V S K B I N A • soi/JETSiu nmiuiim m kouifh REi\lCA ŠTIHIH • V MIUSKIH HHIBIH PRETI SCO VEUSKEiUU WAHHDU ftlEVARMOST ASIMILACIJE • VEČ PUZURJUOSTI SLQVEIVSKI KNJIGI • POGIIVOKI O JEZIKE IV. « MATIJA MURKO - 90 LETNIK • ZORAl/lLO IZ ZEMLJE C MUSSOLINI SLUČAJNI ZAPISO TALEC SLOVENSKIH NAPISOV • ZDRAVILNA RASTLINA • VRBA • FILATELISTIČNI KATALOGI ITO. K O L, K l> A K 19. II. 1922 Začela izhajati v Zagrebu „Borba*1 gla* silo KPJ 19. II. 1944 Začetek I- zasedanja SNOS v Črnomlju 23. II. 1918 Poraz Nemcev pri Pekovu • Nastanek Kdeče armade KAJ BO TA TUB B Ni 17. ob 20. ur« na Kontovclu ..Umik'1 • SNG 18. • 25 II. Smučarski tečaj na Komni. Vpisovanje v uradu ZDTV, Ul. Machiavelli RABIO VažneJSe oddajo Radiu jugoslovanske cone Trsta Petek, 16. 2. 1951: 13.15 Poje tenorist Oskar Zornik; Sobota. 17, 2. issi: 21.00 Veder sobotni večer (slov.) Nedelja IS. 2. 1951: 17.00 Oddaja za podeželje: Pone-cteljek, 19. 2. 1951: 21.00 Večer jugoslovanskih skladateljev; Torek, 29. 2. 1951: 20.00 Simfonični koncert; Vivaldi-Koncert v A-molu, Beethoven: Simfonija it. 9, Lalo: Španska simfonija; Sreda, 21. 2. 1951: 18.15 L.van Beethoven: Violinska sonata št. 9 v A-duru; Četrtek, 22. 2. 1951: 13.15 Pojo znani pevci. Važnejše oddaje Radia Trst II Petek, 16. 2. 1951: 20.30 Tržaški kulturni razgledi 21.00 Mojstri besede; Sobota, 17. 2. 1951: 21.00 Sobotni večer: Iz starih časov — veseli prizor; Nedelja, 18. 2. 1951: 9.00 Kmetijska oddaja; 18.30 Oddaja za najmlajše: Triglavska bajka; Ponedeljek, 19. 2. 1951: 18.15 Čajkovski: Koncert štev. 11 v h molu, op. 23; 22.15 Bach: Brandenburški koncert štev. 5; Torek, 20. 2. 1951: 13.00 Glasba po željah; 21.00 Vzori mladini: Valentin Vodnik; Sreda, 21. 2. 1951: 13.30 Ravel: Španska rapsodija; 19.00 Zdravniški vedež; 20.00 Evropski koncert; 21.00 Vokalni kvartet «Veseli bratci»; Četrtek, 22. 2. 1951: 18.15 Glasbeno predavanje; 19.00 Slovenščina za Slovence. U K K B IV I S T v o Trst, III. Montecchi G - II, Telefon štev. 95.R23 Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo IT I» BAVA listov Založništva tržaškega tiska. Trst, Ulica sv. brančiška štev. 20; Telefon štev. 73.38. Vse dopise administrativnega značaja jo treba pošiljati na upravo N A R O (' N I N A Za STR in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška dU, za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri flRIT v Ljubljani, Tyršcva 34 ali na čekov-ni račun pri Komunalni banki, n. 6 . 1 - 90332 - 7. ••ena lir 20. - din 10. - v Jugoslavifl (Mesečna naročnina za Jugoslavijo din 40.) - In din 8. • v coni B. Po-noJ samega sebe? O tem se bos prepričal, čim boš odkril v sebi več napak, kot so ti jih našli drugi. (Fr. Hebbel) Odgovorni uredniki FRANC RftUS Tiska r. dovoljenjem AIS Tržaški tiskarski zavod s Trstu, 01. N 57. 252 LETO 5. TRST. 16. FEBRUARJA 1951 CENA 20 LIR Prvo cvetje Sestanek Franclja - Italija in nov mrzel tuš iredentistom Sestanek francoskega m inl-strskega predsednika Pl e vem a in zunanjega ministra Schumana z italijanskim ml nistr s k 1 m predsedn ikom De Gasperijem De Gaspert in zunanjim ministrom Sforzom ter bodoči Ple-venovi sestanki s predstavniki Beneluxa In V. Britanije dokazujejo. da se je Pleven vrnil iz Washlngtona z navodili, da je Schuman treba v Evropi kar najhitreje učvrstiti organizacijsko in politično enotnost gržav atlant- akutna prav med -VM // Pleven skega pakta. Dejstvo Je namreč, da med državami atlantskega pakta obstajajo nekatera nasprotja v glavnem ekonomskega značaja kakor tudi neenaka stališča do Nemčije. Da je bil sestanek med predstavniki Francije in Italije prvi v vrsti teh sestankov, je pripisat! prav gotovo, dejstvu, da so Iv« obstoječa na-((\\ Sprotja najbolj irav med Francijo in Ita»' lijo. Ali so bila ta nasprotja v teku tega sestanka izglaje-na? Uradno poročilo pravi, da so bila, čeprav v nekaterih najvažnejših vprašanjih širšega značaja ni točno rečeno kako. O-stalo Je odprto . _ vprašanje revizi- T je Italijanske mirovne pogodbe, ki je «ni mogoče Izvesti Slorza z enostransko akcijo». To velja tudi za Tržaško vprašanje, o katerem je bil posebno previden francoski zunanji minister Schuman, katerega izmikajoče izjave italijanski iredentisti (posebo tržaški) požirajo kot grenko pilulo. Tudi glede Nemčije so pomisleki ostali, predvsem pri Francozih, ki se za- vedajo pomena premoči nemške industrije kakor tudi nevarnosti obnovitve nemškega militarizma. Zdi se, da prihaja nemiroljubno sovjetsko stališče do «nemškega vprašanja» Francozom kar prav, ker imajo tako vsaj izgovor za cincanje v tem vprašanju. V vseh ostalih vprašanjih je bil sporazum med Francozi in Italijani lažji, posebno glede oboroževanja, o katerem je v teku prav sedaj debata v rimskem parlamentu. Italijanskim kominfor-mistom to seveda ne gre v račun in poslanec Longo je dejal, da zadnji politični dogodki ne opravičujejo politike oboroževanja. Ni težko uganiti, kam pes taco moli.™ Gor in dot po Koreji In nova prizadevanja azijskih držav Kaže, da je tudi v Koreji nastopila nova faza v razvoju na bojišču. Najnovejši napad kitajskih čet in proboj ameriške fronte na srednjem področju 38. vzporednika potrjuje mnenje, da je bilo napredovanje ameriških oddelkov v zadnjem času olajšano prav zaradi priprav nasprotnika za izvedbo napada v večjem stilu. Kitajski napad neposredno o-groža strateško središče Wonju, neposredno pa klin, ki so ga Amerikanci zabili na obeh skrajnih koncih bojišča, tako pri Seulu kakor na vzhodni obali. Nadaljnega razvoja ni mogoče predvidevati, vendar Je zelo verjetno, da je bila mrzlih na debata zadnjih dni o prekoračenju ali ne 38. vzporednika prezgodnja. Tako se bo spet oddaljila možnost sprave na usodnem vzporedniku in spet bodo postali aktualni predlogi raznih držav, posebno arabskih in azijskih v okviru OZN za mirno ureditev spora. Korejsko ljudstvo pa bo trpelo dalje... Za resničen mir... Pa ne samo korejsko ljudstvo tudi ves ostali svet bo živel v negotovosti, dokler bo obstajala politika blokov, ki nujno vodih h konfliktom. Tega se po. sebno zaveda Jugoslavija, ki je po svojem predstavniku v OZN dr, Bartou znova izjavila, da nasprotuje vsem blokom ali paktom več držav, ker smatra, da mora in mora OZN nuditi garancijo za vse. Jugoslavija nudi roko miru vsem, predvsem svojim sosedom, s Katerimi je pripravljena skleniti nenapadalne pogodbe, vendar je razumljivo, da izvaja gotove varnostne ukrepe spričo sovjetskih agresivnih teženj proti njej. V ta okvir spada tudi pomoč, ki jo zadnje čase prejema. Svet vse bolj spoznava, da bi vsakršen napad na Jugoslavijo s strani ZSSR pomenil začetek nove svetovne vojne in je le-tem pripisati, da so glasovi za še večjo podporo Jugoslaviji v svetu vedno močnejši (Eden-Perklns). r ft«/.»»