M
V Trstu, v sabo!« 14. aprila 1883
Tocij VI
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»▼ «4iBMtl )• at«i.
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako ir«d« in tibot« o poludne. Gena za vse leto je «S za polu leta 3 gld., za četrt leta JI gld. SO kr. — Posamezne Številk« se dobivajo nri opravništvu In v traEkah v Tr»t« po & kr., v Btrloi in v AJdvvsciai po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravailtvo » via Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »*1a Torrento« Nuova tipografija;vsak mora hiti frankiran. Rokopiai brez posebne vrodnosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrstu naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Ali so občinske naklade na davke opravičene?
Z veseljem moramo zabilježiti, da so se začele v novejšem ftasu tudi slovenske občine zavedati svoje imenitne naloge, kar je vzbudilo v njih neko do sedaj nepoznano gibanje. Občine so začele spoznavati svojo veliko in Častno nalogo, katero imajo do samih sebe, do celokupnosti dežele, države in vse človeške družbe sploh.
To gibanje se je nam začelo kazati v županskih shodih in v skupnem domaČem posvetovanji in razmotravanji občinskih stvari. Le žal, da so se za občinske stvari toli imenitni županski shodi le še preredko in ne povsod vršili, ter želimo, da bi se oni vsaj v pričujočem letu pogosteje sklicevali.
Kolikor je nam znano, pretresa se po slovenskih občinah mejsebojno marsikaj, kar bi še le potem zadobilo pravo veljavo, ako bi se to v županskih shodih natanjČneje pretresalo, ter se sklep dotične stvari v deželnem ali državnem zboru v postavno veljavo spravil. Nekaj takega, kar se uže dalj časa po občinah mejsebojno razpravlja, je: so li občinske naklade na davke opravičene ?
Slišali smo v tem času uže več županov, kateri so se proti tem nakladam naravnost izrekli, in to po vsej pravici, kar hočemo tudi dokazati in opravičeno stvar z V9emi močmi podpirati. Poglejmo občinski zakon za Kranjsko od leta 1866, vz lasti S S 64. in 71. ter SS. 73- in 74. V prvo navedena $$. govorita o užitninskih pravicah občanov do občinskega imetka, t. j. do občinskega zemljišča, pašnika itd. Navedena SS- razločno govorita, koliko ima vsak občan pravice do užitka občinskega imetka, katera pravica se naslanja ali na kako staro navado, ali pa na kako na novo pridobljeno pravico. Na podlagi navedenih SS ima se za varstvo, obdelovanje in po-plačevanje davkov teh obČinsnih posestev od upravičenih občanov po meri užitka dotični donesek izterjati. Tukaj tedaj zakon jasno govori, da mora vsakteri toliko plačati, kolikor ima pravice do užitka občinskega posestva, a ne po nakladih na davke.
Zadnja omenjena SS pa bistvu stvari popolnoma nasprotujeta, ker odločno govorita, da se ima za občinske potrebščine, kolikor se jih ne da poravnati z dohodki občinske blagajnice, napraviti naklad na davke. Take občinske potrebščine bi bile na priliko: kako novo zidališČe, popravljanje ter vzdrževanje Sole, cerkve, farovža, organist itd.
Podlistek.
(Spisal J. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.)
II.
(Dalje.)
»Ni ne potrebno. Vzemi list papirja in odzgorej napiši duma, a potem začni: o ti sodba, črna sodba! ali: sedi knez Nalavejka na mogili'; ali zopet: poleg gore zelene, grde, grae voropaje, hop! hop! ali kar koli. Posel je gotov. Daj to natisnoti in pošlji inej ljudi. Malorus čita, nasloni brado v roko in zajoka — tako dobra duša je!«
»Oprostite!« vsklikne Basistov, »a kaj besedičite vi? To ni ni najmanja istina! Jaz sem bil sam v Malej Rusiji, jaz jo ljubim in poznam tudi jezik — grae, grae, voropaje — to je skrajna nemlsel«
»Morebiti, a Malorus bode vendar plakal. Vi ste govorili i o jeziku, ali res eksistira maloruski jezik? Nekoč sem prosil Malorusa, nuj mi preloži prvo, kar mi je na pamet palo, frazo: gramatika je nauka pravilno čitati i pisati. Znate-li, kako je on to preložil: hramatika e nauka pravilno čitati i pisati. — Ali torej mislite, da je to jezik, samostalen jezik? Prej, nego to pritegnem, pripravljen sem...«
Basistov ga je hotel zavrnoti.
»Pustite ga,« vmeša se Darja Mihajlovna. »saj veste, da se razven paradoks nič iz njega ne sliši.«
Pliiasov se razžaljivo nasmehlja. Poslužnik vstopi ter iiajavi Aleksandro Pavlovno it) brata jej Volinceva.
Darja Mihajlovna vstane in gre gostom naproti.
»Dobro došla, Aleksandrina!« pozdravi jo, — »kako dobro je, da ste prišli .. . Zdravo, Sergij Pavlič,«
Volili cev poljubi Darjo Mihajlovno na roko in pride k Nataliji Aleksejevnej.
»Res, ta baron, vaš znanec, ali pride denes?« vpraša Pigasov.
Dobro tedaj; ako se ima od užitka občinskega premoženja za poplaČanje dotičnih troškov donašati po rneri užitka — pri enakih užitninskih pravicah tedaj enako — zakaj je pri drugih občinskih stvareh drugače? — Mi saj menimo, da so občinske naprave, katere obČincem brez razločka stanu in premoženja enako služijo, tudi nekak užitek, kateri ni nobenemu prikrajšan, ampak ga vsi obČinci enako svobodno uživajo. — Jasno ie tedaj, da je na tem mestu postavodajalec naredil precejšnjo navskrižnost, dakle je za užitek občinskega premoženja odločeno plačevanje po meri užitka, za dobrote občinstvih naprav pa po meri davkov.
v l/tegne me kedo zavrnoti: saj se tudi državne, deželne in druge priulade plačujejo po meri davkov, — česar pa ne smemo jemati za primero v občinskih stvareh, ker vedeti je treba, da je država ali dežela, in so dotične potrebe vse kaj druzega. nego posamezna občina in njene potrebe, in da državne in deželne priklade so tolike, da bi, ako bi se taiste po enakej meri razdelile, manjše in ubožneje posestnike res preveč potlačile, dočim se to pri občinskih stvareh ne more trditi.
Geslo: enake pravice, enaka bremena, moralo bi tedaj tudi tukaj veljati, a ne se ozirati samo na večje premoženje: kedor več ima, več naj plača, Če tudi ne uživa večjih dobrot občinskih naprav, nego njegov ubožneji sosed.
Najbolji dokaz naše trditve je splošno živenje, v katerem smo vsi enaki: kolikor kedo plača, toliko dobi, brez razločka stanu ali premoženja. Zakon pa, vsaj v vseh slučajih, te naravne pravice ne pozna; ampak pod plaščem pravice dela nekak atentat na premoženje premožnejšega. Da. ali prav s tem zakon skrbi za ubožneje ljudstvo, da more tudi ono deležno biti dobrot občinskih naprav, katere bi mu bile inače odtegnene, utegne mi kedo odvrnoti. — Da, dragi moj, od ene strani imaš prav; ali sedaj te pa vprašam: kako zakon pa za kmetovalca skrbi v tej zadevi? — Ako se pravi: «ti toliko in toliko davka plačuješ, moraš tudi toliko več plačati,« ali je to tedaj skrb za kmeta — stebra države? — Po katerej postavi moram jaz več plačati za stvar, pri katerej smo enaki deležniki, ako nekoliko več imam, nego moj sosed ? Mari je premoženje oni odločujoči faktor, po katerem se ima za naredbe, od ka-tevih uživamo vsi enake pravice, plačevati, in ne užitninska pravica? Kako pa bode mogel ubožneji toliko plačati, kolikor premožneji, utegne mi zopet kedo poreči? Po enej strani se to ne more za-
»Da, pride.«
»On je baje velik filozof. Hegel samo crli iz njega«.
Darja Mihajlovna na to ne odgovori nič, posadi Aleksandro Pavlovno na zofo In sama k njej sede.
»Filozofija,« nadaljuje Pigasov — »ie višja točka gledišča. To mi je tudi zobobol te višje točke gledišča. A kaj je od zgorej videti mogoče ? Ali ni to tako, kakor da si hoče kedo konja kupiti in ga gre raz stolpa gledati«
»Ta baron vam ima nekakšno razpravo prinesti ?« vpraša Aleksandra Pavlovna.
»Da, razpravo,« odgovori z aristokratično nemarnostjo Darja Mihajlovna, »razpravo v odnoSaju mej trgovino in obrtnijo na Ruskem ... Toda ne bojte se: mi te razprave ne bodemo tukaj čitali ... v to svrho Vas nisem pozvala. Le haron est aimable, que sa-vant, tako ljubeznjiv, kakor učen. A vrhu tega toli krasno ruski govori! est un vrai torrent, pravo Čudo I«
»Tako krasno ruski govori.« zamrmlja Pigasov, »da je vredno francoske pohvale.«
»Mrmljajte še, Afrlkati Semenič. mrmljajte. To se povsem slaga z vašo frizuro. Veste kaj, messieurs et tnesdames,« doda Darja Mihajlovna, obrne oči na okolo, »idimo na vrt.., Do obeda imamo Še jedno uro, a vreme je divno.«
Vse društvo ostane ter ide na vrt.
«
Vrt Darje Mihajlovne se je razprostiral do same reke. V njem je sila lipovih drevoredov, pozlačeno tamuih i dišečih, potem mnogo senčnic od akacij i borov.
Volincev z Natalijo in gospodičino Boucourtovo so šli v najgostejši kraj vrta. Volincev je šel z Natalijo vštric i molčal. Koj z 1 n jima je stopala Boucourt.
»Kaj ste danes vse delali?« vprašal je naposled Volincev; svoje krasne tainno rujave brke vihal.
Po potezah lica bil je podoben sestri, a bilo je v njem mnogo menj Živenja; oči je imel ljubeznjive in lepe, a gledal je nekako tožno i žalostno.
nikati, po drugej pa premoženje bogatejega vendar po krivici trpi, torej bi trebalo stvar vrediti postavnim potom tako, da bi se vsaj do nekega gotovega zveska smelo za tiste stvari, do katerih imajo obČinci enako pravico, v enakaj meri tirjati, pa se ve, da bi trebalo pri zakonodaji natančno v ozir jemati, koliko more v takem slučaji tudi najubožneji plačati.
