rudarske unije po* svarjene DVAJSET PREMOGOVNIKOV PRI-% ZADETIH Washlngton. D. C.. 13. jan.— Federalni delavski department je ignoriral opozicijo Johna L. Levvisa, predsednika rudarske unije UMWA, proti♦ vladnemu vmešavanju v stavko rudarjev na polju trdega premoga v Pennsylvaniji. Delavska tajnica Francis Perkins je naznanila, da je bila izravnava konflikta poverjena vojno-delavskemu odbtf-ru kljub Lewisovi opozicij^ Loviš in jijegovi besedniki v Washingtonu so izjavili, da bo stavka kmalu končana. Vladni odbor je opozoril Lewl-sa in 22 krajevnih unij na antracitu, da mora biti stavka, ki ovira ameriške vojne napore, takoj preklicana. Opozorilo in svarilo vsebuje telegram, ki ga je poslal Lewi8U ln unijam George W. Taylor, član vladnega odbora. V tem je rečeno med drugim, "da bodo rudarji, ko spoznajo kvarne posledice stavke, storili ovojo patriotično dolžnost napram ameriškemu ljud-stvu, se vrnili na delo in produ-cirali premog v Interesu zaščite ljudstva in poraza osiščnih sil. V nasprotnem slučaju, če bodo rudarji ignorirali svarilo, bo odbor storil potrebne k praks in izpolnil svoje o^ eznostl napram ljudstvu." Delavska tajnica je naznanils akcijo, ko so se vsi dosedanji napori glede preklica stavke izjalovili. Stavka je izbruhnila pred trinajstimi dnevi v znak protesta proti zvišanju unijske članarine od enega dolarja na $1.50 na mesec. Dvajset premogovnikov na polju antracita je moralo ustaviti obrat zaradi stavke. Zvišanje unijske članarine je odobrila konvencija UMWA, ki se je vršila v oktobru preteklega leta v Cincinnatiju, O. Trdi se, da voditelji stavkarjev zahtevajo tudi zvišanje mezde za dva dolarja na dan. Pogodba, sklenjena med rudarsko unijo, in operatorji, določa $6.50 na dan. Veljavnost pogodbe poteče 1. maja. Deset vojaških letalcev se ubilo Alamogordo.^N M., 13. jan, — Deset vojaških letalcev ae je u-bilo, ko je bombnik, na katerem ao ae nahajali, treščil na tla v bližini tega mesta in ae razbil '«nije, ae glaai vojno po- Edward Page. drugi tajnik ame-; Imenovan je bil poeebni vojaški afriške- fronte. Druge Iriškega poslaništva. odbor, da preišče virok nesreče Nelson deli oblast z Wickardom Ovire pri izvajanju živilskega programa odstranjene Waeklngton. D. C., 13. jan.— Glavna zapreka, ki je ovirala izvajanje programa produkcije In razpečevanja živil, je bila od-| stran jena z dogovorom ^ med I Donaldom M, Nelsonom, načel-j-otkom odbora za vojno produkcijo, In poljedelskim* tajnikom Wickardom. Na podlagi tega dogovora si bosta delila oblast, Wickard je tudi načelnik živilske administracije. Naznanilo pravi, da sta si poljedelski Ujnik in Nelaon razdelila oblast ir^od-govornoat. Ta dalje pravi, da je bilo 350 uslužbencev proračunskega biroja tranaferiranih v poljedelski department Zdaj, ko je problem odgovor-' r i osti In oblaati rešen, bo VVi-ckard lahko reorganiziral živilsko administracijo. On je dobil direktno kontrolo nad produkcijo In razpečevanjem živil za vojaške in civilne namene Nelaon bo izvajal »lično kontrolo nad produkcijo orožja, streliva in drugega bojnega materiala. Domače vesti 8tar pionir umrl v Pennl Kaišek pozdravlja Midway, Pa.—Dne 2. jan. je v Pittsburghu umrl Vincenc Jane-žič, star 73 let in doma od Trebnje na Dolenjskem, član društva 89 SNPJ in društva 12 ABZ. Dolgo let je bil bolan na vodenici. Po poklicu je bil pek. V Ameriki je bjval 49 let in zapušča ženo ter pet Sinov. Nov grob na sapadu Park City, Utah.—Dne 7, januarja je umrl Matija Tercel, star 72 let in doma iz Ljubljane, član društva 639 SNPJ. Dolgo let je bival na Alti in v Murray-ju, Utah, zadnjjh deset Jlet je pa živel v Boisii, Idaho. tukaj ne zapušča sorodnikov. " Član umrl v Kanaaau Mulberry, Kans.—Dne 8. januarja je umrl Stanley Mihalek, star 66 let in rojen na Poljskem. Bil je član in med ustanovitelji društva 281 SNPJ. Zapušča ženo in sina, v Chicagu pa brata. Izravnava jurisdik-cijskih sporov ~Eksekutiva CIO odobrila dogovor Waahlngton. D. C.. 13. jan.— Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih Organizacij, je naznonil, da so člani ekseku-tivnega sveta soglasno odobrili dogovor, sklenjen z Ameriško .delavsko federacijo, glede izravnavi jurisdikcijskih sporov med unijami obeh delavskih organi- Dogovor je. bil sklenjen na konferenci voditeljev CIO ln ALr, ki se je vršila v VVashing-tonu 2. decembra preteklega leta. Dogovor morata odobriti eksekutivi CIO in ADF. Ekse-kutiva CIO ga je odobrila in pričakuje se, da ga bo tudi ekse-kutiva ADF na svoji seji, ki se prične 18. januarja v Miamiju, Fla. Dogovor dploča Imenovanje odborov iz reprezentantov obeh organizacij z oblastjo izravnavanja jurisdikcijskih sporov, ki se pojavilo med unijami CIO in ADF. Ako se člani teh ne bi mogli sporazumeti, se spor predloži v rešitev federalnemu vojno-delavskemu odboru. Nov republikanski kandidat za i čikaikega iupana Chicago, 13. jan. — George H McKibbln, državni finančni direktor, je postal kandidat republikanske stranke za čikaške-ga župana, dočim je Roger Fuherty, ki ga je izbrala stranka, umaknil kandidaturo. Seda njrtupan f£dward Ketty, demokrat, je včeraj prijavil svojo kandidaturo. Kampanjo za nominacijo McKibbina bo vodU John T. Dempaey, načelnik organizacije republikanske stranke v čikaškem okraju. MeKib-bin je podal izjavo, v kateri je naglasi!, da je edini cilj kampa nje izgon Kel|yja in njegove de mokratake mašine iz mestne hi- Doba pregledovanja avtnih obodov podaljšana Waahington, D C , 13 jan -Urad za kontrolo cen je namenil revizijo programa glede pregledovanja avtnih obodov Zadnji dan za pregled obodov avtomobilov, ki imajo gaeolinake Izkaznice A, je bil j>rvotno 21 januarja, zdaj pa je 31. marca Urad je dalje naznanil, da bodo evtni obodi pregledani na vsakih šest meaecev nameeto na I vsake štiri mesece. dogovor z Ameriko Koncesije in privilegiji odpravljeni Čungklng. Kitajaka. 13, jan,— General Ciang Kaišek je sinoči v svojem govoru po radiu poveličeval sklenitev dhgovora z A-meriko ln Veliko Britanijo, s katerim sta se odpovedali koncesijam, privilegijem, in ekotra* teritorijanim pravicam na Kitajskem. ^ . "Dogovor in akcija s strani naših zavetnikov sta gesta, iz katere bodo združeni narodi črpali nov pogum za nadaljevanje borbe proti skupnemu sovražniku," je rekel Kni&ek "Podpis dogovora je dokaz, da je cilj zavezniških cilj vlada človeškega dostojanstva in pravic." Kaišek je dalje rekel, da je dogovor korak naprej v odstranitvi pojma kitajske manjvrednosti in podvigu bojnega razpoloženja. Kitajski zunanji minister T. V. Soong je dobil poslanico od ameriškega državnega tajnika Hulla, vsebujočo trditev, da bo sklenjeni dogovor ojačil tradicionalne prijateljske vezi med Ameriko in Kitajsko. Soong in kitajski časopisi so pozdravili dogovor kot uresničenje kitajskih narodnih teženj. » . Načrt za mobilizacijo delavcev Registracija za dela v vojnih industrijah Wasklngton. D. C.. 13 jun — Člani komisije za mobilizacijo človeške sile in uradniki v drugih federalnih departmentih študirajo načrt, ki bo predložen kongresu in bi dal, če bo sprejet predsedniku Roosevoltu oblast za mobilizacijo moikih in žensk za dela v industrijah, ki so udeležene v produkciji vojnega materiala, ln na farmah. -Načrt Je sestavil Orenville Clark, n»wyorški odvetnik, ki je tudi avtor prvega nabornega načrta. On je prijatelj predsednika Rsevelt*7^tllma pa nobene pozicije v vladnih departmentih. Načrt predvideva mobilizacijo vseh moških v starosti od 18 do 05 let z izjemo onih, ki služIjo v armadi, mornarici in letalski sili, in žensk v starosti 18 do 50 let za dela v vojnih Industrijah in na farmah. Izvajanje nsčrta pride v področje posebne upravo pttd direktorjem, ki ga imenuje Roosevelt. Ako bo kongres sprejel načit, l>o odrejena splošna registracija moških In žensk. Ta se bo vršila v nabornih uradih pod nadzorstvom direktorja nove uprave. Načelnik komisije za mobilizacijo Človeške sile je Paul V. McNutt. NJega je Roosevelt nedavno instruiralf naj uvede sistem prednoati v Induatrijah in svetuje delodajalcem, naj najemajo delavce le preko federalne upoalfvalm* aluybe McNutt Ae ni dobil oblaati glede premeftV nju delavi ev Ji ene tovarne v drugo. . . ~ * -Ameriška misija odpotuje v Afriko Waahington, P. C., 13 jan.