-' *. itmalta. ulttinlt' V Rimu ml-^^ »jgr,"j|g°'a,'||a* pojasni zad- slijo, da so HTjj S. ■ J», nje dogodke Secchio pokli-jStt 5f £¥af KmSk v KPi, poca] i v Mo- ■% G9i^^Sk sebno pa da skvo, da tam oscAN «oMUNijTitici rA*Tui .jucosiAvrji no poročal o vrenju med člani partije in v vrstah bivših italijanskih partizanov, katero je nastalo po izstopu komunističnih poslancev Cucchija in Magnanija iz partije. Značilno je, ua s Socchi jem potuje tudii senator Colombi, sekretar pokrajinskega komiteta KP za Bolonjo, ki je vodil preiskavo o primeru Cucchija in Magnanija. V Rimu menijo, da bo odhod obeh voditeljev v Moskvo povzročil še večje nezadovoljstvo med člani KPI, ker vidijo v tem jasen dokaz, da so odgovorni voditelji KPI popolnoma odvisni od Moskve. (O položaju v KPI) «H n 0 JI HTH K H T.'B'è bi se morale strije, temveč tudi iz Madžarske in Romunije, kjer so pod pretvezo, da jamčijo zvezo z okupacijskimi silami v Avstriji. Oboroževanje Madžarske, Romunije in Bolgarije preko mere, ki jo določa mirovna pogodba, predstavlja grožnjo za mir. Ta grožnja je predvsem naperjena proti naši državi. Toda hkrati je tudi grožnja za mir na splošno, š tega stališča bi bilo popolnoma nesmiselno, odreči se oboroževanju Nemčije in ne preprečiti istočasno oboroževanje Madžarske, Romunije in Bolgarije, ki je nasprotno mirovni pogodbi in ograža mir. Ce pride do konference štirih in če hoče ta konferenca uspešno reševati nemško vprašanje, mora najprej rešiti vprašanje oboroževanja omenjenih držav, kar je pogoj za minimum varnosti. (O nalogah konference šlirih) V najsi ab- l'Via#fòanì4À jeU pred- šem primeru £ JH UlMdAUlr^ hodno kon- hočejo Arne- ferenco, da ričani spre- bi slepomi- šili o dnevnem redu glavne konference in Jo tako preprečili. Zato moramo jasno oceniti ta manever in tudi razumeti, da ga lahko preprečimo. Z množično opozicijo francoskega ljudstva proti oborožitvi Nemčije lahko prisilimo imperialiste k konstruktivnim pogajanjem. Mi imamo dovolj moči, da nagnemo tehtnico v prid miru. Franclja ni sama. Ce takoj povemo, da ne bomo trpeli tega položaja, bomo ugnali hujskače, ki so že itak v defenzivi in morajo zakrinkavati svoje spletke. (O konferenci štirih) K STRAH PRED „TITOIZMOM" Kongres tržaških kominformi-stov ni prinesel pravzaprav nič novega. Trajal Je tri dni, na njem so spregovorili morje besed, a končno se je iz vega tega porodila resolucija, ki Je le ponavljanje oguljenih Iraz, katerih so že siti vsi. Vsi govorniki so v svojih klobasari-jah poudarili isto stvar: potrebno je poostriii borbo proti titoizmu! Torej borbo proti o-nemu gibanju, ki so ga oni že zdavnaj pokopali. Zato se nismo prav nič zmotili, ko smo dejali, da bo ves ta kongres naperjen proti novi Jugoslaviji in proti resnično naprednemu gibanju pri nas. Vsi ostali problemi so za kominformiste postranskega pomena. Borbo proti «titofašizmu» so kot poseben referat poverili «Slovencu» Karlu Siškoviču (Milku), ki ni nič povedal. Potvoril je le vsebino tem tov. Dji-lasa in hotel polemizirati z Jugoslovanskimi ideologi naprednega gibanja, ki so na podlagi jugoslovanske stvarnosti prišli do novih izsledkov na poti gradnje socializma. Učeni in veliki Siškovič ie hotel dokazati. da zanj jugoslovanska stvarnost nič ne velja in je v ta namen tudi pokazal, da zna na pamet nekaj citatov iz del raznih marksističnih teoretikov. Priznal je, da so «titisti» včasih prehiteli kominformiste v o-brambi slovenskih narodnostnih pravic, kar pa Je zanj le demagogija. Med prebivalstvom «je treba mobilizirati sovraštvo proti titistom», kar pomeni, da tega sovraštva ni m ga je treba umetno ustvarjati in podpihovati. Bistvo vsega njegovega govora pa Je ugotovitev, da je treba okrepiti «revolucionarno» borbo proti «Uti-stom», da se jim ne sme pustiti niti trenutek oddiha kakor poleti 1948 in da je treba «ti-tlstom» onemogočiti življenje sploh. To se pravi, treba Je ponovno začeti po treh letih s terorjem. To Je pač najboljše priznanje poloma njihove politike. Veliki Mitko pa se ne zadovoljuje s tem, da je postal teoretik, biti hoče tudi prerok in pravi: «Prepričani smo, da se bodo jugoslovanski narodi kmalu osvobodili titofašističnega in imperialističnega jarma, prc-prepričani smo, da bomo ta dan prav kmalu praznovali». No vsaka tolažba Je dobra, saj je podobno prerokoval Malalan že pred dvema letoma. Viđali ni povedal nič novega. Spomnil se je samo, da morajo Italijani okrepiti svojo bojevitost v borbi za nacionalne pravice Slovencev. Seveda, reo-klm Slovencem, ki mu še sledijo, je treba vreči nekaj peska v oči. Povedal je tudi, da se je število članov njegove stranke po resoluciji potrojilo, kar je končno malo, ko so izkaznice povsod na prodaj. Največji mojster pa Je bil Pajetta, Ta Je poveril Slovencem in Hrvatom glavno nalogo v borbi proti «tltizmu». Oni so zanj nacionalna avantgarda jjžn*h Slovanov in morajo ščititi zgodovinske vrednote južnih Slovanov proti kliki izdajalcev itd. Kakšna čast za Slovence in Hrvate! Mislite si, kako je bil Siškovič ponosen ob teh besedah! Le škoda, da je Pajetta svojčas dejal, da se mora Trst priključiti k Italiji in da bi bila v tem primeru