V	podkrep navedenih razlogov še ta le majhen vzgled. V nekej občini bi popravljali šolo, kateri popravki bi stali 1000 gld. Vzemimo, da cbčinci plačujejo prav 1000 gld. davkov, torej bi trebalo napraviti naklad 100°/0, ali 1 gld. na vsak gold. Jaz na priliko plačujem 5o gld. davka, torej bi moral plačati tudi 5o gld. občinske naklade, kar bi se zgodilo komaj pri 20 druzih, kateri plačujejo 2—3 gla. davka, ali komaj pri 10 druzih kateri plačujejo po 5 gl. davka. Do šole imamo pa vsi enake pravice; a jaz, ako sem si v potu obraza nekaj več premoženja pridobil, moram plačati kolikor 10 ali 100 druzih — je li to postavno!*
OČividno je torej, da je to razmerje prav nenaravno, kajti 1 — 10 ali = 2o, to vendar ne gre, ker napram vsemu svojemu premoženju, vendar ne uži-jem več od meni pripadajoče pravice, nego za enega samega. In to nenaravno razmero so začele občine uže same spoznavati, ter .10 postavnim potem tudi po mogočnosti odpravliati. Znana mi je občina, katera zida novo šolo. Dotična občina je prosila deželni zbor kranjski, naj dovoli pobiranje, zraven Šo®/, naklade po 5 gld. od vsake hišne štev. za pokritje dotičnih troškov, čemu je deželni zbor tudi pritrdil.
Tu imamo tedaj uže nekoliko vzgled, da jednake pravice zahtevajo tudi jednaka bremena, čemu se ni niti zloglasni deželni zbor kranjski upiral, ampak peticijo v tej zadevi dotiČnei občini všlišal.
Slovenski županje! premislite dobro to zadevo, sklicujte shode, pretresujte in posvetujte se in kar za dobro spoznate, spravite potem postavnim potom v živenje.*)	' Neznan.
*) Na kmetih utegnejo Vaši razlogi pač veljati, ako pomislimo, da včasih velik kmet, ki plačuje velike davke, manj uživa in ima manj ddhodkov, nego pa kak polma-sličar, kateri ima časa dovolj, da še z delom ali kako malo obrtnijo kaj prisluži. V obče pa vendar ne velja načelo: po užitku plačilo, kajti do uka mora imeti vsak berač pravico in »o še druge stvari, katere pa bi morale iti V9e na troške največje skupine, cele države, ker preveč pride bremen za Čisto male skupine, ako morajo skrbeti ob svojem tudi za take naprave, ki so človečanskege značaja in služijo občnemu dobru.	Ured.
»Nič,« odgovori Natalija, »slušala sem, kako se Pigasov pravda, šivala in čitala.«
»A kaj ste čitali?«
»Jaz sem čitala —• čitala sem o križarskih bojih.«
Volincev jo pogleda.
»Ah!« izpregovori naposled, »to mora zanimivo biti.«
Tu odtrga cvet in ga drži v roci. Tako so stopali kakšnih dvajset korakov.
»Kakšen je ta baron, s katerim se je vaša majka vpoznala?« vpraša zopet Volincev.
»Kamerjunker iz Petrburga; mama ga vrlo hvali.«
»Vašo majko vsak zavzame.«
»To je dokaz, da ima še vedno mlado srce,« odgovori Natalija.
»Da, Jaz Vain skoro Vaše konje pošljem. Oni so skoraj povsem izvežbani.«
»Merci .. . Meni vas je žal. Vi jih sami vežbate, a to je, kakor 6e govori, vrlo teško i opasno.«
»Da vam najmanjo radost provzročim, to veste, Natalija, pripravljen sem .. .«
Volincev se zasmehlja.
Natalja ga ljubeznjivo pogleda ter še enkrat reče: »merci.«
»To veste,« nadaljuje Sergej, po dolgem molku, »da ni stvari pod nebom .. . Čemu vam to pripovedujem? saj uie vse veste.«
V	tem hipu zazvoni v hiši.
»Ah! la cloche du diner!« vzklikne Boucourt, »obed, vrnimo se, retournons.«
»Quel dommage, kakšna škoda«, mislila je stara francoskinja, da ima toli ljubeznjiv mladenič tako malo sposobnostij za razgovoi.«
Barona ni k obedu bilo. Razgovor pri mizi ni bil živahen. Sergej Pavlič gleda na Natalijo, poleg katere sedi in jej marljivo vodo v čašo naliva. Panda-levskij se trudi svojej sosedinji Aleksandri Pavlovnej streči: on je ves plamtel od radosti, a ona malo da ni zevala.
EDINOST.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Zidnji vtorek je imeli v poslanskej zbornici državnega zbora priti na dnevni red lolska novela, a na predlog dr. Herbsta se je odložila; tu zmaga levičarjem sicer ne obrodi do*ti sadil, a zmaga je vendar.
V	seji tega dne^se je prečitala zahvala tirolskega deželnega odbora državnemu zboru za dovoljeno pomoč po povodnji poškodovanim.
Poslanec Illadik je potem poročal o češko-morav-skej iransverzaluej železnici. Oglasilo se je več govornikov, vsi za predlog. Minister Pino je zagovarjal vladin načrt, ker se je od neke strani izreklo obžalovanje. da se na nekatere obrtne kraje ni jemalo ozira ter rekel, da ni vselej dobro, ako se železnice grade le tam, kder obrt uže cvete, temuč tudi tam, ker se hoče obrt še le oživiti. S tem je bila generalna debata in seja končana.
V	seji 11. t. m. je vlada najprej predložila predloge. naj se jej dovoli, da sme prebitke iz dovoljenih zneskov za zidanje Žendarmerijskih kosaru v Krivo-šjili dalje rabiti.
Potem se je pričela specijalna debata o češko-moi'iivskej tranzverzalnej železnici.
V	obrtnem odseku je trgovinski minister poudarjal, da se vlada glede tega, koliko ur ima trajati redno delo, ne zlaga z vsemi poročevalčevimi predlogi. Do dvanajstega leta ne sme noben otrok stopiti v fabriško delo; inej dvanajstim in Štirnnjstim fetom sme otrok le Šest ur na dan delati brez škode šolske dolžnosti. Mej šestnajstini in osemnajstim letom velja deseturna.doba dela. Vlada se ujema s poročevalčevimi predlogi glede ženskega dela in dvanajsturnega pravilnega dela na dan z deseturnim dejanskim delom za odrasti«, izjeta so le akordna dela. Po noči sme delo trajati le pet do šest ur.
Vlada je za praznovanje nedelj, kar se pa tiče praznikov, mora se to dobro preuduriti, ker so razmere zarad različnih verskih pripoznanj zelo težavne.
Gosposka zbornica je imela 12. t. m. prvo sejo po praznikih. Načelnik je izrekel svoje sožaljenje o Maj-lathovej smrti. Potem je naučni minister dal nekatera pojasnila na interpelacijo grofa Thuna o oskrbovanju doneskov za verski zalog.
Nazadnje so se skoraj brez debate sprejele vse točke proračuna za leto 1S8J v vseh čitan jih, kakor tudi finančni zakon.
Glas je počil, da 1. maja pomilosti cesar vse one, ki so biii obsojeni v pravdi pogorelega gledališča na Ringu.
Spanga mora imeti tako naturo, kakor Monte Ghristo, povsod ga vidijo, a nikoder ne zasačijo. 41. t. m. je dobil nek krčmar v Lerchenfeldu, pri katerem je v nedeljo sedel Spangi podoben človek in pri njem zmenjal stotak, iz Gradca po pošti listnico, na kate-rej je bilo zapisano „Srčna Vam hvala za ljudoljubni sprejem. Spanga."
Na vse zadnje so Spango vendar zasačili. 12. t, m. je prišel v Požun, šel v kazino, tu pa so ga spoznali in poslali po policijo. Ko je videl, da ne more več uiti, ustrelil ie sam sebe z revolverjem štirikat v glavo, vendar se ni umoril, hudo ranjenega so prenesli v bolnišnico. Pomenijivo je to, da je tri dni poprej prav tamošnja dopolnitna okrajna komanda izdala vabilo, naj^ reservnik Pavel Spanga pride o pravem času v Požun k letošnjim vajam v orožji.
Vnanje dežele.
Manifest o kronanji ruskega carja se uže tiska* Tisti iztiski, ki so določeni za carske pisarnice, ml" nisterstva, arhive, cerkve, mesta in občine, tiskani
Basistov je delal iz kruha kroglice in ničesar ni mislil; celo sam Pigasov je molčal, in ko mu je Darja Mihajlovna opazila, da je denes vrlo ljubeznjiv, vpraša jo: »kedaj sem jaz sploh ljubeznjiv ? To ni inoj posel...« pa onda z gorkim smehom doda: »strpite se še malo. Jaz sem kv^s, prosti ruski kvas, a ta vaš kamer-junker...«
• Bravo!« jela je Darja Mihajlovna upiti. »Pigasov je ljubosumen.«
Pigasov niti ne črhne, nego jo samo izpod obrvi pogleda.
Po obedu se vsi zopet v salonu zber6.
»Res ga ne bode,« reče Darja Mihajlovna. V tem hipu se je začul ropot ekvipafe, ki je na dvorišče zakrenola. Malo potem vstopi v sobo sluga i na sre-brnej taci prinese Darji Mihajlovni list.
Ona pogleda brzo po listu in vpraša sluge: »A kde je gospod, ki je list prinesel.
»Na vozu sedi. Ali zapoveste, da ga pozovem.«
»Da.«
Sluga otide.
»Pomislite si to nesrečo,« reče Darja Mihajlovna, »baron je dobil nalog, koj v Petroburg oditi. On mi je poslal razpravo po nekem gospodu, svojem prijatelju. Baron ga je hotel meni predstaviti ter ga jako hvali. Ali je to neumno! jaz sem se nadejala, da baron tukaj ostane . ..
»Dimitrij Nikolajič Rudin,« javi sluga.
III.
V sobo stopi človek kakšnih petintrideset let, visok, širokih pleč, kodravih tamnih las, nepravilnega ali umnega lica, z bistrimi tamno modrimi očmi, z ravnim širokim nosom in rudečimi ustnicami, njegova obleka je bila iznoŠena i ozka.
On stopi gibko k Darji Mihajlovni, kratko se jej prikloni ter reče, da si je uže davno srečo želel njej predstavljen bitif in kako prijatelj mu, baron, vrlo obžaljuje, da jej ni mogel reči z Bogom.
Tenki zvuk Rudinovega glasu ni bil v skladu z njegovo postavo.
so na pergament. Mej ljudstvo bodo manifest delili jezdeči glasniki.
V	Peterburgn so zadnje dni zaprli več cihilistov, ki so bili izdani.
V	italijanskem senatu je minister zunanjih zadev Manctni 12. t. m. poudarjal prijateljstvo z Nemčijo in Avstro ogersko. ker je to potrebno, da se mir ohrani. Pripoznal pa je, da s francosko vlado razmere niso najboljše, da si pa prizadeva, da se te razmere zbolj-šajo in rekel, da ne rnore Italija hladnokrvno gledati v sredozemskem morji take politike, ki sega po pridobitvah in zarad tega se dogovarja s Francosko ter se nadeja ugodnega odgovora od vlade te države.
Bolgarski knez se 17. t. m. napoti v Atene ; po želji turškega sultana se bo nekaj časa mudil v Carigradu. Turški dostojanstveniki pridejo ponj v Varno s parnikom, kateri je turška vlada knezu za rabo določila.
