Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana Štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo! Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica št L Telefon 38-55. Rokopisov ne vračema LJUBLJANA, sobota, 11. januarja 1936. Leto H. Zveza Makala-Adua pretrgana čedalje težji položaj Grazianijeve armade na južnem bojišču, kjer so Abesinci doživeli nove velike uspehe Eglptska vlada protestira v Rimu Kairo, 10. januarja. Ilavas p°-*°ea, da je egiptska vlada sprejela od egipatski-c;a konzula v Ad-d*s Abebi poročilo, ki potrjuje Vesti, da so italijanska letala na-l>adla in bombardirala bolnišnic« egiptskega Rdečega polmeseca. podlagi tega poročila je egipt-ska vlada sklenila, da bo vložila Uradni protest v Rimu. Rdeči križi so bili vidni Ugotovitve mednarodne komisije 0 bombardiranju švedske misije Addis Abeba. 10. jan. DNB po-^°ea: Komisija mednarodnega Rdečega križa je z letali odšla v R^lo. Ugotovila je, da so bili rde-•i hriži švedske bolnice vidni da. le6 naokoli. Bombe niso padle slučajno v bližini bolnišnice, am-l>ak so bile sistematično metane Ua šotore Rdečega križa. V šoto-^1*1 je bilo nad 400 lukenj od stre-l0v iz strojnic. Sankcije so ... protikrščanske j^lermo, 10 jan. Kakor poroča ‘Jkencija Stefani, je ob priliki pre-u;ue zastav' paterinijskim topniškim rokom imel kardinal in nadšk.ig • avitrano daljši govor, v katerem nemed drugim dejal, da so sanke.ie , ® samo izrazito protiitalijanske, uirveč tudi... protikrščanske. Nova razdelitev kolonij 10. januarja, a. — Iv:inska . prinaša v nekem svojem iz Osla izjavo, ki jo je dat j.' 81, minister in vodja norveške v.nc^kc stranke Melliye. V tej izja-,^-iva Anglijo, naj se odzove po-Potr l 81* Ustih narodov,, ki jim je ko r., n‘a ekspanzija, in p odvzem e ni .i, c* se na naki širši mednarod-'''tivronci, ki naj hi se sestala de/'/, 1>tr0l*|0 DiN, izvede nova raz-■ ‘ ey kolonij. Na ta način bi mogla tildi Nemčiji omogočiti po-pa |)'rv Oljenih kolonij, Italijanom koi U1. -zll:ii()tovila nova zemljišča za 7a,zaeij0 v Afriki, ku °/n' on' D- januarja, n. Na sestan-_ -veze konservativnih združenj in V^’Vwacii na vseučilišču v Cam-■ k-at^11 'e ^'*a -grejeta resolucija, v de ' n,cd drugim zahteva od vla-!klen:j *ačne nislM na to. da bi se Praw-6 !ned državami pogodbe o nl razdelitvi slrovin. Addis Abeba, 10. januarja. Posebni Havasov dopisnik poroča: Po uradnih vesteh so Italijani v borbi pri Kerele ob reki Uebi-Še-beli izgubili 31 vojakov, med njimi enega belca. Izgube AbcSincev so minimalne. Abesinci se zaplenili radioposlajo in mnogo orožja. Zavzetje Kerele ob Uebi Šebeli je zelo važno, ker razbremenjuje levo krilo rasa Dcste, ki ima za nalogo, da brani sistem treh dolin, ki jih tvorijo Uebi debeli. Uebi Ganal in Doli Indolija, ki je ogrožena od Italijanov. V eni izmed teh tre> dolin se nahaja švedska bolnica. Odpor Abcsineev na jugozapadu bo prisilil Italijane- da se bodo morali zelo potruditi v tej pokrajini. Poleg tega čete rasa Nasibu. ja že ogrožajo italijansko bojno črto: Ual-Ual—Gerlogubi—Gora- haj—Tanane—Kerele. O današnji bitki se še poroča, da še lahko pride do spopada pred. straž, vendar pa vse to dokazuje, da Italijani še zmerom niso mogli utrditi svojih položajev v dolini Uebi-Šebeli. Najnovejša poročila potrjujejo nove velike abesinske uspehe pri Kereli in Džiiiji zapadno Gorahaja. Abesinske čete so se močno pomaknile naprej in vdirajo v Somalijo. Abesinske uradne vesti poroča jo, da so čete guvernerja oblasti BaPi pobile Italijane in je v bilki padlo mnogo Italijanov in Soira-lijcev. Strahovito klanje na severu Vest; iz abesinskega vira trde, da se Italijani na severni fronti umikajo. Abesinci se bore s silnim ogorčenjem. Neguševo letalo je za časa borb letelo nad abesinski mi četami, ki so v skupinah po 20 vojakov jurišale italijanske pol ožaje. Poljske utrdbe so bile zavzete na isti način in so Abcsin ei vse Italijane, ki so jih branili, pobili. Ko je padlo pet utrdb, so Italijani zapustili položaje in zbežali. Abesinske čete na severu so ze lo ohrabrili uspehi v Tembijenu in na reki Takaze. Cesar, ki je za radi dež/a ostal v Desiju, bo te dni odšel na severno fronto in te^aj se bo začelo novo napadanje abesinskih čet v smeri proti Mahali. isti dopisnik izve, da je ras Im m poslal na sever močna ojačenja godžanskih vojakov, ki so že pre šli reko Takaze in sedaj napadajo v smeri proti desnemu krilu v do lini reke Najveri. Desno krilo čet rasa Im ruja sodeluje s četami ra sa Sejama. Vsi ti oddelki bodo nastopili skupno in istočasno v severovzhodni smeri in se bodo opirali na abesinske čete, ki so zbrane v pokrajini Tembijcna. To premikanje ogroža prometne zve ze Italijanov med Mahalo in Aduo. Govore že, da je ta zveza pretrga na- Kaj je Anglija obljubila Grčiji? Berlin, 10. jan. 1. Tukajšnja »Germania« prinaša od svojega atenskega dopisnika daljši dopis, v katerem se posebno dotika vprašanja bodočnosti otoka Cipra. Ker je možnost spopada na Sredozemskem morju že nekaj časa v zraku, se Grčija nahaja v središču vso evropske pažnje, posebno še, odkar se je kralj Jurij vrnil na grški prestol. Dopisnik je mnenja, da je danes že čisto gotovo dejstvo, da je med novim šefom grške države in angleško vlado prišlo že takoj po grškem plebiscitu v novembru do sporazuma, po katerem Anglija garantira Grčiji povrnitev Cipra. Zato bi pa Grčija kot protiuslugo odstopila Angliji vse pomorske baze, po. sobno pa zaliv Suda na južni obali Krete, ki je tudi v svetovni vojni služil za zatočišče nemških podmornic. Verjetno pa je, da bo Grčija odstopila Angliji tudi svoja pristanišča Argostoli. Nilos, Mudros in obalo Pilosa. V poučenih atenskih krogih trde tudi, da je Anglija pri novih pogajanjih o Božiču šla celo tako daleč, da je Grčiji kot protiuslugo za njeno podporo obljubila tudi šest oto. kov Dodvkaneza, med njimi tudi otoka Rod in Kos, dočim bi ostalih šest otokov pripadlo Turčiji za obrambo maloazijske obale. Grčiji pa je Anglija obljubila tudi veliko finančno pomoč in bo najbrž še ta mesec prišla v Atene prav s tem namenom posebna delegacija londonskih finančnih krogov. Nemški vpliv v Mandžuriji Berlin, 11. jan. Čedalje večje prijateljstvo med Nemčijo '.n Japonsko ima za posledico tudi čedalje večji gospodarski vpliv Nemčie v Mandžuriji. Prav zdaj se v Mandžuriji mudi posebna nemška gospodarska komisija, ki ima namen proučiti pogoje za industrijalizacijo Mandžurije. Delegacija je bila že sprejeta v avdijenci pri cesar-:u v Hsinkingu. Seveda pri tem nemški eksperti ne rešujejo samo gospodarskih, marveč^ tudi važna politična vprašama. predvsem vprašanje priznanja Mandžurije s strani Nemčije. Pred spremembami v češkoslovaški vladi Praga, 10. jan. g. Od 28.—30. t. m. bo v Pragi kongres češkoslovaške agrarne stranke, na katerem bo najbrž prišlo do odločilnih sklepov glede na notranjo politiko v ČSR- posebno v zvezi z morebitno rekonstrukcijo vlade. Za sedaj jo gotovo samo to, da bodo zunanje ministrstvo obdržali agrarci. dočim bi nacionalni socialisti dobili v zameno ministrstvo prosvete. Ni izključeno, da bodo agrarci zaradi utrditev sedanje vladne koalicije odstopili notranje ministrstvo socialnim demokratom. Nova Saza v jugo-slov.-bolg. zbližanju Sofija, 10. jan. b Ministrski predsednik in zunanji minister Kioset-vanov, častni predsednik bolgarsko-jugoslovenske lige, in njen predsednik Mitrovič sta si za Novo leto izmenjala voščila, v katerih sta oba povdarila potrebo bolgarsko-jugi.