ona zgodovinska naloga Slovanov kaj klavrna. Destradi Je v organizacijskem referatu priznal, da med Slovenci položaj še ni zadovoljiv, čeprav je stranka dajala veliko pobudo za ustvarjanje slovenskih kadrov. Fon je povedal, da pri Sv. Magdaleni še ni so uspeli razkrinkati vseh titi-stov, drugje zopet tožijo, da ljudje podcenjujejo titofašistič-no nevarnost itd. Skozi ves kongres se je torej kot rdeča nit vlekel «strah pred titoizmom». jone v navdušenju nad «narodno enetnos jo». Nekega lep pa dne pa se je ponosna stavba z velikim truščem pod la in p ebivl. stvo Pyong-Yanga je izved jo, da je drugič osvoboj no, kaj. ti po ulicah so voz li uklonjene kolaboracioniste. Nato so v Seulu, ki ga je bog trikrat blag sl vil in trikrat osv bodi', pas rei li tiste, ki so streljali prejšnji večer in tudi njihove družine m simpatizerje. T da vse to st e. Ijanjt ni imelo m ego u inka In amer ikr. letalstvo je po mnenju ,€>irlu a hotno r . s štet pripraviti do tega. da hi p.magal pri združitvi Severne in Južne Koreje in tako je prišlo d<' najb ig krut ga uni. deranja, kar ga ie kdaj svet videl, PRAVLJICA O NAJEMNIKU IN ZAJCU V eni izmed sv ■■'.h pravljic ! pripoveduje La Fontaine zgodbo o nekem najemniku, ki je zahteval od sir jega so. seda — gosp da, naj ubije svojega zajca, ki mu je hodil v zelje. Gosp/d ie priše s svojimi gosti, p bil zajca, pri tem pa pop inoma unič l najemnikovo polje. Najemnik :e bil ves obupan in s je m.slil, da bi bil bolje st ri", da je pustil zajca, da bi mn v miru obj dal fižol. Ce bi dobri moralist živel danes, bi žadu. šil naj.mnikov obup na ta način, da bi pustil, da je gospod p -bil najemnika in zg c-šil zajca ter fa mo požgal. Tako bi otroci, Ja jim hočemo p kazati d bra dela civilizacije in dem kracije, ram. meli, da iskreni ljudje č sto z lepimi idejam , v tikimi besedami in dobrimi nameni zagrešijo zm te in zlo- ine, kajti če so ZDA in njih "ostje OZN interv nira'i na - reji kakor vitezi s križar, kimi vojnami, je bilo jasno, da se bo tako vm-šavanje končalo ka'astro f alno. Na 200 km dolgi fronti gori Koreja vas za va^jo, hiša za hišo. Videti bi morali junaške matere, ki z enim otrokom v naročju, z drug m na hrbtu brodijo do pa u v vodi in stopajo, ne da bi omagale po pot',' ki jih vodi nnravn st v smrt. Videti b morali vse tiste sestradane in razcapane otroke, kako st gujejj r ke, da ujamejo bonb nč k. ki Hm ga vrže kak ve jak kakor kost psu, videti bi morali sključene starčke, ki se p t kajo po snegu in nosijo ranjc ce, morali bi videti b azneže, ki so uš!i iz goreče vasi in tedaj res ne bi vedeli ali pomilovati ali preklinjati ijud1-, ki so iz slovarja narodov črtali b ‘sedo usmiljenje. CHARLES FAVREL TltŽAŠKI I» KOB L< K HI - IC;.' ’ ■ .v*.- . - V MILJSKIH HRIBIH pìetl àloiìmòtiM nma'mobt aòimilacife Miljski hribi so zelo blizu Trsta, avtomobilska zveza z njimi je še precej dobra, vendar so nam skoraj vsem nekaka deveta vas. Ob nedeljah hodimo na izlete na Kras in v Breg, na MUjske hribe pa nihče ne pogleda. In vendar so tudi vasice po Milj.: k ih hribih lepe, lep je razgled in Ijudstix) je v glavnem slovensko, čeprav grozi slovenstvu teh krajev nevarnost, da izumre. Naša dolžnost jc zato, da posvetimo tem krajem več skrbi in pažnje, da se približamo ljudem, da jim pokažemo, da smo z njimi tesno povezani, da smo en narod. Narodnostni položaj je tod težak, v zadnjem času se je poslabšal predvsem zaradi kominfor-movske politike, ki odvaja slovenske otroke od slaven. Nzih šol in načrtno širi narodno mlačnost. Toda še je čas. da se to stanje popravi. ^Miljski hribi so posejani s hišami tako, da marsikje niti ne ločiš va n od vasi. Večja Središča so Sv. Barbara, ki se deli na Korošce in S kr ja-ne. Božiči, Hrvatini in Campare. Okoli teh vasi je še mnogo naselij. Hribi se v loku raztezajo okoli Milj. sredi tega loka gre od Milj dolina, na južni strani je koprski zaliv, bolj desno pa dolina Sv. Jerneja med Debelim in Tankim rtičem. Na južnem pobočju so najlepši vinogradi, kjer pridelajo zelo dobro vin.ko kapljico, in oljčni nasadi, pobočje proti Miljam je bolj pusto. O jyreteklosti teh krajev vedo starejši ljudje marsikaj povedati in iz njihovega pripovedovanja se jasno izraža slovenski značaj vasi, kar prttrju-ejo tudi njihova imena kakor Korošci, J.elerji, Božiči. Sodniki itd. Tudi vsa zerrilja je v glavnem v slovenski posesti, saj sega da samih Milj. Miljski hribi so dolgo vrsto let bili skupno z Miljami pod bcneSko oblastjo, meja je tekla pri Zavijah. Cerkveno so vse vasi spadale pod Osp. Nad. Milja, mi so Stare Milje, kjer je zelo stara cerkev, baje iz 9. stoletja. Zraven te cerkve je zapuščeno pokopališče, kamor so še do pred štiridesetimi leti pokopavali tudi umrle ljudi iz Camptor, kjer je prebivalstvo italijansko. Na nagrobnih kamnih pa kljub temu beremo slovenska in hrvatska imena kakor Milok, Tominc, Ziderič. Ma-rasič, Babič, Tomazocič (id. Pripovedujejo, da so bile Stare Milje središče morskih roparjev, ki so imeli svoj pri. stan, kjer je sedaj ladjedelnica Sv. Roka. Genovežani so jih napadli in razpršili. Del teh ljudi je baje ustanovil sedanje Milje, del pa zbe. žal proti Ljubljani. Koliko je resnice na tem, bi utegnili pokazati šele arhivi. Tudi v posameznih vaseh vedo iz svoje zgodovine marsikaj povedati. Med Korošci in Jelerji se dviga hrib. ki mu pravijo po domače Kašlir ali Kaštelir. Pravijo, da je bilo tu gradišče, ker se še pozna nasip. Pri Fajtih na Bambelu se še sedaj vidi rov, podoben vodnjaku, v katere, ga vodijo stopmice. Ta rov naj bi vodil na gradišče. V njem so namreč iskali «zlato kozo», katero, pravijo, da so nekoč hranili v gradišču. Ko so leta 1901 ustanovili v Jelenjih slovensko prrosvetno društvo, so si naredili svoj grb s slovensko zastavo in zlato kozo na zelenem polju. Glede vasi Korošci (Sv. Barbara) pripovedujejo, da so jo ustanovili ubežniki s Koroškega za časa turških vpadov. Jelerje je ustanovil neki Je-lar, ki je