London je kakor bi bil v obsednem stanu; vojaštvo so zelo pomnožili, straže povsod podvojili in celo počvetorili. Vse straže dobivajo strelivo ter imajo ponoči s kroglami nabite puške. — Skoraj vsak dan zasledujejo nove zaloge razpokljivih tvarin. 10. t. m. so našli na patniku .,Rembow", ki je prišel iz Hamburga, dva zaboja take nevarne tvarine. Ni večdvombe, da so se Fenerjani zakleli in zarotiii London uničiti.
Blizu Bagdada na peržiškej meji je vstala Črna kuga, ki ljudstvo grozovito mori. Okuženi kraji so se zaprli.
Dopisi.
iz Dutovljan, 11. aprila.
Bliža se leto, kar nam je nemila smrtna kosa pobrala innogozaslužnega in nepozabljivega dušnega pastirja Jerneja Brenceta. Tukajšnji občinarji in še mnogo drugih ie za njim žalovalo, kajti ostali smo ovce^brez pastirja.
Žalostno (je bilo videti v tolikej občini cerkev s zaprtimi vrati, i ni bilo več ob nedeljah in praznikih sv. maše in tudi ne popoludanske božje službe, trajalo je to do sv. Duhovih praznika.
Bilši gospod župan A. St. si je mnogo prizadeval, da bi spet dušnega pastirja dobil, in občinarje osrečil i razveselil; v ta nainen je sam šel v Trst k visoko čestitega g. namestnika škofovega za duhovnika prosit, a dobil je odgovor, da ni mogoče duhovnega dati, ker zelo pomanjkuje duhovnikov.
Potem je šel bivši župan prosit škofa, da nam da potrebnega dušnega pastirja; trdnega zagotovila vendar ni dobil.
Na njegovo prošnjo pa je poslal visoko čestiti g. kanonik Hrovatin župnik pri Novemu sv. Antonu, enega svojih duhovnov za praznike, a ti so minoli in čeda je ostala brez pastirja.
Tudi za sv. rešnjega Telesa praznik nam je na omenjenega župana prošnjo poslal gosp. kanonik Hrovatin enega svojih duhovnikov, za kar smo mu posebno hvaležni.
Potem se je bivši^župan sam trudil, da bi dobil duhovnika, kar se jrfu je tudi posrečilo; priporočen mu je bil duhovnik v pokoji, ako ga hoče starešinstvo v službo vzeti, ker je pa temu nasprotoval starešina A. L., zato je bil župan tako razžaljen, daje odstopil.
Naj omenim še, da je bila dne 25. junija min, 1. tukaj volitev novega starešinstva, za to novo volitev so se nekateri možaki v občini mnogo pripravljali, posebno A. L. je po svojem agitatorji V. T. zaukazal napraviti vabilne listke, s katerimi listki so nekaj volilcev povabili k pogovoru in posvetovanju v krčmo — dober začetek.
Pred dnevom volitve so spet najeli oni, ki bi radi bili izvoljeni v starešinstvo, moža J. St., kateri je nosil listke po selu v Dutovljah, ter vsakemu vo-
«Sedite... vrlo mije drago,« izpregovori Darja Mihajlovna in ga predstavi društvu, a potem vpraša, je-li on tu domač ali od kod drugod semkaj prišel.
«Moje posestvo je v T....ej guberniji,» odgovori Rudin, kdobuk na kolenih držeč «tu še nisem dolgo. Semkaj sem prišel zavoljo raznih poslov a v okrajnem mestu imam stanovanje.«
■Pri kom?»
«Pri doktorju. To je moj stari znanec Še iz vseučilišča.«
«A pri doktorji.... Čast mu, on umeje svoj posel. A z baronom ste tudi uže dolgo znani?«
«Zadnjo zimo sem se seznanil ž njim, ter ▼ nje-govej hiši teden dni ostal.«
uBaron je pameten človek.«
« Da.»
Darja Mihajlovna dene svoj lepo parfimirani robec pod nos.
«Vi služite?« vpraša ona.
«Kdo? Jaz?»
«Da, vi?»
«Ne... Jaz sem se službi odpovedala
Nastalo je molčanje.
(»Dovolite mi vprašanje,« začne zopet Pigasov, obrnovši se k Rudinu, « vam je zadržaj tiste razprave, katero je gospod baron poslal, poznan?«
«Da.»
«Ta razprava se tiče oinošaja trgovine... ali ne, ampak obrtnosti k trgovini v našej domovini. Tako se mi zdi, da ste Vi rekli, Darja Mihajlovna?«
«Da, o tem razpravlja,« odgovori Darja Mihajlovna i nasloni glavo na roko.
•Jaz sem, to je res, v teh stvareh slab sodeč,« nadaljuje Pigasov, «no reči moram, da se mi uže sam naslov vidi neobičen.... kako naj bi to bolj delikatno rekel?... neobično tamen in zamršen.«
• Zakaj se Vam zamršen vidi.«
Pigasov se nasmehija in brzim okom Darjo Mi-hajlovno pogleda.
•Alije mar vam jasen?« reče, obrnovši se k Rudinu.
lilcu rekel, da mora voliti tiste kandi late, kateri so na listku pisani, namreč A. L. in J. V. in ako bo tako volil, bode po volitvi pil.
Za glavnega svojega agitatorja si je bil najel A. L. g. V. T. ter mu zagotovil, da mu da t ijnikovo službo, ako bo za njega agitiral, in on v starešinstvo izvoljen; ako bi mu pa tega ne bilo mogoče, da mu odškodnino za njegovo delo in trud. Gosp. V. T. je dobro agi-taral in zarad tega je bil A. L. v starešinstvo izvoljen, in dne 21. septembra p. 1. za župana izbran, gospod V. T. je mirno čakal, da g. novi župan svoje zagotovilo spolni, ker pa tega ni hotel novi župan, zato ga zdaj V. T. za o Iškodnino po sodniški poti ti rja, izid razsodbe v Vašem cenjenem listu pozneje objavim, ako ga boste hoteli sprejeti. *)
Službo tajnika je novo županstvo oddalo prvemu podžupanu, da ni bila v občini javno razpisana. Ogled živine in mesa je radovoljno prevzel novi župan, ker je uže dolgo poprej hrepenel po tej službi in prejšne-mu ogledu vedno nasprotoval, dokler mu je siužbo prevzel.
Hitimo dalje. Uže mnogo mesecev je minolo, kar je bil novi župan izvoljen, mislili so nekateri občinarji, da koj nam vdobi duhovnika, a prevarali so se in motili, cerkev je bila še vedno zapi ta brez duhovnika, občinarji so bili vedno bolj nevoljni ter vedno župana i starešinstvo silili, naj preskrbe duhovna; še le po silnej prošnji občinarjev sta vender šla župan in eden podžupanov v Gorico prosit visoko Čestitega škofa, da bi nam dal katerega svojih duhovnikov, ali pa nasvetoval katerega boljših v pokoju, prošnja je bila uslišana.
Dne 7. decembra min. 1. je prišel k nam v začasno službo čestiti gospod Juh sprejet od županstva, starešinstva in občinarjev z veliko čestjo in radostjo, vsi občinarji smo bili zelo zadovoljni s tem gospodom, ker je v resnici pravi dušni pastir, želja občinarjev je bila, da gospod tukaj ostane.
Župan in starešinstvo pa sta za to premalo skrbela. Uže se je mnogo po občini govorilo, da nas gospod zapusti, vsi oni pa, ki bi imeli skrbeti in prositi, da bi ne šel gospod od nas, roke so križem držali.
Dne 5. t. m. na vse zgodaj so prišli 4 vozniki iz Temnice po gospodovo blago, hitro ga na voze naložili. in Šli so. Po občini je bilo vse tiho in žalostno, bliža se poludne. čas, v katerem je imel gospod nas zapustiti, a pri odhodu gospoda Juha ni bilo videti ni župana ni starešinstva; le bivši župan, ki vedno rad skaže čast, komu g«'©, in nekateri možje iz starega starešinstva so gospoda spremili do stanovanja g. Štoka in pri gospod Stoku za srečen odhod kozarček dobrega terana nalili in na zdravje gospodu Juhu trčili.	Dutovljanski.
Iz Dornberga 10. aprila,
[Tržaški Tramway in »Soča«.) Kedo je pisal zadnji dopis iz Dornberga v »Soči«, to je pri nas javna tajnost. Ta gospod je le v duhu potoval skoz »železna vrata« in prav tako se čudil v duhu lepemu razgledu. No, mi nemamo nič proti temu, fantazija je lepa stvar in kedor jo obrne na pesništvo, utegne, ako ie nadarjen, koristiti leposlovju; to vam je lepa duša; ako pa kedo svojo fantazijo, včasih tudi nekoliko razbeljeno po Noe-tovej iznajbi, rabi le za grajanje in intrigo; ali je tudi tak lepa duša? Pa vendar, saj se Vam vedno smehlja v obraz ta blaga dušica in včasih, kadar mu je razbeljena fantazija, igra mu cel6 sol-zica v očeh. Dopisnika »Soče« torej ne smemo jemati tako ozbiljno; nekdaj je bil pač pravi Atila ter po-
*) Res lepa stvar to; kaj uže naši kmetje posnemajo Kaminskega? Takega postopanja ne moremo zadosti grajati in bi priporočali dotične celo potitičnim gosposkam, da tem ljudem nekoliko stopijo na prste.
Ured.
«Meni? Jasen!«
«Hm.... Naposled morate vi to bolje vedeti.»
»Vas glava boli?« vpraša Aleksandra Pavlovna Darjo Mihajlovno.
«Ne.... C'est nerveux.»
«Dovolite,» začne zopet Pigasov, »vaš znanec gospod baron Muffel____tako se menda zove?»
«Uprav tako.«
«Gospod baron Muffel se bavi s politično ekonomijo, ali tej zanimive| nauki je posvečen le čas odmora. ki mu od zabav in službenih poslov ostaje?«
Rudin pogleda pozorno na Plgasova.
«Baron je v tej stvari diletant,» odgovori mirno, a zarudi povsem; «toda njegova razprava je polna istine in zanimivostij.*
«Ker razprave nepoznam, tudi se z Vami prepirati ne morem----Ali dovolite mi vprašanje: je-li
delo vašega prijatelja,"barona Muffel-ja, osnovano na podstavi razsojevanja v obče ali na fakti h.»
«0 njem so i fakta i razsojevanja na faktih osnovana.«
«Dobro, dobro. Opazujem, da po mojem menenji... no kadar bode prilika, porečem tudi jaz katero: tri leta sem prebil v Derptu in se preveril, da so vsa tako imenovana obča razsojanja, hipotez«, sisteme.... oprostite mi, jaz sem s kmetov doma in resnico v brke povem____vse to ni za nič. Vse to je golo umovanje — s katerim se ljudem tmina na oči vlači. Dejani, gospoda moja, dejanj treb6.»
«Res!» reče Rudin. — «No, ali treba je tudi smisel dejanj razložiti?«
• Obča razsojevanja?« nadaljuje »Pigasov, to je moja smrt, ta obča razsojanja, promotranja in ukrepanja! Vse to je osnovano na tako zvanem uverenji; vsak razlaga svoje uverenjo po svoje in še tolmačenja doda, naj se s tem nosil.
