st. 13
20 o marec 1986

Leto izdaje: II
<^UREDNIŠTVO GLASILA »v AGISU' — IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
■■ .■ '<i
POZDRAV KONGRESU
in 22„ marca bo v Ljubljani XI. kongres slovenskih sindikatov. Pred delegati je cela paleta vprašanj, na katera bodo morali, na-j ti odgovor. Predvsem pa bo ena največjih nalog ustvarjanje takšnih razmer v gospodarstvu, ki bodo pogojevale večjo produktivnost, za večji dohodek, za' ^eeji izvoz. Bred nami je namreč spoznanje, da bomo le z več znanja, z doljšo tehnologijo in organizacijo, z boljšo medsebojno delitvijo dela dudi v prihodnje kos vsem težavam. Pred tem pa mora biti gmotni in druž-deni položaj delavskega razreda osrednje merilo za sprejemanje, spremi-n-janje ali zavračanje že sprejetih ali novih razvojnih .programov. Načrpati bo torej treba konkretne naloge, ki bodo prispevale svoj delež k l2polnjevanju programa dolgoročne stabilizacije gospodarstva.
^e<i delegati iz ptujske občine bo tudi naš sodelavec Marko Potočnik,
Sedaj predsednik konference sindikata DO. Z razpravo o inventivni dejavnosti bo prispeval svoj delež k razreševanju nakopičenih problemov v gospodarstvu. Svojo razpravo bo osredotočil predvsem na dve vprašanji, in sicer:	tv'..; . /v,.	\ v S
v	vi .. _v.	*"	'l-ifl.ii' ■	"■ r: ■■	*•	_v •
"poenotenje lestvice izplačevanja odškodnin inovatorju ter za hitrejše Reševanje postopkov v zvezi z inventivnimi predlogi.
drav ti dve vprašanji sta po njegovem ključnega pomena za pravi razmah ^rventivpe dejavnosti v naši DO in družbi nasploh.
Prepričani smo lahko,. da si bodo delegati XI. kongresa "slovenskih sindi-<atov prizadevali najti .resnično najboljše rešitve, ki bodo premaknile ^°2 napredka naprej.
^sveda pa bodo sklepi kongresa naša obveza, da si bomo prizadevali in ^vzemali za njihovo dosledno uresničevanje.
delegatom XI. kongresa slovenskih sindikatov želimo veliko uspehov v Prizadevanju za naš skupni jutri.
M.
POZDRAVNI TELEGRAM XI. KONGRESU ZSS
y četrtek je bila izredna seja samoupravnih organov in DPO DO posvečena XX. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. 0 pomenu sindikata in danšnjih Pogojih gospodarjenja je govoril namestnik predsednika konference sindikata DO Andrej Štvmberger.
Mariia Klaiderič - Rašl pa je prebrala pozdravni telegram XI. kongre-su ZSS.
delavke in delavci DO Agis iz Ptuja pošiljamo delegatom^in gostom XI. kongresa pozdrave in najlepše želje pri iskanju najboljših rešitev iz hekopičenih težav.
P Pozdravi vam pošiljamo tudi naše zagotovilo, da se bomo" borili za do-sXedno uresničevanje kongresnih sklepov."
IVAN OZIMEK NOVI PREDSEDNIK IGD AGIS
Na letni konferenci IGD Agis so naši gasilci kritično ocenili svoje delo v preteklem letu. Lahko rečemo, da problemov ni malo, da se .jih gasilci ne bojijo, da so jih pripravljeni reševati, seveda ob pomoči vseh zaposlenih, predvsem pa vodstev TOZD, D.GSS ter strokovnih služb, Raz-nrava je tekla o mobilnosti naših gasilcev, ki je posebej kritična v nočni izmeni. Sicer pa zagotavlja našh IGD v prvi izmeni okrog 80 % uspešnosti pri spopadu z eventuelnim požarom, Ta procent seveda pada z oddaljenostjo od sedeža DO (Mlinska ulica in Formin) in pa v TI, in 111° izmeni, V teh primerih -(pa ne le teh) pa seveda računamo na pomoč okoliških gasilskih društev in GD Ptuj, ki s svojo opremo zagotavlja možnost zadušitve požarov večjega obsega, Z zgraditvijo nadvoza nad železnico - Natašina pot - se je razdalja od gasilskega doma Ptuj do industrijske cone še približala. Sicer pa v naši DO načrtujemo posodabljanje gasilske"opreme do takšne stopnje, ki je potrebna v danih razmerah gospodarjenja v naši DO, Takšna oprema pa dosega svoj namen le z dobro-izurjenimi gasilci. Torej čaka naše gasilce na področju izobraževanja še veliko dela.