— Ameriška misije bo kmslu odpotovala V arvermi Afriko, kjer Iki uredila -stvari glede pomoči prebivalcem in rehabilitacije pokrajin. Zs načelnika misije je bil predlagan newyorški župan La Guardla. Herbert L. Lehman, direktot za zunanjo pomoč In rehabilitacijo, je naznanil, da bo kmalu napolnil vrzeli v svojem štabu In da boj morda yseb-no obiskal pokrajine, ki .potre-bujejo pomoč. Možnost Je, ds bo »biskal severno Afriko. giraud naznanil nadaljne aretacije v afriki Aretiranci pridejo pred -vojno sodište SESTANEK Z GE-NERALOM DE GAULLEM » Zsvesnlškl stan. severna Afrika. 13. Jan,—Predstavnik generala Girauda, ki je nasledil admirala Jeana Darlana, ki je bil umorjen 24. decembra, kot vrhovni komisar francooke severne Afrike, je naznanil nadaljnje aretacije" oseb, ki so osumljene zveze i umorom admirala. Med temi ao prominentne osebe, katere zaslišuje milltarlstlčnl odbor. Vsi aretiranci pridejo pred vojno sodišče. Nekateri, ki so bili aretirani takoj po umuru Darlana, ao bili izpuščeni, ko so dokatall svojo nedolžnoat. Izgleda, da je bila zarota proti admiralu oanovana na Airokl podlagi. Nadaljnje aretacije so obetajo. Posebni vojni tribunal, ki ga tvori pet sodnikov, je bil ustanovljen. Dvanajst zarotnikov, ki so nameravali umorltk generala Girauda in Roberta Murphyja, ruprezentanta predsednika Roosevelta v severni Afriki, je bilo aretiranih 31. decembra. Glraud je takrat dejal, da oo med aretiranimi ljudje, ki oo oodelovall s zavezniki, ko so se ameriške ln britske Čete izkrcal* v severni Afriki. Objavljano je bilo naznanilo, dO oe bo Uiraud kmalu sestal a .geneiMlom Charlesom de Oaul-lem, načelnikom odbora borbenih Franpozov, v svrho sklenitve sporazuma. Glavni stan tega odbora Je v Londonu. Sestanku pripisujejo veliko važnost. Glavni namen razgovorov m#d generaloma bo združitev vseh francoskih grup za borbo proti oolšč-nlm silam na strani zavetnikov in osvoboditev Francije, ki je pod Hitlerjevo oblastjo. Morilec admirala Darlana je plačal zločin s smrtjo. Avtoritete so izjavile, da je bil morilec sin Francoza in italijanske matere, katero blvs v Italiji. Morilec je bil obsojen na smrt na obravnavi pred vojaškim sodiščem na dan umora In naslednji (lun ustreljen. Štiri milijarde za nove parnike Rooievelt priporoč« gradnjo novih cm! i Waahinglon. D. Cm 13. jan.— PredNfdnik Roosevelt je pozval kongres, ns} dovoh 4ttrf milijarde dolarjev za konstrukcijo novih trgovskih in tovornih parffi-kov v smislu priporoči! federalne pomot ake komisije. Ta je o-svojila program, da Amerika zgiadi v tem letu parnike s to-nažo 10,000,000 ton. Vsota, katero zahteva Rooae-velt zs konstrukcijo novih par-nikov, ni uključena v proračunu, katerega Je predložil kongresu v odobritev zadnji pon-del je k Proračun določa potrošnjo $109,000,000,000 v prihodnjem fiskalnem letu. ki ae prične 1. julija, za ^financiranje vojne In kritje drugih stroškov. Room-vel t Je pozval kongres, naj dovoli vsoto J40.000.000 za gradnjo novih vojaških ceet ln vojnih tovarn In dodatno vooto f7,0oo,ooo za državni department Slednji potrebuje najmanj tri milijone dolarjev za ustanovitev in vzdrževsnie novih konzulatov v ftvid. Ta država je etois v centi alni Evropi, kjer ima Amerika svoje repreoen-tante. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IS LASTITI JI A SLOVENSKE MARODITE PODPOIUTE JEDMOTE of «ad publlahed by Slu?— W.lioo*J driar« (|nm Cfilcaf a) la m leto. D 00 ao pol Uta. SI IS m tetrt letaj« ae Chice^o la Clcaro S7JS sa oolo loto. SJ.7S ao pol lota; «a lanss—tvn NJI. liiksrrtprtoa p^l Bf fctfrited Stalo« (oxcopt Chicago) aad and Ckoro S7JS par reer. fuotfn Ctae eglosov po dofCTora —Rohephl deplaev la •o ao vračalo. Bekopial literarno rabin (črtico, povesti, lld.) m vraejo potUJelelJu ie o »lučaju, če |e priločU Adir.rlumtf rolet oa ayre.rn.nl Manuftcript* of •nd un»o!icii»d articlea will aot bo roturaedL Otbor such aa steriae. pi«r». poema. otc.. will bo aeliuasd to br «olf only Naslov ae vm. kar tOM stik i Ustom: PROSVETA 2SI7-M So. Lewadele Ave.. Chka«o. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED 131 Jugoslovanski vrtilnik Odsevi jugoslovanskih osebnosti in polltičnilj razmer tega momenta v ameriškem zrcalu—velikih dnevnikih iri magazinih—niso lepi. Skrajno so tragični;baš zaradi tega, ker kažejo Američanom našo najslabšo «t ran—neslogo, izvirajočo iz skrajnega fanatizma nekih manjšin, velika nevarnost pa je, da nas bodo trezni Američani sodili po tej naši slabosti in nas bodo obsodili—da nismo sposobni za samostojno življenje! Članki in dopisi v ameriškem tiaku o jugoslovanskih zadevah se množe, smpek člankarji in dopisniki ne obravnavajo naših najboljših prizadevanj—našega skupnega napora za zmago, našega izpričevanja demokracije—pač pa naše najžalostnejle konflikte. Vtlek mizerije pa je U, da ao med člankarji in dopisniki tudi Jugoslovani, katerim ni dovolj, da se oblivajo z gnojnico v lastnih listih, marveč, prevajajo svoj strup v angleščino in ga raztresajo po ameriškem tisku. Januarski številka magazina Harper's ima dolg članek na rovaŠ Slovencev, Srbov in Hrvatov, Čehov in Slovakov ter Poljakov, ki se kavsajo po Ameriki med seboj. Cltatelj, ki nas ne pozna In naa bo sodil po tem članku, bo uverjen, da smo vsi, prav vsi udeleženi v tem kavsu—resnica pa je, da so le nekateri voditelji s svojimi klikami prizadeti. Pittaburški "Srbobran," čigar klika je najbolj prizadeta, kolikor članek prizadeva Jugoslovane, je sku-šal člankarju odgovoriti—odgovoril pa ni nič in se je le oemefil s svojo grožnjo, da bo piaca "že Bog kaznoval .. Konflikt okoli Mlhajlovlčevih četnikov in "partizanov" v Jugoslaviji se bolj in bolj širi v ameriških mpgazinlh In dnevnikih. Večinoma ao ta pisanja pristranska, direktno presajena »i* komu-nističnih trobil in zelo nelogična. Na primer čikaški dnevnik Sun Je imel zadnje dni dopis, v katerem je rečeno, da je tfihajlovič fašist Ce je to res, potem Je jugoslovenaka vlada tudi fašistična in vladi Amerike in Anglije, ki Mlhajlovlča podpirata, sta tudi ffclltftBiil! To pisarjenje—kakor ono, ki podžiga sovraštvo med Srbi in Hrvstl—zelo škoduje jugoelovanaki demokratični stvari. Škoduje najbolj zaradi tega, ker dela vtis o nezrelosti Jugoslovanov. Povprečen Američan, ki čita te budaiosti, navadno zaključi, da prepirljivi Jugoslovani potrebujejo—diktatorja, ki jih bo držal čvrsto na uzdi. PROSVETA Glasovi iz naselbin l Ta plaz drvi v anarhijo! Clevelandaka Enakopravnoet, katera ima staro bolezen,, da se zaletava z ekstrema na ekstrem, piše 8. t. m. da "upa, da se bodo razkadile tudi megle, ki še zastirajo pogled tovarišu Moleku pri Prosveti, da ne bo več zaradi osebnih mrženj do pokretov (slovensko; gibanj, op. ur. Proevete), s katerimi se morda ne atrinja, zaviral voza, ki teče In bo tekel—z njegovo ali brez njegove pomočil—po svojem kolovozu nevzdržno naprej. Kakšni so vzroki tegs plazu, kdo ga je sprožil In kdo mu vodi smer—vSe to danes, v tem velikanskem preobličevanju sveta, ne šteje. Plaz je tu; on grmi In bobni na svojemJtoku ter trga vse pod seboj, kar Je na potu njegovi nevzdržni vihri v dolino." Prijatelj Šabec, ki je napiaal gornjo poezijo v prozi, je danes spet na drugem koncu — tlaoč milj proč od nasprotnega konca, na katerem je zadnje poletje z drugimi poklekovalcl vred proall kralja Petra nečesa . . . Kje bo prijatelj Sabec čez šeet mesecev, ne vemo, trdno pa vemo eno: njegov tovariš Molek bo odločno stal tam. kjer stoji danes ln kjer je stal pred šestimi meseci — na široki cesti demokracije, na kateri ni plazov, ki "grme in bobne in pod seboj trgajo vse . . Kakor ni takrat capljal k Petru, kar bi bilo nedemokratično, tako ne bo zdaj jahal na plazu za "partizani", ki ao vse kaj dru«ega kot demokratično gibanje Cesta demokracije Je lahko grampava in dolga, ampak nad njo je jasnina, ni nobene megle, kakor si domišljuje prijatelj ftabec; * megla bo prej tam, kjer so vrtoglavi skoki z ekstrema na ekstrem , . , Ce bi bil prijatelj fcabec bolj realističen in manj naiven, ne bi prinašalv javnoat nekih "oeebnih mrženj", katerih pri naa ni *lT?ll!ll!