Pandalevskij se je zajel smijati.
(Dalje prihodnjič.)
Pn'tof/a k št. SO „Edinosti".
Načrt tržaškega Tramway-a.
bolj ožive. Važno je tudi to, da pojde Tram-way tik TrŽiških svetovno imenitnih toplic iu da se potem ne bodo treba bolnikom vezati na mestice TržiČ, kder je za dosti denara malo kom-forta; ampak da bodo bolniki lehko stanovali tudi v Siatjani, Devinu in celo v Trstu in vendar se leliko vsak dan kopali v Tržiču. V Tržiču preide črta na 0110.planjavo, (takozvani teritorij) od koder dobiva Trst mnogo potrebnega živeža
"Vlak. T r a lim w ay-a m hlaponom.
in zavijo mimo važnih večih krajev, kakor Ronke, Fojan, Zagrad in Podgora;to so kraji, v katerih prebiva jako marljivo ljudstvo, in kdor je uže prav dosti različne obrtnije. Gorica je konec te prve črto ; to mesto bode tako zvezano ne le s Trstom, te mu S tudi z vsemi glavnimi kraji Fur-lanije, vsled česar se mora mej temi in Gorico razviti prav živahen lokalni promet, kateri je na vsak način velik Činitelj v gospodarskem
zmislu ter more goriško deželo povzdignoti na višo stopinjo blagosti. Druga črta (okolo kilometrov) je ona iz Gorice v Šempeter, Bu-kovco, Prvačino, Dornberg, Batulje, Vrtovin, Potočc, Dobravlje, Cesto, Ajdovščino, Vipavo. Kako važna je ta črta skoz rodovitno in obrtno dobro razvito vipavsko dolino, vidi se uže iz tega, da so različna društva in inženirji uže večkrat merili železniško Črto, katera bi vezala
1000 kilometrov skazal jako koristen za vlastno podjetje in za občno blagost. Koristi pa omenjeni način prometu še posebno Trstu v takoj meri, da so denes niti ne da preračuniti, Dobra misel je bila uže ta, da je začetek novega Tram-\vay-a v sredini mesta, Piazza dei negozianti, kar je za odpotujoče in pripotujoče velike koristi. Crta gro najprej tik morskega brega, po cesti v Miramar, v Barkovlje, kateri tržaški iz-letovni kraj \bi potem še veliko več delal, nego
dela uže zdaj in bi postal v kratkem močno tržaško predmestje iu skoraj gotovo bi potem tam nastale ono velikanske morske toplice, o katerih se govori in piše uže toliko let. Ko'iko bi potom pridobil tudi Miramar, ta morda naj-
lepša točka na jadranskem morju bi bila ob nedeljah prenapolnjena in tujcem lehko vsako uro za malo denarja pristopna, mej tem ko zdaj tak izlet sega uže preveč v žep. Od Miramara pojde črta za hlevi grada in za parkom mimo takozvano »Villu Brandi«, potem vedno tik morja do Sistjane. Cesta ob morju drži, kakor znano, le do Miramara, od Miramara naprej mora Tram-\vay napraviti novo cesto na lastne troške, a podjetje Tramway hoče cesto tako zgraditi, da ostane prostor tudi zri druge privatno voze, v katerej zadevi se uže razgovarja z vlado, s čem bi se tudi vsem onim pešcem in voznikom, ki morajo zdaj voziti skoz Prosek, pot z lajšala in skrajšala. Pot od Miramara do Sistjane bo tako romantičen, kakor malokateri v Avstriji, zanimiva pa posebno ta cesta, ker bo pod Sistjano vdobljena v živo skalo; a ta cesta tudi povzdigne vrednost zemljišč in hiš v onih krajih, kder pojde mimo. Od Sistjana bode držala ta cesta do devinskega grada, te krasne točko na jadranskem morju, kar bode na vsak način tudi velika sreča za Devin, ker Tržačani Me bodo ob nedelj ali v velikih tro-pah ustavljali v Devinu in mnogi bodo tudi čez poletje pošiljali svoje družine v ta prijazni divje romantični morski kraj. Iz Devina se bo polagoma vzdigovala ta cesta proti Sv. Ivanu in tam pojde mimo reke Timave, ki uže ob izvirku nosi večjo ladije in goni velik mehaničen mlin. No daloč od tukaj jo manj znano Dober-dobsko jezero; vse te točke vsled Trarawava
Uže pred več časom smo prinesli vest o načrtu ravnatelja tuk. vožnega društva, inženirja Sch milit o zgrajenju Tramway-proge s paro-gonom iz Trsta skoz TržiČ, Gradiško, v Gorico, Ajdovščino in Vipavo s postransko progo iz Ronk v Cervinjani dostaviti nam je denes, da je omenjeni gospod Schmidt uže prosil mi — nisterstvo za dotično koncesijo na G mesecev in da so mu uže tudi nekda stavljena na razpolago potrebna novčna sredstva.
Da naši čitatelji lažje raz-umć dotični načrt, podajemo jim geografično sliko dežele, katero ima zvezati ta Tram\vayska črta, na katerej je proga natančno zaznamovana; a omeniti moramo tudi, da se je na potezovanjo nekaterih veljavnih osob ta črta, kolikor zadeva vipavsko dolino, zdatno spremenila, kajti v začetku je bilo projektirano, da pojde Tramway skoz šempas, Črnice v Ajdovščino, kakor je to na sliki razvidno, a po spremenjenem načrtu pojde Tram\vay iz Gorice v Šempeter, Bukovco, Prvačino, Dornberg, Batulje, Vrtovin, Potoče, Dobravlje, Cesto, Ajdovščino, Log v Vipavo. Dostaviti nam je tudi, da je ta proga še le začetek obširne mrože tramwayske komunikacije, ki ima polagoma zvezati mej soboj vso glavne kraje Furlanskega, Primorskega in Kranjskega.
O koristi Tramvvaj-a na hlap jnam skoraj ni treba zgubljevati besed; on jo povsod, koder teče, povzdignol obrtnijo in promet in seje posebno v zgorenjej Italiji, koder zavzema proga uže nad
EDINOST.
vipavsko v Gorico in Sv. Petrom, a vsi ti projekti so se spodtoknoli oh denarnem prašanju. Kakor smo uže pisali, razvita je obrtnija posebno v onih krajih vipavske dolino, kder teče reka Vipava ; a ta vodna moČ Še ni tako izko-ristena, kakor bi mogla biti, temu je tudi krivo pomanjkanje dobrili in cenih prometnih zvez in gotovo je, da se po novem Tramway-u obrtnija v vipavskej dolini Še zdatno pomnoži, ter da Vipavci tudi s to črto dobe spodhujo, da bodo še več raznih pridelkov pridelovali, ker lehko jih bodo izvažali v Trst in druge kraje. Ni pa misliti na to, da bi po ložjom prometu dežela postala robna tujstvu, vsak tujec, kateri bi se naselil, moral bi v prvej vrsti računiti z domačim ljudstvom, in ako se tudi naseli, mora se poprijeti jezika, Šeg, navad domaČega ljudstva. O tem imamo dosti skušenj na Kranjskem, kder so potomci karnjelskih posameznih naseljencev postali najboljši, najgorečeiši domačini. Vipavska dolina ima torej po Tramway-u pričakovati le koristi, a on more škoditi le posamezniku, občno koristi pa odtehtajo vse koristi posameznikov, katero ne hodijo v poštev v takih slučajih. — Tretja črta je ona iz Ronk skoz Bejan, Pieris, Paprijan, Villa Vicentina v Cervinjan, kateri zadnji kraj ima veliko trgovsko važnost, ker je po reki Avši zvezan z morjem in ima uže zdaj velik pomorski promet. Vsi kraji dolnje Furlanije (Bassa) pa so jako rodovitni in on-dotno prebivalstvo je marljivo ter izvaža uže zdaj vse polno pridelkov v Trst. Kako se pa tam še le razvije obrtnija in kmetija, kadar bode Tramway po nizkej ceni jako hitro posredoval promet!
Občne koristi po Tramway-u.
Po tem, kar smo uže rekli, hočemo v kratkem navesti vse koristi, katere bi nastale Trstu in sploh Primorskej po projektu gosp. Schmidt-a.
Pred vsem je treba poudaijati hitro in pomnoženo zvezo Trsta z vsemi kraji, kateri stojć na omenjenej črti, kajti iz Trsta bode vsako uro, k večemu vsaki 2 uri, in po potrebi tudi večkrat odhajal vlak Tramwaya, kar Trstu one kraje silno približa in jih privede v jako živahno zvezo s Trstom, no in znano je, da s zviša-nim prometom raste tudi blagost. — Posestva blizu črte, posebno one bliže Trsta, postanejo veliko več vredna in omogoči se tudi takim Tržačanom, ki niso milijonarji, da s6 svojimi družinami poiščejo v poletnem Času hladnejših, zdravejših krajev, vsled česar se tudi mali kraji povzdignejo in bodo posebno mej Trstom in Gorico rastle nove lepe vile tržaških krezov. Na boljše in ceneje oskrbovanje Trsta s pridelki in sploh živežem bode ta železna proga jako ugodno uplivala. Tudi šolstvo pridobi, kajti mnogo otrok nenremožnih roditeljev, oddaljenih po 1 uro in več od Gorice in Trsta, rabilo bo lehko jako ceni Tramway ter se vozilo vsak dan v mestne srednjo šole in zopet domu, da jim ne bo trebalo plačevati v mestih dražega stanovanja.
Srenjski zastopi onih krajev, kder bo mimo vozil Tramway — in takih je nad 80 — poklicani so, da dobro in vestno preudarijo vse koristi, katere bode donašalo novo podjetje njihovim občinam, in ker smo gotovi, da vsi ti zastopi spregledajo veliko važnost in korist novega prometnega sredstva, ni skorJij dvomiti, da ne bi tega podjetja simpatično pozdravljali in na vse kriplje podpirali. V Trstu je bil ta projekt sprejet simpatično, in kor je gotovo, da denarja ne bode manjkalo za njega izpeljanje, je le želeti, da to podjetje po vsej moči podpirajo vse gosposke, srenje in v obče vse prebivalstvo.
Predočili smo zdaj našim čitateljem koristi nove železniČne črte, potrebno se nam zdi, da jih seznanimo zdaj tudi z načinom, kako se bode gradil, oskrboval, vzdrževal, kako in po kakej ceni bo vozil ta »Tramway«. Kar se tiče gradbe, moremo čitatelje zagotoviti, da se gosp. Schmidt bavi z največjo pridnostjo s prvimi deli, merjenjem, načrtom itd. nove proge in bode to vso dovršeno v dveh mesecih, da se potem ves načrt z obširnim poročilom predloži mini-sterstvu trgovinstva, v katerega področje spada ta stvar, da ga ono odobri. V interesu dobro stvari
ni dvomiti, da se raznovrstna pogajanja z ob-lastnijami, občinami, privatnimi osobami itd. hitro izvršb, tako, da bode mogoče začeti z grajenjem vseh 3 črt uže v tem letu. De/o bo trajalo 8 do 10 mesecev. Kakor uže znano, ne bode treba posebne podlage, kakor pri železnicah, take podlage bodo potrebne le tu in tam izvanredno, kder so posebne naravne težave, obče pa se bode nova žcleznica posluževala uže obstoječih cest, v čem se te baže železnice bistveno ločijo od drugih železnic. Na novo se boda gradila, kakor smo uže omenili, le črta mej Miramarom in Sistijano, kder bode gosp. Schmidt vse svoje sile rabil v to, da zgradi tako lepo in široko cesto, da bode rabljiva tudi za druge voznike. Železna črta je projektirana na enojne ozke kolesnice (eingeleisig, schmalspurig) s potrebnimi menjali za srečajoče se vlake, ši-rokost ceste mej eno kolesnico fšino) in drugo je 90 centimetrov, mej tem ko znaša navadna širokost na pravih železnicah 143 centra.