pobegnil pred goričkimi grofi iz Gorice. Hrvatini so dobili ime po prebivalcih Hrvatih. V Hrvatinih ljudje ne izgovarjajo šumnikov in rečejo na prrimer-sem sel. V Korošcih je mnogo ljudi s priimkom Cač. Prvi Cač je prišel v vas za časa francoske zasedbe. Bil je na tržaškem gradu na straži, pa je zbežal ter prekoračil pri Zavijah mejo. Nastanil se je v Koi'ošcih, kjer se je pozne-jp poročil z domačo mladico. Ze vse to kaže slovenski značaj teh krajev in Zanimivo je tudi, da je bila miljska gospoda lastnik vse zemlje celo do Ospa in so bi- ■i—I I Pogled na Milje z Miljskih hribov. Tu gospoduje sedaj ko. nimf ormisi župan Pacco, ki pa zanemarja vasi v hribih. WOVA «I l (àONI.A Y I.I V RAST „JABLANICE4 li vsi ljudje sečali (koloni). Pozneje pa so ti gospodje to zemljo zaradi slabih letin poceni prodajali in sedaj je vsa zemlja prav do Milj last prebivalcev miljskih hribov. Seveda ne moremo govori, ti tu o pravih kmetih. Le redki so oni, ki živijo samo od polja. Večina ljudi ima majhno kmetijo, poleg tega pa delajo v miljskih ladjedelnicah in v Trstu. Glavni pridelki so vino. češnje, grah, zgodnji krompir in fige. Je tudi precej oljk, čeprav jih je mnogo pobrala huda zima leta venska in italijanska šola. Korošci in bližnji Premančan sta slovenski vasi. toda v slovensko šolo hodi le polovico učencev. Iz Jelerjev hodijo večinoma v slovensko šolo v Škofije, Ko gremo po poti naprej, pridemo v Fajte. Božiče, Sodnike in Hrvatine in Norbede, pod Sodniki pa je na pobočju proti Ankaranu Barged. Vse te vasi imajo šolo v Božičih. Prva leta po o-sooboditvi so hodili skoraj vsi otroci v slovensko šolo, po resoluciji Kominforma pa so večino otrok prepisali v . /mi - SCio...... • - ta liil «s— b - " Ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Nekoč so nudile gotov zaslužek miljskemu prebivalstv u, sedaj je v njih mrtvilo. 1929. Zelo rodovitna so polja v dolini Sv. Jerneja, toda tu so če koloni in je zemlja last gospode. Znan je je tudi zelo dobri miljski kamen. Največji kamnolomi so pri Ce-rejih in Premančanu. Glavna cesta, ki so jo zgradili leta 1948, je še precej do. bra, električno napeljavo so vasi dobile leta 1940. vodovod pa 1948. Narodnostno stanje vzbuja veliko skrb za bodočnost. SloveTisJci šoli sta sajno v Korošcih (Sv, Barbari) in v Božičih, čeprav govorijo skoraj v vseh vaseh slovensko. Ze za časa Avstrije je Lega Nazionale napenjala vse svoje sile, da bi ljudstvo potujčila. V Sv. Kolombanu so ustanovili svojo šoto, ki je bila prava potujčevalnica. Edina slovenska šola je bila takrat v Korošcih. Ustanovili so jo leta 1910, Borba za slovensko šolo je bila težka, saj so ti kraji za časa Avstrije spadali pod Koper. Vendar so se zavedni prebivalci Korošcev odločno borili za svojo šolo. Najboljšo sliko žalostnih razmer nam daje primerjava med številom pnbivalcev in obiskom slovenskih šol. Ko gremo iz Zavelj proti Miljam vidimo na levi v hribu vasi. co Farnet. Tu je tri četrt Slovencev, pa vendar hodij„ vsi otroci v italijansko šolo v Milje. Ob novi cesti je v hribu blizu Milj slovenska vasica Griža in tudi od tod hodijo v šolo v Milje. Isto velja za Vrh Cuk, čeprav je blizu Korošcev. V Korošcih sta slo- gcslovanske hidrocentrale v Na gradbišču največje ju-Jabianici ob Neretvi je kolektiv «Hidrogradnje» nedavno ob velikih poplavah z izredno požrtvovalnostjo tešil stroje in material pred u-ničevalno silo narasle Neretve. Pomožne pregrade so vzdržale velikanski pritisk vode, čeprav je narasla za n m nad običajno višino. Zato so lahko hitro vzpostavili normalno delo. Sko. taj bo dograjena tovarna be" z zmogljivostjo 300 kubič-dnpv™etrov betonske mešanice rali 80 ’ m ^atero bodo betonirali 80 m visoko in nad 160 m dljo tUdi snSu0 prcgrado. Gra, dd tir « l km dolg ‘ndustrlj-dov?z gramoza. labo- kabclskiZa?pr'ie'Zk|U5ari-Ìe betona, lavn lkLŽ^ V. ln Se dva žen- TemelH ~ ln0Stj0 10 ln 3 “>"• ■J»™ * Pregrado so v glav- žf™ e® ‘fk<>pan‘ segajo do voda nit? tne skaIe- Da ne bi Pronicala, vbrizgavajo delavci podjetja «Elektro-globoko pod temelje betonsko mleko. Samo s temelji pregrade bodo vgradili 130.000 kub m. betona. Sedaj betonirajo 120 m dolgo, 20 m široko in 40 m visoko dvorano, izsekano v granitne skale, v kateri bo velikanska podzemeljska strojnica. Nedavno so začeli prebijati skale za podaljšanje strojnice. Glavni 2 in pol km dolgodovodni rov, po katerem, bo dotekala voda iz umetnega Jezera do vodostana nad strojnico, so dogradili že lani. * * a 2e lani je bilo gradbišče metalurškega kombinata v Zenici največje industrijsko gradbišče v Jugoslaviji. Letos pa bo obseg dej 5e mnogo večji, saj bo delalo na gradbiščih kombinata, zlasti pri gradnji bluming — valjarne, velike kovačnice, plavžarskega obrata, velike koksarne in mnoge valjarne, kjer bodo zgradili četrto Sie-mens-Martinovo peč In štiri globinske peči .okrog 10 tisoč delavcev. Delavci podjetja «Gradis» iz Slovenije gradijo koksarno. Električne naprave in železne konstrukcije montirajo delavci podjetja «Rade-Končar». Mnogo naprav za ta kombinat izdelujejo v domačih podjetjih. Naprave za valjarno izdeluje podjetje «Ivo Lola Ribar» v Železniku in «Djuro Djakovič» v Slavonskem Brodu. Delavci tovarne vagonov v Rankovičevem izdelujejo posebne vagone za železarno, v Varešu velike vodovodne cevi itd. Na gradbišču plavžarskega obrata so že konec leta montirali prvi del plavža, ki bo dajal na dan 600 do 700 ton surovega železa. • mm V hidrocentrali Mesiči, vzhodno od Sarajeva, so postavili še drugo .Frimdsovo turbino za 2200 HP, ki so jo izdelaii v «Litostroju», in generator, ki ga je Izdelala tovarna «Rade Končar». Drugi agregat žc deluje. Prav tako so postavili v bližnji hidrocentrali Vlasenica še drugi agregat, pri katerem žene Litostrojeva turbina sistema «Pe-Ion» Končarjev generator. Od Vlasenice do gradbišča hidrocentrale Zvornik so zgradili daljnovod za oskrbovanje tega gradbišča z električno strujo. S tema dvema agregatoma se je