-> /Imeri$k/i Domovih 'A/VI- E it Ie/% m—HO/W1E1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 133 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JULY 7, 1953 LETO Lm —VOL. Lm Madžarski Rakosi je baje še vedno močen mož v deželi Tudi novi premier Nagy je mož močne volje in nikaka lutka v partiji. BUDIMPEŠTA. — Zapadnja-ki tukaj so prepričani, da je Ma-tyas Rakosi kljub temu, da je bil odstavljen kot vladni premier in gen. tajnik komun, partije, še vedno močna osebnost v deželi. Bilo bi napačno sklepati, da je ta rdeči veteran izgubil svojo oblast. On je še vedno o-sebnost št. 1 v Madžarski. Prav tako pa bi bilo* tudi napačno sklepanje, da je novi premier Imre Nagy lutka. Znano je, da je mož močne volje, ki je često nasprotoval svojim predpostavljenim v partiji. Poleg tega je 100-procentno lojalen komunist. Zmotno je misliti, da se bo Rakosi zlepa odpovedal svoji oblasti, kakor je tudi zmotno mišljenje, da bodo reforme v Madžarski res tako dalekosežne, kakor je naznanil Nagy. Smrtne nesreče ob Dnevu neodvisnosti Silna eksplozija miinicije v Chicagu CHICAGO. — Na severnoza-padni strani mesta je eksplodirala velika zaloga municije za protiletalske topove. Pri eksploziji ni bil k sreči nihče ranjen, toda policija je ukazala izprazniti vse okolje v obsegu 16 kvadratnih blokov. Izbruhnilo je tudi več požarov, ki so jih pa gasilci ročno pogasili. Bolgarija je sedaj uzakonila prisilno delo v deželi Vozniki avtomobilov so bili letos mnogo previdnejši kakor se je pričakovalo. Milijone avtomobilistov je bilo ob kratkih počitnicah ob Dne-Vu neodvisnosti na splošno bolj 'Previdnih, kakor običajno in k^kor se je pričakovalo. Toda bilijone kopalcev pa je bilo bolj breskrbnih in neprevidnih. Ta dejstva so ugotovili, ko so šolali obračun o nesrečah preko teh dni do nedelje zvečer. Smrtnih prometnih nesreč na cestah od 6. ure zvečer v petek Pa do nedelje zvečer je bilo 220, bar smatrajo za presenetljivo frizko število. Skupno število smrtnih žrtev da nedelje zvečer je znašalo — '157. (Poznejša poročila nazna-hjajo, da je to. število že prekosilo 400). Utonilo je 100 ljudi, enega dečka je ubil bengalični l0genj, 25 nadaljnih pa je izgubilo življenje v drugih nesrečah. --------------o------ Iz raznih naselbin GENEVA, o. — V nedeljo 'ob popoldne je umrl rojak Izidore Krajnc, 885 39 W. Liberty 'St- Pokojni je bil rojen v Avs-itriji 4. aprila 1868 in je živel že alj časa kot upokojen farmar, apušča ženo Josephine, sina ranka in hčer Mrs. Forest hoads, v Geneva, O., — Mrs. Ranees Krajnc in Mrs. Casimir Wowakovski pa v Clevelandu. — r Ajatelji lahko pokličejo! pogrebni zavod Webster — (tel. ^-244) danes od 2. do 4. i od 7. do ure zvečer. Pogreb bo v sre-k o ob 10:30 iz cerkve Marije Vnebovzete v Geneva, O. PRATT, Kans. — Rev. Ivan javriha se preseli 9. julija na ^ojo faro — st. Lawrence k-hurch, Jetmore Kans. Nova naredba je stopila v veljavo dne 5. julija. DUNAJ. — Dne 5. julija je bilo sporočeno, da je komunistična Bolgarija legalizirala ali u-zakcnila prisilno delo v deželi. Voditelji te nesrečne sovjetske satelitske dežele so uzakonili postavo, na katere podlagi sta bolgarski delavec, ki pusti delo brez posebnega dovoljenja svojega poslovodje, in mladi vajenec, ki zapusti svojo strokovno šolo., podvržena ječi in jtežki globi. Bolgarski časopisi, ki so dospeli na Dunaj, javljajo, da je novi zakon uzakonil na j višji komunistični svet proti veliki opoziciji strokovnjakov posebnega odbora bolgarskega komunističnega parlamenta. Vremensh X'- prerok pravi: Danes jasno, vroče, toda manj soParno. Tako tudi ponoči. Beg v svobodo BERLIN. — Dne 3. julija je neki vzhodnonemški policist, o-borožen in uniformiran, med celo salvo strelov svojih tovarišev, pobegnil preko meje v za-padno zono. Vse krogle so ga k sreči izgrešile. Policista so vzele začasno v zaščito policijske sile Zapadne Nemčije, dokler oblasti ne odločijo njegove končne usode. Policist je povedal, da je bila njegova edinica po junijskem puntu delavcev premeščena v vzhodni Berlin iz Saksonske. — S tem se mu je ponudila prilika, na katero je že dolgo čakal, in prvič, ko je bil v službi blizu meje, je pobegnli preko. ------o----- Sovjetske iznajdbe Organ sovjetskega mladinskega gibanja “Komsomolskaja Pravda” obtožuje Prometno ministrstvo, da je izdalo nad milijon štiri sto tisoč rubljev za iznajdbe, ki so brez vsakega praktičnega pomena. List se nadalje pritožuje, da vsako leto izdajajo ogromne vsote denarja kot nagrade za izume, ki so jih drugi že davno iznašli. Med drugim navaja list popolnoma neuporabno iznajdbo, ki je stala državo sto tisoč rubljev. Gre za avtomat za vozne listke, ki je bil patentiran že pred ruskojaponsko vojno 1. 1904-1905. Strah pred protikomunističnim puntom je dosegel Romunijo Komunistični oblastniki Ro munije obetajo več odmerkov potrebnih živil. — Delavci plenijo zadruge. DUNAJ. — Strah pred proti-komun. puntom je zdaj dosegel Romunijo, kjer so pričeli komunistični voditelji posegati v živilske rezerve, da nahranijo lačno in zagrenjeno romunsko ljudstvo. Radio v Bukarešti je. naznanil, da je komun, vlada odredila ljudstvu nadaljne odmerke kruha, močnatih izdelkov, zelenjave, krompirja, sladkorja in olja. Tozadevna odredba postane polnomočna prihodnjo soboto. — Odredba je sledila zadnjim poročilom o izgredih in plenjenju komunističnih kolektiv ali zadrug v bližini Bukarešte, kjer so si delavci prilastili živila, poljsko orodje in opremo. Vlada apelira na komuniste, naj zaščitijo zadruge pred ropajočimi delavci iz glavnega mesta. Romunski delavec, ki zasluži povprečno 250 lejev (20 dolarjev) mesečno, mora kupovati kruh na svobodnem trgu, kjer ga plačuje po 50 centov za kilogram. c™ L.