Teškoče, katene bodo tu in tam, kder gre cesta v hrib, bodo močne mašine z lehkoto premagavale in bo Tram\vay lehko premagaval v hrib taka povišanja do 5°/0(l: 20) in ovinke fkurve) do 20 metrov šestara (radius).
Kar se tiče voznih sredstev, naj bode omenjeno, da bodo lokomotive podobne temno pobarvanim vagonom, v katerih bodo skrite vse mašine in prostor za kurjavo, tako da zgine vsak pomislek, da bi se konji plašili. Konji se prav hitro navadijo na te maš me, katere delajo popolnoma mirno in tam, kder uže obstoje take železnice, ne ve statiska o nobenih posebnih nesrečah, katere bi se bile zgodile vsled splašenja konj zarad srečanja tacih vlakov. V ostalem pošiljajo gospodje, kateri imajo ekvi-paže, svoje Čile konje nekolikrat na tako železno cesto, da se privadijo Tramway-u. Vagoni za ljudi so podobni dosedanjim tramwayskim vagonom in so spredaj tako odprti, da more popotnik uživati naravne lepote krajev, po katerih se vozi. Vozovi za blago so odprti in zaprti, kakor na navadnej železnici. Vlaki se različno sestavljajo, tako na priliko : 3 do 4 vagoni za osobe II. in III. razreda, s par vagoni za blago, za one vlake, ki prekrbujejo brzovožnjo, a sestavljajo se tudi izkljuČljivi težovlaki, kakor na navadnej železnici.
Vožna hitrost omenjenih vlakov je naravno različna od 10 do 20 kilometrov na vsako uro; na priliko kadar vozi po mestu, ali drugem obljudenem kraju 10 kilom., na prosti črti mej krajem in krajem pa 20 kilom. Izvrstna konstrukcija hlaponov in zavornic (Bremsen) omogoči nakratno ustavljenje vlaka, tako daje laže ustaviti Tramway s hlaponora, nego pa kako drugo vozilo s konji. Po skušnjah se moro tak vlak ustaviti na oddaljenost od 2 do 4 metre. Kako varno vozi Tramway s hlaponom celo po jako obljudenih nlicah, nam kaže to, da vozi po mestu Prato v Italiji po nekej ulici le 4.35 metrov širokoj in da se v vasi Fornace blizo Milana križajo na dvojnej progi vedno po 4 vlaki, in se vendar še nikoli ni v omenjenej ulici zgodila kaka nesreča.
Zdaj še nekoliko o opravniMvu te železnice. Voznim, to je gotovo najzanimivejša točka: Voznina v vagonih III. razreda bo stala : do Barkovelj (Martelanc) 10 soldov, v Miramar 15, Nabrežina 30, Sistijana 35, Devin 35, Sv. Ivan 40, Tržič 45, Ronke 50, Re lipulja 55, Fojan 60, Zagrad 65, Gradiška 70, Fai-a 75, Gmaj-nica 80, Ločnik 85, Podgora 90, Pevma 95, Gorica 100 soldov. Dalje iz Gorico v Vipavsko dolino do Šempetra 105, v Bukovco 110, Prva-čino 115, Dornberg 120, Batulje 125, Vrtovin 130, Potoče 135, Dobravlje l"40, Cesta 145, Ajdovščina-Šturje 150, Log 160, Vipavo 165 soldov. Torej bo voznina tako urejena, da znese od ene postaje do druge 5, če je nenavadno oddaljena, k večemu 10 soldov. Na postranske]' črti Ronke-Oervinjan bo ta le voznina : Iz Ronk do Beljane 5, do Pieris-a 10, Paprijana 10, Fimucello 15, Villa Vicentina 15, Škodovaka 20, Corvinjan 25. Voznina v II. razredu bode primerno viša, kar pa netna za
nas Slovence posebne važnosti. Voznina je torej jako nizka, posebno ako se pomisli, da bo človek lehko vsako uro odpotoval.
Vlaki bodo blizu tako-le odhajali, namreč iz Trsta : Ob 5. uri zjutraj ob 7, 9, 10, 11 uri prcdp. in 1, 2, 3, 4, 5 in 6 uri zvečer; umcie se, da se po potrebi vlaki tudi pomnoži in da se za cela društva napravijo tudi posebni vlaki po še nižjej ceni.
No, in zdaj smo v vagonu in se peljemo. K večej komoditeti občinstva bode kondukter voine liste prodajal še le v vagonu, kadar bode vlak uže šel. Vlak se more ustaviti na vsakem mestu, kder le hoče kak voznik vstopiti ali izstopiti.
Glavno podlago za uspeh Tramway-a je iskati v primerno majhnem trošku za cesto in pa v jako priprostem oskrbovanju vsega podjetja. Na vsej črti ne bode niti enega dražjega kolodvora. Svoje postajevodje bo društvo jemalo iz ljudstva ; v vsakej vasi si poišče kacega inte -ligentnega gostilničarja, kateri bode, kakor v Italiji in drugod, vožečim se brezplačno odpiral sobo za čakanje ; ta postajenaČelnik bode tudi prejemal blago za odpošiljatev po Tramway-u i bode zato dobival primerno provizijo. Po tem načinu bode opravništvo vse črte jako po ceni. Blago za brzovožnjo bo sprejemal vsak vlak, za navadno vožnjo pa bodo težovlaki prejemali blago večkrat po dnevu in se bode blago prejemniku izročevalo precej isti dan, ko dojde. In zdaj, koliko časa bode trajala vožnja, ako se vzame za podkgo 20 kilom, na uro ? Do Barkovelj 15 minut, v Miramar 32, v Devin 60, v Tržič 84, v Zagrad 128, v Gorico 192, v Ajdovščino 300, in Vipavo 331 minut. Torej iz Trsta v Vipavo k ljubu velikemu ovinku, v 51/a urah, tako sicer, da bo oni, ki bo v nedeljo ob 5. uri zjutraj sedel na Tramway ob 10l/„ uri v Vipavi, in če se iz Vipave zopet odpelje v Trst ob 6. uri pop., bode ob ll1/« ur* P° no& zopet v Trstu.
A dozdaj smo govorili le o Tramway-u, katerega ima voziti parna moč. Kedo pa ne zna, koliko se dela v novejšem času na to, da se elektriko ne rabi le kot svetilna, temuČ tudi kot gonilna moč. Da to niso šale, dokazuje nam uže to, da namerjava južna železnica vpeljati na po-stranskej črti iz lilodling-a v Briill pri Dunaju vlake z električno gonilno močjo, prav tako se hoče služiti elektrike železnica iz Linca v Krems-miinster in letos se bodo na elektriČnej izložbi na Duuaji delale obširne poskušnje z elektriko kot motorno močjo. Da bo sčasoma, ako se elektrika izkaže rabljiva, tudi to društvo rabilo te moči, to je toliko bolj gotovo, ker ta črta gre vedno poleg dveh rek, Soče in Vipave, kateri more društvo z lehkoto izkoristiti za napravljanje potrebne elektrike. Gosp. ravnatelj Schmidt ima tudi v tem pogledu svoje dobre ideje za bodočnost. Gotovo je, da bode društvo imelo vsled nizke voznine, vsled hitrosti vožnje in pogostih vlakov prav dosti posla ne le z blagom in takimi vozniki, ki hodijo po svetu v opravkih, temuČ, da bodo Tramway še posebno rabili mnogi izletniki, katerih število se bode vsled nizke cene in velike komoditete gotovo velikansko množilo. Za te zadnje, katerim nova Železnica odpre mnogo novih, prekrasnih krajev, izda vodstvo te železnice nek »almanah«, kateri bode obsegal vse zanimivo gjedć železnice same, potem historična, geografiČna, geologiČna izvestia o krajih, po katerih bode vozil Tramway s podobami najlepših točk vse črte, kakoršne so : Miramar, Devin, kopelj v Tržiču, Oglej, Gorica, Dornberg, Ajdovščina, Vipava itd. in sicer v 4 jezikih, mej katerimi bode tudi slovenski. Za ta almanah so uže pridobljena dobra in vešča peresa. Konečno morama še enkrat konstatirati, da je nov projekt ne le v Trstu, teinuč tudi v najdaljših krogih vzbudil živo zanimanje, da se zanj zanimajo tudi mnogi slovenski krogi, vsled česar se nam je zdelo potrebno, spregovoriti o projektu v obširnejšem spisu, h kateremu nam je sam oČd projekta na razpolaganje postavil vse potrebno točke, ter nam zagotovil, tla nas bode tudi v bodoče o napredku stvari točno obvestoval. (Preskrbel nam je tudi slike. Zemljevid jo kopiran po generalštabskej karti.)
R D I N O S T.