> ""'" " rt ' 1 *t |is »illtlfliiii in mmmj no prepričanje, katero naa ni še nikdar preverilo in ki ae do pl-čire Ujema s smernicami Proevete, odkazanimi na konvenciji <čl-4Sj radevno resolucijo), kakor tudi s smernicami Slovenskega narodnega kongresa. Kako to, da se prijatelj Šabec — če sam nima nobenega prepričanja, a katerim bi si avetil pot — no drži sklepov SNK. ki ao smer demokracije na vsej črti? Prijatelj ftabec Je danes v Clevelandu, ni v sUri domovini, zato ne more vedeti ničessr več, kolikor vemo ml, kaj se Um godi. Cemu ne potrpi m počaka, da se konfuzija tamkaj razčisti ln Izve vsa resnica? Cemu raje drvi za "plazom", ki ga spulčajo komunisti in njihovi potegnjena, katerim je toliko za demokracijo, kolikor jim je za lanski sneg? Zakaj raje ne zaupa zaupnikom demokracije. RooeeVeltu, Wallaeeju Itd., ki ne drve za "plazom". Ta plaz. prijatelj, drvi v anarhijo, je aam anarhija! — Ne vfcmo, koliko prijatelj fcabec pozna komunistično politiko, toda kot časnikar bi moral vedeti, da Amerika ni zaveznik komunistične politike, daai )e zaveznik Ruaije v orožji! Itakor ni Rusija zaveznik ameriške demokratične politike, dasi Je zavez-nik Amerike v orožju. PoTitika obeh stoji narazen in bo stsla. ker ne more skupaj. Ali bi komunistična politika trpela dve nasprotni si protloalšč-ni armadi v ozadju nemške fronte v Rusiji? Ne bi — In nSde ne bi odobravat tega In Če ne bi bilo to prav in pošteno v Rusiji, zakaj naj bo to prav v Jugoslaviji" Komu }» koristi ta isjeeplje-nost odpora v Jugoslaviji? Kakšno korist imajo od lega reypl Slovenci. Hrvatje in Srbi, ki plačujejo to bratomorno vojno t dvojno mero krvi? —-- Meiropolake veeli la šege Clevelaad. — V včerajšnjem meščanskem listu smo čitali zelo žaloslno novico o naši slovenski dvojici, ki je tudi pomilovanja vredna. Pokazuje, kako se nekateri ljudje zanimalo le za "mokro kulturo" namesto za o-no, kar bi jim moralo biti najdražje pri srcu. In evo vam isto-rije o "materi" kako se je zanimala Za svojega novorojenčka Maurice Goldberg je trkal štiri dni na vrata stanovanja, >v katerem je stanovala družina Joseph Krašovec, da bi kolektal najemnino. Ali na nobeno trka nje ni bilo odgovora. Vendar so bila vrata odprta in je bilo vse razmetano po stanovanju, posebno pa je bilo veliko umazanega perila. Ko se je mož na veličal hoditi tja in trkati, je zaklenil vrata. V četrtek zvečer pa dobi telefonski klic od Therese Krašovec, naj pride in odklene vrata. "Sel sem tja,H pripoveduje lastnik hiše na 5812 St. Clair ave.f "odprl vrata in sva vstopila. Kar naenkrat pa mrs. Krašovec glasno za j oče: "Oh, moj otročlček je mrtev!" Dejal sem, da obžalujem in vprašal, kako se je zgodilo." . Ona: "Pojdite sem in vam bom pokazala." Vstopila sta v spalnico, kjer je bila zibel, v zi-beli pa pet mesecev staro dete. On:, "Vprašal sem jo, kdsj je dete umrlo." Ona: "Zdi se mi, da na novega leta dan."- (To se je godilo 7. januarja, torej sedem dni pozneje!) Goldberg je poklical policijo in obveščen je bil okrajni mrliški zdravnik S. R. Gerber, ki je konštatlral, da je otrok umrl radi zanemarjenosti in mraza.. Pressovemu poročevalcu je Theresa povedala, kaj se je dogajalo od takrat, ko je bil otrok prepuščen samemu sebi. Ob porodu Je tehtal devet funtov in ime mu je bilo Kenneth Wil-llams. Izpoved te "matere" se glasi: "Dan pred novim letom ni moj mož prinesel plače domov, marveč Je prišel pflan doihov. bo to zvečer, 2. januarja. Pila sva ga, potem sem pa zopet šla po salonih. Nisem imela denarja, ampak napila sem se pa le, ker so me tretali dobri možje. Prej ga nisem pila skoro ves mesec (uboga ženska!). Pila sva ga vea dan v nedeljo in ie s pondeljek, dokler nI Joe izginil Od takrat ga nisem več videla in od takrat tudi nisem več pila (sirota!), le iskala sem moža." Reporter jo je vprašal, kje je spala tiste dni. Ona: "Spala sem doma, toda ne v spalni sobi, marveč na divanu v.drugi šobi, in sicer ne radi tega, da bi me bilo strah pred mrtvim otrokom, marveč sem hotela spati in spala sem! That's ali." « Theresa Krašovec je postav na ženska in njene oči so bile podpljute s krvjo, ko je govorila s poročevalcem. Strežnica ji je tedaj v ječi prinesla kave ln krof za zajtrk, toda se ni dotaknila. Detektivi so preiskali njeno stanovanje, toda v. zibelki ni bilo pokrivala, peč na olje je bila Dres - olja. Policija bo imela Thereso v varstvu, dokler ne najde njenega 37 let starega Jožeta, ki je delal pri Traub Box Co. (ona je stara 33 let). Mrs. Krašovec Je porodila že osem o-trok.' Prvi mož ji je umrl radi poškodb .leta 1939. Pet otrok je v varstvu neke otroške dobrodelne organizacije. Prvi otrok je menda pri starem očetu — očetu prvega moža. Moja želja je, da Theresa Krašovec ne rodi več otrok. Kar sem že večkrat rekel, bom še ponovil: Strašno grdo je videti kronične moške pijance, toda še veliko grše je videti pijane "babe". In ta mož se ni držal one "nrirodne" pesmi: "Moja baba je pijana, jo peljem domov . . ." ker on je sam potreboval nekoga, da ga popelje domov. Sedaj ga bo pa policija peljala v nove vrste "dom"! Komaj pred par dnevi mi je rekla neka žena, ki je nesla pod pazduho kvort "Golden Wed-ding": "Škoda, ker delaš. Pe- Na novega leta dan Jekupllpol1bi te domov in tl nalila galona vina in pila sva ga. Ob osmih zvečer sem previla otroka in ga nahranila s steklenlči-co mleka. Potem sem ga položila v zibel in rekla možu, da grem ven. Sla sem v vsak salon v naši soseščini in se vrnila domov ob pol treh zjutraj. Zjutraj ob šestih sem vstala, da zopet nahranim in previjem otroka. Ali ko sem ga prijela, }e bil mrzel in trd. Pokličem: 'Joe, otrok Je mrtev!'" On: "Jaz vem to. Ko si sinoči odšla ven, sem ga prijel in dvignil, ds ga preložim s trebuščka na hrbtek, in bil je Že takrat mrtev." "Vprašala sem Jožeta, zakaj mi ni povedal, ko sem prišla domov, da je otrok mrtev. On pa je rekel, da sem bila pijana in se ni hotel z msno prepirati. 'Kaj bova storils sedaj?' aem ga vprašala. 'Ali boš šel in naznanil pogrebniku? — 'Ne jaz, je rekel, ker nimam denarja, pa tudi je dolžnost matere, da briga za take stvari.' In tako svs se prepirala, dokler ni Joe odšel in se zopet vrnil z vinom. To Je bilo v ao- kozarček . ..." Ampak sem se ji zahvalil za "Golden Wedding" in njeno vabilo. Te dni sem čital, da je zvezni distriktni pravdnik Don C. Mil-ler nastopil proti Fredericu San-tlju, da se mu odvzamejo dr-žavljenske pravice ali drugi papir, ker je Frederico precej lojalen patriot kralja Viktorja E-manuela in Benita Mussolinija. Meseca marca 1939 je Santi prejel kraljevski zsslužni križec od samega kralja solnčne in danes od ameriških letalcev bombardirane Italije na priporočilo napihnjenega "Cezarja" Benita Mussolinija. Santi pa hoče biti sedaj lojalen državljan le USA, dasi ima zvezni pravdnik dokaze, * da je bil lojalen fašist in orator fašizma, kakor tudi podatke, kje in kako se je udejstvoval za fašizem. Bil je celo glavni odbornik fašističnih aspirantov. Santi se pa opira na svojega sina, ki je korporal v Fort Benningu, Geor-gia, češ, da je lojalen, ker je nje-■gov sin ameriški vojak. Kako ae bp zadeva zaključila, bomo videli. Na potilični me je nagovorila Milka Kres, ki se je oglasila v Chicagu w mi prinesla pozdrave od malih rojakov. Veliki se ne-čejo spomniti navadnega Cleve-1 and lan a. Morajo biti previdni, s kom se pajdaši j o, da se ne bi 9kužili . . . Milka je bila v Au-rori pri mr. Praprotniku, ki je dosegel že 84 let. Mislim da je rekla, da je bila tam na zlati poroki No, midva z mojo Ančko nisva obhajala niti bakrene, kaj bi še zlato. Pa kljub temu želim Praprotniku, da bi odhajal še diamantno. On ima v Euole-du nečaka Albina, ki je bil nekoč zelo aktiven pri Slovenskem delavskem domu v Collinvvoodu. Milka mi je tudi povedala, da si je Angela Lokar zlomila roko. Ona je sestra Lokarjeve Ančke, ki jo dobro poznam in celo mi je voščila vesele praznike in srečno novo leto. Na novega leta dan sem bil res toliko srečen, da sem se lahko enkrat /ta.spal kot pošten kristjan. In radi tega želim Angeli še na zdravje, Ančki pa veliko sreče v novem letu. Obe sta uposleni pri 'moji stari firmi Sears Roebuck Co. Milka je rekla, da je bila rojena na Štajerskem, vzgojena pa na Kranjskem v Vačah pri Litiji. Most Anything" Josh Wise alias Jack W. Raper ali obratno je bil oni dan priznan