* r.d.i™™ NAD 50 000 ARETIRANIH . . ..""V vr- ■ V SOVJ. ZONI NEMČIJE ra- Preveč se je rokovala RIM. — Dne 4. julija je Mrs. Clare Booth Luce, ki ima položaj ameriškega ambasadorja v Rimu, priredila recepcijo, pri kateri je stisnila 2,000 osebam roko. Roka jo je po tej preizkušnji tako bolela, da so ji jo zdravniki obvezali. Pobiranje davkov v Jugoslaviji BEOGRAD. — Tukajšnji dio je objavil govor gospodar, diktatorja Vukmanoviča, ki je med drugim rekel: “V zadnjem času so ljudje plačevali manj kot 50 odstotkov davkov. Organizacija pobiranja je zelo slaba. Naše obdavčevanje temelji na dohodku in kmetje niso nikoli vedeli, koliko davkov bodo morali plačati, — ker je bilo to odvisno od ocene davčne komisije. Štiri do pet bilijonov davkov ni plačanih. — To je eden izmed razlogov, da so poskočile cene poljskih pridelkov. Da bi se izognili plača-nju davkov, so kmetje zadrževali prodajo žita in drugih pridelkov. Tako se je zgodilo, da nismo na trgu imeli nič žita, čeprav ga je bilo dovolj doma. — Morali smo kupovati velike količine, da smo mogli preživljati naše mestno prebivalstvo. Vsak mesec smo morali plačati 10 milijonov dolarjev samo za žito, medtem ko je vrednost našega izvoza znašala 15 do 20 milijonov dolarjev.” Amer. tanki v Jugoslaviji NEW YORK. — Tukajšnji dnevnik Daily News poroča: Prva skupina ameriških srednjih tankov ‘’General Patton” je prispela v Jugoslavijo za vojsko maršala Tita. Neki jugo- p..1H Dne 13. junija 1953 je Roland J. Jelarcic, sin dobro poznanih Mr. in Mrs. Anton Jelarcicč — 4663 E. 93 St. Garfield Heights, O., graduiral na Kent State Univerzi kot Bachelor of Science Cum Laude v splošni izobrazbi On je tudi graduiranec iz Cleveland Institute of Art 1. 1952, kjer se je posvetil zlasti umetniškemu oglaševanju ter je razstavil svoje slike v Cleveland May Show, Youngstown New Year’s Show , in s1>et v Cleveland Jay Show. Ro je bil na Institutu umetnosti, je Jelarcic dobil tri zaporedne letne šolnine ali scholarships. — Naše čestitke nadarjenemu dijaku kakor tudi njegovim staršem! ‘Sprva nemški delavci niso popolnoma zapopadli akcije sovjetskih tankov, toda zdaj vedo, da so ti tanki rešili stvar miru in sveto vprašanje nemške edinosti’’, pravijo komunistični veljaki. Kdaj in kako bi se Jugoslovani borili za svojo deželo NEW YORK. — Revija “Vital Speeches”, ki izhaja v New Yorku in objavlja najvažnejše govore ameriških in drugih državnikov, učenjakov, politikov in gospodarstvenikov, je objavila predavanje, ki ga je imel Al. N. Dragnich, profesor političnih ved na univerzi Vanderbilt v Nashville, Tennessee. Profesor je govoril na zborovanju MesL nega kluba v Clevelandu, Ohio. Svoja opazovanja je predavatelj nabral v času bivanja v Jugoslaviji, ki jo je vso prepotoval kot vodja urada za informacije v tajništvu Združenih držav za zunanje zadeve. Profesor Dragnich je sin srbske družine, pa rojen že v Ameriki in vse svoje živlenje živi v tej deželi. Profesor je med drugim rekel: “Naj navedem nekaj primerov in pripomb, ki so mi jih dali neštevilni Jugoslovani, tudi vojaki, ki so pravkar slekli uniformo. “Da, borili se bomo, če bo treba, če boste tu vi, Amerikanci, ki boste prevzeli poveljstvo.’’ ‘Da, če bo ameriška zastava tu, se bomo borili.’ ‘Borili se bomo, če nain daste zagotovilo, da bomo tudi mi osvobojeni.’ ‘Vsi bomo šli v boj pod vašimi častniki, vašo zastavo ali zastavo Zdr. narodov.’ ‘Pod Titovo komando nikoli!’ --- --------- ----- - ‘Zakaj se bomo borili? Da bi slovanski vojaški voditelj je pm ohranili tega ,krVavega tilrana pomnil: “Sedaj bomo pa bolj mirno spali.” Poprej je Jugoslavija dobivala le stare tanke “Sherman” iz druge svetovne vojne. Oblasti in njegovo krdelo!?’ o- Težka prometna nesreča BERLIN. — Vzhodnonemška komunistična vlada je v nedeljo naznanila, da je bilo aretiranih nad 50,000 oseb zaradi punta proti režimu. To ogromno število aretirancev, ki ga je objavil pravosod' ni minister Max Fechner, je prvo javno uradno priznanje o obsežnosti represivnih odredb, ki jih je bil prisiljen zavzeti režim, da je zatrl revolto v Vzh. Nemčiji. Naznanilo tega števila je bilo sporočeno javnosti ob času, ko prihajajo poročila o novih industrijskih štrajkih ter nezadovoljstvu kmetov po vsej Vzhodni Nemčiji. Sovjetska vlada tudi priznava, da je puntarski duh še vedno živ. Vrhovni komun, voditelji, ki potujejo zdaj po vzhodni zoni gor in dol ter mirijo ljudstvo z obljubama o boljšem življenju v bodočnosti, delajo v svojih govorih zanimiva odkritja. Premier Otto Grotewohl je objavil “odprto pismo” kmetom, na katere je apeliral, naj se potrudijo, da pospravijo žetev in pridelke ter je priznal, da so nekateri še vedno nezadovoljni z golimi obljubami. Organizirajte se in zaščitite svoje poljedelske stroje”, je pisal Grotewohl. “Izročite vsakega saboterja ljudski policiji.” Poročila dalje naznanjajo, da so kmetje namenoma uničili v Sovjetijd izdelane traktorje in mlatilnice raje, kakor da bi izročali žetev za sovjetsko uporabo. Podpremier Otto Nuschke je napisal v svojem listu “Die Neue Zeitung” uvodnik, v katerem (pravi, da je ljudstvo Vzhodne Nemčije “hvaležno” sovjetski armadi za strt j e revolte. Toda v tem uvodniku tudi pravi: “Sprva delavci niso popolnoma zapopadli akcije sovjetskih tankov, toda zdaj vedo, da so Sovjeti rešili mir in sveto vprašanje nemške edinosti”. Drugi govorniki so v svojih uro na to, ko je napadel njihovo “diktatorsko oblast”. Jugoslavija si želi normalnih odnožajev s Sovjetsko zvezo Tako je izjavil Kardelj, ki pa je hkrati posvaril pred možnostjo izdaje v bodočno sti. OTGČAC, Jugoslavija. — Edvard Kardelj, jugoslov. podpred-sednnik, je dne 5. julija dejal: “Mi smo pripravljeni navezati moralne odnošaje s Sovjetsko zvezo, toda naša dežela se mora čuvati pred morebitno izdajo v bodočnosti.” Kardelj, ki je obenem tudi minister zunanjih zadev, je govoril v tem malem hrvatskem kraju ob desetletnici ustanovitve provincialnega odbora za osvo-Doditev izpod okupacije osišča v drugi svetovni vojni. Novi ameriški poslanik za Jugoslavijo WASHINGTON. — James W. Riddleberger, karierni dip-plomat, je bil imenoan za novega ameriškega poslanika v Beogradu. Državni department že naznanil, da je to izbiro potrdi tudi maršal Tito. Poljaki bodo pustili ženi iz dežele WASHINGTON. — Poljska vlada je dovolila neki Amerikanki, in neki Poljakinji, ki je poročena z ameriškim letalcem, da smeta zapustiti deželo in oditi v Ameriko. To sta Arlene Migacz iz Chicaga, in Barbara Jancig, žena letalskega sarženta Jancika iz Pennsylvanije. -----o----- Letina v Sloveniji Kmetijski strokovnjaki računajo, da bo letos v Sloveniji srednje dobra letina. Medtem ko je bilo letos zadosti