žigal po soškej in vipavskej dolini, ustavljal je klepanje k03, uničeval prijatelje koz, grmelo in treskalo je iz njegovih oči; a zdaj je postal tiha vela mamica, in tako mine vse na svetu. Mož si zdaj želi miru; a da bi ga z daj vznemirjal vrisk hlapona, ta grda spaka »Tramway«, ta peklenska iznajdba, to bi bilo vendar preveč in pregnalo bi ga iz mirnega, idiličnega kota domberškega. Da bi Tramway naše črešnje vozili Ne boš Jaka! In ta Šentana obrtnija; ona ni za naš »fulk«; mlinarjev, fužinarjev imamo tako uže preveč, imamo tudi »pekel«, v katerem prebivajo pravi copr-niki, rogači, naj se tem zdaj pridruži še d rug peklenšček »Tramway,« brrr! Pa da bi bil uže pravi Tram way, kateri vozijo konji; a to bo druga pošast, vozil bo »lukamatija« in piskal bo, pa naši »iošedje« se bodo plašili. Le Tramway-a do v našo dolino, raji don Kišota, da bo naskakoval naše pregrešne mline in fužine! Našega dopisnika fantazija je velikanska; on uže zdaj vidi, kako na3 bo Tramway nemčuril, on vidi v nas tako slabotne ovčice, da bi nas mogli obzidati s ki-neškim zidom, da v našo vas ne more volka glas. Dokaz, kako fantazijo ima omenjeni dopisnik, tudi je to, da isti dan, ko je g. Kocjančič kolavdiral železni most v Dornbergu, ni bilo tukaj žive tuje duše, razen g. Kocijančiča. — Kar piše gosp. dopisnik o nesnagi v Dornbergu, razžaljivo je za vso vas, in ako se res nahaja pri nas kaka napaka, morajo za to poklicani gospodje po prijaznem potu delati na to, da se odstrani; surova graja pa rte koristi, le pokvari. Dopisnik je raz žalil sš svojo grajo celo našega vse Česti vrednega Č. gospoda župnika. Dopisnik naj bi raje pometal pred svojim pragom, njegovo dvorišče je prava luža, ono gnojišče puhti okuženi Zrak celo v ono hišo, v ka-terej bi moralo sicer dišati po vijolicah. Dopisnik naj da v prvej vrsti dober vzgled in potem naj graja druge. — Res je, da čitalnica nekoliko hira, tega pa je kriv dopisnik sam, kateri dela vedno razprtije. Da Dornberg slavi »Slogo« z enim udom, tega je tudi on sam kriv; on bi moral ljudstvo k pristopu v to društvo navduševati, kar pa ne dela. — Tudi sloveče vinarsko društvo hoče Črniti — slep ali pa hudoben mora biti, kdor ne priznava, da dornberško vinarsko društvo je edino na Goriškem, katero je zarad svojega delovanja, vinarstva in sadjarstva v Dornbergu jako koristno. Ogledaj si vinograd in sadnjak, poskuševalni vinograd, pridi 1. maja k vinskej razstavi, vedi, da so si letos DornberČani nakupili nad 80.000, pravim osemdeset tisoč žlahtnih trtnih sajenik (kolči) in sicer te le vrste: nemški ia vlaški rizling, rulandec, tra-miner, portugalka, žlahtnina in vse to bo pravilno nasajeno. Ali ni to napredek vinarskega društva? Ako dopisniku »Soče« no dopada v Dornbergu, naj gre v gore korenje jest. Gospod dopisnik! svetujemo Vam, da ostanete pri svojem kopitu, in da ne škodujete in žalite Dornberčanov, Kateri niso tako umazani, kakor jih rišete Vi svetu, in ako bi bili res taki, gotovo ne bi bila najmanjša krivda na Vas. Verujte nam pa, da nas »Tram\vay« ne ponemči in da ga mi Dorn-nerčani in drugi naši sosedje prav želimo, saj tudi »Soča«, katera je prinesla Vaš dopis, v istem listu Vašej misli oporeka v dopisu iz Kanala, v katerem morete čitati: »Mogočen faktor fpomoček) za napredek
Eosameznega okraja so ceste, lider cest ni, ne more iti prometa i u kupčije, kajti troški so v takih krajih za prenašanje blaga večjidel preveliki, tako da storijo nemogočo konkurenco z drugimi okraji.« Pra-šamo zdaj »Sočo«: ali odobrava misel svojega dopisnika iz Dornberga, ali pa ono dopisnika iz Kanala? Eno poleg drugega se nekam čudno bere, tako so sodili Še celo naši DornberČani, katere dopisnik imenuje zabite.
Skofjaloka, 9. aprila.
Dne 31. t. m. so bile tukaj volitve za okrajni cestni odbor. Loška srenja voli 3 odbornike, a dolini selška in poljanska po 2. Razen teh izvolita še deželni odbor in največji davkoplačevalec (tukaj gosp. vit. Strahl) po enega uda. Upanje imamo, da bode ta odbor skrbel za res prepotrebno popravo ceste v nekaterih krajih, zraven pa tudi žepe davkoplačevalcev varoval. — Ker uie o volitvah govorim, naj bode tudi omenjeno, da precej kaže na dopolnilne volitve za srenjski odbor. Pri tej priložnosti se pa prav lahko zgodi, da se sedanji župan za to čast zanvali. Bog zna, kakega srenjskega predstojnika Loka potem dobi. Toliko varčnega, kot je sedanji, teško. Će tudi je v Loki dosti gospodov, ki bi radi županovali, nam je nositelj od Dežmana zasramovanih kratkih klač vendar še najljubši. Morda bi se tudi g. Dežrnan ž njim sprijaznil, ko bi le ta ne bil značajen narodnjak in ko bi hotel Loki natvesti kako «posojilo», kot ga je nemčurska stranka Ljubljani.
Danes so se začele priprave delati za stavitev novega vodnjaka. Se stroški tega in z onimi novo naročene brizgalnice lahko bi se v mesto napeljala tekoča studenčinca, katero bi tudi ognjegasci brez porabe toliko močij v slučaji požara rabili.
Da so se mestni fantji poprijel! petja, ter uže precej napredovali, omenila sta uže s pohvalo »Slov. Narod«, in »Slovenec.« Se posebno pa se moramo vsi gospodu učitelju petja zahvaliti, ker ima s tem dokaj truda.
Začetkoma maja dobi tukajšna Čitalnica svoje novo, krasno zastavo, pod katero se hočemo zbirati, ter napredovati, ne le v petju, temuč tudi sploh v narodnem zevedanji, katerega še jako potrebujemo.
Domače in razne vesti.
l esarjev dar. Cesar je podaril občini An-hova pri Kanalu na Goriškem 200 gld. za popravo mosta pri Plavah.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo je podelilo ravnatelju vseh dvornih kobilaru, nekdanjemu vodju Lipenske kobilarne na Krasu in Notranjskem dobro poznanemu g. Ivanu Vieten-u red železne krone III. vrste.
Politično društvo »Edinost«. V četrtek 19. t. m. opoludne bode odborova seja v prostorih »Delavskega društva«, h katerej vse Čestite g. g. odbornike in namestnike uljudno vabi:	Odbor.
Na Xaber;ojevo In ter palac! jo zarad krišlun ribičev odgovoril je trgovinski minister, da je d;il strog ukaz dotičnim oblastnijam, naj pazijo, da Chiozzotti ribarijo v postavno določenej daljavi od avstrijskih bregov.
Tržaške novosti. Hrvatski paviljon bode smel stati na starem prostoru samo še to leto; drugo leto ga bode treba oopraviti—tako je odločilo mestno starešinstvo.
Cesar je dovolil, da se porabi 100,000 gld. od dohodkov vsakoletne državne loterije za zidanje blaz-nice za vso Primorsko. Kakor se vidi, utegnemo dobiti v par letih tudi blaznico,^ kar je potrebno, ker dozdaj niso blazni na Primorskem, posebno pa v Trstu, dobro spravljeni.
Državni poslanci dalmatinski in poslanec Naber-goj, potem uua gospodu zbornice, barona Reinelt in Scrinzi, odpotovali so v sredo na Dunaj,
Lloyda uradnik O. R. je Šel v sredo proti večeru iz Skeanje. Pride mu nasproti pod hribom nek lepo oblečen gospod ter ga prosi ognja, da prižge cigaro. Q. R. nič slabega sluteč, pomoli mu cigaro, a v tem trenotji ga ptujec zgrabi, in mu hoče se silo vzeti uro. Napadeni se brani z vso močjo, nastane huda praska.£napadnik potegne nož in ga napadenemu zadere v život, a zadnji se brani obupno in ker je tolovaj najbrže čutil, ali se bal, da kedo pride na pomoč vsled kričanja, urno odnese pete, ne da bi se bil polastil zaželene ure. — Uradnik O. R., lehko ranjen, šel je potem hitro v plinovo tovarno, kder si je rano obvezal. Tatova ni poznal napadeni in ga torej policija more le slučajno zaslediti. V Trstu ni nikoli zadosti previdnosti !
Te dni je prišel lepo oblečen mladenič v neko tržaško družino in se je predstavil kakor sorodnik sorodnikov iz Amerike, ter ob enem dostavil, da je prinesel iz Amerike vse polno lepih, dragocenih darov, katere ima razdeliti mej tuk, sorodnike. Omenjena družina ga dobro sprejme in dobro gosti dva dni, tretji dan pa zgine gost brez sledu. Pojavil se je zopet v Kopru, kder je neko družino, ki ima tudi sojodnika v Ameriki, prav tako naplahtal; Jtam pa se je še boljše gostil 3 dni ; četrti dan pa povabi gostoljubno družini, naj ž gre njim v Trst, da tam razdeli one darove iz Amerike.
Lehkoverni ljudje so se res vkrcali v Trst; tukaj jih je prefriganec peljal do neke, gostilne ter jim rekel, naj ga počakajo pred vrati. Čakajo in čakajo; a zastonj: slepar je popihal skoz vrata, ki so držala na stransko ulico. Vrneli so se osleparjeni v Koper, brez lepih darov. Morebiti jo ta slepe ena in ista osoba z napadu ikom pod Skednjo.
Varujte otrok ! Vedno so matere tako neprevidne, da puščajo otroke na ognjiščih brez vsacega varstva. Enoletni otrok nekega zidarja pri sv. Alojziju št. 806 igral se je sam na ognjišču, zvrne se nanj velik lonec vrele kave, vsled česar se je otrok tako močno opekel, da je po hudem trpenju v sredo umrl.
Nesreča. V četrtek 12. t. m. ob '/a 12 ure d opoludne se je pripetila velika nesreča tukaj pri Sv. Jakobu. — Bivši cirkniški župan, 55 letni trgovec zvinom, prišel je 11. t. m. se zgodnjim vlakom v Trst; najel koj pri velikej kosami kripico Ivana Dodiča In se i njim peljal skoz Katinar, Ključ, Boršt, Boljunc in potem v Dolino vino kupavat. V Dolini je nakupil pri nekaterih kmetih nekoliko vina i dal tam aro, potem se prav s tistim vozom peljal proti Trstu. Ko pride do ulice in kraja, kise zove »BoscoPontini«, vrgel je majhen dečko kamen v konja in ga tako splasil. da je začel tako neizrečeno dirjati, da ga voznik ni mogel ukrotiti. Mož, po imenu Andrej Milavec, izven-redno rejen in velik, postaran, vstane in je hotel z voza skočiti, ali joj! on se zgrudi in telebi tako močno na tla, da ni izpregovoril več besedice i je jel močno krvaveti, voznik je tudi padel pa se ni jako poškodoval; konj je pa s vso naglostjo tekel do ulice Sv. Justa, kder so ga nekateri delalci z velikim trudom in tudi ne brez nevarnosti ustavili. Po naključbi sta bila dva stražnika koj zraven, tako tudi zdravnik, Dr. Turk, kateri so vzajemno preskrbeli, da so poškodovanca odpeljali v bolnišnico. Milavec ni od tistega časa več izpregovoril besedice, ne bi se bilo vedelo, kdo da je, ako ne bi si bili trudili najti človeka, ki ga je poznal in razjasnil, kako se imenuje in od kod je. Umrl je 14. t. m. ob 1. uri zjutraj v nazočnost svoje hčere ki je prišla z brzovlakom v Trst vsled telegrafičnega naznanila, katero je poslala Slovencem znana krčmarica, gosp. Marija Jazbec.