zmogljivost električnih central Bosne in Hercegovine povečala za 13 odst. italijansko šolo. Malo število otrok poučuje le en slovenski učitelj, medtem ko so na italijanski šoli trije. Vendar v vseh teh vaseh ljudje govorijo slovensko razen v Hrvatinih in Norbedih, kjer se mladina raje pogovarja med seboj po italijanslzo. Ob cesti so nato vasice Sv. Brida (Brigita), Sv. Kolomban, Br-žoni in Lauran, od koder hodijo otroci v italijansko šolo v Sv. Kolomban. Tu se pač pozna vpliv Lege Nazionale, ki je, kakor smo že omenili, ustanovila svojo šolo. V Cam. porah in Sv. Florjanu govorijo vsi prebivalci italijansko, enako tudi v dolini Sv. Jerneja in v Lazaretu, ki je ob morju. Tudi otroci iz Hrvatinske griže in Cerejev hodijo vsi v italijansko šolo. čeprav je tudi v teh krajih nekaj Slovencev. Iz tega kratkega pregleda o slovenskih šolah je pač najbolje razvidno; kako hud u-darec so dali kominformisti slovenski šoli. Najbolj je bila prizadeta slovenska šola v Božičih, Skrb vzbuja zaradi narodnostne mlačnosti, ki jo širijo tod miljski kominformisti, tudi šola v Korošcih, čeprav so bili tu nekoč najbolj zavedni Slovenci v teh hribih. Ce kdo kominformi. stom to očita, pravijo, da so intemacionalisti in da dajo zato svoje otroke v italijansko šolo, češ. kar }e slovensko, je nacionalistično Kominformisti so uničili tudi vsako prosvetno delovanje. V ljudskih domovih v Korošcih in Camporah samo plešejo in pijejo. Nekaj deluje le prosvetno društvo v Jelerjih, drugod pa imajo prosvetne krožke. Napisi po gostilnah in trgovinah so še dvojezični, pač spomin na čase Po osvoboditvi, ko se je ljudstvo zavedalo svoje narodnosti. Razglasi, ki jih razpošilja tod miljsko županstvo, so tiskani samo v italijanščini, čeprav so vasi v Miljskih hribih povečini slovenske in spadajo ped miljsko občino tudi Škofije in Plavje. V Miljskih hribih se najbolje kaže razdiralno delo kominformistov. Ce bi jim bila res tako pri srcu slovenska šola, kot pišejo, bi to lahko najbolje pokazali in dokaza, li v teh krajih. Zato so se pa tu tudi najbolj razkrinkali. Ti kraji so del naše lepe zemlje, ki nam jo hočejo tujci vzeti. Zato je dolžnost nas vseh, da to zemljo in te ljudi ohranimo lastnemu rodu, sicer se bo naša narodnostna meja vedno bolj krčila. Prav zato ne smemo nikoli pozabiti, da so ti kraji prav tako naši kakor je naš Kras in ne smemo dopustiti, da miljski kominformisti okrepijo narodnostno mlačnost mnogih ljudi in dopolnijo delo, ki ga je začela Lega Nazionale še pod Avstrijo, Odkar so napovedali, da bedo jeseni volitve, se je dejansko že začela volivna propaganda, ki zavzema raznovrstne oblike. Najprej se je pokazal vpliv bodočih volitev v občinskem svetu, ki je seveda pri stvari najbolj neposredno prizadet. Demokrščaii pa so začeli gledati na bodoče volitve z neko zaskrbljenostjo, ker so čutili, da zgubljajo tla pod nogami. Hudo so bilj vznemirjeni, ko je general Airey sprejel indipendentiste in so takoj zaprosili za sprejem, vendar so se potolažili v upanju, da bo že bodoči italijanski volivni zakon poskrbel, da zmagajo. Ko pa se je razširila vest, da ta zakon ne bo raztegnjen na Trst in da bo tu veljal čisti proporcionalni sistem, so se v svojem glasilu «Prori» hudo razburili in začeli celo prikrito groziti. ■ k' pripravam za volivno propagando moramo v B4 tem pogledu prištevati tudi ceremonijo ali Jim. bolje komedijo, ki sta jo ob 4. obletnici podpisa mirovne pogodbe 10. februarja priredila na županstvu župan in pes čuvaj italijanstva Trsta rektor Sicilijanec C ammarata. Ta ceriroonija je imela pač dalekosežnejše politične cilje, toda hkrati lahko upravičeno menimo, da je imela neposredno zvezo ravno z vestjo, da se tu ne bo volilo po italijanskem zakonu, temveč po proporcionalnem sistemu, ki je seveda dernokrščanom v škodo. Rektor Canrmaruta je z običajnimi argumenti dokazoval, da ni na STO italijanska suverenost nikoli ugasnila in da bi morali zato vse italijanske zakone, če ne avtomatično, pa vsaj takoj raztegniti na STO, to se pravi, kar seveda Cammarata ni dejal, tudi volivni zakon. Cammarata je tudi povedal, da je vojaška oblast samo okupacij-slca in ne zaupnišku, da bi morali imeti vs, Tržačani pravico do priziva na kasacijsko sodišče v Rimu, kar za sedaj ne velja ter, dulcis in rundo, da bi razne ustanove ne smele izobešati občinske zastave, marveč bi morale imeti pravico izobešati italijanske' zastave. Italijanska suverenost bi prenehala le tedaj, ko bi se začel na STO začasni režim, kar pa se po Canunjra-tovem mnenju ni zgodilo. ~WT zvezi z volitvami lahko smatramo tudi kongres W vidalijevske stranke. Ta kongres je sicer šel f neopažen mimo tržaškega ljuustva inf javnega mnenja. Vse se je razv.jalo nekako v družini in po domače bi rekli, da so sami igrali in sami plesali. Ce n« bi bili prej toliko pisali y svojem tisku o tem kongresu, bi po starem pregovoru, da se je tresla gora, niti ne vedeli, ali se je sploh rodila miš. Le nek majhen odmev je imel ta kongres: Karel Siškovič-Mitko je v svojem referatu pozival na obuditev ko-minfomrovskega škvadrizma in še isti večer so ko-nrinformovski škvadristi, ki so spremljali Pajetto v Križ v petnajstih na samotnem kraju napadli samega tov. Sancina iz Boljunca, ki je šel v Križ po svojih opravkih. To je vsekakor zelo ponesrečen začetek volivne propagande, ki jo je napovedal Viđali v svojem referatu. Skvadrizem bo kominfoimistom le v škodo, nam pa v korist. To je hkrati dokaz, da so zelo šibki, ko se morajo posluževati terorja. Njih zadrega se vidi tudi v tem, da pogrevajo svojo «boljšo rešitev» z besedami o guvernerju in o uveljavljenju mirovne pogodbe, ker si ne upajo z resničnim programom na dan in raje še dalje varajo svoje množice. ■ a" uzaon.csd vprašanja pa je zavzela jasno in ■ B konkretno stališče KR STO, ki se zrcali iz poročila njenega glavnega tajnika tov. Branka Babiča na IV. zasedanju centralnega komiteja. Vsaka enostranska rešitev tega vprašanja