vlage, govorih nehote priznavali, da se (pa je mraz nekoliko zavlekel želj udstvo z gnevom obrača od ko- ^.ev ^er p0vzročil nekaj škode, munizma. Franz Busch, katol. duhovnik v Potsdamu, ki je bil za Veliko noč kot “ljudski sovražnik” obsojen v petletno ječo, je bil zdaj oproščen. Državni bančni sistem je dal kmetom in privatni industriji hove kredite. V nedeljo je radio vsake tri ure oddajal govor Wilhelma Pi-ocka, ki se nahaja v Sovjetiji, naj ljudstvo podpre majajočo se vlado v sovjetski zoni. Sovjeti pošiljajo zdaj z vso naglico svoje čete v Poljsko; — kjer je bilo že več vstaj in kjer grozi izbruhniti splošen punt na- V nedeljo je bilo v koliziji (pram komun, režimu. Poročila, zlasti v Prekmurju, kjer sta po-zebla rž in ječmen. Mnogo bolj so bili spričo mraza prizadeti vinogradi na štajerskem, Dolenjskem in Slov. Primorju. Ponekod je mraz uničil celotni letošnji pridelek. Nekaj škode je bilo zaradi mraza in slane tudi po sadovnjakih. Smrt vsled ohromelice CLEVELAND. — Zdravstveni department v Clevelandu je v ponedeljek javil prvi smrtni slučaj vsled ohromelice ali polio. Podlegel ji je 16-letni John Muntz, stanujoč na 1312 E. 134 St. Za to boleznijo je zbolel v juliju 1952 in je bil osem mese- niso hotele dati ^ ave ° dveh avtomobilov v bližini Lan- ki so dospela na Zapad, nazna- cev v mestni bolnišnici, ’tevilu poslanih tankov. caster) Ky.( ubitih š^t oseb; .. trije in neka 16-letna mladenka 137 izgub V Koreji bo bili iz Ohio, dve osebi pa iz WASHINGTON. - Obramb- Detroita. rp X. _ m department ie v Ponedeljek Med ubitimi ni bilo nobenega Šanghaju objavil imenik novih izgub am e- Slovenca, sodeč po imenih po-HONG KONG. — Tukajšnji riških vojakov v Koreji, med nesrečenih. Edini očividec ne-vremenski urad je naznanil, da katerimi je 29 ubitih m 98 ra- sreče je bil Rev. Ralph Currey je okolico mesta Šanghaja zadelan j enih, 4 so pogrešam in 6 dru-1 baptistični pastor iz Frankfor-tajfun, ki ]e ze 12. v tem letu,gače poškodovanih. —...|(ta< yt mjajo, da je bila poljska vlada pripravljena uzakoniti liberal- Težka prometna nesreča ne mere in naredbe, da popravi situacijo, toda Sovjeti so vetirali it o namero. BERLIN. — Vzhodnonemške oblasti so dne 5. julija dovolile vstop v sovjetsko zono Ottu Di-beliusu, škofu vsenemške anglikanske Cerkve, in sicer komaj NEW YORK. — Tukaj so bile v ponedeljek v avtni nezgodi tri osebe ubite, četrta pa težko ranjena. Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Na obisk v Jugoslavijo— Mrs. Julia Kamber, lastnica Silver Bar na 5925 St. Clair Ave. je včeraj odpotovala z letalom v Jugoslavijo, kjer namerava o-stati dva meseca. Seja— Podružnica Slov. ženske zveze št. 14 ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnih prosorih. Trideseti dan— V četrtek ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Louise Svetin na 30. dan njene smrti. Pogreb— Pogreb in obredi za Matt Horvat bodo v četrtek ob devetih v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. nakar bo truplo položeno v grobnico na Highland Park pokopališču. Zadušnica— V četrtek ob osmih bo v cerkvi .sv. Lovrenca po naročilu Michaela Vrček sv. maša za pok. Rada Staut. K molitvi— Članice podr. št. 15 SŽZ so prošene, da se udeležijo nocoj ob osmih molitve za pokojno Mary Jernejčič v James Holan and Sons pogrebnem zavodu, 4072 East 131. St. dva bloka vzhodno od Miles Ave., jutri ob devetih pa naj se po< možnosti udeleže pogreba. Velika tatvina žganja NEW YORK. — V New Yor-ku so odkrili neki truk, ki je bil ukraden in odpeljan v Newar-ku, N. J., s tovorom žganja, ki je bilo vredno $60,000. Tovorni avto so sicer našli, toda žganje je izpuhtelo. NAJNOVEJŠE VESTI AGRA, Indija. — Indijski premier Nehru je ostro obsodil zadržanje korejskega predsednika Syngman Rheea glede na korejsko premirje te dodal, da utegne to kljubovanje premirju zanetiti tretjo svetovno vojno. AKRON, O. — Ogenj, ki je nastal včeraj v tukajšnji tovarni za plastiko, je prisilil štiri ž;enske, da so skočile skozi okno prvega nadstropja na prosto, dočhn je bilo pet nadaljnih oseb poškodovanih. BERLIN. — Od 11. junija, ko so komunistični oblastniki v vzhodni zoni obljubili izboljšano življenje za delavce, je pobegnilo iz Vzhodne v Zapadno Nemčijo dvanajst tisoč ljudi. KAIRO, Egipt. — Vrhovni' vojaški tribunal je izjavil, da so bili bivši kralj Farouk in njegovi oprode odgovorni za slabo in defektivno orožje egipčanskega vojaštva v palestinski vojni leta 1948. Tribunal zahteva, da se bivšega kralja sodi v njegovi odsotnostL TOKIO. — Dvatisoč Kitajcev je nocoj v temi in v silnem nalivu udarilo na dve zavezniški postojanki v gorovju na ko« rejski fronti. LIMA, Peru. — V nočni koliziji nekega avtobusa in tovornega avtomobila je bilo 24 oseb ubitih, 31 pa ranjenih. WASHINGTON. — General Omar N. Bradley, ki stopa kot šef vojaške visoke komande v penzijo, je snoči izjavil, da se utegne Sovjetska zveza zateči k vojni kot zadnjemu sredstvu v prizadevanju, da združi prepirajoče se fakcije za železno zaveso. Ameriška Domovina «117 St. Clair Ave. •v vt • UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office -it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ■No. 133 Tues., July 7, 1953 Zakaj je delavstvo nezadovoljno? Naši javnosti bo morda še znano, da sta pred kratkim veliki delavski organizaciji AFL in CIO izjavili, da bosta pričeli z odporom proti sedanji administraciji kljub temu, da sedi v vladi njih zastopnik Mr. Durkin. Ko je pred kratkim sedanja vlada imenovala ravnatelja urada za rudokope, so delavske organizacije protestirala proti temu imenovanju češ, da predlagani kandidat nima za to službo potrebnih lastnosti, toda protesti delavskih organizacij se niso upoštevali. Vlada je za to važno mesto v našem gospodarstvu namreč imenovala vpokojenega uradnika družbe “Anaconda Copper Co.” 65-letnega Toma Lyona. Ker mora tako imenovanje odobriti senat, je prišla novo imenovani ravnatelj rudarskega urada pred senatni odbor za zaslišanje, ki se je vršilo pred nekaj dnevi. Pri tem zaslišanju je Tom Lyon izjavil med drugim sledeče: Da prejema od družbe, pri kateri je bil prej uslužben, letno $5000 pokojnine. S to družbo bi imel novoimenovani ravnatelj