-slovanskegfl zbližano. V poučenih krogih govore o bližnjem sestanku Kjoseivanova z jugoslovanskim ministrskim predsednikom dL Stoirdi-novičem, na katerem bosta oba državnika razpravljala o poglobitvi medsebojnih odnošajev in n'JdA'e-vanju dela za čim večje zbližanje* ki ga ie vlada Teševa prekinila. Iz domače politike Kdo bo branil marsejske atentatorje? Politično življen$e pri nas potoka v glavnem še ved« no v znamenju političnih zboro* vanj, konferenc in sestankov, brez drugih pomembnejših dogodkov. V prirejanju shodov in sestan* ki v so več ali manj aktivne vse politične grupacije, največjo des Javnost pa se opaža zadnje čase v vrstah JRZ in v srbskem delu Združene opozicije. .Il^Z je pri« redila nekaj večjih zborovanj, ta« ko v Zaječaru, kjer ie govoril minister Cvetkovič, in Carihrodu, kjer je govor i minister Gjura Jankovič. Zadnje čase sc kažejo posebno aktivni pr^uš-i JRZ v Beogradu. Med božoirmi prazni« ki so člani akcijskega odbora JRZ v Beogradu izdali na beograjske meščane daljši proglas, s katerim jih vab'jo k vstopu v JRZ. češ da mora Beograd tudi v potilcdn biti na nrvem mestu. Z ozirom na spore, ki so sc v zadoiem času po« javili, noziva akciiski odbor vse, da spoštniein strankarsko discip« lino in pravilno izvolieni stran« karski forum vsaj do kongresa stranke, katerega datum pa še ni d ( ločen. Združena opozicija je imela dve večji zborovaliii v Kulpinu in Starih Sovah v novosadskem f-'-ezu. V vrstah Združene opozi« eiie je v prirejanju shodov po« sobno agi’na bivša zemlioradni« ška stranka, v prirejanju pnldič« n'h konferenc in sestankov na hiv ša demokratska stranka n kateri so nekateri listi ohiav li še nc« potrjeno vest. da se namerava prijav'ti kot stranka x-hvid-vno nonolnoma neaktivna pa je h:vša hrvatska seljačka stranka ki ne sme nrireiat'". kak-»r ie to določil dr ^1aček. nobenih iavmh zhoro* vuni in sestankov Zato ee cev-»da toliko bolj -nadallojc podrobno delo v njenih vr«tah i Minister Cvetkovič v Skopijo Včeraj je prispel v Skoplje mi« n.ister za socialno politiko in na« •rodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Minister se mudi v Južni Sr« biji na inšpekcijskem potovanju. Minister Kaludjerdjič pa sc na« baja na inšpekcijskem potovanju po dalmatinski obali med Kotor« jem in Splitom Razcep v ljubljanski JRZ Kakor poroča današnje »Jutro«, bc je v gostilni pri g. Derendi poti predsedstvom mestnega svet nika dr Milana Koruna vršila konferenca članov JRZ, ki se je je udeležil tudi znani radikalski pr« vak dr baza Markovič, ki je na« vzočim obrazložil bivstvo spora v izvršnem odboru JRZ. Kakor poroča »Jutro«, se je večina pri« šotnih izjavila za stališče Ace Stanojeviča in bo v Ljubljani naj« brž prišlo do ustanovitve paralel« nc orgatrzaeijc JRZ. Jevtičev prvi nastop Bivši ministrski predsednik 'Jevtič in bivši notranji minister Velja Popovič bosta nastopila v nedeljo 26. t. m. na velikem shodu v Sarajevu. Ta shod bo prvi več« ji politični javni nastop Jevtiča, odkar je po ostavki svoje vlad'1 I feopil v ozadje. Ljubljana, 10. jan. Novosadski list »Dan« glasilo senatorja Dake Popoviča, prinaša tele zanimive podrobnosti o nadaljevanju pro« česa proti marsejskim atentator« jem: Osrednji problem razprave proti marsejskim atentatorjem je vprašanje odvetnikov, ki naj prevzamejo obrambo obtožencev. Vsi znani odvetniki v Aix=en«Pn>= vence so namreč odbili obrambo, bodisi radi tega, ker nočejo bra« niti ljudi, katerih krivda je izven vsakega dvoma, bodisi radi obi« lice pravdnih spisov, ki bi jih bi« lo treba proučiti, posebno pa še iz pietete do spomina na pokoj« nega Viteškega kralja Aleksandra I. Problem je še toliko težji, ker atentatorji nočejo imeti samo pravnega zastopnika za svojega branilca, marveč človeka, ki bi jim obenem služil za sredstvo, da bi načeli razpravo o notranje«pc« Utičnih razmerah v Jugoslaviji. Sodineau, od sodišča imenova« ni odvetnik, bo razpravi priso« stvoval samo kot opazovalec, ozi« roma kot predsednik odvetniške zbornice. Kot branilec pa se ra« Bolgarski teden v Mariboru Maribor, 10. jan. Mariborčani hočejo povdariti svoja bratska čuvstva do Bolga« rov, opozoriti na nje vse kroge in bolgarsko javnost s posebnim bolgarskim tednom od 12. do 19. t. m. V nedeljo 12. t. m. je ob 11. uri v veliki kazinski dvorani sve« čana otvoritev umetniške raz st 3= ve osemdeset del priznanih bolgarskih umetnikov iz Sofije. Razstavo otvori minister n r dr. V Kukovec, predsednik jugo« slov.—bolgarske lige. Odprta je samo do nedelje 19 t m. f-7 po~ nedeljek 7.3. t. m. predava prof J. Sedivy o noveiši bolgarski književnosti. v sredo 15. t m pa o najnoveiši bolgarski književno* sti. obakrat z mnogimi prekrasni* V zvezi $ posveti pri Davidoviču o katerih smo poročali včeraj, pi« šejo današnje zagrebške »Novo* sti«, da sc v zagrebških krogih pripisuje velika važnost bivanju dr. Budisavljeviča, člana bivše samostojne demokratske stranke. y Beogradu. V Zagrebu se nado« Rjp; da bodo odnošaii med opo« zicijskimi grupami tako v okviru Združene opozicije kakor tudi glede na grupo radikalskih neza« dovoljnežev. postali sedaj Živah« nejši in da bo prišlo do novih razgovorov, od katerih pričaku« jejo v opoziciji pozitivne rezul« tate. zen odvetnika Pelaina imenuje tudi Berthon, bivši komunistični zastopnik, ki pripada enemu iz« med skrajnih levičarskih kril v Franciji. Ni izključeno, kakor zatrjujejo, da bodo novi branilci zahtevali odgoditev razprave za proučitev obsežnega materijala. Ni pa verjetno, da bo sodišče na to pristalo. V kolikor bi torej ne predvidene okolnosti ne povzro« či*e odgoditve, se bo proces na« daljeval 29. t. m. V skladu s preti« piši francoskega kazenskega po« stopka, bo imenovan nov sodni kolegij z novo poroto. Zato se proces ne bo odlagal, marveč bo trajal nepretrgoma 10 — 14 dni in bo začel znova. Novoimenovani odvetnik Pe* laine pripada desničarskim kro« gom in je znan kot velik prijatelj fašizma in današnje Italije. Mi« slijo, da je zelo verjetno, da bi ga v primeru kakih izpadov do« letela ista usoda, kakor odvetni« ka Desbonsa, ki je definitivno črtan iz francoskega odvetniške« ga seznama. mi skioptičnimi slikami v Ljud« ski univerzi ob 20 uri V četrtek 16. t. m. je ob 20. uri pri Orlu družabni sestanek članov Jugo* slov.—bolgarske Lige in prijate« Ijev bolgarskega naroda. Ta ve« čer ni vstopnine Za uvod nas se« znani gdč. M Rozmanova o bol* garskem šolstvu, po predavanju ie debata in razgovor o delu naše lige v tekočem letu. F petek 17. t. m. predava g. akademski sli« kar Hegedušič iz Zagreba o bol* garski umetnosti F soboto 18 t. m. je v gledališču premiera izred« no duhovite veseloigre Zlati rud* nik. ki jo ie spisal naiboMši so« dohni hoDarski dramatik Stefan Rostov ip io ’e prevedel za bolgarski teden prof J Šedivv. Vsi nriiatelii bolgarskega naroda iz ^nr^ora in okoFcc iskreno ''»hlieni. Žrtev nesrečne ljubezni Bamaluka, 10. jan. V hotelu Bosna si ,e končala življenje Zagrebčanka Ruž;ca Viševič. Prerezala si je žile na roki Odpeljali so jo napol mrtvo v bolnišnico. Ker je izgubila mnogo krvi. ni upania, da bi okrevala. Ruž:ca je bila žrtev zelo nesrečne ljubezni. Zaljubila se je v nekega Banjalučana. Fant se je pa zadnje čase ohladil. Zaljubil se je v drugo. Pred tedni se je z mo poročil. Ze za Božič je prišla Ruž;ca vsa nesrečna v Banjaluko, da bi nezvestega fanta posledmikrat videla. Res ga je srečala v kavarni, toda fant je ni pogledal. Ružica je obu- | pala. Šla je v hotel in si z žileto prerezala žile na roki. Državna razredna loterija Najcenejša in najzanimivejša igra v razredni loteriji v Jugoslaviji samo pri Konstantinu L. Ješić - Batli$i „ BEOGRAD, ZANATSKI DOM Za Din 160 za celo 31. kolo dobite DELEŽ za igranje na 9T0 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtink. PRVO VPLAČILO 70 IN DVAKRAT PO 4.1 DIN MESEČNO. Cek. rač. pošt, hran, št. 57.062. Načrt in objasnila brezplačno. Maribor m« Narodno gledališče. Sobota, 11. januarja ob 20. uri: »Vest«. Red C. Znižane cene. Zadnjič. — Nedelja, 12. januarja ob 15. uri: »Majda«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Beneška noč«. Globoko zni« Žane cene. Zadnjič. m« Kino. Grajski: Naš prihod« nji film je »Sequoia«, film kakr« snega še ni gledalo človeško oko. — Danes ob 14. uri in jutri ob 11. uri matineja ob globoko zni« Žanih cenah: »Pastir Kostja«. — Union: Uspela veseloigra »Pri be« lem konjičku«. Film poln zdrave« ga humorja in zabave. V glavnih vlogah: Gristi Mardavn. Herman Thimig, Thco Lingcn. m« Mariborska gasilka župa ustanovljena. Ustanovni občni zbor je bil preteklo sredo v Ga« silskem domu. Za starešino nove župe je bil izvoljen ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, za podstareši« no