Oholost. Prišel je denes opoludne gostilničar »al Giardinetto« k predsedniku del. podp. društva ter inu odpovedal uže najeto dvorano za jutrajinjo veselico. Prašal je predsednik gostilničarja po uzrokih, kateri so ti le: Gosp. Riettr, lastnik senožeške pivovarne in mlina v Palih pri Ajdovščini, je lastnik tudi one gostilne; on je uže zadnjo nedeljo ukazal, da sprednja vrata zarad naše veselice ne smejo biti zaprta in da ne smemo pred vrata prilepiti naših vabil. Da se ne prekladamo, se je predsedništvo udalo temu pogoju. Denes pa je bogati gospod Rieter rekel gostilničarju, da on ne dovoli, da bi naše društvo veselilo se v njegovej dvorani in zažugal gostilničarju, da ga odpusti, ako bo jutre zborovalo naše društvo v njegove.) dvorani »al Giardinetto«. Gostilničar je pošten Italijan in ker ima naše predsedništvo več obzira, nego omenjeni bogatin, se je ono radovoljno odpovedalo svojej pravici, akoprem bi jo bilo lehko iskalo pri policiji. Najelo je precej dvorano v vrtu »Rosetti«, nasproti dvorani »al Giardinetto«, kder bode jutrajšnja veselica in tako spravilo sebe in omenjenega gostilničarja iz zadreg. Ni treba komentara; slavno občinstvo naj samo sodi ravnanje gosp. Rieter-ja.
DelaKko pod/drušivo. V nedeljo 15. aprila 1883 priredi omenjeno društvo v dvorani Rossetti nasproti «A1 Giardinetto« veselico s predavanjem, petjem, deklamacijo, igro na citrah in plesom. Spored: 1. pl. Zaje: «U Boj» poje zbor. 2. Predavanje: O poljskih ženskih i njih delovanji na narodnem polju, predava gosp. prof. MandiČ. 3. A. Hajdrih: «Slava Slovencem«, poje zbor. 4. Uinlauft:r«Devi», igra na citrah g. Preveč. 5. Deklamacija: «Črnogorka», deklarauje gospo-dičina Muhova. G. D, Jenko: «Na moru*, poje zbor. 7. Venček slovenskih napevov, sestavil in igra na citrah g. A. Preveč. 8. Prosta zabava in ples. Žačetek točno ob 6. uri zvečer. Vhod iz vrta «Rossetti•>. Vstopnica: I. prostori 20 sold., II. prostori 10 sold. Usti dohodek je namenjen domačej pevskej šoli. Ra-dodarnosti niso stavljene meje.
Vojaški davek morajo plačevati vsi tisti, ki niso bili vzeti v vojake, ali so bili od vojakov precej odpuščeni zarad razmer doma, ali zarad kesn^ie pokazale se nezmožnosti za to službo. Ako dotični ne zaslužijo nič in jih vzdržujejo roditelji, morajo zadnji plačati za-nje. Vsi taki mladeniči, rojeni v letih 1855, 1856, 1857, 1858, 1850, 18(10, 1861 in 1862, spadajoči pod Trst, morajo se spričevali uradov ali gospodarjev dokazati, koliko zaslužijo na leto in se morajo v ta namen oglasili, začenši od 20. aprila do 15. maja najdalje, pri tuk. magistratu.
ttodnljsko. Na rekurz Jožefa Perica in J. Mastena iz Vojščiee po g. dr. Bizjaku je višja sod-nija spoznala, da imata ona dva povrnoti troške zaradi obsodbe porotne sodnije toženim in po g. dr. Tonkli-ju zastopanim le gld. 88.50, mesto gld. 205.—, vsled česar sh ti pravdni troški zmanjšajo so zaslužkom odvetnikov vred na 168.5D gld. in ne kakor smo mi in drugi slov. časniki pisali, 800 do 400 gld.
—	Tudi ta trošek je provisok, ker nepotreben l
Policijsko. Čudno/ Nobene tatvine uže tretji dani Bela zastavo nad to rubriko ; to je v Trstu velika izjema 1
Javna dražba. 25. t. tn, se bodo na javnej dražbi pri trž. magistratu oddajala razna zidarska dela za popravo mestnih vojašnic. Oklicna cena za vsa dela je 3182 gld.
^ Statistično. Kakor je izračunil nek tržaški veščak v statistiki, g. R, bilo je po zadnjem ljudskem štetju v Trstu le 67622 pravih Tržačanov, ki tukaj uživajo domovinske pravice, 53987 takih avstrijskih odanikov, ki nemajo tukaj domovinskih pravic in 0121 podarnikov tujih držav, skupaj torej število tržaškega prebivalstva : 141740. Po procentih je v Trstu 48 4/0 pravih Tržačanov 37 % drugih avstrijskih podanikov in 15 % inostrancev, torej se še polovica vsega tržaškega prebivalstva ne more prištevati pravim TržaČanom. Mej temi pravimi Tržačani pa je po Številjenju Italijanov samih, ki 'so vtaknili polovico Slovencev v svojo statistično mavho, 26.035 Slovencev, pravih Tržačanov, ki imajo tukaj občinsko pravico in je tudi Nemcev ali Slovencev, ki so se kot uradniki zapisal: mej Nemce in imajo tukaj domovinsko pravico, nad 4500; potem takim pridemo do sklepa, da je v Trstu pravih domačih Italijanov le 37000, torej le 7000 več, nego Slovencev z Nemci in nemškutatji vred. Prevdarimo, da so nam tržaški statiskarji pojedli več tisoč Slovencev in pridemo vendar do sklepa, da Italijani prav za prav nemajo tudi glede števila nič več pravic v Trstu, nego Slovenci. Okoličani pomolite te številke pod nos magistratov-cemt kadar vam bodo rekli: „No capisco sciavol"
Iz Gorice nam pišejo: Pogreb učenjaka profesorja Štefana Kocjančič-a vršil se je v torek velikansko kakor je bilo pričakovati; — vdeležili so se ga mnogi duhovniki iz vsega Goriškega, iz Istre in Kranjske, vse oblastniji in vsi javni zavodi; tržaški škof, veliki čestitelj ranjcega, bil je zastopan po posebni deputaciji, katero je vodil tržaški kanonik, v. č. g. SuŠt, zapazili smo za pogrebom celo židovskega rabina in občinstva mestnega in iz dežele Šlo je za pogrebom v našem mestu nenavadno število, kar vse kaže, kako priljubljen in visoko spoštovan je bil ranjki ne le na Primorskem, ampak daleč čez meje naše dežele 1 Večni mu spomin I
»Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« priredi v nedeljo 15. aprila ob 7'/» uri zvečer v svojih prostorih na Travniku domačo zabavo s petjem, srečkanjem iu govorom. Govoril bode č. g. dr. Gregorčič o goriškej ljudskej posojilnici.
—	Ker bo govor jako važen, pričakuje se od strani g. g. druŠtveoikov obilna udeležba.
Pravda Ragosa se zdaj vrši v Vidmu; sodnija je povabilo kakih 50 svedokov, mej temi več ljudi iz Viška in Ronk v Furlaniji, povabili so tudi načelnika tržaškega policijskega vodstva, dvornega svetovalca pl. Picblerja — in koga še : Viljema Ober-danka. V Italiji torej ne vedo tega, kar so listi pihali in so ondotne oblastnije imele Oberdanka še vedno mej živimi.
Dr. Andrej Ferjančlč, dozdaj c. k. pristav na^Ptuji, postal je namestnik c. k. državnega pravdnika v Rudolfovem. Na Goriškem je ta gospod dobro poznan, ker je bil še kot dijak v vrstah budl-teljev slovenskega naroda na Goriškem.
C. kr. okrajnega sodnika Mokro-noŠkegra g?. tudovika «Ienčiča, stanujoče^a v Ljubljani, našli so 11. t, m. v Zgornji Sišenci ustreljenega v Veljkem Rakovniku za Rožnikom. G. Adolf Galle, župan v Zgornji Šiški, dal je svojega nesrečnega prijatelja prepeljati v mrtvašnico v St. Vid, od koder je bil z dovoljenjem pristojnih političnih oblastnij prepeljan v pokopališko kapelo pri sv. Krištofu. Secija je 12. t. m. pokazala, daje bil g. sodnik Jenčič na možjanih in na srcu nevarno bolun in da se je torej brez dvojbe zmešan sam ustrelil. Krogla je šla skoz desno sence in skoz sredo možjanov do levih sencev, kder je obtičala v kosti.
Umorjenemu žandarju Lončarju postavili so njegovi tovariši žandarji v Kranjskej na
EDINOST.
pokopaliSĆi pri Devici Mariji v Polji lep spomenik* V Četrtek zjutraj ob 11. uri odkril se je slovesno in bile so navzočne deputacije vseh žandarmerijski h postaj v Kranjske j. v Ljubljani bivajoči c. kr. žandarski častniki, FML. Evgen Miiller, kot zastopnik g. deželnega načelnika, deželne vlade sovetnik, baron Pascotini-Juriskovič, okrajni glavar ljubljanski, pl. VVurzbach in jako mnogo občinstva.
Iz Rodile« na Krasu se nam piše 11. aprila: Mesec april nam od ene strani uže nekatere rožice donafia, od druge pa jih hoče z mrzlim vremenom pokončati, in mrzlemu vremenu pomaga Še burja, katere je malokdo vesel; — a te dni smo bili ž njo prav zadovoljni, in še hvaležni bi jej bili, ako bi nam bilo mogoče, ker odnesla nam je dose-dajnjega našega gojzdarja A. Cufar-ja od nas v Divačo z vso njegovo nemško kulturo, katera mu je pri nas malo izdala, če prav je proti milej slovenščini tako nepremišljeno postopal; v izgled bi mu mogel biti Čestiti gospod A. Rozehnal, zdaj v pokoju tukaj, prejšnji gojzdar, zdaj pa občinski tajnik, kateri je tudi odlikovan od c. k. vlade.
PositoJInsika Jama se razsvetli o Binkošt-nih praznikih električno. To je prav in učini velikansk ef-kt! Zraven električne luči pa bode tudi navadna razvitljava.
Volilni shod v Šoštanj!. Slovenski poslanec dr. VoHjak je sklical svoje volilce v prijazni trg Šoštanj v Šaleški dolini. Dr. Vošnjak je na shodu svojim volilcem razložil in dokazal, kako so nemški liberalci slabo gospodarili in da še zdaj ne moremo hitro v pravi tir priti, ker je treba za liberalci toliko popravljati. Rekel je, da imajo Štajerski Slovenci vse upanje dobiti slovenske srednje šole, in da bo državni zbor Še letos o tem sklepal. Zbrani možaki so potrdili vse za svojim poslancem ter mu izrekli, da v njega popolnoma zaupajo, ter se mu zahvalili za njegov trud. Svoje misli in želje pa so izrekli v teh resolu-lijah: 1. Mi štajerski Slovenci se veselimo, da bodo svetli cesar po leti na poti v Ljubljano potovali tudi skozi naše kraje, in smo volje, častno in z veseljem jih pozdraviti. 2. Mi nočemo nič zveze in prijaznosti ime« s tujimi rogovileži in domačimi nemškutarji, kateri pobijajo naše narodne pravice. 3. Štajerski Slovenci hočemo, da se mora naša mladina tudi v latinskih šolah podučevati v slovenskem jeziku. 4. V deželni šolski svet štajerski nemamo nobenega zaupanja. 5. Šolski nadzorniki v naših krajih morajo slovensko znati. 6. Tudi cesarski uradniki v naših krajih morajo vsi slovensko znati. Tudi so možaki poslancu povedali, da urad nije Še zmirom vse nemško pišejo. Gospod dr. Vošnjak je obljubil, da na Du-naji V3e žile napne, da Slovencem enakopravnost pribori.