rudarskega urada dosti posla. Kako bi mogel tak , bivši uradnik, ki prejema od družbe pokojnino, ki jo more ta vsak čas preklicati, kot je priznal Lyon, postopati proti njej popolnoma nepristransko? Lyon je pred senatnim odborom tudi prostodušno izja vil, da ne zaupa v moč federalne politike pod federalnim zakonom. Ta zakon namreč določa varnostne priprave za delavce v rudnikih. Urad, ki bi ga imel voditi novi direktor, bi namreč moral skrbeti za to, da se tak zakon od strani rudarskih družb res izvršuje. Lyon je izrazil svoje mišljenje, da bi bilo bolje, če bi se to nadzorstvo prepustilo posameznim državam. Nato je Lyon izjavil, da je on za to, da bi se naložile visoke tarife na uvoz rud iz drugih držav, dočim sedanja vlada stoji na stališču vzajemne trgovske politike med drža vami. Tako se je torej od vlade predlagani ravnatelj izjavil proti politiki vlade, ki ga je predlagala za imenovanje. Nadalje je predlagani ravnatelj urada za rudokope na vprašanje senatorjev izjavil, da se v rudnikih zgodi 99 pro centov nesreč po krivdi posameznih delavcev, ne pa vsled nemarnosti rudokopnih družb. K tej izjavi je pripomnil demokratski senator Clements: “Zelo dvomim, da vi kaj dosti veste o rudarski industriji, kdlikor se tiče premogovnikov.” Nato je vprašal Lyona: “Ali ni človeško življenje več vredno kot pa materialni predmeti v rudnikih?” Predlagni kandidat za rudarskega ravnatelja je nato izjavil: ’ • j&| *4g§§f “Človeško življenje je postalo na tem svetu zelo poceni.” K zaslišanju pred senatni odbor je privedel novega kandidata za rudarskega ravnatelja državni tajnik za notranje zadeve Feliks E. Wormser, ki je imel nalogo, da priporoča pred senatom to imenovanje. K temu se je nato obrnil demokratski senator Henry M. Jackson s sledečimi vprašanji: “Mr. Wormser, ali ste vedeli, da ima Mr. Lyon tak pen-zijon” ? Wormser: “Ne!” Jackson: “Zakaj pa ga niste vprašali o tem? Ko ste bili vi tu glede vaše potrditve, sem vam jaz stavil isto vprašanje. Ali ste predlaganega kandidata vprašali glede njegovega mišljenja o varnostnem rudarskem zakonu?” Wormser: “Ne!” Jackson: “Na kakšni podlagi pa sta potem predlagali to imenovanje?” Wormser: “Ta — Lyon — je imel strašna priporočila od strani rudarske industrije.” Ob tem zaslišanju so bili tudi republikanski senatorji naravnost zaprepaščeni in neki republikanski senator je nato izjavil: “Administracija ima včasi nesrečno roko pri nastavljanju oseb. Meni je vseeno ali nekateri od predlaganih dobe potrdilo ali ne.” To zaslišanje pred senatnim odborom je kaj značilno. “Newyork Times” od 6. junija je imel prav, ko je pov-darjal, da so nekateri republikanski trgovski in industrijski krogi slepi in ne vidijo niti eno ped daleč v bodočnost. Naši administraciji pod Eisenhowerjem ne more nihče očitati, da bi bila nesocialna ali da bi bila proti delavskim interesom, toda nekateri krogi njeno delo naravnost ovirajo, kot poudarja isti časopis, ki sicer piše za republikansko stranko, poleg tega pa stavijo na vlado glede imenovanja novih vodilnih uradnikov take zahteve, kot kaže slučaj Lyona, ki naravnost škodujejo mirnemu sodelovanju med delavskimi organizacijami in vlado. * Naša država danes vodi borbo za svetovni mir. Nihče na celem svetu ji ne more opravičeno očitati, da bi v svetovni politiki iskala le svojih koristi ali kake svetovne vlade, vse njeno stremljenje gre za tem, da se doseže med vsemi narodi sveta pravičen mir. Z imenovanjem Mr, Durkina za federalnega delavskega tajnika, je predsednik Eisenhower dovolj jasno pokazal, da želi, da bi se ohranil v federalni vladi mir med delavstvom in podjetništvom. Vse pa kaže, da nekateri vplivni krogi nočejo podpirati važnega dela za po-mirjenje med delavci in delodajalci, ki je v interesu moči države nujno potrebno. Podjetniki sedaj ne morejo očitati naši administraciji, da nimajo oni pri njej nobene besede in da vse odločajo le delavke organizacije. Zdaj bi bil čas, da bi industrijski krogi pokazali svojo širokogrudnost in podpirali našo administracijo pri njenem delu za socialno pomir-jenje v državi in da bi se v svojih zahtevah pri vladi ozirali tudi na želje in mišljenje delavskih organizacij. M. SLOVENSKA LOVSKA I zveza |ao* Barberton, O. — Uradno naznanjam, da bo skupno streljanje vseh klubov, včlanjenih v Slovenski lovski zvezi, v nedeljo 12. julija na strelišču Euclid Rifle Cluba. Streljanje za prvenstvo se bo-začelo točno- ob dveh popoldne. Kdor bi torej želel streljati za vajo, naj pride na strelišče že dopoldne ali pa takoj po dvanajsti uri. Pričakujem, da boste to naznanilo vpoštevali in se polnoštevilno udeležili streljanja. Z lovskim pozdravom vsem in na svidenje v nedeljo 12. julija Ina strelišču. Joseph Leksan, predsednik. stanišča. Morda bi bila storila to že prej, toda napeto razmerje med Sovjetijo in Titom, ki je gospodar na dobršnem spodnjem delu Donave, ji tega ni dovolilo. Ker se je pa sedaj razmerje med Belgradom in Kremljem zelo iz- Jugoslovansko - avstrijska konferenca na Dunaju preložena Dne 29. junija t. 1. bi moral priti na Dunaj jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič, kjer bi imel dvodnevne razgovore z avstrijskim zunanjim ministrom dr. K. Gruberjem. Ker je pa sedaj jugoslovanski zunanji minister nenadoma obolel, je bila predvidena konferenca med obema ministroma preložena, verjetno za 14 dni. Ko se je bližal dan nameravanega obiska jugoslovanskega zunanjega ministra na Dunaj, so vsi glavni avstrijski listi ugibali tudi o tem, o čem vse se bosta jugoslovanski in avstrijski zunanji minister menila. Razumljivo je, da so bili vsi mnenja, da bosta govorila zlasti tudi o ureditvi položaja slovenske in hrvatske narodne manjšine v Avstriji. Zanimivo pa je, da se pri tem ni našel noben nemški časnikar, ki bi se bil vprašal, kaj o tem mislijo prizadeti sami, saj ti najbolje vedo, česa nimajo, kaj že celo stoletje in več zahtevajo in do česa imajo po. božjih in naravnih ter tudi po mednarodnih postavah pravico. Pa ne da bi se bali tega ! Znani dr Hans Steinacher Med avstrijskimi diplomati je bila v zadnjem času izvedena večja sprememba med!svetu. Priredili so> posebno an-zamejskimi predstavniki. Za-!keto, da bi