pa g. Alfonz Kessler. m« Rojstni dan N j. Vel. kralji* ce Marije je tudi Maribor lepo proslavil. Po mestu so bile izobe« šene zastave. Dopoldne je bila v stolnici pontifikalna maša, ki jo je ob številni asistenci daroval lavantinski knezoškof dr. Toma« Žič m« Vedno več pritožb jc dan za dnem zaradi motenja radio sprejemov. Mariborski radio na« ročniki, ki morajo v redu plače« vati prispevek, so zelo nejevoljni, ker sc ljubljanska oddajna posta« ja oz. poštna direkcija ne potru« dita. da bi izsledila one, ki mo« ti jo sprejeme z nezavarovanimi elektriškimi stroji ter jih strogo kaznovala. m« Lepo so se poslovili Mari« borčani v četrtek zvečer od pri« t bibličnega gledališkega igralca Vladimirja Skrbinška, ki je bil deset let član mariborskega Na« rodnega gledališča ter deluje sc« daj z največjim usnehom kot rc« žiser v Skopi ju. Ob slovesu so uprizorili Šorli levo dramo »Rlod« ni ognji«, v kateri se je Škrbin« šek izkaza! kot režiser in igralec. m« Majhni grehi — velika ka* zen 5tiri mesece strogega zapora je dobil pred malim kazenskim senatom 24«letni Franc M. ker ie posestnikom okoli Sv Trojice v Slov. goricah nokradel nekaj ko« koši in dva panja čebel. m« Na trgu ne manjka dobrot. V sredo, je bilo na trgu vsega v izobilju in v veliki izberi Krom« piria ic bilo 5 voz. nokai voz zelmatih glav in čebule ter 10 VOZ jabolk in hrušk. Cene živilom so zmerne. Niso poskoči! niti cene jabolk ki iih gre zadnie čase mrm go v tujino niti cene čebule, ki jo izvažajo iz naših krajev celo v Abcsiniio. m« »Vihar v kozarcu«, uspelo Frankovo veseloigro bodo v feb« ruarju igrali ruški gledališki am^ ter ji v rušem Sokolskem domu. ^ glavn'h vlogah bosta kot gosta na« stopila čl«n mariborskega gleda« 1'šča D Gorinšek in priljubljen^ Štefka Dragutinovičcva. m« Nervozni so smučarji zad« nie čase ko zasfoni čakajo, da se jih usmili nebo in jim noši je bo« gat blagoslov snega Kaj pa vremenski bogovi štraikaio? Število žrtev letalskih nesreč v Franciji leta 1935. znaša po 3 mrtve na teden; med njimi je tudi 81 vojaških pilotov. Razgovori s žitatelii Beseda o prijateljih Ljubljana, 10. jan. Star pregovor pravi: Prijatelje spoznavaš v sili. To resnico je izkusil tudi naš list. Ko nas je sila razmer primorala, da smo pri listu t° in ono spremenili in ga preslikovali, kakor je pač najekono-■točneje in najpraktičneje kazalo, v ostalem pa tudi ustrezalo mno-6?stranskim željam naših naročnikov, — tedaj se je, kakor rečeno, Pokazalo, kdo nam je pvija‘elj in kdo nam ni. In je interesantno in značilno: prav v tistih, ki smo o njih najbolj toislili, da bodo razumeli položaj to zato list v vsakem pogledu še ■’oii podprli, smo se zmotili Prav. •žkušnja je tudi nekaj vredna. In kar smo na eni strani izgubili, smo Pa na drugi pridobili. Pridobili toPo si hvala Bogu novih prijate-,ev in upamo, da si iih bomo ^ več. , .Mi ničesar ne prikrivamo in odkrito govorimo. Šlo je za obstanek '‘sta. in kar smo napravili, to je tol edini izhod. Mi nimamo lastne ■'skarne in tudi nobenih fondov, Pe Prejemamo nikakih subvencij, topak se naš list vzdržuje sam iz aročnin, kolporlaže in oglasov. 0 so vsa naša sredstva. In vsak ^Zsoden človek mora uvideti, da to tako malo naročnino 12 Din na esec ne moremo nuditi velikega 2ls'a- Zato pa skrbimo, da je list animiv in da v malem nudi čita-ijii vse, kar mu je treba vedeti, v. da je informiran o vseh važnej-P dogodkih doma in po svetu. 1^ Mi smo ljudski list, list za ma-8to človeka, čigar interese zasto-i m°, in v zadoščenje opažamo, dai° 86 na® med ljudstvom če-a|le bolj širi. r Ivaležni smo vsem našim na-ijj Mkom, ki so nam os'ali zvesti, |(e,rz veseljem pozdravljamo vsa-jto novega naročnika, šte ?atn°, da ?e bo z naraščajočim (oi^om naročnikov naš list kmalu tuci- jdrdil, da ga bomo mogli J Primerno povečati. N[a:n° na moramo še pripomniti: nars'nra.vi prijatelji so samo tisti jetiki, ki točno in redno plaču- naročnino. ža, lsti pa, ki jim list pošiljamo v redi 'to; da bodo naročnino v $am. Parali, a tega ne storijo, naj to l‘l Presodijo in premislijo, ali je £rav in spodobno. VednVesto*?a za zvestobo. Mi smo Žei;^° Pripravljeni upoštevati vse naj naših naročnikov in prosimo, i'to bit'11 sporočijo. Ustrezali 0kv:.Omo’ kolikor je to mogoče v D u 1'sta, kakršen je naš. °zdrav vsem prijateljem! v nfl°r v znanstvenosti napredufe, boij^vslvenostl pa nazaduie, M ■’uzaduie nego napreduje, ^ Aristotel. umiralo, nikdar pa ne Zavls*' Moliere. Fant, ki se ie obupno boril z usodo Ljubezenska drama kolporterja Zagreb, 10, januarja. Včeraj okoli osme ure zjutraj je počilo na Mažuraničevem trgu nekaj strelov. Streljat je neki mladenič, ki je tekel za nekim dekletom. Dekle je jokalo in kričalo, dokler ni omahnilo v neko vežo. Odpeljali so jo obstreljeno v bolnišnico. Mladenič je petkrat ustrelil na dekle, tri krogle so jo zadele. Ko si je pa hotel nato še sam pognati kroglo v glavo, ga je neki potnik zagrafil za roko in ga razorožil. Na ulici je nastala panika. Naposled je prišlo na dan, da se je v tem trenu Tu odigralo dejanje ljubezenske tragedije 22 let starega kolporterja Bogdana Bogdanoviča in služkinje Anice Valenta, ki služi pri nekem inženjer ju na Mažuraničevem trgu. Začetek velike ljubezni Kolporter Bogdanovič se je smrtno zaljubil v leno Anico Hotel jo je tudi vzeti za ženo. Bogdanovič io ie videl vsak dan, ker je nosil liste v hišo. Sprva se je tudi Anica zanimala za pos av-n.e, da v Kranju ne cvete. 12 km peš za zaslužek Proti večeru sem sedel pri brivcu, ko je vstopil skromno oblečen lOletni fantek s polno košarico teloha. Že njegov naglas ga je izdajal, da je iz Škofje Loke. »Kako to, da še nisi skoro nič prodal?« sem ga vprašal. „ »Povsod pravijo, da ga že imajo«, se je glasil fantkov odgovor. »Kako to, da si prišel v Kranj prodajat?« »Sem milil, da ga bom lažje prodal, ker ga tu ni!« Mladenič železne volje. Čutil je v sebi sposobnosti za učenje. Zaslužil je okoli 1500 Din na mesec. Živel je skromno in redno. Ni pil ne kadil ne krokal. Ima železno energijo in voljo, da bi se povzpel do univerze. Hotel je narediti maturo, potem se pa oženiti z Anico. V njegovi sobici so našli knjižnico s številnimi poučnimi m znanstvenimi knjigami. Leta 1926. je njegov oče izgubil premoženje. Moral je v svet Bil je pikolo v Dubrovniku, po n >k Re- 'i je prišel 12 km peš, večerilo se je že, proda! je pa malo. Čakala ga je še dolga pot nazaj v blatu in temi. Posebno ga je skrbelo to, da bo domov prinesel samo par dinarjev. Pozimi rožice cveto... Na vprašanje, če ga ne bo strah, kc bo moral v temi domov, je pričel fantek jokati. Vsem se >e otrok zn-.... .*'1 io smo da se bo z lažjim srcem vračal.Zato je bil pa ta večer brivec prikrajšan na napitnini. Vsem ne moreš ustreči. Bog je tudi omilil zimo zaradi siromakov. Narodno pesem »Pozimi pa rožice ne cveto...» bo pa treba letos nekoliko spremeniti NOČEJO NA SVOBODO Kakor smo že poročali, je bilo na Poljskem s splošno amnestijo po,, los,' ‘h " ^ po’, hi ih in drugih kaznencev. Zdaj pa beremo v poljskih listih, da se veliko teh ljudi brani zapustiti ječo, ker se bojijo, " ne ko- do debili dela in zaslužka. V nekaterih primerili so se uprli celo z glad'"-m stavv • rožnimi načini pasivne resistence. Svoboda, nekdaj najvišja dobrina človeka, za katero je žrtvoval tudi življenje je danes v teh časih brezposelnosti izgubila skoro vso vrednost. Rajši v verigah, pa skledico tojile jedi, nego prost kakor ptica, toda brez strehe nad glavo! Nič ne bi moglo, bolje predočiti vse gospodarske mizerije naše dobe, kot ta upor kaznencev proti pomilostitvi. REVEŽI ENI KO DRUGI Z novim letom so v Angliji odpravili zapor za dolžnike. Ljudje, ki nočejo ali ne morejo plačati svojih dolgov, ne bodo na zahtevo upnika Stike iz sodnff dirorane Nova lashama se spiuie več morali romati v stolp. Ta dogodek je vzbudil naravnost senzacijo v svetu, saj so Angleži znani kot najbolj konservativni med vsemi narodi, ki se pri vsej naprednosti vendar z neverjetno trdovratnostjo držijo starih šeg in navad; saj obstoja tam v kazenskem postopku še danes telesna kazen «batin>, (kakor