•Goriški gospodarski list« je prinesel v zadnjej, 3. številki te le članke: 1. O koljatvi v vinogradih. — 2. Napake in njih nasledki pri uzgoji trt po domačem načinu. — 3. Sedaj je čas za nabiranje raznih mrčesovih zaleg. —4. Razstava pitovne živine na Dunaju. — 5. Zasajajmo žive plotove ob krajih cest. — 6. Drugi avstrijski zbor kmetovalcev. — 7. Udori.
Današnji list ima v prilogi načrt Traiuway-a % dvema podobama.
Dražbe.
V Tomlnu posestvo Jvuna Golja iz Gigina, cena gld. 3932, 10. maja in 12 junja. - V Komna, posestvo FrančiSke Svagel iz Staiuel-a, cena gld. 830.— dne 17. aprila, 17. maja in 19. junija. — V Kopru posestvo Ant. in Iv. Cernaz iz Popetra, cena gld. 669.07, dne 17. aprila, 17. maja in 16. junija. — V Kopru posestvo Antona Herman >z Truske, eens» gld. 1444.09, dne 16. aprila, IG. maja in 15. junija. — V Komnu posestvo Jožefa Marcena iz Koprive, cena gld. 820, dne 16. aprila 16. maja in 16. junija. — V Kanalu posestvo Frana Pitula iz Roncine, cena gld. 1010, dne 5. maja, 2. junija in 7. julja. — V Komnu posestvo Ivana Petele iz Tomaževice, cena fild. 696. dne 16. maja, 18. junija. — V Kanalu posestvo Matija Fabian iz Sveto, cena gld. 763.50, dne 12. maja in 11. julija. — V Komnu posestvo Matija Bole iz Hrušovice, cena gld. 694, dne 27. aprila.
Tržno poročilo.
Kava. — Kupčija sopet živahnejša, cene trdne. Prodalo se je 3500 vreč kave Rio po gld. 39 do gld. 5«, 1500 vreč Rio lave- gld. 60 do gld. 88, U000 vreč Santos gld. 45 do gld. 64. 200 vreč Java po gld. 60 do gld. 71.-, 80 far-dov kave Moka po gld. 119 do gld. 121.
Sladkor. — Kupčija postala je sopet mlahova. vsled česar se tudi cene pomikajo sopet nazaj. Sladkor v vrečah stane denes gld. 30'/, do gld. 31 50
Sadje. — Pomeranč in limonov je d6š!o do9ti, vsled česar je to sadje postalo ceneje. Gena pomerančem in limonom je denes gld. 2 do gld. 5.50. Cena fig je močno poskočila; denes veljajo flge v vencih uže gld. 23 do gld. 27.—, rožičev lepih ni; grški veljajo pa gld. 5 do gld. 6. Cvebe in rozine po nespremenjenih cenah.
Olje. — Živahna kupčija, cene trdne. Jedilno gld. 37 do gld. 42, namizno gld. 52 do gld. 67.
Petrolje. — Srednja kupčija ; cena manj trdna ; denes stane petrolje gld. 101/* do gld. 10'[a.
Riž italijanski - gld. 17'j, do gld. 22.-, indijski gld. lV]t do gld. 12'i,.
Domači pridelki. — Maslo prve vrste gre od rok po gld. 97 do gld. 100 in čez. — Fižola cene so nekoliko boljše postale. Denes gre fižol od gld- 71!, do gld. 13,1,.
Les — v dobrem obrajtu, kupčija še precej zdatna.
Seno — dobro konjsko gld. 1.60 do gld. 1.90.
Borano poročilo.
Malo prometa; kurzi so za malenkost pojenjali, a tendenca dobra.
Dunajska borsa
dne /J. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld. 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 79	*	— >
Zlata renta..........98	•	15 »
5*/, avst. renta........93	>	— »
Delnice narodne banke.....830	»	— >
Kreditne delnice........316	»	40 •
London 10 lir sterlin......119	»	60 »
Napoleon...........9	»	487,»
G. kr. cekini......... 5	»	64 »
100 državnih mark.......58	>	50 »
Poslano.*)
Večkrat me kedo vpraša, kako se je stvar zasukala o tistih dveh pekovskih pomagačih, katera sta me prišla 2 mar-cija t. 1. v moje stanovanje z vsemi lahonskimi psovkami v pokvarjenej laščini nesramno napadati, bila sta namreč F1 Mlakar, po domače (Fogo Luigi) in Al. Turel. Ta dva suroveŽa sta mi kazala neko pismo, rekoč, da sem ga jaz pisal in njima poslal. Upila sta v enomer, da se nisem mogel ž njima mirno in možato pogovoriti ter odvrnoti od sebe suma. Ker sem bil na svojej časti hudo razžaljen, tožil sem omenjena suroveža sodrdji, in bila sta vsak na 12 ur v zapor obsojena. To naj bode vsem onim povedano, kateri me vprašujejo o tej stvari. Eden obćh gospodov nema le »uova in testa«, kakor sam pravi, ampak tudi drugi ščurki mu vedno roje po glavi.
V	Trstu, dne 10. aprila 1683.
Anton Lulik.
Javna zahvala.
Preblagoro ini gospod Franc Kalister, veletržec v Trstu podaril je 25 gld. za nove orgije v našej farnej cerkvi, za kar mu izreka najtopljejšo zahvalo :
Sežansko županstvo.
V	Sežani, dne 12. Aprila 1883.
Štev. 18.	~
Razglas.
Dne 21. aprila t. 1. ob 1. uri popoludne bode ▼ JDirtovlj aH javna dražba, pri ka-terej se odda predelovanje enega kosa skladovne ceste mej Skopem m Dutovljemi.
Klicna cena znaša 243 gld.
Natančneje pogoje in načrt pogleda lehko vsakedo pri občinskem uradu v Duto-vljah. Cestni odbor v Sežani dne 14. aprila 1883. 3—1	Načelnik.
Ker so se do sedai peki ia Italije, Turčije, Grškega, Dalmacije, Istre in sploh iz naj bolj oddaljenih krajev, celo iz Amerike v potrebi veščih pekov le na ka-cega mešetarja v Trst obračali pismeno, da je večkrat tak mešatar od posld kacega, kateri ft« pekovskega roKodeljstva zmožen ni bil, in glede tega, da imamo Slovenci obilo veščih pekovskih pomagačev v Trstu po VBeh delih sveta v službah; naznanja podpisani odbor pekovskega pevskega društva »Jadranska Zorja* vsem zunajnim pekom, bodisi v katerem koli kraju svetu, kadar inčejo veščih pekovskih pomagu-čev, naj se blagovolijo obrnoti na podpisani odbor, kateri jim radovoljno brez vsakega plačila* preskrbi paŠtenih veščih deltlcev.
Odbor pekovskega pevskega društva -Jadranska zarja*
Corsia Stadion It. H, v Trstu
Delalnico
za napravo vsakovrstnega moškega 1 ženskega perila, je podpisana te dni ustanovila. Izdeluje po primernih cenah najflneja dela vezenja. všivanja, pletenja, nevestine oprave (bale). Naročila od zunaj se bodo točno po najnižje] ceni izvrševala; priporoča se slavnemu občinstvu
Ana Kobal
3—2	v i a Boschetto N. 370 d Trstu.
Knjigogotrštvo
Ferdinand-a Rafaelli-a v Trstu na borsnem trgu št. 12.
Podpisi ni ima v svojej zalogi na prodaj vsakovrstne knjige v slovenskem, nemškem, Isškem in francoskem jeziku, laflko se naroči vsak, na izdajo v snopičih, kateri redno izhajajo. Ker se z vsemi slovenskimi založniki v zvezi, postreže lahko z vsako slovensko knjigo slavnemu občinstvu, zunanja naročila bodo točno izvršena, katerem se najtopleje priporoča
Ferdinand Rafaeli!.
Portlandski in Romanski Cement
naj boljše vrste i po zmernih cenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
SGHNABL & G.
Vla dl Carinila 19.	12—7
Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) mašinsko olje, jermene itd.
*) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva Ured.
Gospodinja,
v vseh delih izobražena, dobi stalno plužbo. Samo prav poštene in dobro priporočene osobr naj se pismeno oglasijo pri gosp. Ida Kristan v Kopru.
ooooooooooooooooooooooooooo
Nič več kašlja
10—1	Prsni čaj
napravljen po lekarničarju G. 13. Flovis, v Trstu, Čorso 47
ozdravi vsak kašelj, Se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin le čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 aaldav.
Omenjena lekarna izdeluje tudi p||f za pre-•tenje života in proti madroaa (z soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želedčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 aaldav.
Plaiter in tudi tlaktara proti kurjlai ačeaoai in debalaj koli — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 aaldav. - Ena steMealoa tlaktara 40 aaldav.
Edlaa zalega v Trsta v lekarni Ravla, v Garlol v lekarnah Crlstofalattl in Paataal.
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
OnnmmnfiftnnftfiftfMwiiiooopotmooc
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Coauaercla ed Indastrla.
versamentiIn contanti Banconote: 3y,<70 annuo Interen« vereo preavvlso dl 4 gforal
3»/,7o » » » • » 8 »
87«% » » »	» 30 »
Per le lettere di veraamento attualmente in circolazio-ne, 11 nuovo tasso d'interesse cominclertt a decorrere dalli 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a aeconda del rlspettivo preavviso
Napoleoni: 3 °/0 annuo Interesse verso preavvlao dl 30 glaral
3l/«7» » » ■	» 3 rnesl
37,7« » » » » » 6 » Banco Giro:
Banoaaote 2'/,70 sopn> qualunque somma Napoleoni sen za interessi
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-poli, Lubiana, Hertnannstadt, Innsbruck, Graz, Salisburgo, Klagenftjrt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, aivise e incasso coupons Vi7o prov-vigione. Antecipazioni
sopra Warranta in contnnti 570 interesse annuo franco di provigione. Mediante apertura di credito a Londra V,0/, provvigione per 3 mesi. • Effetti 67o interesse annuo sino 1' importo di 2000
per importi superiori rasso da convenlrsl. Trleata, 1 Maržo 1888.	(34)
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovano. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljSe zdravilo zoper protin ter revmattiem, trganje po vdih, bolečine v kriii ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa Če se rat)i, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu zoper trganje pu dr. Mališu* z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
(Varstvena znamka).
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
nojboliše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijfidnem gospodinjstvu pogrešati in so se «že tisučkrat sijajno osvedoČile pri zabasanji človeškega telesa, glavobdlu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah u 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.	20-11
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pr*i „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trg-u v Ljubljani.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.