ugotovili, kaj je na nimivo je, da je bil pri temi stvari. Ankete so se udeležili imenovan znani dr. Hans Stei- [ sloviti afriški lovci in nekateri nacher iz Miklavčevega, vre- učenjaki. Iz izjav lovcev se zdi, den naslednik bivšega nacistič-1^3 v Afriki v resnici živijo še nega krvoloka v deželi, Maier-'nekatere neznane živali. Toda Kaihitscha, za avstrijskega hanje naletijo le redki ljudje, generalnega konzula v Mila-!baie zaradi tega, ker potomci nu. Tako bo sedaj od tam vo- ,ainozavrov živii° v nepristop-dil svojo gonjo proti Sloven-'nih močvirjih in so zelo redki, cem na Koroškem in pri tem Znanstveniki doslej niso še mo-užival imuniteto diplomatske- potrditi pričevanj lovcev, saj ga predstavnika. Lepe pred- še niso vkieli okostja nobenega stavnike si postavlja današnja t,ako1 velikega Predpotopnega dandanes ujetega plazilca. Vendar dopuščajo, da bi dinozaver mogel živeti v Afriki, Novi Gvi-Umik sovjetskih vojnih ladij neJi in Latinski Ameriki, kjer z Donave v Avstriji Sovjetska zveza je imela v boljšalo, je želela Sovjetija zlasti to takoj urediti. Tito je brez vsakih večjih ugovorov pristal na to, da smejo sovjetske vojne ladje svobodno prepluli jugoslovanski del Donave. Ta ukrep Sovjetije smatrajo v Avstriji za važen korak naprej k dosegi avstrijske neodvisnosti. Sedaj pa žele, da Sovjetija odpravi na svojem avstrijskem področju zlasti še cenzuro, da vrne radio oddajne postaje, da vrne industrijo in druga podjetja svojim pravim lastnikom, da opustiti svoje državne (USIA) prodajal-nice na avstrijskem področju, da zmanjša svoje zasedbene stroške itd. itd. Do tega pa je seveda še daleč. Starčev naslednik Po tragični smrti župnika Janeza Starca je bila župnija Sv. Lenarta pri sedmih studencih skoro mesec dni brez stalnega pastirja. Ves ta čas je prihajal med nje g. Petrič in opravljal med njimi najnujnejša dušno-pastirska opravila. Sedaj pa je dobil Sv. Lenart spet svojega stalnega dušnega pastirja v osebi gospoda Avgusta čebula, dosedanjega župnikva od Sv. Miklavža na Dragi. Ob smrti Fr. Bohinca Tudi celovški Naš tednik se je spomnil z lepim spominskim člankom svojega koroškega rojaka iz Sveč g. Franca Bohinca, ki je 16. maja t. 1. umrl v Clevelandu. Topel članek mu je napisal prijatelj Karel Mauser. V njem beremo med drugim tudi naslednje zelo resnične besede: “Zgodovine ne sestavljajo samo možje, ki so z veličino duha zaorali globoko brazde. Zgodovino tvorijo tudi preproste in poštene duše, ki so za pravico in resnico dali vse, kar so imeli. Eden takih je bil Bohinc. Z mehko koroško dušo je hodil po svetu, veliko hudega prestal in ta ko doprinesel svoj delež k težki zgodovini, ki jo piše naša doba.” K sodobnim svetovnim problemom Bermudska konferenca velikih Nemčiji dosti boljši, kot so bili treh je preložena za ned ogleden preje. čas, ker je Winston Churchill j Socialistični predlog za sesta-moral na počitnice. Zdravniki nek štirih, na katerem naj bi se so staremu državniku svetovali, razpravljalo o zedinjenju Nem-inaj si vzame vsaj en mesec te—čije, v zahodnonemškem parla- meljdtega odmora. V tem času bo vodil angleško vlado finančni minister Richard mentu ni dobil večine. Adenauer je mnenja, da je treba najprej zavarovati Zahodno Nemči- A. Butler, že več mesecev bolne- jo in jo trdno povezati z zahod-ga zunanjega ministra A. Edena :nimi silami, predno naj se začno bo pa zastopal lord Salisbury. Mednarodni politični razvoj gre svojo pot in se ne ozira na počitnice in bolezni državnikov, zato so se zahodni zavezniki dogovorili, da bo namesto sestanka treh velikih na Bermudih, se-stanik treh zunanjih ministrov v Washingtonu. Na dnevnem redu bo premirje na Koreji — Amerika upa, da se bo do tega časa pogodila s S. Rheejem —, vojna v Indokini, ki prizadeva Franciji kaki razgovori o zedinjenju Nemčije. Ni izključeno, da bodo Sovjeti v pogledu Nemčije prišli v prihodnjih dneh na dan s kakim novim predlogom. * * * Francija je srečno dobila novo vlado. Vprašanje pa je, za kako dolgo. To je bil le izhod zašilo, temeljno vprašanje francoske šibkosti in notranje nestalnosti pa ni bilo rešeno in bo ob prvem težjem vprašanju notra- velike notranjepolitične težave nje ali zunanje politike spet na in ji nalaga težko gospodarsko breme, pogovoriti se bo dalje treba o skupni politiki napram Sovjetom in o bodočnosti Nemčije. dnevnem redu. * * ♦ Sovjetska mirovna ofenziva je segla tudi na Balkan. Sovjeti so obvestili Turke, da so opustili svoje zahteve po popravi meje s Turčijo in da ne zahtevajo nič več oporišča v Dardanelski morski ožini. Prijaznejši obraz so začeli kazati tudi Jugoslovanom Nemiri v Vzhodni Nemčiji so pokazali, da Sovjetnja na znotraj še dolgo ni tako močna in trdna, kot so nekateri na Zahodu mislili. Koncem tedna so prišla na in Grkom. V Beogradu pride Zahod poročila o nemirih na Poljskem, ki naj bi bili izbruhnili nekako istočasno z nemiri v Vzhodni Nemčiji. Kakšen obseg so ti nemiri imeli, oziroma ga 'ponudili celo vodstvo delovanja spet poslanik Kremlja, Titov pa pojde v Moskvo. Diplomatski odnošaji so torej normalizirani, vezi obnovljene. Titu so baje imajo, je težko reči, ker so poročila zelo skromna in negotova. Sovjetska zveza je zaradi teh nemirov precej utrpela na ugledu, pa tudi na v-eljavi. Na zaho- za razširjenje komunizma, če se oglasi v Moskvi, kar je pa odklonil. Tito tovarišem v Moskvi ne zaupa popolnoma, kot je povedal v enem svojih zadnjih go- du počasi prodira misel, da je|Vorov. Titu pa ne zaupa popol-osvobojenje satelitov v Vzhodni no Zahod, še veliko manj pa Kre- Predpotopne živali v nepristopnih predetih Afrike! Nekatera pričevanja to potrjujejo, znanstvenega potrdila pa še ni Letos se je vrnil z odprave iz, šastih. Po izjavi raziskovalca portugalske Angole južnoafriški Lepagea je takšna predpotopna lovec Gobler z nenavadno novi- pošast, ki jo je raziskovalec vice, da je odkril pošastno žival, del v Belgijskem Kongu leta ki je na pol kuščar in na po! 1920, dolga okrog 10 m in se slon. Ta predpotopna žival bi j opira predvsem na močne zad-naj živela v močvirjih Didolo na'nje noge. Glava živali je plo-meji med Angolo in Belgijskim j ščata, na nji pa je kratek rog. Kongom. Po Goblerjevem