ne bi bila v interesu miru in dobrih sosednih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Samostojen položaj Trsta je lahko y korist obema, predvsem pa Trstu, ki za svoj obstoj in daljnji razvoj rabi zaledje obeh držav, kakor tudi širše zaledje srednjeevropskih in podonavskih držav Tudi nacionalno vprašanje bi lahko v tem okviru našlo svojo primerno rešitev in bi tako lahko Trst postal stična točka obeh sosednih držav, nc pa vir nemira in sovraštva, za kar Trst danes izkoriščajo nekateri reakcionarni in nacionalistični krogi. Le v okviru tega stališča se lahko borimo za uresničenje vseh tistih načel in določb mirovne pogodbe, ki so na tej liniji. Takšno stališče o tržaškem vprašanju nam nujno narekuje, da v skladu z njim določimo konkretno linijo do vrste osnovnih vprašanj tržaškega političnega in ekonomskega življenja. no izmed osnovnih vprašanj je politično-upravna samostojnost Trsta. Brez tega si ni mogoče JLJ zamisliti nobene samostojnosti Trsta. V skladu s tem mora postati conski svet (ali kakor koli naj se imenuje) dejansko vrhovni oivilno-upravni organ tržaškega področja, ne pa navadna italijanska prefektura in njen predsednik prefekt italijanske države, kot je danes. Ta svet mora biti izvoljen za določeno dobo in mora biti sestavljen iz skupščine, izvoljene na demokratičnih volitvah, in izvršilnega organa, ki ga izvoli skupščina. Hkrati je treba graditi lastno zakonodajo, ki bo ustrezala tukajšnjim potrebam in samostojnemu položaju Trsta. V skladu s takšno politiko je treba izdati lastni volivni zakon, ki naj bo demokratičen in bo slonel na proporcionalnem sistemu. V vsem javnem, politično-upravnem, šolskem in kulturnem življenju se mora uveljaviti popolna narodna enakopravnost. Slovenski živelj se mora smatrati kot enakopraven z italijanskim ne pa kot manjšina. Uvesti je treba dvojezičnost in zastopstvo Slovencev y vseh javnih ustanovah. B »-"“-■“ja jjuuicjciiLKH rrsia iianjr po- li (j? vzioča ogromno škodo tržaškemu gospodarstvu J-F ter ne dovoljuje, da bi se Trst ekonomsko in trgovsko razvijal. Trst si mora ustvariti lastno plačilno bilanco in klirinški račun z vsemi državami. Trstu se mora vrniti vse brodovje. Bivšo lastnino italijanske države na STO je treba nacionalizirati Delavstvo mora sodelovati pri upravljanju podjetij Kmetijstvu je treba nuditi mnogo večjo ekonomsko pomoč in zžščititi kmečke pridelke. Naša borba za neodvisnost Trsta mora sloneti na dejstvu, da je Trst nacionalno mešano mesto, da se ekonomsko ne more razvijati brez povezave s svojim celotmm zaledjem in da sta na usodi Trsta zainteresirani obe sosedni državi Italija in Jugoslavija in končno, da takšen samostojen položaj Trsta lahka danes zadovolji vse, ki so neposredno zainteresirani na usodi Trsta, predvsem pa tržaško prebivalstvo. Ta program je tako jasen in v skladu s težnjami tržaškega prebivalstva, da bi morali nanj pristati vsi, ki jim je blaginja Trsta res pri srcu ne pa samo na jeziku. KUI/rtJItA IM PROSVETA r ^AJsrLSSsr: aw^saas« s » peL-sfceoa zbora Slovenj marmonl^d v na ^ tehnlčno obmi z? majavo doživetje. Le malokateri Slove, ta koncert je bilo med naéimi lSud™*; Veli. nec iz Trata je imel priliko shsaU prednike teh pevcev, tako imenovane Trboveljske slavčke ko zanimanje, tako da, Glasbena Matica, _______________________ žal, ni utegnila zadostili premnogim, M so ki jih je pred zadnjo vojno vo- ga želeli poslušati. Skoda, da zbor ni ino* diaristi dirigent Avgust Šuligoj. Tedaj gel še večkrat nastopili pri «as. so ' sestavijali zbo,- otroci iz Trbovelj. Sedanji zbor pa tvorijo otroci iz vse Slovenije katere je pevovodja izbral, potem ko je preizkusil glas in posluh vsakega, posebej, in tudi te nove čudovite skupine mi Tržačani še nismo slišali. Podoben zbor je izvežbal po osvoboditvi v Kopru tovariš Ostrouška in slišali smo ga tedaj v 'Trstu v dvorani Doma pristaniških delav- I N .1 S T V O ZDRAVILNE RASI LINE ................... Vrbina slava Je zatemnela. Včasih so vrbo zelo cenili kot domače zdravilo, danes se malo več čuje o njej, več se o njej čita. Skorja je tista, •ki ima v sebi zdravilno moč. V njej Je zbranih vse polno zdravilnih snovi, toda od vseh najvažnejši je saltelli. Salicina sicer ne poznate toda poznate lepo, belo nežno krlstalasto snov salicil. Seveda poznate salicil ali salicilno kislino, ki jo dodajate raznim marmeladam ali pa vkuhanemu sadju in vloženi zelenjavi, da ne plesni in se ne kvari. Tudi aspirin poznate, saj to je zdravilo, ki ga imate vedno pri rokah in ga navadno pokličete kot prvega na pomoč, če ni kaj z vami v redu. In tudi aspirin je v ozkem sorodstvu s salicinom. Jesno vam Je sedaj, zakaj je vrbova skorja zdravilo, kaj bi ne bila, saj Je sorodnica aspirina, jasno pa vam je tudi. zakaj se toliko ne čuje več o njej. Nič čudnega, aspirini so jo potisnili v kot. Ko so leta 1874 prvikrat umetno naredili salicilno kislino, je postala vrbova skorja nepotrebna. Od najstarejših časov do takrat pa so nje zdravilno moč zelo cenili. Da Je vrbova skorja res učinkovita, jo Je treba nabrati že zgodaj spomladi. Vejice, raz katere lupijo vrbove skorje, ne smejo biti starejše kot dve do tri leta. Te vejice so zunaj temnozelene, notri pa bledorumene. če jih grizemo, dobimo prav grenka usta. Revmatizem je že od nek. daj mučil človeški rod, kot ga muči še dandanes. Najbolj cenjeno zdravilo proti revmatizmu je bila vrbova sko- rja. In ker so ljudje dolga stoletja preganjali revmatizem z vrbovo skorjo že ni moglo biti to zdravljenje kar tako in je moralo pomagati. če je dandanes kdo slaboten, mu pravijo naj pije to-nikum. Tudi včasih Je bilo tako, toda glavno besedo v tej krepilni pijači je imela naša znanka vrbova skorja. Razdražljivost je nekaj človeškega in stari zdravniki, ki so že zdravili z rožami, so priporočali za pomirjenje živčevja čaj iz vrbove skorje. Tudi krvavenje more ustaviti vrbova skorja. Pa ne samo krvavenja, tudi mrzlico ustavlja pijača