na Kitajskem), čeprav je v angleški javnosti veliko protesta proti temu barbarskemu preostanku srednjega veka. Angleški dolžniki so ukinitev zapora seveda pozdravili z velikim veseljem. Saj. je bilo za reveža, ki ni 'mogel plačati, res hudo, da je moral v r zato, ker ni imel denarja. /- dolžniki, ki bi lahko plač ili. t. cejo,.tisti bodo zdaj dobili šele pravo korajžo!. Ubogi upnik! Ves svet se je zarotil proti tebi in te v svojih zakonih komaj za silo še ščiti. Najbolje narediš, da se še samo žadrto,š Potlej boš bolje zaščiten. ROMUNSKA LEPOTICA UMORJENA Kakor poročajo iz Bukarešte, so znano romunsko lepotico, igralko Tito Christesco, hčer voditelja socialistične stranke, našli mrtvo v njeni spalnici. Zdravniki so ugotovili, da je umrla na zastrupljenim Domnevali so. da je lepo dekle izvršilo samomor, pozneje pa se je izkazalo, da je bil zobnemu prašku ki ga je uporabljala, primešan nevaren strm kar vzbuja sum, da gre za umor. Ta strup je nekdo primešal zobnemu prašku tisti večer pred njeno smrtjo, (jospodična Christesco je bila - ",;čna gledališka in filmska 'gralka in je veljala za eno ajlcpišh žen-’ •• * 'm. OČETJE — MAŠČEVALCI Iz Ne\vyorka poročajo: V zadnjem času se je dogodilo več atentatov, kateiih žrtve so postali o-troški zdravniki. Tako so znanega čikaškega zdravnika dr. Silber-Pencocka kmalu potem, ko se je bil odpeljal z doma s svojim avtom, našli v nekem predmestju ustreljenega. Na glavi je imel rane, ki so kazale, da ga je morilec hotel skalpirati. Policija domneva, da utegne biti to kak oče, čegar otroka je umorjeni zdravil, a je otrok umrl. Policija ima opraviti še z drugim takim skrivnostnim umorom otroškega zdravnika. Morilca, nekega Italijana so prijeli, ki pa noče ničesar izpovedati, zakaj je zdravnika umoril. Najbrže tudi radi tega, ker je zdravnik njegovega otroka slabo zdravil. V Newyorku pa se je te dni zgodilo to, da je neki delavec, medtem ko je zobozdravnik vrtal po njegovem zobu, od bolečin ves nor planil z mučilnega stola,zgrabil zobarja in ga skozi okno vrgel na cesto.Ubogi zdravnik je dobil smrt-nonevarne pošokodbe. PUSTOLOVŠČINA STARE GOSPE Gospa Svanton Cooper iz Londona, 71 letna starka, je pred mesecem dni brez sledu izginila. Zdaj se je povrnila domov — s štiritedenske kolesarske ture. ki jo je napravila po deželi. Prevozila je skoro tisoč kilometrov. Izjavila je, da se je bila naveličala mirnega življenja in je hotela v ,aj enkrat v življenju doživeti pustolov- ščino. FILMSKA IGRALKA SE JE PONESREČILA Hčerka slavnega noveškega pisatelja Knuta Hamsuna je pri neki avtomobilski nezgodi dobila težke poškodbe. Šele pred nekaj dnevi je napravila v Berlinu izpit za filmsk i igralko in jo je «Uaf» takoj angažirala. SMUČARJA ZASUL SNEG Franz Sagerer, vodja kulturnega oddelka pri berlinskem filmskem sindikatu, rodom Avstrijec, je pri smučanju v tirolskih Dolomitih smrtno ponesrečil. Zasul ga je snežni plaz. Njegov tovariš doktor Meier, ravnatelj istega podjetja, se je rešil, četudi hudo poškodovan. Ljubljana, 9. jan. Dvorana št. 79 je do vrha polna. Menda je prišla vsa ljubljanska sekcija Saveza grafičkih radnika Jugoslavije s svojim predsednikom Kosmom na čelu poslušat, kako se najceneje ustvari lepa bodočnost in pride do samos'ojnosti in tiskarne. Toda stvar ni bila tako strašna, kakor se je govorilo, in ustanavljanje tiskarne še vedno ni igrača. Firma s potnikom. Ročni stavec Artur Kohn je v Budimpešti rojeni Žid, pristojen je pa v Prekmurje. V organizacijo grafičnega delavstva je vstopil v Murski Soboti, sedaj je pa že več let v Ljubljani in je delal v Jugoslovanski tiskarni in v tiskarni «Sloveniji». Prav spretno zna izdelovati, tudi štampiljke in, ko je izgubil službo, se je z njimi preživljal. Njegovo majhno podjetje se je naglo večalo in razširilo svoje območje tudi na Dalmacijo in sploh po drugih banovinah. Firma Artur Kohn je imela svoje cenike in celo svojega potnika. 18 kg črk. Ko je potnik nekje v Dalmaciji inkasiral, so zahetvah legitimacijo od njega. Ker se ni mogel dosti legitimirati, so se telefonično informirali pri ljubljanski policiji. Ta pa firme ni poznala, ker pač ni bila protokolirana, in jo je poiskala. Našla je brezposelnega Kolina in pri njem dosti črk in drugega tiskarskega materiala Jugoslovanska tiskarna je pol kilograma materiala in črk spoznala za svoje, a tiskarna «Slovenija» kar 17-5 kg., kar je vredno 3100 Din, škode je pa imela «Sloveni]a» zaradi zas ajanja dela po lastni izjavi precej nad 20.000 Din. Pri izdelovanju štampiljk so potrebne tudi tiskarske črke in si jih graverji večkrat izposojajo po tiskarnah. Obtoženec pravi, da si je tudi on samo r.poso’al črke, nalo jih je pa pozabil vrniti. Vendar pa strokovnjaki pravijo, da graverji ne potrebujejo toliko črk, saj 60 do 80 kg črk in tiskarskega materiala zadostuje že za majhno tiskarno. In firma Artur Kohn se je res in‘eresirala tudi za nabavo črk pri nekem ljubljanskem zastopniku za take stvari. Ker zastopnik ni mogel nabaviti starih črk, ni prišlo do kupčije. Zgovorni obtoženec je priznal, da si je za izdelavo štampiljk izposojal črke v Jugoslovanski tiskarni in v «Sloveniji». Dajala naj bi jih mu pa bila dva prijatelja v teh tiskarnah. O tem pa prijatelj iz Jugoslovanske tiskarne niti pojma nima. Nehvaležnost — plačilo sveta. Zastopnik tiskarne «Slovenije» g. Vladimir Kolman je vse posojanje graverjem natanko opisal in potrdil, da je tiskarna dobila 17-5 kg črk nazaj, vendar pa omare navzlic temu niso več kompletne. Od obtoženca obdolženi uslužbenec «Slovenije» sploh ne bi mogel zahtevanih črk najti, ker je strojni stavec, ki s črkami za ročni stavek nima opravka. Že možati nastop in resnobna zunanjost stavca iz «Sloveniie» sta zbudila zaupanje. Res mu je vsega skupaj posodil 10 do 20 črk. Ker se mu je pa mudilo pri delu, je dovolil Kohnu, da je črke sam izbiral in tudi sam razvrstil po predalčkih in omarah, če jih je vrnil. Pri tem je črke lahko tudi jemal. Vendar bi bil pa tedaj lahko vzel s seboj le malenkostno število črk, saj bi za stavek jz 17'5kg črk rabil ročni stavec gotovo dva dneva! «Skozi okno sem umdal samo cirilski ,Š‘ 3 cicero!» Tako natančna je bila priča! Vseh črk je bilo gotovo 2000 do 3000 «Vse sem storil samo, da pomagam brezposelnemu tovarišu — zdai mp meša vmes.» Artur Kolin je vedno bolj zgovoren in agilen ter ve vse tudi na -manjše podrobnosti, datume, števila itd. Zelo ga je -azočarala izjava knjigoveza iz «Slovenije», ki se ie prej vedno skliceval na njega, kolikokrat in kakšne množine črk mu je prinašal. Knjigovez je namreč povedal, da vsega skupaj morda deset črk. Kohnov prijatelj-zobni tehnik je videl, kako je stavec iz «Slovenije» dajal Kohnu črke Pričevanje žene. Kohnova soproga govori prav dobro slovenščino in bi jo lahko dali za zgled našim domačim Nemcem in tudi priseljencem sploh. Pričala je prav dobro za moža, vendar pa ni povedala nič bistvenega, saj so vendar v stanovanju naši' 17-5 kg črk. Po izpovedi zastopnika tovarne Chromos je sodnik poedinec Le-derhas ugotovil, da je Kohn vendar hotel imeti svojo tiskarno, državni tožilec dr. Feilacher je pa obtožencu očital, da je kradel že, dokler je bil v službi, pozneje je pa svojo zalogo samo kompletirah Tovariš iz «Slovem'je» je bil pač predober! Golpvo je Kohn hote1 ustanoviti tiskarno. Dr. Frlan je v svojem sijajnem in logičnem zagovoru skušal ovreči obtežilna pričevanja, vendar je bil pa Kohn obsojen na dva meseca in dva dneva zapora pogojno za dve leti, a državni tožilec dr. Feilacher je nato samo dejal, da se bo še premislil glede prenizke kazni. Po razpravi se je pred sodno palačo zbralo pravo zborovali!6 tipografov. Predsedoval je seveda g. Kosem in zaslišane oštel: «Prav nestrokovnjaški ste bili glede cen!