opi-jPo tem opisu bi šlo za serato-su domačini imenujejo to pošast zavra, zelo krvoločno žival, ki čipekve” in ni nič drugega ka- spada tudi med dinozavre, kor neka vrsta preživelega di- _ nozavra, velikanskega plazilca, Številna pričevanja . . . ki je živel pred milijoni leti nai Pričevanj o velikih dvoživ-zemlji. |jkah, podobnih predpotopnim di- Čipekve je več ton težka in j nc'zavri0m> Je precej tudi že iz-bojevita žival, ki rada napadai Prec* Prve svetovne vojne. Ta-nilskega konja in slona. Lovci jko j6 v:°dja nemške odprave, ki so tudi'ugotovili, da je čipekve jJ6 raziskovala Kame- napadel nosoroga in ga raztrgal run’ tam živi neka pred- na kosče. ičiipekve je po glavi in repu podoben kuščarju. Kaj sodijo znanstveniki? Gobler jeva novica je vzbudila velike- zanimanje 'po vsem avstrijska vlada zunaj v svetu ! i sovjetskem delu Avstrije po različnih predelih Donave razvrščenih 26 svojih vojnih ladij. Sedaj se je odločila, da jih prestavi v različna svoja črnomorska pri- velika močvirja in dovolj rastlinske ter živalske hrane. Več raziskovalcev Osrednje Afrike in Belgijskega Konga je izjavilo, da je videlo velikanskega plazilca. Nikakor ne gre le za legendo o predpotopnih pto. V to tesnobo je kar zakli grama, sta z izbranim sporedom res pripravila med nami pravo, nenarejeno vzdušje žalovanja. Že takoj prva pesem: “Blagor mu, ki se spočije . . .” nas je vzela trušču mestnega življenja in nas poklicala v naš slovenski kraj, kjer so naši bratje in sestre v mukah, trpljenju in ranah prehodili trudno pot življenja in legli k počitku, kjer je lepše sonce in rumeni lepša zarja, kakor poje ta pesem. Potem nam je g. Brunšek iz črne maše recitiral “Vetrinjski psalm.” Kak -r bolečina je padlo na naša srca širno vetrinjsko polje, prva postaja slovenskega križevega pota. Takoj zatem je spet zadonelo iz kota: “Glejte, kako umira pravični . . na odru pa se je prikazal nagnjen lesen križ, tam v ozadju pa slovenske planine in vas. Tiho je bilo kot v grobu — res cala večno lepa pesem: “Oj Doberdob!” Prvi kitici smo dodali tudi drugo, ki je kot jok izzvenela v “Kočevski Rog, slovenski grob!” V duhu stoječim na tem grobu so nam naši fantje in dekleta, ki so v obliki križa stali na odru, zaklicali, da smo mi nagrobni križ na slovenskem grobu. Ta križ pa postavimo z življenjem oo idealih, za katere je izkrvavelo toliko src slovenskih fantov in mož.” To je bila tudi glavna misel govora, ki je sledil. Za zaključek nam je pevski zbor zapel: “Domovina, mili kraj . . .” Donela je kot svet opomin nam vsem, ki pozabljamo, da so vse te žrtve padle za domovino, za naš mili, mili kraj. Prireditev je bila dobro pripravljena in tudi lepo izvedena. škoda le, da je bila udeležba razmeroma šibka. P. v Manitobi bodo zgradi-1 obrambni minister Kanade: “Nadaljevanje z oboroževanjem” St. John’s, Que. — Kanadski zvezni obrambni minister Claxton je govoril graduantom vojaške akademije College Mi-litaire de St. Jean, da se Kanada ne sme predati sladkim uspavalnim glasovom o svetovnem miru, kakor ga razširja preko svojih propagandnih zvočnikov Sovjetska zveza. Zgoraj omenjena vojaška akademija je francoski zavod za šolanje višjih častnikov kanadske armade. G. Claxton je govoril v francoščini. Claxton je dejal med drugim: “Brez dvoma so komunisti po smrti Stalina pokazali željo, da bi sodelovali v diskusijah o li ogromen jez Winnipeg, Man. — Provir-cijalna vlada Manitobe je pretekli teden odobrila načrte za ugotovitev mesta, koder mislijo blizu kraja Outlook, Man., zgraditi na južnem rokavu reke Saskatchewan veli kanski jez, ki bo stal 125 milijonov dolarjev. Reka Saskatchewan teče skozi prerije v dolžini 1000 milj vse od Kanadskega Skalnega gorovja v dveh ločenih rokavih, dokler se pri kraju Prince Albert, Sašk., ne zlijeta skupaj. Jez bo preskrboval Manitobo z veliko nove električne energije. Vračanje na obroke Winnipeg, Man. — Enaintridesetletni blagajnik neke tvrdke premirju, ki še lahko pripelje-v tem mestu, Louis Wigginton je' jo sovražnosti na Koreji do ne-bil spoznan za krivega tatvine^ega konca. Mi bi bili take- med 8,500 duš breječimi kanad- trealu ^ izrazila pretekle dne-skim; Eskimi, ki imajo pri letoš-ve zaskrbljenost in nezaželje- njih zveznih volitvah prvič v po !nost takih elementov med svo- svoji zgodovini pravico, da nnJi° duhovščino kakor je duhov. 279 QUEEN ST. Tel.: EM 6-3877 Na vsa pisma odgovarjamo takoj ! - Zahtevajte naše popolne cenike! ENAKA CENA V USA ALI KANADSKIH DOLARJIH! deset tisoč dolarjev; denar je izmikal mož po malem skozi 18 mesecev; zadevo izgleda, bodo poravnali na ta način, da bo Wigginton odplačeval tvrdki od vsake svoje plače po $10.00, s čimer bo! v nekoliko več kot 67 letih poravnal svoje neljubo, dejanje. Dva tisoč jih je namreč že poravnal. magajo” izvoliti kanadsko vlado nik Partridge, ki je pretekle za nadaljnja štiri leta. Liberal- tedne z vso vnemo sodeloval ci, konzervativci, socialisti in Pri komiteju za rešitev življenj Social creditisti bod0 postavili atomskima špijonoma Rosen-svoje kandidate med Eskimi na ber&- Partridge, očividno pro-Yukonu in v naseljih cb Mac- komunistično nastrojen, je še kenzie River, medtem ko bosta P° usmrtitvi Rosenbergov go-postavili svoje kandidate v na- varil po Torontu in dejal, da Zakrbljenost prideloval cev krompirja Leamington, Ont. — Vse izgleda, da pridelovalci krompirja, ki so v Ontariju naseljeni ponajveč v grofiji Essex, letos ne bodo imeli kaj prida od svoje dobre letine. Vsako leto se je začela cena krompirju za 75 funtov težko vrečo s približno 4 dolarji; letos so začeli prodajati take vreče krompirja že od vsega začetka samo po 2 dolarja in 25 centov. Farmarji zvračajo vzrok tako nizki ceni na uvoženi ameriški krompir, ki ga je moči kupiti v Torontu 100 funtov za 4 do,-larje in velikokrat celo manj. ga razvoja zelo veseli. Mirovni nameni zahodnih narodov s t bili očividni iz zadržanja organizacije Združenih narodov v New Yorku in v ponovnem' oživetju mirovnih pogajanj ra Koreji. Toda Rusija v resnici ni pokazala dovolj spremembe v svojem stališču napram tveganju, če bi Zapad spremenil svoje stališče in odnose. Kar so Rusi sedaj storili ni nič drugega kakor sprememba v