v naši Prosveti kot najboljši cleveland-ski žurnalist, ki piše svojo colo-no v Cleveland Pressu. Naj mi nekateri oproste, toda naj tudi to zagleda beli dan, čeprav nimam sreče, da bi vse zagledalo luč sveta, kar načečkam. Jack Raper ali Josh Wise piše sarkastičnem ali tako zvanem "špikalnem" tonu. Včasih švrk-ne tudi župana Lauscheta, njegove direktorje, generalnega poslovodjo poulične železnice Mc-Carterja, mestne "očete", posebno pa Hermana Finkla, pa tudi Vehovca je že imel v svoji koloni. Rad je dražil prejšnjega predsednika poulične Hahraha-na, okrajnega šerifa ali kar je pač dobil na piko. Seveda se našim rojakom zelo dopade razen tega, če se dotakne našega župana. Takrat jim pa ni po gpdu. Do tukaj je vse Okej razen župana, ker on je pač — "naš". Recimo pa, da bi Raper razumel slovensko ln bil ^lan SNPJ ter svoje dopise pošiljal Prosveti. Ali mialite, da k>i mu vse priobčili? Jaz dvomim, ker mi še nismo dovolj demokratični. In če bi on "pičil" kakšnega glavnega odbornika, in to posebno iz Clevelan-da? Tedaj bi kaj lahko prišla po,kakšni federaciji protestna izjava proti njemu in skoraj bi stavil nlkel, da bi 'bilo tako. Mi to vemo iz izkušnje. Ljudffc se za nekaj zanimajo, dokler se njih ne tiče; kakor hitro se pa njih prime, tedaj ni več hvale, tedaj je protestna izjava. We know it and—finis! Frank Barbič. 53. - \ NMfev" - "fe^P'. Otroci aa dobivajo boittnl preelavl gtkla v New Torka Brutalnešl In papeš EUsabeth. N. J. — Dan za dnevom čitamo o naši stari domovini, kako brutalno koljejo sovražniki rfaše brate in sestre. Dosti krajev in vasi osebno poznamo, v katerih So naši ljudje preživeli sto in sto let. Najgrše vesti Čitamo o Italijanih, ki so bili vedno vneti cerkvenjaki in se šteli za najbolj pobožne. Ampak U pobožnjakov so postali največji klavni človeštva. V Prosveti je bil omenjen kraj Rožni dol v Beli Krajini, kako preganjajo naše revne ljudi v tistem kraju. Tam je bila omožena moja sestra. N/en mož je bil v zadnji svetovni vojni in leta 1915 je padel v Galiciji. Reva je sama ostala s tremi hčerkami. Ko je starejša hčerka do-raala, ae je omožial na materinem posestvu. Njen mož je služil v jugoelovanaki mornarici v ČETRTEK, 14. januapt, 1 se je vrinila pomota učiteljice. Jaz sem se je yS spominjala pod Imenon, aj Harbec. Bila je zelo dobra teljica, toda jaz sem se malo 2 la pod njenim nadzorsu ^ni §J la pri cerkvi je imela dve V tisti sobi, ki je bila proti i/ šti, so največ učile učiteljic!] Ivanka Simončič in Minka & lob—in kaplan Ivan Stramur k je učil krščanski nauk. Men« *elo veselilo, če bi se m,>gia w ki in jim pomagajo klati in ubi-M^Mi v javnosti z boljšu fad jati ubogo slovensko ljucfc izobrazbo. Toda vseeno upan da mi čitatelji Proavetc 0p3 radi mojih dopisov. V .,tara kraju sem težko delala. Ma^ nas je učila, da je treba mo|i kot bi jutri umrl in delati kot i večno živel." j V naši vasi Ravne je živel tud brat moje mame Jože KovjJ Imel je tudi družino, pet s®* in hčerko. Dva stricova sin* sta delala pri "knapih" v Trb<* ljahrjn. prišla sta na obisk k tu, ki je takrat vodil gostiln, Prišlo je še par drugih fantovi Trbovelj. Bili smo vsi skupaj v* seli. Eden teh fantov hi bil zek rad poročil mojo starejšo sestri Francko. Ona bi se bila tuj omožila, toda so jo pregovarjaj naj se ne moži s "knapom" ^ da so "vsi knapje brezverci".! Saj je nas več v Ameriki, ki« spominjamo, kakšno svoM smo imeli v starem kraju. Fan na primer ni smel poročiti dekli ta brez dovoljenja staršev in tu di dekle se ni smelo omoiit brez njih dovoljenja. Zato je p bilo v šentrupewki fari tudi viri kojeto več nezakonskih otrok, Se danes tako trdim, ako bi de-kleta imela svobodo, da bi lahki čitala podučne liste in knjige, u-ko kot jo imajo dekleta v Am* riki, bi gotovo ne bilo treba dekletom toliko jokati, ne župni kom krstiti nezakonskih otroka Končam z dopisovanjem. Anna Gorenc, 106. vojake in se na čelu njih postavil v bran proti največjim divjakom in klavcem sveta. Če bi on Imel dovolj vojaštva in vojnega materiala, bi gotovo ne bilo prelite toliko krvi. Tudi v Ljubljani Italijani streljajo na ljudi grše kot na zverine. Kje je papež, da ni branil duhovnikov, če so res božji namestniki? Sedaj pišejo v Glasilu KSKJ, kako italijanski duhovniki hodijo med vojaki in jim p jati ubogo slovensko ljudstvo. Če bi bil papež kakšen božji predstavnik, ne bi pustil, da bi božji namestniki pomagali klati ljudi. Ali je taka vera sv. očeta? Z Miissolinijem sta v okupiranih krajih brutalno udarila po svojih ovčicah: nunah, duhovnikih, samostanih, kmečkih vaseh — vse je enako. Sramotno dejanje iz Rima! Čitala sem, da so se Hrvatje v Zagrebu postavili proti škofu in da bodo vsi Odstopili od rimske vere. Ni čudno, kajti tudi papež vihti svojo palico, čeprav indirektno, nad katoliškim ljudstvom in udriha po izmučenem slovenskem ljudstvu. Musso ni ma za svoje krvoločnosti nobe nega greha v očeh Vatikana spominjam pa se, Če so ljudje le malo zaplesali polko, je bilo to v očeh tako zvanih Kristusovih namestnikov — smrtni greh. Ni čudno, če taki veri ljudje obra čajo hrbet. O tem bi lahko še mnogo pisala. Agnes Paaartch. Veetl is Chlaholma v Chiaholm, Mfinn. — Najprvo se moram zahvaliti gl. predsed hiku Vihcentu Cainkarju za poslani veliki stenski koledar jed note za naš tavern. Je res neka; krasnega, tako da ga še tujci občudujejo. Danes nas je obiskal Louis Kne, sin predsednika tukajšnjega društva 110 SNPJ Franka Kneja, ki se sedaj nahaja cloma pri starših za deset dni. .On slu ži v armadi pri letalcih in je že saržent — vežba se za strelca On nam je povedal, ko se je na hajal v Pueblu, Colo., je priše v slovensko gostilno, seveda nepoznan. Sačel je govoriti slovensko in rojaki so ga z veseljem sprejeli in povabili na kosilo in večerjo. Niso mogli ver jeti, da je bil rojen v Ameriki ker tako lepo slovensko govori Čadt mrs. in mr. Franku Kneju ki sta svoje otroke naučila slovenskega jezika. Naj omenim da imata enajst sinov in eno hčer in je to menda največja družina v Chisholmu. Njih štirje sinovi so že v službi Strica Sama in še dva bosta kmalu šla Vsa družina je pri SNPJ. Čast tej družini, Lojzetu pa želim srečnega povratka k staršem in prijateljem. Ko to pišem, imamo 15 stopinj pod ničlo. Sneg še zmiraj na-letava, tako da je najlepše topli sobi in čitati lepe knjige Tukaj imamo vsakovrstne knji ge v javni čitalnici in si jih lah-kb vsakdo izposodi. Jaz posebno priporočam knjigo "What's Your Name?", ki jo je spisal Louis Adamič. Priporočljiva je posebno za tukaj rojeno mladino ker se nekateri sramujejo imena svojih staršev. Pisatelj omenja, da še pes ni hotel ostati pri svojem novem gospodarju, ko mu je ime spremenil iz "Namu-ra" v "Busterja". Vrnil se je nad 35 milj daleč k svojemu sta remu gospodarju. . France« Lukanlch. Tako Je bil Imperial, Pa. — Najprvo bom prosila urednika, naj mi dovoli malo prostora v listu, da bom pojasnila glede mojih dopisov, v katerih sem opisala moje spomine iz šolskih'let in doživljaje. Kot aem že večkrat omenila, sem Sušaku Večkrat ao mi pisale, j hčerka revnih stsršev, česar se da Je šel Tone na vojaške vaje ne sramujem povedati v javnosti, ha morje. To se je ponavljalo Moj oče je umrl, ko sem bila deset let. Na vojaške vaje je stani te leta Moja ljuba ipama hodil v poletju, ko je bilo nij- je ostala sama s kopico sc3mih več dela. In zgodilo ae je. da je j majhnih otrok. Jaz sem bila vojna spet pobrala tega drugega najmlajša v družini. Lahko tudi gospodarja in očeta treh malih' povem, da moji bratje in sestre otrok, kajti gotovo ae je boril niso imeli nič boljše šolske izob-protiaovraŠhiku kot jugoslovafi-' razbe kot podpisana. "^rJtTT^ ^ 1 J" "i™ hodi, mtl% pi!Ml1a V doP4"u- v katerem vec je okrog sebe zbral utrujene Um opisala nekaj teh spominov, Nekoliko kritike o dopisih in drugem Sharon, Pa—V Prosveti v> dim, kako se vrstijo dopisi, sk» ro vsi enaki in pa preveč so. Človeku se kar dolgčas vii ko jih prebira, ker ni drugegt kot vožnje, srečanje, svidenje, obedi in tudi pijača ne izostane] Jaz sam sem srečal rojaka, s terim sva nekoč delala skupa a se nisva videla že deset k toda kaj sva delala, ko je končan slovenski kongres, je jina stvar. Na primer tukaj doma šel k dvema