Razprava je izpostavila še potrebo po garaži za naš gasilski avtomobil, Ta je namreč ves čas kar pod milim nebom in je predvsem v času nizkih temperatur njegova uporabnost vprašljiva. Odgovor na to vprašanje je bil razveseljiv, saj je bilo s strani strokovnih služb zagotovljeno, da bo gasilski.avto do konca tega leta pod streho,
Z veseljem moramo ugotoviti, da.so naši gasilci dosegali na tekmovanjih zavidljive rezultate. Med njimi naj omenimo II, mesto na regijskem tekmovanju v Moškanjcih, Sicer pa o uspehih naših gasilcev pričajo številna priznanja, ki so jih za požrtvovalno in prizadevno delo na področju gasilstva prejeli člani. Gasilske medalje za požrtvovalnost so prejeli: Ivan Zagoršek, Mil&n Pučko, Silvo Čeh, Franc Petrovič,
G galsko priznanje za požrtvovalno delo in razvoj društva sta prejela Franc Veselič in Janez Hameršak,
Moško gasilska desetina je na tekmovanju za memorial Matevža Haceta v Titovem Velenju prejela zlate značke.
Torej smo z delom naših gasilcev lahko več kot zadovoljni.
Sreča nam je naklonjena, saj zadnje leto ne beležimo požarov, kjer bi morali posredovati gasilci. Posredovali pa so na dveh požarih izven DO, Prav dejstAvo, da se ne sooč-amo s požari nam mora dati elana za še večja vlaganja v preventivo in osveščanje vseh nas kot delavcev in občanov. Požarna varnost ni le naloga gasilcev, ampak vseh in vsakogar. Naša skupna skrb naj bo, da bodo gasilci imeli čim manj dela. Gasilci so namreč najcenejši takrat, ko nimajo dela.
Na konferenci je bilo izvoljeno novo vodstvo IGD, ki bo nadaljevalo uspešno pot dosedanjega.
Novi predsednik IGD Agis je IVAN OZIMEK, ing. varstva pri delu.
Jaroslav Chomicki, podpredsednik Franc Veselič, tajnik (že doslej)
Franc Petrovič, pove-rljnik (že doslej)
Ivan Zagoršek, podpoveljnik Silvo Čeh, orodjar Stanko Zorman, strojnik.
Kot ponavadi, so v svoje vrste na tej letni konferenci sprejeli tudi nove člane. Za vstop v članstvo IGD se je odločilo osem naših sodelavcev.
Naloge članov IGD najbrž niso lahke„ Opravili pa jih bodo lahko s pomočjo strokovnih delavcev, vodstva DO, TOZD, DSSS in seveda vseh nas.
Naj zaključim z željo, da naši gasilci še naprej dosegajo tako dobre rezultate kot doslej in da svojega znanja ne bi bilo potrebno v praksi nikoli dokazovati.
To pa je najbrž želja vsega kolektiva in njih samih,
M,
število nesreč sicer pada, toda to še ni zadosten
Razlog za zadovoljstvo______________________________________.
(s posveta poslovnodnih organov)
Še bi ocenjevali delo službe varstva pri delu po številu nesreč pri delu, bi lahko ocenili, da so bili uspešnejši kot leto poprej, Razveseljiva je namreč ugotovitev, da število nesreč pada. Kljub temu pa se je v lanskem letu zgodilo 1J0 lažjih in težjih nesreč pri delu. Zanimiva je ugotovitev, da se je največ nesreč zgodilo ob ponedeljkih (?). Po številu nesreč "vodijo" v TOZD Servis motornih vozil. Po teži^posledic nesreč pri delu pa so v TOZD Velika oprema na "prvem mestu", Žal pa še vedno velja ugotovitev, da je veliko nesreč pri delu posledica neuporabe Za-ščitnih sredstev. Tega bi v bodoče moralo biti čim manj, ali pa nič, Zavedati se namreč moramo, da za zaščitna sredstva odvajamo ogromno denarja (cca 2 sta-ri milijardi.) in to nedvomno zato, da bi nas le-ta va-r°vala pred nesrečami na delovnem mestu.