iz te skorje. Nekateri so bili mnenja, da je najboljše pripraviti čaj, drugi pa zopet, da je vse bolje, namočiti vrbovo skorjo v vinu in počasi in po malem uživati to grenko vino eno do dve žlički po večkrat na dan. To vino deluje baje nad vse dobro, predvsem pomirjevalno, če se pojavljajo bolečine v spodnjem delu telesa, tam, k. er je blizu skupaj del črevesja, del sečnih in spolnih organov. Pa ni samo, da bi uživali blagodejne snovi iz vrbove skorje. Zelo pametno je tudi da si napravimo kopelj iz vode, v kateri smo kuhali vrbovo skorjo. Zelo so slove, le take kopeli včasih, češ da preganjajo luskavost kože v splošnem pa da krepe organizem. Najbolje pa denejo take kopeli škrofuloznim in rahitičnim otrokom. Dandanes imajo za vse te bolezni in nadloge druge pripomočke. Toda dokler teh novih zdravil niso poznali, so zdravniki starih česov v vseh teh primerih svetovali bolnikom vrbovo skorjo. T. P. ’ BOJ RAHITISU! Rahitis je pred vsem bo-1 zgornjih plasteh kože. Vita- lezen dojenčka v drugi polovici prvega leta življenja. Razvije se Pa lahko tudi še pozneje v šolski dobi. Vzročni momenti so v glavnem nehigienske razmere, pomanjkanje svetlobe, zraka in sonca ter posebno dovzetnost za to bolezen. Izredne važnosti za razvoj rahitisa je tudi način prehrane, kajti rahitis je obolenje, povzročeno Po pomanjkanju vitamina D v hrani. Telo lahko stvori ta vitamin samo, če kožg v zadostni meri obsevamo z ultravioliča-stlmi žarki. Na ta način se aktivirajo tako imenovani provi tami, ki se nahajajo v Vsaka gospodinja in vsaka žena v poklicu bi morala pri delu nositi predpasnik, ker si na ta način prihrani mnogo obleke. Predpasnik sl pa napravimo vedno iz pralnega blaga, tako da ga lahko večkrat in brez truda operemo. Tudi kroj na) bo enostaven, da nam likanje ne povzroča težav. Na sliki vidimo nekaj prav praktičnih predpasnikov. Prvi je primeren za negovalke; ima dolge ali kratke rokave, našite žepe in se zapenja zadaj. Ostali predpasniki pa so primerni za dom in pisarno min D uravnava presnovo kalcija in fosforja, ki je pri rahitisu nepi-avilna. tako da omogoča pravilen razvoj in tvorbo kosti. Rahitis lahko preprečimo in 'zdravim0 na dva načina: Prvič, da uredimo higienske razmere, v katerih otrok živi, s čemer omogočimo, da telo lahko samo proizčaja vitamin D, K temu spada tudi obsevanje z ultravioličastimi žarki in uživanje kalcija, oboje seveda pod zdravnikovim nadzors'vom. Drug način je, da dovajdmo vitamin D o-troku s hrano. Vitamin D je predvsem v ribjem olju. maslu in jajčnem rumenjaku. Ker vsebuje materino mleko zadostno količino vitamina D, če se mati Pravilno hrdni, j c dojenje rta-/učinkovitejša obramba proti rahitisu dojenčka. K0 postane ojroček večji, mu da-jemo ribje olje, če pa tega ne prenaša, pa koncentrirane preparate vitamina D v kapljicah. Najbolj znana preparata sta vigantoi in kalciferol. Imamo torej dovolj sredstev proti rahitisu, zato storimo vse, da bo boj proti tej bolezni tudi v zimskih mesecih, ko primanjkuje sonca, uspešen. NASVETI J NOVOSTI Flanelasto blago pereš tako, da ga pustiš pet ur v mlačni milnici, kateri dodaš žlico sal-miaka na 3 l vode. Od časa do časa priliješ tople vode. Nato deneš flanelo v novo milnico in zopet jo pustiš, da leži dve uri v mlačni salmia-kovi vodi. Končno pa jo splakuješ v čisti vodi in jo zaviješ v ruto, ne da bi je ožela. Zarjavele ponve in pekače očistiš, če Jih drgneš z belim papirjem, ki si ga namočila v olju in nato v soli. Razno zarjavelo orodje pa osnažiš tako, da ga pomočiš v petrolej, nato pa odrgneš s časopisnim papirjem. Ce iztepaš blazine v sobi, tedaj jih prej pokrij z belo ruto, ki si jo namočila v okisani vodi. Tako preprečiš, da se prah ne razprši po sobi in ne gre zopet v blazine. Seveda moraš ruto pogosto izplak-niti. is## Vrv za perilo bo zopet Cista, če jo preko noči položiš v vročo milnico, zjutraj pa splakneš pod tekočo vodo, in napneš, da se posuši. Povoščenega platna ne čistimo z milnico, ker izgubi barvo, pač pa ga natremo s parafinskim oljem. Madeže na temnem blagu in preprogah dobro očistiš s ka-vino usedlino; potreseš jo na madeže in čez nekaj časa skrtačiš. Umazana mesta drgneš lahko tudi s čisto krpo. Vlago iz stanovanja odpravimo, če postavimo v vsakem vlažnem prostoru v plitvih posodah večjo količino nega-šenega apna. Negašeno apno vlago vsrka in ko popolnoma razpade, ga zopet obnovimo. Mešanec obenem izboljšuje sestav zemlje. Kako pripravimo mešanec? Najbolje, da izkopljemo plitvo jamo. Na kompostno gnoj.šče spadajo odpadki, ki jih naberemo o-koli doma (smeti, listje, plevel, pepel cestno blato, blato iz kaiov, razni mesni odpadki, poginule živali (le če niso poginile zaradi kužne bolezni). Tf> odpadke pokrijemo od časa do časa s tenko plastjo zemlje. Da vse te tvarine hitreje strohnijo, jih vč sih ob.ij mo s stra džčn:'O ali pa z gnojnico. Kompost prej dozori in ga obenem o-bogatimo z dušikom, če po njem potrosimo nekaj apnenega dušika (kalcijev ciana-mici). Da pospešimo dozoritev, moramo kompost vsaj dvakrat na letu c bro rv.-em a-ti. Pravilno pripravljen je u-poraben v drugem letu. Naši kmetje imajo to slabo nava, do, da namečejo na hlevski gnoj razni plevel. Z nezrelim (nepreperelim) gnojem pridejo na ta način na njive ple-velne rastline, ki kradejo hrano in vlago kulturnim rastlinam. Vse to lahko preprečimo, če plevel uporabimo za mešanec. KUHINJA MRZLA MASLENA OMAKA Deni v skledo dve žlici presnega masla ter ga mešaj, da postane rahlo in belo. Prideni mu med mešanjem 3 skozi sito pretlačene rumenjake trdo kuhanih jajc 2 surova rumenjaka, malo drobno stolč/mega belega popra in žlico kaper, katere z dvema osnaženima sardelama drobno sesekljaj ter pretlači skozi sito. Potem pa med vednim mešanjem počasi prilivaj 1/8 dobi ega namiznega olja in nekaj žlic kisa Ko je omaka gosta in gladka, je narejena. S to omako lahko obliieš mrzle ribe, ponarejeno tunino, sploh vsako mrzlo meso. Lahko jo pa daš tudi posebej poleg rib ali mesa. OMLETE IOO lir. noi-ov.