rojakoma, k en mu, da ponovi Prosveto, k dr gemu pa, da jo na novo nar toda oba sta se enako izrazu Malo je novic, ki so dobre, dv dopisa in papir je v košu. Nm malih povesti ali zgodovine, tudi kratka pravljica je vči na mestu, na primer kaj take kar je nedavno Louis Adar napisal o Janezku. So v resn nekateri dopisovalci, ki malo| šejo, pa dosti povedo. Taki dobrodošli. Po SNK je bilo že tudi vid par zbadljivih besed o oseb ki so dobile velike pozicije, na primer o duhovnikih. Ja2 dam pet centov za vse njii pastirstvo in "duševno hrano" Oni naj svoje delo opravljaj« jaz bom pa svojega. Toda. fc izkažejo, da so v resnici Slovi ci in da delajo v dobrobit svoji ga naroda, jih imejmo v svo sredi in ne obsipujmo drug dr gega s predsodki. Na tem kongresu res sli vse najbolje storjeno, ker t« ni moglo biti; v tako krat času sta se komaj dva prijatelj" dobro pogovorila, če se nista i" go videla. Lahko pa vsi tisti' pisni ki. ki ste bol ji od nas. smo naredili le tri ali rtf1 rede ljudske šole, daste svo)4 nasvete in povejte narodu glss, da sloga jači, nesloga tl« Veliko nas Je bilo v medt ' nem pogovoru, ali bomo ksj segU s SNK. Nekaj veliko pa ne, ako bo vsak vanski narod v Wasl; iljal prošnje za sebe. Xk I" vsi skupaj med seboj d<>#ov<*J in poslali skupen £la*. I bolj gotovo uslišani. Vse tiste vladarčke ki * sedaj potepajo po svetu, nsj* v Londonu, pa je na jbol je ' ti. da si v potu svojega služijo svoj kruh. Sedsj vsi čakajo pri zakurjenih kdaj bo krompir petVr ' jen V nobenem čaeopfcu r* dimo. da se kak vladarček MJ"] (ftal)<**na S. Sireni) četrtek, h. januarja PROSVETA Vesti z jugoslovanske fronte * Poročil« Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov Smrt Fr*nj§ Žebota London, 9. dec.—Prejeli smo vest, ds je v zloglasnem koncen-ijskem taborišču v Dachau , s emčija), umrl Franjo Žebot,. bivši narodni poslanik in podžupan mesta Maribora. V...— Profesor Lavrln o položaju Nemcev ob vstopu v leto 1943 London, 2. jan. (Radioprejem-na služba).—V londonski rftdio-oddaji v slovenščini je naslovil prof. Lavrin Slovencem novoletne pozdrave in kakor sledi opisal položaj' Nemcev ob vstopu v leto 1943: Letos se pričenja popolna ek-lipsa Hitlerja in vseh osiščnih sil. Po nemških načrtih bi bili morali Hitlerjevi vojaki v teku leta 1942 zasesti Stalingrad, prestolnico jekla, in Baku, prestolnico petroleja. To je bil načrt za rusko fronto, v Egiptu pa je bil cilj osišča zaseti Aleksandri-jo in Kairo. Vsi ti visokoleteči načrti so se .izjalovili in zrušili pod udarci Rusov in drugih zaveznikov— Hitler in njegovi pomagači to zdaj sami najbolje vedo. ... $e pred letom dni, je dejal prof! Lavrin, je Hitler sanjal o osvajanju vsega sveta—posebno v"tistih dneh, ko se mu je s svojim nenadnim vstopom v vojno pridružila tudi Japonska. Izgub-ijal je pač z vidika, da ima proti sebi Veliko Britanijo in Rusijo in da bo imel potem opravka tudi še z ameriškimi Zedinjenimi državami. Dobro se spominjamo Hitlerjevih fanfar o priliki njegovih prvih uspehov, a zdaj vidimo, kako njegova ideja pod-jarmljenja vsega sveta propada zaradi trdnega todpora britanskega imperija in Rusije. Z žgočo ironijo je prof. Lavrin analiziral zadnji Hitlerjev govor in pristavil, da se Hitler vara, ako misli, da ga bodo zavezniki prosili, naj izvoli kapitulirati. Že zdaj ruska armada mrcvari jiemške armade, 22 osiščnih divizij je obkoljenih pred Stalin-gradom, dočim na drugih bojiščih rusko čete prodirajo v Ukrajino in proti litvanski meji. Rusi so zavzeli Kotelnikovo in Veli-kije Luki in prodirajo še naprej, ne da bi se brigali za Hitlerjeve načrte. Zavezniške ofenzive v, zraku in na morju udarjajo na Hitlerjeva ozemlja, v katerih vlada največje pomanjkanje surovin, dočim imajo zavezniki vsega dovolj in niti še niso do zadnje mere izkoristili vseh svojih produkcijskih sredstev. Vse moralne sile so se zedini-lc proti silam zla nacizma in fašizma. Hitlerjev padec se začenja ravno v trenotku, ko je jni-slil. da si bo osvojil svet. Niti slutil ni, da ga bo njegova politika dovedla do tako paradoksalni i«'/ultatov v tem novem le- tu. •V.... — Za edinost upora v Jugoslaviji London, 1. jan. (ONA).—Zaupnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu je izjavil danes, da si J< izbrala nova vlada za svojo najv< < jo nalogo v letu 1943, ze-vseh borbenih sil v Ju-i* vi ji. da ae doseže večja u,J'""št za odločilne vojaške operacije. w . m fi d-, | lna središča upora, skup-vojaškkni operacijami ge-Draže Mihajloviča, so že 1 «J uspela, da pretrgajo sko->■ prometne zveze osišča, 'Ho vznemirja nacifaiistič-'istvo. v - V ,. . — "»lov a ni v severni Afriki j n 2 dec.—O priliki pro-ilovmskega. narodne-eva v Livingaton Hallu v ninsterju, katerega je pri-»• mošnja "Jugoslsv So, je podpredsednik vlade k v Jkratkem govoru po-da ffc je nahajala med oni-»jansklmi dfviztjaml. ka-, <» N» mci zapustili v puščali« trAaAka divizije. J diviziji je bilo približno '"goslovtintv z onega sl?>-" mlja, ki je bilo po tpirovni pogodbi po pretekli vojni prepuščeno Italiji. Ko so zavezniki zajeli ta del italijanske armade, so se vsi Slovenci prostovoljno prijavili v vojaško službo zavezniških armad v severni Afriki. V.*.-Pomanjkanj« delavcev Dne 8. decembra je javil radio Pariš, da je hrvaška delavska zbornica dognala, da se nahaja 400,000 hrvaških delavcev v inozemstvu in da se 200,000 izmed njih nahaja v Nemčiji. V . .. — Nemci ne zaupajo nikomur London, 4. jan. (Radioprejem-na služba).—Nemške in italijanske zasedbene oblasti so izgnale iz Soluna vse tuje konzule, uključno turškega, madžarskega, rumunskega in vichyskega konzula. Poslednji navedeni je svoje-časno poročal iz Soluna v Berlin dragocene podatke o izkrcava-nju britanskih čet, danes pa se Hitler boji, da ne bi konzuli njegovih zaveznikov pošiljali koristnih informacij Zedinjehim narodom. V...-PriznanJ* jugoslovanskih kvislingov London, 4. jan. (Radioprejem-na služba).—Iz radiooddaj Nedi-čeve in Paveličeve vlade je razbrati, da postaja položaj jugoslovanskih kvizlingov čedalje težji. Nedič in njegovi okrožni načelniki so postali pravi zvočniki Goebbelsove propagande. Skoro vsak teden govori Nedič proti jugoslovanski vladi v Londonu in tako priznava, kako zelo se narod zanima za poročila iz Londona. Nedič imenuje britanski radio "satanski glas iz Londona". Okrožni načelnik v Šabcu, Petrovič, se pritožuje, da je celokupna srbska "inteligenca" sovražna Nediču. Iz propagande bivšega ministra Buloviča, ki je špecialist za protižidovsko propagando, je videti, da naš narod tudi te naci-fašistične ideologije noče sprejeti. V...— Hrvaška čet* ae vračajo ls RusiJ* Nevv York, 3. jan. (NYT).—Iz Berna je prišla brzojavka, da so se hrvaške čete, ki so se vežbale v zaledju ruske fronte, začele vračati domov. Odpoklicane so bile zaradi naraščanja uporniškega gibanja, ki je silno zagorelo, kadar je pritisnil mraz. Italijanske časnišk^ agenture poročajo iz Rima, da bodo te hrvaške čete nastopile proti upornikom. Dr. Ante Pavelič, predsednik hrvaške vlade, je baje interveniral v Rimu in Berlinu radi izdatnejše vojaške pomoči, toda zaman—Nemci so mu odgovorili, da je ne morejo dati radi položaja na ruski fronti in v Afriki. Italija je sicer poslala par polkov, toda ta pomoč je bila nezadostna. Dr. Ante Pavelič je nato prosil v Berlinu, da mu vrnejo hrvaške čete iz Rusije. Prvi oddelek je baje danes prispel v Zagreb. Na kolodvoru ga pozdravil dr. Pavelič in dejal med drueim: "Niste prišli nazaj na počifint, temveč zato, da odidete skupaj z Nemci in Italijani v boj proti upornikom." Kako gospodarijo Nemci v um deni Evropi London, 30, dec.—(Nevv Yprk Herald Tribune).