KVALITETA NAŠIH IZDELKOV JE ZADOVOLJIVA, NE MOREMO PA BITI Z NJO ZADOVOLJNI
K glavnem naši izdelki zadovoljujejo kvaliteti, ki jo zahtevajo kupci,
Rni nekaterih pozicijah sicer prekoračimo dovoljeno mejo defekta za 3 % °4 poslanega blaga. Omenjeni so bili zavorni valji, To je najbrž razumljivo tudi zato, ker je zavorni valj tako vitalni del avtomobila in je Podvržen "Ostrejši" kontroli. Kvaliteta naših izdelkov je v veliki meri °dvisna od kvalitete vhodnih materialov. Temu pa najbrž "botruje" splošno pomanjkanje materiala'na tržišču in smo največkrat prisiljeni vzeti Vse kar dobimo, ker bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bi o-stali brez. Nekvalitetni vhodni materiali nam nujno podražijo proizvodnjo y ker so največkrat potrebne dodatne delovne operacije (čiščenje, navnanje, rezanje) za za to, da,je material sploh uporaben. Nazadnje pa Oe verjetnost izmeta še večja. Poseben problem kontrole vhodnih materia-l°y so neustrezni prostori vhodne kontrole. Že dejstvo, da se je v zadnjih letih proizvodnja podvojila, prostori pa so ostali isti,
ocenjujemo kvaliteto proizvodnje, lahko ugotovimo, da je le-ta zadovoljiva, Sicer pa so glavni problemi pri zagotavljanju kvalitete v pro-l2vodnji:
slaba strojna oprema
~ veliko strojev je potrebnih remonta (do 40 °/o)
©anjka nam sistemsko in plansko vzdrževanje
neustrezna skladišča -polizdelkov. Vsak dan lahko vidimo, da veliko polizdelkov Čaka na dodelavo kar pod millim nebom,
Problem predstavlja tudi skladiščenje orodij, Orodja, bi se praviloma lahko vrnila v skladišče samo s strani kontrole potrjenim zadnjim ko-m s°m-
10 je namreč porok, da je orodje v vsakem trenutku uporabno, Doga-ja pa Se, da pride iz skladišča orodje, ki je neuporabno, zato ke: je bilo neuporabno predano v skladišče. Vemo pa, da je takrat ko bi morali že de-Tnti, dati orodje v popravilo mnogo prepozno,
:%otovitev, da delamo s staro strojno opremo je sicer precej boleča, pove pa nam, da moramo prav zaradi tega posvečati posebno skrb vsako-^evmem vzdrževanju strojev.
t
Naj bo vzdrževanje še tale o organizirano, je vedno najučinkovitejša zaščita stroja vsakodnevna nega, čiščenje, mazanje in pazljivo rokovanje (po tehnoloških načrtih). Torej je tisti, ki dela s strojem, najboljše vzdrževanje. Zavedati se moramo dejstva, da je strojna oprema izredno draga in da jo bomo vse težje kupovali. Torej nam ostane le to, da vzdr" žujemo in čuvamo to kar imamo.
Čas, v katerem živimo, zahteva od nas predvsem to, da spoznamo da je tržišče v bistvu bojišče, kjer preživijo le tisti, ki so hitrejši, boli', ši, kvalitetnejši, konkurenčnejši, To pa ni lahko. Je pa dosegljivo.
Moram poudariti, da je to le drobec is obširne razprave, ki sta jo pripravila vodja SVD in vodja sektorja kakovosti,
SAJ NI RES, PA JE „,, ,
Ob razpravi o kvaliteti )aših izdelkov je eden izmed razpravljalcev veliko za salo in malo zares omenil:
"Kvaliteta izdelkov prvogradnje je že previsoka, kar se že močno odraža ri prodaji drugogradnje (rezervnih delov), To pomeni, da je življenjsK£ doba novih izdelkov prediga? Žal pa so to le želje ,,,
Na tem posvetu se je zahvalil za pomoč in sodelovanje direktor TOZD Orofl' jarna Franc Krabonja, ki mu je že naslednji dan poteklo delovno razmerj6 v naši DO, Več kot trinajst let je delal v Orodjarni, Torej je resnično poznavalec problematike orodjarstva v naši DO, pa tudi'v širšem prostoP-1 Zaželel je vsem nam uspešen razvoj ter dosego zastavljenih ciljev, To pa seveda želimo tudi njemu v novem okolju.
M,
ŠE NEKAJ 0 VOLITVAH
V	našem glasilu smo vas obvestili o rezultatih volitev v naši delovni organizaciji za Zbor združenega dela in SIS, Dodatno k tej informaciji sporočamo, da smo trinajstim našim delavcem, ki so na odslužen ju kadrov-' skega roka poslali glasovnice na Vojno pošto, da bi tako opravili svojo pravico in obveznost glasovanja,
V	zakonskem roku 5 drii po volitvah smo dobili vrnjenih 5 glasovnic, katerih glasovi so prišteti k prejšnjim rezultatom. Ob upoštevanju teh glasov ni prišlo do sprememb izvoljenih"kandidatov.
Dodatno vas seznanjamo, da je pri objavi rezultatov volitev pri TOZD Orodjarna, ko gre za združene delegacije za izobraževanje, kulturo, zdt9’ stvo, TKS ter raziskovalno dejavnost prišlo do tiskovne napake. Pri kan' didatu Jožetu Baumanu, ki ni bil izvoljen, glasi pravilno, da je dobil glasov (in ne 97 kot je bilo pomotoma objavljeno).
MALICA V NASLEDNJEM TEDNU
- ponedeljek 23=3» - torek: 26„3o - sreda: 27,3° - četrtek:
28,3o - petek:
Svinjski paprikaš, polenta, kruh Ocvrt kotlet, krompirjeva solata, kruh Pečenice, repa s fižolom, kruh Svinjska pečenka, slan krompir, solata. Dušen riž, gobov preliv, solata, kruh.
kruh
Pridržujemo si pravico do spremembe jedilnika,