taktiki.” seljih Eskimov na Labradorju in severnemu Quebecu samo obe glavni stranki. je bilo usmrtitev Rosenbergov čisto navadno legalno-sodno-politično linčanje. Zborovanje esperantistov New York, N. Y. — Na triinštiridesetem kongresu severnoameriških esperantistov, ki se je vršil tukaj preteklo soboto, je bilo navzočih 60 kanadskih in ameriških esperantistov. Dr. W. — Klorofil ali listno zelenilo proizvajajo rastline, nekaj ga pa imajo tudi nekateri živali. Obisk kan. skavtov v Švici Brantford, Ont. — Zastopstvo skavtov-roverjev se bo udeležilo mednarodnega skavtskega taborenja v Švici. Tja jih* bo odšlo 65. — Tri izmed vsakih štirih družin v Ameriki imajo svoj avtomobil. J. S. BAAB Golobček V tem se je sjiodtaknil in da ni bilo angelja, bi bil gotovo padel. “Ne misli na nečimurnost,” ga je resno opomnil angel. “Pot je strašno slaba, nikdar v življenju nisem po taki hodil; koliko sem jih premeril v Markovem po gorah in gozdovih Kaj tu nimajo nobenega cestarja, da bi jim povedal, kašna mora biti zakonita širina ceste, kak šen naj večji dopustni strmec, kod odvzeti rušje, kakšen gramoz izbrati, kako pot posuti jo s parnim valjarjem kakor gumno poravnati..” Holoubek se je spotaknil v drugo in komaj se je v letu ujel za svojega vodnika.. To ga razjezilo, da bi se bil skoraj na glas razvnel: “Na obeh straneh vratolomne strmine, pa nikjer nobenega držaja, nobene ograje, niti dreves ob vsej dolgi poti ni videti. Klub čeških turistov bi se moral zavzeti za to pot. Oči vidno tod že dolgo ni hodil noben boljši človek. Sramota bi bila, ko bi moral tod iti recimo gospod škof.” V župnikovi glavi se je zasvetil spomin na glavno vizitacijo, kako so tedaj poti čedili, jih nasuli, vsak kamen skrbno pobrali in spravili stran, — zdajci pa mu je zopet noga ob nekaj zadela in že je drvel z glavo navzdol nekam — v temo — v nekakšen skrivnosten, brezdanji prepad. “Rešil sem te poslednjič,” je strogo spregovoril angel in zopet postavil Holoubka na stezico. “Dovolj si me na svetu iZ' mučil s svojimi načrti in reformami, pa niti tu ne daš miru in vse ostro grajaš. Svarim te pred takimi mislimi. Ne čudi se tej poti, iz svetega pisma jo moraš poznati — in končno — za vaškega župnika je dovolj dobra. Na zemlji si imel sedem stotakov plače, za osem krajcarjev si moral hoditi tisoč metrov daleč do sosednje šole čez hrib in dol, v dežju, vročini in blatu.” “Prosim, prosim,,” se je takoj skesano opravičeval duhovnik, “ne gre zame, jaz grem, če treba, za teboj tudi po kolenih, dobro sem hotel drugim, na druge sem mislil, hotel sem svetovati, povedati, kaj in kako bi bilo treba urediti, popraviti, reformirati.” “To je tvoja stara napaka, tvoja nesreča; že za življenja si se v vsako reč vtikal, vse si hotel po svoji pameti delati. Svetujem ti, da tukaj to opustiš in misliš samo na to , kaj te bodo vprašali.” “Toda pomisli, ko bi moral kašen velik gospod sem gor lesti . , . .” “Rodi brez skrbi! Pri nas velja načelo, da bodo prvi zadnji . . pa glej, sva že na cilju,” se jb angel naglo ustavil, zamahnil spet Z roko in izginil. Holoubek se je prestrašeno oziral, tesnobno čustvo zapuščenosti se ga je polastilo. Veselil se je, da bo svojega angela še o marsičem povprašal, kako naj bi pri sodbi začel, h komu najprej stopil, koga na pomoč in zagovor klical, se li bo “advocata nostra” zanj zavzela, pa zaman se je oziral, niti sledu ni bilo za njegovim vodnikom. Zatrepetal je in svet strah ga je prešinil. Za hip se je v zadregi prestopal, kaj naj počne, kmalu pa so začele zvezde bledeti in Holoubka je oblila pre-čudežna sivetloba. Tako dražestna, opalova svetloba se je mehko in nežno razlivala na-pkrog, da je naš romar takoj u-ganil: "Aha, to je zagotovo ‘rim- ^ - v.- ska cesta’, tako sem na dobri poti, da ne zablodim, kajti mamica mi jo je še kot otroku kazala kot pot v nebo, angel me je dobro vodil.” Skoraj istočasno pa so ugledale njegove oči visok steber z ognjeno puščico in napisom: K nebeškim vratom. “Aha! Tu pa vlada že čisto drugačen red. Tu je jasno, urejeno, pomota je izključena,” se je zadovoljno oddahnil in smelo stopil naprej. Strmo, skoraj kar navpik se je dvigala pot, toda bila je krasna, kakor si je ljudje niti zamisliti ne moremo. Spomnil se je na Dantejevo Božansko komedijo in skoraj bi se razjezil. Niti senca, niti videz resničnosti, je kritiziral veleu-metnino svetovne poezije. “To presega vse, kar si more človek misliti,” in uprl je pogled na krasno stopnišče, ki se je dvigalo pred njim, se bleščalo, žarelo, ne da bi slepilo, tako mehko, kakor bi bilo izklesano iz naj-čistejšega alabastra, tako mehko so se svetile te stopnice, naravnost žametno. “Kako bi se pač biserna matica in alabaster mogla s tem primerjati,” se je Holoubek takoj popravljal in preletel najprej z očmi stopnišče. Njegove bistre oči so z lahkoto preskakovale stopnice, zgoraj na najvišjem mestu pa so v strahu obstrmele. Napis: Nebeška vrata ni bil iz črk, ampak je gorel v živih plamenih: Župniku so kolena klecnila, sunkoma je dihal od utrujenosti, navdušenja in razburjenosti. Čutil je, da se mora oddahniti, odpočiti, načrpati si novih sil za poslednji odločilni korak. Sedel je torej na naj višjo stopnico in se zamislil. Vedel je, da je prvi vtis za vsakega odločilen. Zaradi varnosti si je še enkrat izprašal vest, kakor je to delal vsak dan, in dobro se mu je storilo ob spominu, da je pred enim tednom bil pri spovedi v mestu pri frančiškanih, kamor je vsak mesec nosil gospodu gvardijanu svoje grehe in pet pravih havanskih vir-žink. “Prošnjo za mesto v ne- ‘rubrum’,” in kar pordel je od sramu, kakor tedaj, ko je ordinariatu osebno izročil neko prošnjo, pisar pa se je obregnil nanj: “Kdo pa ima čas to brati! Napišite ‘rubrum’, izluščite jedro prošnje, stisnite v en edini stavek kakor v lupino, da ga bom mogel lepo zapisati v o-pravilnik.” In ko je Holoubek to storil, ga je pohvalil in poučil:: “Zapomnite si rubrum! Rubrum je pri vsaki prošnji najvažnejši!” Ali ima sedanja njegova prošnja “rubrum”? V skrbeh je sklenil roke in jih položil na kolena. “Glej! Tudi kakšne rokavice bi moral s seboj vzeti,” mu je prišlo na misel, ko se je zazrl na svoje velike, zdelane roke. Zdaj so