* Takoj je spet zaključil sestanek, saj so bili pred sodno palačo. Neki londonski trgovec je porabil abesinsko vojno za reklamo. Pred trgovino jb postavil belca v italijanski uniformi in črnca v abesinski uniformi. Morda mu je pa le uspelo, da privabi na ta način kupce v trgovino. Medicinska in pravna zagonetka prve ljubezni Tragična usoda male prodajalke Ljubljana, 10. jan. Lepo, simpatično in dobro dekletce toži. Ubogo dekletce bo najbrž vse življenje imelo v kolenu trdo nogo. Prodajalka je bila mesec dni v neki ljubljanski trgovini. Na prvi Pogled se je zaljubila v 35 let starega železničarja Popolnoma nedolžna je šla z njim na Posavje, Čez 14 dni je zbolela, a potožiti ni npala nikomur. Pa ji je jelo zatekati koleno in je šla v bolnico. Zdravili so jo za revmatizem, a nič ni bilo boljše. Naposled je prišla na oddelek primarija dr. Demšarja. Z bcrgljo je hodila več mesecev. Posledica splošno za_ nedolžno smatrane venerične bolezni. Na zatožni klopi sedi tisti fant. Nikdar ni bil venerično bolan in tudi njegova ljubica, ki že več let živi z njo, še nikdar ne.Dva zdravnika razlagata čudni primer, priče Da dokazujejo in zagotavljajo, da Kovori resnico dekle in da tudi obtoženec ne more biti kriv. Dokazano je. da ni imela opraviti z nikomer drugim. Celo iz Zagreba Pride za pričo sestra obtoženčeve zaročenke. Ne zna več slovensko, čeprav je vsako leto po dva meseca na počitnicah v Ljubljani, pač pa z gotovostjo ve, da je vse res, kar trdi njena sestra glede svojega zaročenca. Prijateljima nesrečnega dekleta z vso gotovostjo trdi, da ni govorila z drugim razen z obtožencem. Vsi ji verjamejo, saj si tako mlade prijateljice vendar vse povedo. Zagovornik dr. Žužek ima kopo predlogov in tudi državni tožilec dr. Fellacher se prav s srcem zavzema za revico. V njenem imenu zahteva dr. Kandare raznih odškodnin v znesku 23.800 Din. Ali sta tako poceni zdravje in sreča nepokvarjenih mladenk? Sodnik poedinec g. Lederhas je predloge zavrnil in obtoženca o-prostil. Dolgi, podrobni in logični so njegovi razlogi. Sodiščče je deklici verjelo, a za obsodbo po kazenskem zakonu je treba naklepa, ki ga pa obtoženec gotovo ni imel. Odškodninsko zahtevo je sodišče zavrnilo na civilnopravno pot. Dekle s trdo nogo se bo spet mučilo po sodni palači. In vse dni trpelo s strtim srcem ... Bisženo stoletje otroka Pastorka Sonjica ima mačeho in strogega cveta. Obtožnica očita mačehi, da je pas'.orko pretepala in butala ob zid. Tlačila ji je menda tudi metlo v usta, ji pulila lase, jo silila k težkemu delu in jo po ves dan zapirala v sobo. Oče jo je pa pretepel s «prakerjem» in gumijevko Mačeha priznava, a je ni k razpravi, ker ni v Ljubljani, oče pa taji in se izgovarja, da se je Sonja Potepala. Sosed je za pričo. Opazil je, da ctroku manjkajo lasje na temenu. No je prišla mačeha, se je punčka akrila pri njem pod posteljo. Pri-lavil je policiji, ki je ugotovila podplutbe po Sonjinem telesu in rokah. Otrok se je tako bal, da je prenočeval v strugi Ljubljanice Ljudje 1° imajo pa za izredno pridno, a učiteljica pravi, da je duševno izmučena ... Hišnica je preplašeno (‘eklico našla skrito v kle i med Zaboji. Razpravo so morali preložiti. Sin na verigi. v lani od meje je postaren, ple-možak. Brezsrčno sta z ženo jNlala z otroci, starimi od 5 me-ecev do 14 let. Od pomladi do Pozne jeseni so morali spati na euu pod kozolcem brez rjuh in . ueje. Pozimi so hodili bosi in tudi niso imeli dosti. Oče je lllet-!)eKa Cirila priklenil s težko verigo ^ kolo voza. Okrog členka leve 'jSe mu je zadrgnil verigo in jo Očarljivi smehljaj lepe $h©de Na pokopališču v Bromtoyu so >red dnevi pokopali Rhodo Magdo 3easleyevo, ki je bila čudovito lepo dekle in je bila mnogim angleškim umetnikom in portretistom za model. Ko je pred leti angleški mojster-portretist Hay .azstavil svojo podobo «Zasanjano dekle», ki je s čarovito močjo vplivala na vsakogar, se je vse vpraševalo: Kdo je neki to dekle? Katera je bila umet- se s svojim srcem potegovali najbogatejši samci v Londonu. Rhoda je ženitovanjske ponudbe odločno odbijala, pač pa je sprejemala ponudbe umetnikov glede modela. Sčasoma je postala znana kot najlepša ženska Londona. Mnogi iz moškega sveta so si zanalašč prizadevali, da jo vsaj vidijo in ž njo govorijo. Lepi Rhodi so se odpirala vrata v najimenitneiše londonske družine. i^kleni] z žabico. Kakor pes pri- , ('ujeni deček je ležal pod vozom . jokal dve uri in pol. Slišali so ljudje v gostilni in kovačev Jože ie prinesel orodje, da mu je presekal verigo, popolnoma ga je pa verige osvobodil šele na nakovalu v kovačnici. Oče ie velik govorniški talent in premišljeno govori slovnično slovenščino. Inteligen'en kmečki človek! Iz aktovke potegne «veri-žico», kakor pravi, in sodišče ogleduje pravo «žlajdro». «Čisto narahlo sem ga pripel in se bal, da bi nogo ven potegnil Ni ubogal in z lepo sem ga, naj ne hodi v slabo družbo. Pohujš-Ijivo so govorili in se grdo vedli.» Lepo ga je posvaril, saj pretepati ne more, fant se je pa deset dni potepal z otroci. «Kaj bo boljši če ga udariti ne smem, a za vzgo-jevališče ,nema para‘!» Priče so povedale, da je fant menda vzel doma 30 Din, a Antič pravi nekaj, kakor bi bil'ta denar njegov zaslužek pri tihotapljenju. Pes ga ie oče tudi tihotapit pošibal čez mejo, a zdaj ga več ne sili. Sicer gre otrok rad čez mejo, zdaj se pa ne izplača več, ker ni zaslužka. Drugi priči je Cirilova stara mati tožila, kako se ji otrok smili. Ciril je slaboten dečko, a dobro oblečen pred sodnikom. Na opozorilo, da se lahko odpove pričevanju, gladko izjavi, da bo pričal, nato pa tiho in naglo pripoveduje, da je bil res «žleht» in se potepal, toda samo podnevi. Tudi tihotapit je hodil. Na verigi ni bilo nič hudega ... Zaradi prekoračenja očetovske oblasti so očetu dali mesec dni zapora pogojno za eno leio. Naročite „Glas naroda4* niku za model? Mojster Hay pa je o tem molčal kakor grob. Krasoto dekliške podobe so začele obkrožati vsakovrstne legende in bajke. Nekateri so sodili, da gre za neko prelepo dekle, ki živi daleč od mesta, v nekem gradu na deželi, kjer živi to dekle samo zase in se bavi le z godbo in branjem knjig. V tej legendi se je naposled celo dodalo, da dekle izhaja iz neke stare plemiške rodbine itd. Po velikem uspehu razstave v letu 1932., ki jo je priredil Hay v Royal Academy, je javnost zvedela že nekoliko več, namreč, da se dekle, ki je za model, imenuje Rhoda. Ob tej priložnosti je mojster Hay tudi povedal, kako čudovito lepo je to dekle. Javnost se je začela še intenzivneje zanimati za Hayev model, toda brez uspeha. Naposled pa je Hay svojemu najboljšemu prijatelju zaupal, kdo je ta tajinstveni prelepi model, čigar podobe tako neodoljivo vplivajo na človeka. Prijatelj mu je seveda, kakor je že to običaj, obljubil, da tajnost obdrži zase. Obljube pa ni držal. Od ust do ust je šla po Londonu novica, kdo da je tisti čudežni model Haya. Javnost je tako zvedela, da je Rhoda hči nekega ubogega sluge v neki usnjarni. Ko je postala tajnost «javha», kakor se pravi, so pričela k Rhodi deževati pisma in ponudbe, naj gre za model. Polagoma pa so pričele prihajati tudi ženitovanjske ponudbe. Za ubogo Rhodo so Pod vso božansko lepoto pa je glodal črv bolezni. Krasna Rhoda je morala nekega dne v bolnišnico. Takrat je žaloval ves London. Kar je kdo mogel, ji je prinesel v bolnišnico, da bi ozdravela. Bolniški telefonist ni utegnil odgovarjati dnevno stoterim povpraševalcem, ki so vpraševali po Rhodinem zdravju. Toda lepi Rhodi ni bilo več pomoči. Počasi je venela in naposled ugasnila. Vest o njeni smrti je globoko preTesla es London. Za pogreb je prekrasni ženski model spremilo na zadnji poti _ tisoče in tisoče občudovalcev lepe Rhode. Komaj nekaj tednov je, kar je ugasnila ta londonska lepotica, pa že krožijo o njej neštete bajke in legende. Vsi pa so si edini v tem, da je bil zadnji smehljaj krasne Rhode čudovit, božanski. Smeh-baj Mone 1 ise, smehliaj utopljene deklice iz Senne. Smehljaj, ki ga človek ne more pozabiti. Astrološka napoved za II. januar. Dober dan, ki vladajočim in znanstvenikom prinese srečo. Tudi za poslovni svet. za industrijo in trgovstvo dobri izgledi. Sklepanje kupčij danes posebno priporočljivo. Vse pismeno delovanje obeta uspeh. Obiski, ki jih danes napravite, bodo uspešni. Pridobili si boste nova ugodna poznanstva. Za družabno življenje sploh dober dan. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 12 «0, seveda se spominjam!» je dejal šet. «No, zdaj pa dobro poslušajte, gospodična. Na obali Temze, posebno pa v okolico Whitechaplea, pogosto prihaja nevaren tihotapec, ki naskrivaj uvaža v London ogromne količine opija. Ta tihotapec je zelo lep in izobražen človek, in ga je lahko ločiti od lopovov, ki se običajno tam shajajo. Dali vam bomo naslov krčme, kjer boste v službi kot natakarica. Z lastnikom smo se že dogovorili. Tihotapec pogosto zahaja v to krčmo in se bo brez dvoma, gospodična (šef se je galantno nasmehnil), kaj kmalu zagledal v vas, ker je — hm... tudi sicer zelo strastne narave. S tem se bo torej lahko vaše delo pričelo. Bodite proti njemu prijazni in dojemljivi in mu dovolite primeren sestanek. Dva civilna detektiva vam bosta vedno v vaši bližini na razpolago. Bessie ga je ves čas pozorno poslušala. «Toda, če tihotapec pobegne, ali pa če pobije tista dva in se potem loti še mene?» je izrazila svojo bojazen. čet' je vstal, slopil k neki omari in iz nje vzel majhno pločevinasto škatlico. «V tem primeru vas bo pred njim varovala ta škatlica. V njej je robček, napojen z močnim omam-Ijivim sredstvom. Če mu ta robček pritisnete na obraz, bo v trenutku nezavesten.» Lessie je bila zdaj pomirjena. Dogovorili so se, da še danes nastopi službo v tisti krčmi. Šef ii je na listek napisal naslov: Gostilnica «Pri bvi anskem levu». Ulica Zapadne obale št. 4. Ko se je Bessie poslovila, sta šef in Davis ostala sama. Zadovoljno sta se muzala. Nista pa slutila, da sta se med tem smukala okoli pisarne tista dva Jackova pomagača, ki sta znala imenitno pretvarjati svojo zunanjost. Tokrat je imel " eden rdeče lase in temne naočnike, drugi pa francosko bradico. Ta dva sta videla sicer samo lepo dekle. ki je z Davisom šlo v šefov kabinet, a to jima je zadostovalo. Takoj sta odhitela poročat o tem svojemu gospodarju Krčma «Pri britanskem levu» že dolgo ni pomnila takega navala gostov. Izgledalo je. kakor da se je ves moški Whitechap!e namenil zahajati semkaj in pasti oči na lepoti nove natakarice. Bessie je bila ves dan oblegana. Včasih se je kdo malo spozabil in bil preveč vsiljiv, toda krepki krčmar je kaj kmalu obračunal z njim. Še nikdar ni toliko fantov frčalo skozi vrata kakor sedaj. Bessie je zaman čakala na tistega lepega gosposkega tihotapca. Bila je tu že nekaj dni, toda ni se še bil prikazal. Opazila pa je dva delavca, ki sta vsak dan prihajala, mirno sedeč v kotu dolge ure. Bila sta detektiva. To jo je pomirjevalo in je potrpežljivo čakala. Toda ni se zgodilo ničesar. V Whitechaplu je vladal mir; vse ženske so se skrivale, nekatere so se celo odselile drugam. Minil je teden — minil je tudi drugi — Jackova morilska roka je počivala. Tej in oni deklini, ki je imela kaj na vesti, je že postajalo laže pri srcu... «Pri britanskem levu. Baron Hardy nekaj dni ni zapustil svoje hiše v Westendu. Še vedno se je grozno jezil, da mu je pobegnila Ela. Ni si mogel razložiti, kako je mogla uiti iz njegove pasti. Skraja je bil močno v strahu, da bo imel sitnosti, če bo dekle kaj povedalo o svojem doživljaju. Toda minilo je že precej časa, ne da bi se kaj zgodilo, in tako je bil zdaj že precej pomirjen. Baš ko je vse to premišljeval, je ves zbegan prišel stari Clifford in s strahom pred baronovo jezo poročal o svojem ponesrečenem poskusu, da bi tisto Jenny zvabil v baronovo hišo. Pravil je, kako jo je že skoro pridobil za svoje namene. Ko pa je bil zadnjič spet pri njej, je namesto njenega pristanka dobil pismo od — Jacka. Hardy je bil ves iz sebe cd jeze in obenem strahu. Strašno je rohnel na starca radi njegove nerodnosti in malo je manjkalo, da ga ni pretepel s pasjim korobačem. No, stari lopov je že imel pripravljeno novo tolažbico za barona. Ko se ie baronova jeza malo polegla, je Clifford muzaje se izvlekel iz listnice sliko lepe Bessie. natakarice v krčmi «Pri britanskem levu». Baronu so se kar zasvetile oči ko lačnemu volku in z naslado je vlekel na uho, kar mu je po-šepetaval lokavi starec ... Čez pol ure je stopil iz Hardy-jeve hiše Clifford in krenil naravnost v Whitechaple «K britanskemu levu.» Ko je k njegovi mizi pristopila natakarica, ji je zašepe al: «Gos,podična, ali bi se ne hoteli seznaniti z mladim, lepim in zelo bogatim gospodom?» Bessie so zasijale oči, saj je mislila, da je zdaj že na sledi, ki jo pripelje do njene žrtve — tistega skrivnostnega tihotapca. «Zakaj pa tisti gospod sam ne pride sem, če se zanima zame?» je koketno vprašala. «Hm, jaz sem njegov odposlanec. Izpolnjena vam bo vsaka želja, lepa gospodična.» «če noče sam priti sem, potem ne bo nič, cenjeni gospod!» je prezirljivo rekla in se vrnila k točilnici. Clifford je še nekaj časa tam posedal, potem pa odšel. Bessie ga je ves čas skrivaj opazovala. V trenutku, ko je Clifford stopil iz krčme, se je že pošteno prestra- šil. Srečal je namreč Williama Morrisa. «Hu, kako se mu svetijo oči», je ves prepaden mrmral. «Ko bi vedel, kje je bila njegova zaročenka, ki bilo po meni. Sicer je samo majhen trgovček, toda videti je vražje močan, če temu pridem v pesti... Pazi se, Cliffordek!» Past. William je vedel, da policija ne posveča več tolike pozornosti krčmi «Pri britanskem levu», zato je naročil svojemu pomočniku, naj pride tja na razgovor. Jim ga je že pričakoval. «No, kaj ste zvedeli novega?» «Povsod vlada velik strah pred vami, gospodar. Vse ženske so se poskrile in nikjer se ni nič važnega dogodilo. «Kaj pa stari Clifford ?» «Zadnjič sem ga videl, ko je prihajal iz tiste hiše. Bil je ves zbegan. Vaše pismo mu je krepko dalo po duši. Včeraj pa je bil pri baronu Hardyju in danes je prišel sem v gostilno. Nekaj je imel z natakarico. To vam je krasna ženska! Krčma je vedno polna gostov. Je pa zelo pošteno dekle, o čemer se lahko prepričate.)) «Menda ne pretiravate preveč. No, dobro. Pazite tudi nadalje še na Clifforda, ker gotovo spet kaj kuje. Sam pa se bom malo bolj zanimal za to natakarico. Bom videl, kakšne vrste ženska je.» »Gospodar,» je oklevajoče vprašal Jim, «ali ste zadovoljni z menoj ?» «Sem, Jim, saj ste eden mojih najzvestejših pomagačev. Popolnoma vam zaupam.)) «0h, gospodar, če je tako, potem mi pa prosim povejte, na kakšen način vi vsakokrat izginete kakor kak duh? Zaman sem si belil glavo o tem, pa ne morem uga-niti.» »Potrpite še nekaj časa, Jim. Kmalu vam bom vse zaupal. Zaenkrat pa pozorno zasledujte tega lopova Clifforda.» Jim je bil zadovoljen in je odšel. Jack je ostal v sobi in pritisnil na gumb. V zidu se je odprlo okence, skozi pa je pomolila glavo Bessie. Jack je skoraj vzkliknil od začudenja. Toda tudi lepi vohunki je postalo takoj žal, da je prevzela tisto nalogo. Prepričana je bila, da je ta mladi mož s čudovito žarečimi očmi tisti tihotapec, ki ga policija tako išče. Bessie je občutila, kako ji je nekaj čudno prevzemalo srce, ko ga je gledala. Jack je naročil steklenico vina in ko jo je prinesla, jo je povabil, naj pride k njemu v sobo. Toda ona je rekla, da tega ne sme, obenem pa ga vprašala, da-li tudi podnevi prihaja sem. »Ko bi mogel videti vas in z vami govoriti, potem bi prišel», je odgovoirl s toplim glasom. »Zakaj pa nosite krinko?* je še-petaje vprašala. »Ni mi ljubo, da bi me vsakdo videl», je odgcvoril in naglo okre-nil pogovor. »Sicer pa niste še od1-govorili na moje vprašanje, gospodična, kdaj se bova lahko raz-govarjala — sama?» »Veliko zahtevate, trospod*, jc tiho rekla. Nežno jo je prijel za roko ij1 pošepetal: »A ne boste me odbili, kajne?» »Bom videla — za sigurno vam ne morem obljubiti. Pridite jutri zvečer ob devetih, in sicer na zadnja vrata iz stranske ulice. Tam vas bo pričakoval deček, on vam prinese moje sporočilo.* Še enkrat ga je pogledala, potem pa je naglo zaprla linico. Čim je Jack odšel, je Bessie p0-hitela v sosednjo sobo k tislima detektivoma in ju poslala k Davisu s sporočilom, kdaj in kje bo imela sestanek s tihotapcem. Nobena knjiga ni tako slaba, d3 ne bi kakorkoli koristila. Plinij ml. Dnevna kronika če študentka One cenjene naročnike, ki nam todstankov za naročnino kljub na-zadnjemu opozorilu še niso izravnali, prosimo, da jo porav-> zanesljivo do 15. t. m.