—V svoji številki od 30. decembra je prinesel New Y gega kot za vojno, stroga cenzura, ki ni pustila, da japonsko ljudstvo izve, kake grozovitosti so se dogsjale na Kitajskem, ta-moinji napadi na ameriško lastnino ali pa porazi v sedejni vojni pri Midwayju ali na Salomon-skih otokih, o katerih ljudstvo nič ne ve. Kot primer militarističnegs duha, ki ga japonska vlada pod- mmmmmmeaem žiga, Grew pripoveduje o Japonskem ujetniku, ki je hotel po kitajski vladi in ameriškem poslaništvu sporočiti svoji družini, da je Čil in zdrav, dasi ujetnik. Ko je Grew sporočil to informacijo japonski vladi, je dobil rezki odgovor, da. kar ae vlade in vojakove družine tiče, oni mož je mrtev. Japonska, kakor Nemčija, poskuša napraviti iz te vojne plemensko borbo. Na srečo vseh Združenih ^ narodov, poudarja Grew, je KiUjs^a, član Združenih narodov, postavila Japonsko na laž. Japonska teorija o plemenski superioriti, ki se naslanja na bajko ccaarjovega nasledstva boginje solnce, se pa, kakor Qrew večkrat ponavlja, ao sila žalostne in vsega obžalovanja vredne še posebno zato, ker se prav lahko zgodi, da bodo po vojni pravičnemu uravnan ju jugoslovanskega in s tem tudi slovenskega vprašanje v hudo, če že ne mof-da usodno napoto. Članek, ki ga je na podlagi zanealjivih podatkov pred krat- «tičnimi~ in nacijskimi banditi, so kljub razklanosti, ki jo povzroča Mihajlovičev odpor proti partizanom, tako izdatni in učinkoviti, da je že dobršen del jugoslovanskega ozemlja osvobojenega izpod strašnega jarma zverinskih osvojevalcev.^ Da bi si kratkovidna in sebična jugoslovanska vlada v Londonu oprala pred svetom umazani obraz, je te narodne bojevnike, ki sta jim mraz in glad verna tovariša In ki neprestano tvegajo svoje življenje v juna- kim napisal naš odlični pisatelj 4ki,n\ bbju ze svobodo svojega Louis Adamič o tem predmetu, n,iroda' P° Hit»«»>vem in Mua Slika kaše rasblt* nemška na stalingrelekl kosti Nekaj podrobnosti o padlem vojaku Le Selle, 111.—Družina Mary Furar je bila obveščena od vojnega dopartmenta, da je njen sin Paul Furar padel 4. decembra "nekje na jugozapednem Pacifiku". Star je bil 24 let in član društva 98 SNPJ. Rojen je bil v La Sallu In kolikor je znano, je on prvi vojak iz tega rnesta, ki je padel v tej vojni. V depresiji Je bil 18 mesecev v taborišču CCC v Wisconsinu. K vojakom je bil poklican 17, aprila 1941 in služil je v raznih taboriščih, meeeca maja 1942 pa je bil poslan v Avstralijo. Okto-brs je pisal, de je bil premeščen na Novo Gvinejo, kjer aodijo, da je tudi padel v boju z Japonci, Tukaj zapušča mater, dva brata, ki sta tudi oba pri vojakih, in dve sestri, obe poročeni. Oče mu je umrl oktobra leta Jfrtf, njegov brat John fPeulov dvojček) je bil vpoklicen 2. decembra, njegov brat Frank pa A. novembra* Na vojaškem dopustu se se zednjič nahajal doma okty brat 1941. Družini nate aožalje! Poro/-«v« !<>< SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDMOTA I »dale svoje publikacij* In š* Ust Pveeveie a* koristi. ■tvojih I* Meaetve to ee prop* eveflh ld*J Nikakor p* ped' gl**Ue. Teref agiftetorftftsl dopM In naznanil* drugih podpor»Ik je vzbudil v ameriški javnosti veliko zenlmanja in aploino pozornost. Z njim se sedaj peča domala ves ameriški tisk. Povaem naravno in dosledno je, če se človek vpraša, kaj neki je dalo povod tisti sovražnosti med junaškimi borci se jugoslovansko svobodo. Po mojerh mnenju je zakrivila ta nesrečni položaj ubežna jugoslovanska vlada in v sledečih vraticah naj poskusim dokazati to avojo trditev. Ko so nemški tolovaji pomladi 1. 1941 vpadli v Jugoslavijo ter si jo v nekaj dneh podjarmili, je jugoslovanska vlada s vsemi svojimi, obeski in priveski pobegnila v tujino ter prepustila jugoslovansko ljudstvo krutim sovražnikom na milost in nemilost. Osiščni razbojniki tb si pod-jarmljeno deželo lepo razdelili med seboj, jo do kosti oropali ter aečell t vso satansko iznajdljivostjo zatirati in iztrebljat! po že vnaprej zasnovanih načrtih Srbe, Hrvate in Slovence v njej. Pri tem grdem početju ao našli podle pomagače med Srbi in Hrvati samimi, kakor so jih tudi med ljudstvi po vseh drugih podjermljenih deželah, In že ao mislili, da jim poj de tisto nečloveško zatiranje, mučenje, ubijanje in uničevanje tudi v Jugoalaviji kakor po maslu. Pa so se motili, ker niso poznali duše j ugo*| v v u nekega človeka. Tega so sodili po Sebi in se pri tem strahovito UFezali. . Kakor bi zraste! iz ta! se je pojavil Draža Mihajlovič, ki je dobfo podkovan v vaeh panogah vojaške umetnosti in natanko seznsnjem s komltskim vojeva-njem. S krdeli jugoslovanskih vojakov, ki so se po neverjetno hitrem zlomu Jugoslovanske vo-ješke sile z vsem svolim orožjem zstekll v gore, Je kakor strela z jasnega udaril na fašistične ln nscljske divizije ter tsko postal Nemcem, Italijsnom in Madžarom v Jugoslaviji največji streh. Dan za dnem so morsli ti roparji pošiljati sveže voješke sile tjakaj, Če so hoteli roperski plen obdrlstl vsaj do aplošnega poraza, ki jih neizogibno Čaka na sedanjih krvavih bojnih poljanah v Evropi in drugod. Po celem evetu se je občudo-vslo In slevllo nezaslišano junaštvo Draže Mihajloviča in njegovih neugnenih sokolov Iz srb-»koga, hrvaškega In slovenskega gnezda. < . Tedaj še ni bilo ne duha ne sluhs o kakih partizanih v Jugoslaviji. _-r - Ubežna jugoslovanska vlad* v Londonu ae v dneh Mihejlovl-čeve »leve nI počutile kdo ve kako dobro, čeprav ji ni bilo tr*b* lastne kož« izpostavljati nobeni nevarnosti. Vznemirjala jo j« Mihajlovičev a priijubnoet dome in po glavi Ji je šle njegove *ieve po svetu. Oglei*ti *e ji je j«l* ko*m*t* vest in bolj in bolj s« je Je polaščal streh pred Mihejlovldem po tej svetovni nevihti ln v tistem tre-petanju za laetno kožo ji Je prišla n*Jneurnneji* in najneareč-nejš* misel v glavo. Imenovsl* Je MiliajloviČ« za vojnega ministra — poTnlslite — v svojem londonskem ksbinetu V svoji nsivnostl je Dreža sprejet tisto imenovanje ter priaegel zvestobo režimu, ki ga predaUvlj* u-be*n* Jugoslovan«^* vlada v Londonu. Ko ** Je to r*zvedelo po Ju-gosi* vi j i, se Je začarl ves nerod obrečetl '»d njega in kar čeg noč fMo se pojsvlli partizani ne veeh koncilom krajih Šlrom po Jugoslaviji. Obračuni, ki Jih imajo {Mirti-renske čete odtlej dalje s feši- aolinljevcm zgledu krstila za 'komunistične roparje'. Vrh tega pa je še naroČila svojemu vojnemu ministru Draži MihaJ-loviču, naj pobija partizane kakor gadjo zalego. AU s tem se jugoslovanska vlada nI niti umila, niti partizanov odtujila narodu. Ta priznava sedaj partizansko osvobodilno fronto za edino svojo narodno vojsko, o kateri je rečeno, da je izborno organizirana ln da šteje od 200,000 do 300,000 mož ia vseh plasti in struj jugoslovanskega življa, med tem ko se Mihajloviču pripisuje le kakih 2ft,000 vojakov ls stare Srbije. Ljudstvo Je Draži saupalo, dokler je vedelo, da nima nobene obveznosti do ubežnege Jugoslovanskega k*blnet«, ki si Je hotel s pomočjo Draže Mihajloviča in njegovih vojakov utreti pot za vrnitev v Bejgrad. Narod se Je zbiral okoli njega ter podpiral njegovo vojsko, dokler je mislil, da se bojuje s nJim se njegovo svobodo, ne pa za obnovitev nekdanjega trhlega in gnilega režima. Srbi, Hrvatje ln Slovenci wp sedaj z vsem zaupanjem zbirajo okoli partizanov, ker so jim ti kar brez ovinkov povedali ter tudi s dejanji dokazali, da se bi jejo za njihno svobodo In demokratična načela, ne da bi imeli le količkaj skupnega s režimom^ ki ga pretežna veČina jugoslovanskega naroda z vso odločnostjo odklanja. Kdor ne zaveda se zfnot, poguba je nJega usoda. ~ MoJ besednjak. — llnogi naši ljudje bi radi vedeli, kolikšen bo moj besednjak. Naj (Ogovorim tukaj vsem hkrati. Rokopis, ki pojde v tisk dne L marca letoa, če bodo tedej že vsa potrebna denarna sredstvu pri rokah, obsega 2,970 tipkanih strani, na katerih Je več kekor 4.1,000 značnlc z angleško Izgo-varjavo In potrebno slovensko razlago. V tisku bo to okoli 8IM) strani. Knjigi bo od 1. marcu naprej cena po $5.00. Dotlej je pa Še poprej določena cena po $3.61 v veljavi. Vsa naročila naj se pošiljajo na Bledeči naslov: Mrs. Agnes Novak, 250« N. Clark. Street, Chicago, 111. _ Angleški list napada ameriškega generala l^ondon, 13. Jan.