roke že lepše, toda ko je prišel v Treštice, ko so popravljali cerkev in župnišče, ko je z njimi celo opeko podajal, kopal na vrtu, vodo nosil in snop j e metal in je tedaj prišla gospoda v grad ter se je moral kot novi župnik predstavljati in je pri tem položil roke v salonu na mizo, ki je nanjo naslonila stara gospa patrona svoje kakor dva cvetova snežnobe-le, aristokratsko negovane roke — tedaj je bila nesreča tu. Ravnatelj mu je posebej očital, zakaj si ni nataknil rokavic, češ da se je njena grofovska milost kar tresla od gnusa in studa in da je stalno ponavljala: “Der hat garstige Hande!” in o-čitala grofu, zakaj ga je predlagal za župnijo, da zdaj niti v cerkev ne more, ker bi morala ali kokosovega predpražnika z lepo barvanim pozdravom “salve”, ali vsaj iz slame spletenega kolobarja, da bi na njem o-čistil svoje čevlje pozemeljske-ga blata in prahu. In v Treš-ticah je blata! Lahko bi se zgodilo, da bi z njim hoteli celo v nebesa . .. toda nikjer ničesar ni zapazil, ob čemer bi si mogel otreti čevlje, in tako mu ni Moft! dobijo delo Pomivalec Nočno delo za pomivanje posod v restavrantu. Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. _____________________, M TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN and MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure z dodatki za življenske* stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E, 93 Jn Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. 1115 E. 152 Street co. (136) Ženske dobijo delo Dekleta ali ženske v oddelku za zavijanje ali drugo delo. Vzamemo začetnice. Menk Bros. Laundry 643 E. 103rd St. (136) Hišno delo v, . Išče se ženska za splošno hi- pri maši gledati te roke in da bi ;gno (jej0> Mora jmeti rada otroke. Dobra plača. Bi ostala 1 ali se ji to gabilo . . Da, rokavice bi si moral natakniti, toda naj je iskal, kakor je hotel, v žepih svojega talarja ni otipal nič drugega kakor čist, skrbno zložen robček. “Tudi to je važno,” se je razveselil in hitro skril v robček pol obličja. Čeprav si je previdno čistil nos, vendar je v tem redkem zraku naravnost zagrmelo, da se je Holoubek ustrašil in se boječa ozrl naokoli. Toda nič. Nihče mu ni grozil, nihče ga zmerjal. Vesel je bil, da se je nato spomnil, kajti često je slišal pripovedovati markovskega župnika, kako je kapljica pod i nosom spravila dobrega duhovnika ob izvrsten beneficij. Človek nikoli ne ve, kaj se lahko pripeti . . . Holoubek se je opogumil in vstal. Vsega se je še pregledal, z žepno rutico si je sprašil čev- 2 večera. Kličite FA 1-3702. (134) MALI OGLASI Hiša naprodaj Devet let stara, na novo prekrita hiša s 5 sobami in kopalnico, z garažo, v bližini šole, Ije, z rokavom otrl klobuk, za-j cerkve in prometnih sredstev besih bi torej imel napisano, sa- pel si je na talarju vse gumbe ,ie naprodaj na 12418 Milligan mo če bo vse v redu, ne bo li, in se ozrl po stopnicah, če ni Ave. Kličite CL 1-7738. spet česa manjkalo, — morda kje kakšne grebljice za blato! (37) KAJ ZMORE SVOBODA — Šest nekdanjih komunističnih gerilcev —- trije moški in tri ženske — ki so se pred meseci vrnili iz džungle in se v Kuala Langat v West Selangor-ju na Malaki predali oblastem, se je nedavno poročilo. Slika kaža nazorno razliko med komunističnimi borci (zgoraj) in med svobodnimi člani človeške družbe. preostalo drugega, kakor da je stopil naprej. Stopil je zelo previdno z desno naprej in po prstih, zadr- Zdaj boste več dobili! DOLOČENA CENA NA HRANILNIH VLOGAH JE žujoč dih, je prišel k rajskim'pošteni hiši, sicer bi se nateplo vratom. Holoubka ni presene-' vanjo vsakojakih nepoklicanih tilo, da so bila zaprta. To se ra- ( Rudi, saj sam ve, kako se doga-zume samo po sebi pri vsaki ja pri njem v župnišču, ko Bariča ne zapira. Vsak mora pozvoniti ................................... Vsekakor ni dobro. obresti na leto, plačljivo vsakega pol-leta— 30. junija in 31. decembra Denar, ki bo vložen na hranilno vlogo na ali pred 13. julijem, bo dobil obresti od I. julija naprej HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00 ST.CLAIR Savings-Loan Co, h 813 E. 185th ST. IV f-7800 6235 ST. GLAIR HE 1-5670 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ako si želite prihraniti čas in precej denarja Vam priporočam, da si izberete in naročite za bodočo zimo NAJNOVEJŠE MODE KOŽUH (Fur Coat) ali čisto VOLNENO STERLING SUKNJO ali pa SUIT štev. 8 do 18 ali SVz do 26VZ sedaj DIREKTNO IZ TOVARNE po nižjih cenah kakor na kateri razprodaji. Oglasite se ali me pokličite za čas da Vas peljem naravnost v TOVARNO. Se vam priporočam, BENKO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. EN 1-3426 Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY i FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Naprodaj Dve hiši na enem lotu, vsaka za 1 družino, v dobrem stanju na 927-929 E. 67 St. Lastnik prodaja za $9000. Kličite EN-1-0796 vsaki čas. —(135) Grocerija naprodaj Dobro idoča grocerija na izvrstnem prostoru v Euclidu se mora prodati zaradi bolezni. Truck in oprava v dobrem stanju. C2 licenca. Cena zmerna. Realtor SU 1-4121. (T-T-Fx) Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% C« hočeš dobro sebi in svojini dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —, Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, HI. MLAD MIZAR — štiri in pol leta stari Donald Kromer se je zgodaj lotil dela. Zastopnik najmlajšega izmed štirih rodov mizarjev je Donald zadnjič vzel malico in odšel s svojim očetom Donald st., delovodjo pri Precision Housing Corp. v Clevelandu. Na sliki vidimo očeta, ko kaže sinku uporabo ravnila in žage. Mladi Don je za poklic tako navdušen, da popoldne ni hotel domov počivat. Drugi bi se tega verjetno ne branili,,. V hlag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE SOPROGE Mary Crček ki je umrla dne 7. julija 1951 Dve leti že Te krije zemlja, si truda rešena, trpljenja. Uživaj sveti mir vso večnost rajskega življenja'- žalujoči: TQHN, soprog Cleveland, O., 7. julija 1953. ■'Ud <%. % V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Mary Novak ki nas je za vedno zapustila dne 7. julija 1949 Žalujoči ostali: SOPROG in SINOVI Geneva, Ohio, 7. julija 1953.