< ker i|ln bomo sicer nuorali Ust žal Us|aviti. — Kdor je položnico iz-^bil ali pa je pomotoma ni prejel, na,j nam nakaže naročnino na naš ttl*>vni račun št- 14.614. Uprava. Mladeniči, roienl leta 1916, Dndejo kb3S ^ naboru ter se mo-v ta namen nemudoma zgla-i‘1 v vojaškem uradu na Ambro-L?en' tr8u. — Mladeniči, rojeni v,kl 1918. se vpišejo letos v voja- 0 tazvidnico ter se morajo v ta ‘'Men do konca januarja zglasiti v “laškem uradu na Ambroževem i p ~ Dosluženi vo'aki do 50. kat Svtarost', ki mislijo, da so iz snn0l?negak°li razloga postali ne-sobni za opravljanje voj. službe, L Se zaradi pregleda zglase v tena j,Cseca januarja v voj. uradu V: ^“ibroževem trgu. — Naborni- 1 rrito,*':L * ■ •' --------- 1915, bon ^ e.i sp''°h n’so bili Pri na* iSasn’ a*‘' Pa so bili oglašeni 0 nesposobne, pridejo letos k za za- Id ^“istnih letnikov 1909 db boru casnu ter se morajo v« ta namen ura(]x MHuarja priglasiti v voj. Vil; . dos!ci ondi ^ niso Pr'ja' ^»Vojega sedanjega stanovanja. vrv; .'‘Doživetja in Izkušn’e na dav,” 'tastov alpinističnemu pre-dr sH-i'' katero bo imel alpinist a Potočnik pod okriljem Jer * v torek 14. januarja zve-v i ,VL dvorani Delavske zbornice ^ubijani. "litlu« je naslov velikemu ji',. pni, ?u* ki se predvaja te dni v kinu in P11 Predstave so v soboto 11. te^nedel.ek 13 trn. ob 14.15. uri X c^delio ob 10.30. uri. Viču fdkolskl gledališki oder na kaiSj,p0novi v nedeljo ob 20. v So-i],,..crn domu veselo anekdoto X vJfadu«, ^„."'^tasanovega Naceta ne-i^dov Snub'tev« (Maksel) Wal- ^nh'.u,3 dejansko burko ponovi deljo jPbshi °der poslednjič v ne-dansu,'' tm- ob 15.15 kot popol-predstavo. tib )Qj0vanski večer. V soboto ^red'-f na Taboru tradicionalna S ski,D ev nacionalnih akademikov raciieu 'J"1 sodelovanjem one gene-^ženL, 9e io borila že v času »ega tVa za nacionalni značaj na-?in n-i da skupno obude spo-delu sn. 011,0 dobo. V koncertnem ^ni „?reda. b^do sodelovali naši ,nictniki. Prosimo cenicne do’ f,fv Se zberejo vsi naikasne- h'Ne sv"€xtrt na 21 in tako Priso-, a Ni e.,anernu sprejemu zastop-Vel kralja. Predprodaj Ritova j društvenem lokalu To-h ^ Cuv.,.ali t€' 29-7 4 n a' ie vlomil. V Petrin i so h7edvčerajšnjim vlomljeno h0 k nrSa v!° mestne občine, ka-i?11 Vrh,sbažiJ stražnik Stje-J??ajm ' nc- Po prstnih odtisih na m!lec sPoznali, da in bil vlo- lik b Odnesel ie bla ’ D,n- Util se ie tudi ve-k 000 Din Jne’ v kateri je bilo “dpri ’ Da mu m' uspelo- da bi t", bvaDrl?bolel Poloma. V skladi-m;,:0 7-a parkete v Vodo-L, stari nr ,agrebu se je obesil ^r- 35 .Pnsjovod.ia tovarne Ivan ct te bi] zaposlen v to- na rajžo gre... Ljubljana. 10. jan. »Ce študent na rajžo gre,« je že velik dirndaj, kaj pa šele,_ če se spravi študentka na pot! Tedaj se sploh zasuče svet. Vsaj študentka Danica si je mislila tako. Ko se je iz Maribora, kjer je preživljala božične počitnice, vračala v Ljubljano. Koj na postaji, ko je stopala v vlak, je postala pozorna. Danica je brhko dekle, kar med lepotice bi jo človek prištulil, pa še v peti šoli jel Po starem bi morala priti zdajle ljubezen na vrsto, a nova mladina ne pozna več petošolske ljubezni. Brrr. to je šlo v staro šaro! No, na postaji se zastaven gospod ponudi Danici za postrežčka. »Ni treba«, pravi dekle, saj znam svojo robo nositi sama«. Vzlic temu ji gospod odvzame prtljago in zanese v voz, Danica pa huda, užaljena. Gospod govor., vprašuje, a dekle: »Kaj vas pa to briga?« No, končno mu le prizna, da je študentka. Laže PO študentovsko-beli jih po ribniško, robata je po tolminsko, da je gospod od postaje do postaje bo)j navdušen. Če hodi kaj v cerkev ? »Kaj vas pa to briga?« I no, kar tako. Seveda hodi, po štirikrat na teden. _____? Ker so v družini štirje, pa noče n:hče hoditi molit, opravi ona — za vse štiri. Smeh. Gospod seveda ne verjame, a Danice to nič ne briga. Pa začne naštevati gospod, če pozna Danica profesorja Poberaja, profe-sorioo Čipkovičko in celo rešto. Tedaj študentka: »Na, v lep »zos« sem padla. Kakšen »šmorn« bo še nastal iz tega! Profesorju sem prišla pred nos!« Gospod se zadovoljno smeje- a ne dolgo. Danica prav po študentovsko začne galiti napake in slabosti vseh profesorjev in profesoric. »Če sem že začela, dahno do konca«, pravi in gloda vse do kosti. »Takega karakterja pa še nisem srečal!« »Škoda potem, da ste profesor.« Pa jo ima možak, do Ljubljane mu je dovolj. Tu ji hoče sp' 1 pomagati, Danica pa kakor levina. I, seve, na peronu čakajo mati, sestra in — mlad gospodič. Študentka zdrkne mimo matere in sestre in objame mladeniča, kar javno, vpričo vseh. Profesorju se zasvita: Petošol-ska ljubezen — Danica pa: »Gospod profesor, če dovolite: moj brat Janko, stud. med. Dobro, da profesor ni imel očal. Zdrknile bi mu bile raz nos, tako se mu je obraz potegnil. Vsi pa v smeh, najbolj pa Danica in klepetavi reporter, ki je vsa pot motril to vedno dogodivščino in je take mladine iz srca vesel. Lani je Bata prodal 4.300.000 čevljev List »Borovo«, ki se sam ime« nuje »organ sotrudnikov »Bate«, prinaša naslednje zanimive podat ke o Batinih podjetjih v naši dr= žavi ob koncu leta 1935 Število uslužbencev tvrdke je naraslo v letu 1935 od 2820 na 3260, plače, dnevnice in provizije pa od 46.6 na 55.8 milj., prihranki nameščen« cev pa od 13.83 na 17.8 milj. Din. Število prodajaln je naraslo od 348 na 410 Produkcija čevljev se je povečala od 3.7 milj parov na 4.11, število prodanih parov čev« Ijev pa od 3.37 na 4.3 milj. Davki in dajatve so narasli od 13.55 na 20, investicije pa so znašale kon« com 1934 58, koncem 1935 pa 87.2 milj. Din. Obseg poslovanja podjetja se vidi iz 1.05 milj Din plačane pošt nine in 18 milj. plačane voznine, dobaviteljem v naši državi pa je bilo izplačanih 147 milj Din Število prebivalstva v Batincm naselju je naraslo od 1 200 na 1.860, prebivalstvo vasi Borovo pa od 2600 na 3450. novih stano« vanjskih hiš je bilo zgrajenih 30 List navaia kot povprečno ceno obutve 50 Din za leto 1935. 100. za leto 1934 1931 pa 300 Din Na« dalje navaja, da ie povprečna nla* ču nameščencev narasla od 40 30 Din v letu 1934 na 45.53 Din v lotu 193.5 vami. Pred dnevi ‘e pa tovarna likvidirala svoje pos'e in nihče ni vedel, kai naj se zgodi s človekom ki je da! prav za prav svoje živle-nje za podjetje. Ko so ga našli, je bil že mrtev X Skoro 3 milijone je določenih iz kaldrminskeKa fonda za dograditev zapadnega pristanišča v Splitu. Dela bodo izvršili po regulacijskem načrtu za mesto Split. X Za namestnika opere v Beogradu je bil imenovan tajnik in dirigent opere g. Jovan Bandura. Direktor Hristić je bil imenovan za referenta v ministrstvu za pro. sveto, kakor smo že poročali X »Bela ptica« v prepadu. V torek se je pripetila na cesti Cetinje—Kotor huda avtomobilska nesreča. V prepad ob cesti se je zvalil avtobus »Bela ptica«. V avtu je bilo 15 potnikov, ki so pa vsi ostali živi. Lažje ranjenim so nudili prvo pomoč v bolnišnici na Cetinju, odkoder so jim prišli na pomoč. X Zakonska tragedija- V Alek-sineu je Rade Katanić, član poznane in ugledne rodbine iz čačan-ske Bresnice, ustrelil svojo lepo, toda koketno ženo Jovanko, nato je pa pognal še sebi kroglo v glavo. Oba sta bila takoj mrtva. X Osem žrtev luninega mrka, pri vasi Čitulka pri Kraševcu se je zgodila nesreča, ki je zahteva la osem žrtev. Po Moravi sta se vozila brata Aksentijević z gosti. Bili so vinjeni in opazovali so lu. nin mrk. Tedaj se je čoln prevrnil im vseh osem potnikov je izginilo v valovih Morave. Dnevna pratika Sobota, 11. januarja. Katoličani: Higin. Pravoslavni: 29. decembra, 14.000 nev. dece. Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62 Gartus, Moste. Zaloška c. is Kino Matica: Kardinal Richenvu — Ideal: Ho Ruk. — Sloga: Noctur« no. — Union: Mala mamica. — SokobSiška: Grof Montekristo. — Kino Ptuj: V soboto 11 t. m. ob 20 uri v nedeljo 12 t. m. ob pol 19 in pol 21 zvečer film »100 dni Napoleona«. — Kino Narodni dom v Kranju: V soboto in nede« Ijo Richard Tauber »Simfonija ljubezni«. Gledališče DRAMA . Začetek ob 20. uri Sobota 11. januarja: Direktor Čampa. Izven Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 12. januarja ob 15, uri: Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. Ob 20 uri: Siromakovo jagnje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 13. januarja: zaprto. OPERA Začetek ob 20 uri Sobota 11. januar.a: Aida. Red B. Nedelja 12 januarja ob 15 uri: Poljska kri Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Manon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 13. januarja: Plesni večer Katje Delakove Izven Znižane cene. Radio Ljubljana Sobota- 11 januarja Ob 12 00 Plošča za ploščo napev na na« pev, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila. 13 15 Plošča za plo« ščo. 14.00 vreme, borza, 18.00 Za delopust, koncert Radijskega or« kestra, 18.40 Predavanje o zuna« nji politiki (dr A Kuhar), 19.30 Narodna ura: Dr Peter Jurišič predava o stari medicini v Dal« nr.aciji (prenos iz Zagreba). 2000 Poglejmo na Notranjsko, spisal Mirko Javornik. 22.00 čas. vreme noročila. 2215 Konccri Radijske« '«■, o-T-r-stra Konec oh 23 uri. Vreme Dunajska napoved: V n žinah bo še južno vreme Jutri bo nastopilo zapadno vreme Na vzhodu ‘n na jugu se bo vreme zboljšalo in bo lepše kakor na »anadn Poročilo za smučarje 10 januarja Jiistrica=Boh jezero: 1 C. meg« leno, mirno, v dolinah ni snega. — Planina na Kraju, 8 jan.: —1 C, lahko oblačno, po malem sne« ži, na 80 cm podlagi 10 cm prši« ča. Smuka prav dobra Koča stal« no oskrbovana — Planina Vogel, 9 jan.: —3 C. sneži, na zmrznje« ni podlagi 15 cm pršiča Smuka dobra — Rateče — Planica: —3 C, barometer se dviga, lasno mir« no. 15 cm srenja — Kranjska gora: —3 C. barometer se dv'ga, jas no. mirno. 15 cm srenja — Vršič, Krnica in Tamar: na 50 cm podla« gi 15 cm pršiča. — Zelenica, 9 jan.: —.3 C. oblačno mirno, na 60 cm podlagi 25 cm pršiča. Smuka prav dobra. Jsoda dr. Vebrove knjige „O Bogu“ v Ameriki iVi Amerikanskem Slovencu piše 14. XII. 35. neki duhovnik dobesedno: »Bavim se s prestavljanjem znamenitega dela: »Knjiga o Bo* gu«. Pristna filozofija, znameniti dokazi, kakršnih v modroslovju še ni podal nihče, da je Bog Za* prosil sem duhovnika, da bi hotel pregledati le angleški jezik, ker jaz tega nimam popolnoma v oblasti Pa je odklonil, ker se je zbal —• Blozofije Res da nikakor ni lah’ ta filozofija, to dokazo* vanje. d sem poglavje drugemu 'duhovni .a, naj prečita, ker sem bil radoveden na sodbo. Kaj mi je odgovoril: »J do not know what the man (dr F. Veber) is speaking abont« (sploh ne vem, o čem ta človek (dr. Veber) go* vori). Znamenito delo našega učenja* ka pač ni zaslužilo take sodbe! Hrast ga je podrl Ptuj, 10. jan. Matečko Anton, 26 letni vini* čar iz Janežovskega vrha, je sekal s tovarišem hraste v gozdu. Kar se jima je pa neki hrast pri pad* cu zapletel v vejevje drugega. Za* to je Matečko splezal na hrast in mu začel obsekovati veje, tako da je hrast kmalu zdrknil na zemljo. Seboj pa je potegnil tudi Mateč* ka. Obležal je nezvesten na tleh z težkimi poškodbami Zlomil si je pri padcu desno nogo pod ko* lenom, in sicer tako, da mu je kost predrla kožo Poleg tega pa ima še več drugih poškodb po te« lesu im glavi. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri na-rnf'ilu Prepovedano psovanje m žaljenje po teleionti Pa ne pri mas, marveč v Zagrebu Zagreb, 10. jan. V naših gostilnah opazimo na* piše »Ne preklinjaj!«. Ker jih pa nihče ni uvaževal, so razširili zad nje dni po mestu in po deželi ti* soče letakov, ki opozarjajo prebi* valce, naj ne preklinjajo. Akcijo proti preklinjevalcem je pa za* čela tudi direkcija pošte v Zagre* bu. Te dni so dobili vsi abonenti telefona v Zagrebu tiskanice, ki opozarjajo abonente, da se po te* lefonu ne smejo prerekati, psova* ti in zmerjati Tiskanice imajo napis: »Obvezna izjava tel.:? ri* skih abonentov«. Med drugimi določbami je tudi določba in prepoved psovanja, ki se glasi: — Po svojem telefonu ne bom zmerjal, psoval in ošteval svojih nameščencev itd. Tudi ne bom dovolil, da bi nameščenci ali do* mači to delali. Peta točka pa določa: — Z drugimi telefonskimi na* ročniki bom korekten in vljuden, zlasti jih ne bom po nepotreb* nem in zlonamerno pozival in jih vznemirjat, niti jih žalil, psoval in grdil po telefoni. Tega ne sme« jo storiti tudi moji nameščenci. * Op. ured.: Tudi ljubljanski di« rekciji pošte bi kazalo izdati tako določbe za slovenske telefonske naročnike. Ravno včeraj so nam sporočali iz Maribora, kako je šef neke socialne ustanove nahru« nil nekoga po telefonu z »idijo« tom«. Šlo je za naše brezposel* ne. Ugotovili smo namreč v ne« kem našem članku, da se pri nas protežirajo tujci v raznih podje« tih in da zaradi tega naši ljudje ne pridejo do dela To se nam je zdelo zelo važno. Če gospod, ki je hrulil člankarja, tega ne uvidi, čeprav bi moral ravno, ta gospod predvsem to uvideti, potem naj nahruli najprvo samega sebe z iz* razom ki ga je naslovil na našega člankarja. Tajinstveno izginjanje ljudi Dubrovnik, 10. jan. Pred dnevi je prebivalstvo Du* brovnika vznemirila vest, da je tajinstveno izginil delavec Anton Marič. To je bil v preteklem letu že tretji človek, ki je zagonetno izginil iz Dubrovnika. Predvečerajšnjim so pa policiji javili, da je tajinstveno izginil tu« di vpokojencc Anton Grbešič, ki je bil zaposlen pri sesalki tvrdke Schell. Grbešič je zjutraj odšel v služ« bo in se do večera ni vrnil. Ko so ga domači šli iskat, so našli denar, ki ga je dobil za prodani bencin pri sesalki, možakarja pa ni bilo nikjer. Sprva so mislili, da si je moža« kar končal kje življenje, ker je živel v težkih gmotnih razmerah. Pri podjetju se je nekaj zadolžil pa je denar vračal v obrokih. Bil je tudi živčno precej razrvan: Včeraj so pa domači javili po« liciji, da se je Grbešič vrnil. Po vsem, kar je doma povedal, je razbrati, da so mu nenadoma živ* ci odpovedali in da je izgubil spo* min. Zatekel se je v okolico me* sta in blodil ves dan in vso noč po gozdu. Spominja se samo, da je zašel v neki gozd in da se jo z naj večjo muko preril zkozi go* ščavo. Ne ve, kje je blodil. Do* mov je prišel ves izčrpan. Oble* ko je imel vso razcepano im za* mazano. V najslabšem slučaja ko ne vem, kaj bi počel, kje kaj zaslužili, prodal ali bupiil, se spomnim na list, ki ga pravkar čiiam in že ee poslužim malega oglasa, ki mi za-gptovii zaželj eni uspeh. Telefon 2059 suhe drva, premog in karboparkete dobite pri [.Pogačnik Bohoričeva ulica 5 Bodeče žice tupi večjo množino Janhar, žeje pri Medvodah. TRICIKL rabljen toda v dobrem stanju z nosilnostjo do 100 kg kupim. Ponudbe pod »Eventuelno proti odškodnini posodim« na upravo lista. VELIKI ROMAN LJUBEZNI prinaša ravnokar „Družinski tednik** pod naslovom „Njena velika ljubezen**. Začetek (popolnoma brezplačno) zalivajte od uprave „Družinskega te-dnlka**, Ljubljana, Tyrševa c. 29/GG. Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA“l Velikanski morski slon Roland II., katerega zdaj občudujejo v berlinskem živalskem vrtu, in zaradi katerega je tudi naša redakcija prestala velik strah. Zakaj in kako, ne moremo še povedati. Fotograf ga Jo takole zasačil mirujočega po obilnem kosilu Italijanski prestolonaslednik Umber-to, ki jc bil imenovan z divizijskima generaloma Vercellini-jem in Garr baldi-jem za člana italijanskega vrhovnega Vojaškega sveta 13bg Brigita otth^ *71.36.19-23* l fitvinbungetog ^ bes jFv Dne 7. januarja t. I. so v Nemčiji P vič proslavili dan znamke in spo*!!1 Stephanov, ki je organiziral p<^. v Nemčiji. Ta dan so uporabi11 pošte v Berlinu znamke s poseh' štampiljko, ki je veljala samo dan. Slikani nam jo kaže. Ponarejeni kovanci -sp ‘rtl. za dnem pojavljajo v Mariu1 ^ Te dni jc policija zaplenila z<,hj) nekaj ponarejenih 20*dinai kovancev. Kljub vestnemu l1'.^ vodovanju se ni dalo ugoto' ^ kdo spravlja v promet p ena J > denar in kje je skrita kovač" ^ Redke živali. Odvetnik j Gorišek: je pri Sv. Lenartu P >£ kratkim ustrelil fazana, križa z neko drugo ptico. Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič, Urednik: Milan Zadnt-k, — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarna rja Franc Jezeršek. *— Vsi v Ljubijaob