—List Newi-Chronicle Je napadel ameriške ga generala pwighte D. Ei*en-howerje, poveljnika zavezniško oborožene sile v severni Afriki, ln ga obdolžil censuriranja vesti, ki povečava konfusijo v javnosti o položaju v Afriki List pravi, da Je genersl odgovoren za poostritev cenzure, ki zakriva dejansko stanje in se ne more opravičiti z izgovori, de )e potrebna v Interesu vernosti. AOITIRAJTE ZA PROSVKTOI Tis Mctost, Ssrsst Wsy 1W Cas Nslp Wls Tlis Wsr. B„y Dsfttsi BONDS-STMTS P H O 8 V E T A ČETRTEK, 14. JANUAR Ty DOLGA ROKA i. M. GARDENHIRE (Se nadaljuje.) "Nima smisla, razlagati vam, kako sem vse to izvedel,* Je rekel, "človek vale vrste takoj dolži svojega sokrivce, toda vi morete popolnoma brez skrbi nazaj v Norfolk poklicati svojega nečaka. Med tem pa bomo mi premišljevali, kako bi preprečili sodnijsko kaznovanje tako zločinskih laži. Vse vale bogastvo bi sicer ne zadoičalo kot odškodnina. Predlagan) torej, da vzame vaš nečak to sramoto na se s tem, da poda izjavo, da si je dovolil z mr. Byrnejem za njegovo grožnjo to šalo. Seveda velja to le pod pogojem, da sprejmete mojo zadnjo ponudbo. Jutri pričakujem tozadevni odgovor. Ne pozabite pa pri tem, da so prvič skladi premoga tako bogsti, kakor ste vi pričakovali, in da je drugič vašega nečaka spravila njegova humoristična narava v konflikt z zakoni. Čeprav sem prepričan, da bo mr. Byrne zazdaj še brzdal svojo upravičeno jezo, bi vam vendarle svetoval, da se zdaj poslovite, mr. Holden." Bankir je meril Connersa z očmi, polnimi jeze ln sovraštva. "Vi ste pač neke — neke vrste detektiv?" je vprašal. "Prosim," je odgovoril Conners ter se nasmehnil, na kar se je Holden obrnil ter molče odšel iz sobe Millicent Byrne je objela svojega očeta ter jokala od veselje. Jaz pa sem pristopil h Con« nersu ter mu prisrčno stiskal roko. "Ni bilo niti tsko težavno, kakor je izgleds-lo, dragi prijatelj," mi je rekel Conners, ko se je vznemirjenje nekoliko poleglo. "Mr. Byrne je zatrjeval, da Je nedolžen. Temu pa je nasprotovala izpoved njegove hčere. Če bi se ona in obe ostali priči ne motili, tedaj bi bil umor dokazan. Če pa priče niso imele prav in ker je mr. Byrne trdil resnico, tedaj mora biti kdo drug morilec. Tedaj pa se je pač zamenjala osebs, kakor se to tako čestokrat dogodi. Samo okplščlnc so popolnoma izpreme-nile ves slučaj. Napadalec je bil podoben mr. Byrneju. Čas in pa kraj, kjer se je izvršil umor, je bil v rvezi x grožnjo. Brezumna srditost, ki je povzročila, da je bilo truplo celo še razmesarjeno, vse to dozdevno priča, da je vse absolutno resnično — toda rafinirano predrugačeno. Kakor so ml slikali značaj mr. Byrnejev, ni nikakor brutalen. Zakaj bi torej ne Izvršil zločina človek, ki mu Je bil zelo podoben in ki je vedel za njegovo grožnjo? V tem slučaju gre torej za komedijo. Ko bom razvrstil vse okolščine, bom našel tudi ključ. Seveda so truplo potegnili samo v Čoln, da s tem prikrijejo zločin. Zakaj pa je treba skrivati corpus delictl pri zločinu, k1 je bil očividno izvršen? Čeprav bi se Človek, kakor je mr. Byrne, v svoji strasti do tega spozabil, da bi ustrelil svojega sovražnika — tega bi pa nikdar in nikjer ne storil, čeprav bi bilo v njegovem interesu, da bi odstranil mrtveca. To bi ai pa vsakdo na njegovem mestu mislil. Vsled tegs so našli tudi pozneje Čoln brez sidra v pristanišču. Če je bil torej umor komedija, tedaj je bilo vse že prej dogovorjeno, mr. Byrne pa natančno kopiran. Njegov namestnik, oblečen kakor on ln dobro poučen o svoji vlogi, Je pristal v Čolnu. Da se Je izvedel zločin, ni bilo treba posebne inteligence. Vzrok zločinov je lakomnost aH maščevanje — maščevanje od strani mladega Holdena, ker so se mu prekrižsle njegove namere glede miss Byrnejeve, ali pa lakomnost možs, ki se je bo- jeval za posest farme. Od tedaj sem zadevo zasledoval takorekoč z zaprtimi očmi. Poslal sem inženirja, da je iskal petrolej, ter sem priobčil omenjeni inserat v časopisu." "Uspeh ste videli. Jasper Holden ni vedel, kaj jaz vem. Ker pa se je zavedal svoje krivde, je vse priznal, vsaj mu pa tudi nič drugega ne preostaja. Čeprav se Edgar Holden takoj ne vrne, tedaj bo končno vendarle moral izdati, kje da je, in mr. Jasper Holden bi tudi sprejel moje predloge. Premislite si zadevo, mr. Byrne. Je zelo dobra cena, sicer pa imate tudi vi pravico do odškodnine. Da je omenil Teksas, sicer tudi nI slabo. Ni sicer samo veliko, mnogo obetajoče ozemlje," pri tem se je Conners smehljaje obrnil proti miss Millicent, "temveč tudi ono ozemlje, kamor so prestavili poročnika Randalla. Kakor je tekel, tako ae je zgodilo. Tri dni na to sta nam pravila Viningova, ko sta se vrnila v New York, da je Jasper Holden sklenil kupčijo pod navedenimi pogoji. Obenem se je javil nečak oblasti ter s tem povsod vzbudil veliko iznenadenje, katerega pa ni hotel bankir pojasniti. Seveda pa so takoj vse potrebno ukrenili, da se je ustavila preiskava proti mr. Byr-neju, ki se že pripravlja na odhod v Teksas. . . I ŠESTO POGLAVJE Tajnott parka Slope ' - Ker je bil Gonnersov atelje poleg moje pi-. same, sem mogel umetnika videti skoraj vsak dan, ysled česar sem kmalu postal s tem izbor-nlm človekom popolnoma zaupen. Vendar pa je naju združila še le tragedija, ki se je tikala moje lastne majhne rodbine, vsled česar sem postal njegov tovariš pri marsikaterem čudnem slučaju. Pri slučaju, katerega se zdaj spominjam, sem se ravno na vse zgodaj skopal in stal z britvijo v roki pred ogledalom, ko me je ustrašil glas, ki je prihajal iz jedilne sobe. To me je tako zelo razburilo, da sem se kar hipoma urezal s sVojo britvijo. \ Navzlic temu pa sem, ne da bi čutil pravzaprav kako bolest, hitel na stopnice, da odgovorim v jedilnico, Id je bila eno nadstropje pod nami. Nato sem planil z britvijo v roki, obraz umazan od krvi in mila, v zajtrkovalno sobo, kjer je stala moja soproga s časopisom v roki sredi sobe, d očim je njena mati z brezbarvnim obrazom in nepremičnim^ očmi sedela na *li-. vanu. "Kaj se je zgodilo?" sem vprašal ter vrgel v svoji veliki razburjenosti britev na zajtrkovalno mizo ter stopil na stran svoje soproge. Dala ml je Časopis v roke ter pokazala na članek z debelo tiskanim naslovom, na kar je sedla poleg svoje matere. Če bi opustili senzacionalni uvod, s katerim je bilo poročilo "okrašeno", je vsebina sledeča: "Pred osmimi dnevi je prišla neka lepa dama srednjih let na policijsko postajo v parku Slope, najbrže z namenom, da vloži kako tožbo. Na njenem obrazu so se poznale solze, njen nastop je pričal o največjem strahu. Predno se jI je posrečilo policijskemu uradniku razjasniti svojo zadevo, je prišel neki starejši gospod. Pripeljal se je v vozu. Kočijaža je najbrže nagnal, da je čim hitreje vozil. In ko je vstopil ter zagledal damo, je vzkliknil iz jeze ali strahu. Sergeant, ki je v njem spoznal nekega uglednega meščana iz soseščine, mu nI branil, da Je damo k sebi poklical ter ji začel natihoma prigovarjati. (Dalje prihodnjič.) . . Drobne povesti Spisal Josip Planinec I. NEKAJ NOVEGA . . . (Nadaljevanje.) II. PREMAJHNA 81 ŠE. PREMLADA ... • "In M-risj pojdi*—Bog blagoslovi tvoj prvi korak v mesto!" Mati ae je obrnila, zavila'je ruto tesneje okoli vratu ter zamišljeno stopala prOti domu. Semlertje ae je njena glava plaho ozrla nazaj, kjer je še pred nekoliko hipi stal voz: Tam je bilo aedaj praiano m mrtvo. Vsa-kikrat, ko se je ozrla. *<> postajale njene noge trije in ko so stopile v majhno, zatohlo stanovanje, Je nlsO mogle več nositi. Padla Je na stol ln glsvo je zakrila v roke — Sneg Je padal v velikih kosih ln ae spotoma tajal, ko je prihajal do tal. Pod nogami je rastjo ln ae kupkilo rjavo blato, pršilo ae Je čez čevlje. Mestni tlak Je bil umafeen in polzek, da ni mogla noga stopati varno In i/lahka. Od Juga pa Je pihal zoprno forak veter In nosil novih oblakov nad mesto m okolico. Nekaj težkega je viselo v zraku, tlačilo Je k tlom ljudi, ki so hiteli po ulicah. • Tisti večer je bilo, ko je nastopila Minka prvo svojo službo. Pozabila je bila za nekaj hipov dom ln mater, in ni Ji bilo teiko, ko je prvič preatoplla prag prodajalne, kjer Je Imela biti odalej blagajnlčarka. Prodajalna je bila razsvetljena i električno lučjo, prijetna gorkota se Je razširjala po njej, in v lepem redu razložene reči so se svetile ln ponujale, kakor bi znale govoriti. Minkt so zardela lica, ln oči »o »e ji zalskrile. Tu bo udobno. in. delo ne bo težko. Seda ln s smehljajem na obra»u ae bo opravljalo. V»e pojde naglo ln veselo izpod rok, dan sa dnevom, večer *a večerom. In »prejel jo je goapod šef prodajalnicc z lahnim naame-hom okoli usten. Njegova brada je btla lahko obrita ln ae je »yettla. njegove oči so skoro mi-Žale. a bližcale sn izpad napol zaklopljenih trepalnic kakor bruk-no »teklo. Premerile ao Jo paiktat od nog do' glave ter se le bolj »Ofcjule. Ddvedel jo je k ograjenemu stolu, ki je »tal nekako sredi prodajalne, nekoliko vzvišen. The Upper Crust "Now, Wllbur, lt's up to you. Explaln to the men that there can'i be any grlevance commlttee ln wartlme." Od tam se je videlo po vsem prostoru, ns desno ln na levo. Potegnil je veliko knjigo lz predala ln začel jI je takoj razkizo-' vati popisane strani. Mlnka je kinrpla in je bila vesela tega lahkega posla, ki ga je razumela tako dobro. Mimo nje so švi- gali skrbno počesani trgovski pomočniki ter urejali, kar se je bilo razmetalo danes. Vse je bilo tiho, Škripali so samo čevlji, slišal se je aamo nizki glas gospoda šefa. Luči pa so gorele in svetile, kakor bi bilo na sveti večer doma, ko se blišči praznično opremljeni oltar v neštetih veselih žarkih. Od tedaj je Minka sedela na tem stolu od jutra do večera, dan za dnevom. Zunaj je bilo grdo vreme, lezlo je v vedno hujšo zimo. Nastal je mraz, da so vrabci cepall iz podstrešij. Šipe v oknih se niso odtajale po ves dan, voda, ki je pljusk-nila na tla, je takoj zledenela. Tisti čas je bilo lepo v prodajalni. Oj U ljuba toplota! Minki je bilo hudo, samo takrat, ko se je Bpomnila, kako bo treba zvečer domov, fco se bo zaprla prodajalna. Stanovala je v podstrešni sobici pri stari vdovi, a tam ni bilo zakurjeno nikdar. Minka je dobivala' po dvajset goldinarjev mesečnega plačila in s tem je morala plačevati hrano in stanovanje. Kje naj bi jemala za drva? Bala se je torej teh večerov, te poti proti domu, te mrzle samote. Kaj čuda, da se ji je priljubila prodajalna s svojo toploto, z vedno menjajočimi se človeškimi ob--razi. Tako je poteklo nekoliko mesecev. Zunaj so začeli zeleneti travniki, zabrstelo je drevje, oglasila se je v gozdu kukavica. Veseli ljudje so se gnetli po iz-prehajališčih, otroci so lovili metulje. Minka bi morala odložiti zimsko obleko, ki jo je še imela od doma. Treba je bilo misliti, da si napravi drugo, pomladansko. Tudi lepšega kroja mora biti, da se ne bodo norčevali iz nje njeni moški tovariši. Pomlad pa jo je prehitela, ničesar nI mogla prihraniti pozimi. S čim naj si torej kupi, česar potrebuje? Saj komaj plačuje hrano ln stanovanje. In tedaj je bilo, ko je dobila pismo od matere.—Slabo se mi godi, je pisala, ako lahko utrpiš par goldinarjev, pošlji mi Jih.— Minki ae jc skrčilo srce v prsih. Sedla je in napisala nakaznico na mater. Poslala ji je vse do zadnjega vinarja in večerjala ni i vso zadnjo tretjino mescca. in nova obleka se je razpršila v nič. Tedaj se je prvič zgodilo, da se ji je zazdela prodajalna dolgočasna in pusta. Obrazi, ki so se zglašali v njej, so ji hipoma postali zoprni, in njene oči so strmele hrepeneče tja ven, kjer so mimo hodile gospe in gospodične v novih pomladnih oblekah, tja ven, kjer je solnce tako radodarno vsipalo avoje žarke po drevesih v drevoredu. Za-studile so se ji številke v veliki knjigi, začutila je, da je vjeta in zaprta v ječo, ki ni iz nje izhoda. In z vsakim dnem je bilo njeno hrepenenje večje, hrepenenje po svobodi, hrepenenje po novi obleki« niE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE ~ GEORGE W. BARNWELL Institute of Technoloor v angleščini Spisal znani profesor na Stevena Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW EN-CYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaie temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vporabo vsakega atroja, orodja in meriL Pouči vas, kako je treba vporabitl načrte (blue prlnts) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to. aH ste Šele početnlk, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo potrebna.—1000 slik ln risb. 676 strani, trdo vezane knjiga stene SAMO II.M.—Poštnino plodimo mi. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West ISth 8T., J*EW *YORK.—Zaloga nI velika Naročite to vežno knjigo še danes WAAC Officer Gives Heavy Truck a Mud Bath Ko je zjutraj stopala proti' prodajalni, se je njena noga ustavljala, najrajša bi bila stopala tja ven iz mesta, tja ven v svobodo. Poletela bi bila kakor ptica,, tja daleč pod zeleno goro bi bila poletela in tam bi sanjala do večera. Sanjala bi o lepem življenju, o lepi in novi pomladni obleki. A morala je v kletko, morala je sedfeti na malem, omejenem prostoru. Odstrigli so ji peroti. Njena obleka je bila z vsakim dnem bolj oguljena in ponoše-na. A zunaj so se videle vedno lepše, vedno svetlejše toalete. Tedaj Minka ni mogla več zdržati. Prosila je šefa, naj ji da nekoliko predujeipa, vsaj za pol meseca naprej. Šef je skomizgnil z ramami, in obraz se mu je podaljšal.— Ali ne vidite, kako slabo gre kupčija? Polovico ljudi bom moral odpustiti. In vi hočete predujema? Ne morem, ljubica.— Odgovorila ni ničesar. Kri ji je zaplala k srcu, in sklonila je glavo. Okoli nje je postalo temno. Tam zunaj pa je sijalo soln- ce, tam so leke. svetile nove «4- e e e Tedaj je sleherni dan konj pričakovala večera. Toda nw| na pot je ni vodila domov, tani ni imela iskati ničesar. OdpovJ dald se je vsaki večerji z* loli> ko časa, da si prihrani za oJ leko. Zanašala jo je pa r1Jeaj! noga tja ven iz mesta na skri*.' nosten, samoten - prostor. y redkokdaj je srečala tu človekj in še oni, ki ga je srečala, ni no. sil glave kvišku. Bil je skoti vsak človek ozkih prsi, rumen-kastih lic in štrlečih ušes. Ali tam je bilo lepo. Visoke, goste smreke, jaod njimi cvetofc gozdno grmovje in med njim žu-boreč, bister potoček. Ob ix>čet. ku ozka, rjava stezica, ki se j« vila više, vedno više do male t«, rase. In na to teraso je zrla ns dra, neizrekljivo lepa krpa n» beškega svoda kakor velikan." sko, neizmerno globoko, naj zumljivo oko. In v vrhovih smrek je šumela otožna pesem, prihajajoča tam iz nepoznane daljne daljave. (Dalje prihodnjič.) ROJAKI SLOVENCI— RELIANCE FEDERAL SAVINGS & LOAN ASSN Vam naznanja, da posojujemo denar na prve hipoteke (First Mortgages) pod najboljšimi pogoji ln pred ▼sem. PO NAJNIŽJIH OBRESTIH na sapedni strani mesta Chlcaga. V slučaju, da rabite denar za poaojllo. obrnite se na naš urad. kateri alušl v polno zadovoljstvo slovanskega naroda še nad 34 let. Točna in poštena poatrešba Vam je zagotovljena pri našem podUetju. Za Vašo naklonjenoat se Vam priporoča LEO JURJOVEC Sr., predaednik RELIANCE FEDERAL SAVINGS & LOAN ASSOCIATION 1904 WEST CERMAK ROAD. CHICAGO. ILL.. CAN.l 7130 TISKARNA S.N.P.J. sprejema v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, rlčasnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unij sko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue • Chlcago. Illinois TEL. ROCKWELL 4604 New tkat tMiJeMal žrela!*« period Is e*ar, a larf* ffrm.a of WAAC§ are «tedytnff-tke ker«! war - the y ** ^T4** *<*»••». Lietit Jrul« ll<*an *m«n*ratee --- kew le pefh s big trnek throegk s »«dk* ee tke teri cours, at th, »roi7 . , naroČite si dnevnik prosveto ** —*sgr,. • - < r- > ' \ • Po sklepu 12. redne konvencije sa lahko naroči aa Ust Prosveto ia prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ena drušlne k eni naroi-nlaL List Proeveta slana sa vse enako, sa člana ali 16.00 sa eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmentu 6120 ss tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vzroka. re& da Je lisi predrag sa člana SNPJ. List Prosveta Je vaša lastnina ia eotoro Je v vsaki družini nekdo, ki ki rad čital Ust vsak dan. PoJasnUot—Vselei kakor hitro kateri teh članov preneha biU član SNPJ, aH če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. - Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo zniža U datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Jat Za Združ. drieve In Kanado M 00 Za Cfcero ln Chloeeo Je____J7.S0 1 tednik In _ 5 tednike ln . 3 tednike in M 4 tednike ln .. 6 tednikov In 3.60 1.40 1J0 nič Ze Evropo Je 1 tednik In 5 tednika In 3 tednika In 4 tednike ln 6 tednikov In S9.00 6.3« 51» 3.90 2.70 140 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja aH Moner Order v pismu In si naročile Prosveto. list. ki Je vaša lastnin«. PROSVETA. SNPJ. 3667 So. Laamdale Ava. Chlcago. IU. . , Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto S___— Ime ..........ČL druživa Šš,. , -------- Naslov_____- Ustavite tednik In ea prlpižite k moji članov moje družina i od sledeč*