*un.e-K:-i ■ kruha namočimo v 1-2' 1 vro-česa ml elea in pus t imo, da se shladi. Nato dodamo 2 rumenjaka. 2 žlici moke in nekoliko soli ter še sneg 2 ibeljakov in pečemo ali ocvremo nekaj omletov, ki jih potrenemo s sladkorjem ali namažemo z marmelado. KRUHOV PUDING Pudingov model dobro namažemo in potresemo z drobtinami, nato pa naložimo vanj kruhovih rezin drugo vrh druge, vmes pa potresemo zmlete mandje, sJadkor, rozine, cimet in limonine lupine. Vse polijemo nato z veliko skodelico mleka, v katerega smo vmešali 2 jajci. Mr,det dobro zapremo in ga denemo v veliko kozi:o z vrelo vogo in kuhamo puding na sopari 45 minut. Pazili moramo, da ni model prepoln. SELILNI MLIN Daffln Manufacturing Company v Lancasterju (Pennsylva-nija) je postavila na trg «sellini mlin», s katerim lahko živinorejec na svojem domu v nekaj minutah pripravi popolno, ma zmleto in zmešano krmo. Stroj, ki ga poganja Dieselov motor 100HP in ki je na hitrem tovornem avtomobilu, sestavljajo mlinski kamen za mletje žitaric, poseben mešalnik krme, naprava za napravlja-nje melase in aparat, ki skrbi za ogrevanje in odmerjanje krme. Kadar potrebuje živinorejec krmo z asvojo živino, se torej lahko obrne na zadrugo, ki ima «selline mline» in bo hitro imel stroj pred svojim hlevom ter nato v nekaj minutah pripravljeno zaželi eno krmo. (e, d& M&... ...da bo tvojemu zdravju in Lepoti mnogo koristila pravilna drža telesa pri hoji. Zeio malo je žena, ki «znaio» hoditi. Mnoge hodijo s sklonjeno glavo in sključene, nekatere delajo prekratke ali predolge korake. Poglejmo samo naokrog in prepričajmo se... Ce h čemo odkriti svoje napake pri hoji, se moramo dobro opazovati.. In kakor vsaki stvari, tako se moramo priučiti tudi pravilni hoji. Kako? Denimo sj na glavo težko knjigo in jo skušajmo obdržati v ravno-vesjti. Tako bomo prisiljeni hoditi zravnani in z glavo pokonci. Po nekaj vajah se bomo prav naravno lahko premikali s knjigo na glavi in tudi dovolj hitro. Hodimo s knjigo na glavi tud; gor in dol po stopnicah. Ko se torej privadimo vajam s knjigo, moramo nekaj časa tudi, ko hodimo po cesti, misliti da imamo na glavi breme in nehote se bomo držali pravilno. V začetku nam bo ta misel nekoliko mučna, potem pa bomo instinkt.vno začeli hoditi tako, kot se spodobi. Za prožno hojo so nujno potrebni tudi primerni čevlji; imeti mprajo peto, primerno postavi, in biti morajo tako udobni, da nas ne utrudijo ne ko hodimo ne ko stojimo. H: 4* $ J ....da se ti noge ne bodo potile, če boš hodil po rosni travi. Hodi po travi, dokler te v noge ne zazebe, nato pa teci zopet v posteljo in se ogrej. Najprimernejši čas za tako zdravljenje je vsekakor poletje, ko ti ni težko vrtati ob petih zjutraj. * H* ... da moramo krtače in ščetke redno snažiti. Najbolje je, da jih čistimo na suho, in sicer tako, da jih dobro odrgnemo z vročimi otrobi. Včasih je Pa le dobro, da jih operemo v amoniakovi vodi. Zima se utrdi v čistem amoniaku ali v kisu. lb evJi&pdkega ftaiendva a tmetnem, chdan^u liipilii Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju je bik) letos v Curihu v Svici. Med posameznicami je zmagala Angležinja Jeanette Altwegg (leva slika), med pari pa nemški par Ria Baran in Paul Falk (desna slika) Jugoslovanski par Palme — Lajovic je zasedel 9. mesto, kar predstavlja lep uspeh, saj so mnogi svetovno znani pari ostali za njim TKIiKStf A VZGOJ A - Š 1*0UT KMALO BODO ZAŽIVELA igrišča "belega športa. Tenis »pada prav gotovo med najlepše športe^ čeprav zahteva od igralca precej truda in fizičnega napora. Prvotna domovina tenisa je Anglija, vendar se je od tam kmalu razširil po vsem svetu in je danes glede na razširjenost in kvaliteto igre njegova domovina pravzaprav Amerika in Avstralija. Evropski tenis se ameriškemu in avstralskemu zaenkrat ne mo>re upirati niti po razširjenosti in še manj po kvaliteti, čejrrav so nekateri evropiki igralci dosegli svetovni sloves (Ven Cram. Pun-čec, Drobni). Največje tekmovanje v tenisu v svetovnem merilu je vsakoletno tekmovanje za -:-FI I. ATIOI.I.I % FiLATtibiSTiCM KAÌALUGI Danes si skoro ne moremo zamisliti filatelističnega zbiralca brez kataloga. Kaj pa je pravzaprav katalog? To je periodična knjiga, ki izide ob začetku vsakega leta, v kateri so označene u-e sličice dotedaj izdanih znamk določenega področja, s katerim se katalog bavi in nji. hove cene na svetovnem filatelističnem trgu. Vsako leto se katalog izpopolni m po potrebi tudi menja oene. Zaradi tega morajo sodelovati pri sestavi tega kataloga pravi izvedenci, sicer bi se malokdo po njem ravnal. Katalogov je več vrst. Nekateri poravnavajo znamke celega sveta; take kataloge imenujemo «generalne ali splošne kataloge». Drugi obravnavajo samo evropske znamke ali pa znamke dru-om kontinentov. Tretji zopet obravnavajo samo posa-vnezae države, v katerin so bili izdani. Poleg teh kata’-logov, ki obravnavajo vse izaane znamke na določenem področju, imamo še kataloge, ki obravnavajo samo zračno pošto, razne panoge, ki so prikazane na znamkah railičnih držav ali pa v v-eh Podrobnostih znamke .preteklega stoletja, ki kažejo mnoge razlike, tako v papirju kot v tisku. Poleg teh imamo še kataloge, ki jih posamezni veletrgovci z znamkami od časa do časa izdajo t»b velikih filatelističnih dražbah. Najbolj znani katalog, po katerem se ravna večina filatelističnih trgovcev in zbi. ralcev je francoski «Catalogne Yvert et TclUer — Champion. Ta katalog prinaša vsako leto vse novitete vsega sveta. V Londonu izhaja katalog tvrdke Stanley & Gibbons, ki je sestavljen iz več delov. Prvi obravnava znamke Anglije in angleških kolonij, drugi obravnava evropske, tretji znainke Združenih držav Amerike, četrti afriške in azijske, peti pa znamke, ki prikazujejo angleškega kralja Jurija Vi. V Nemčiji je zelo znan «Michel Katalog», v Svici «Zumstein», v Združenih državah Amerike «Scott», v Franciji pa «Thiaude». V Jugoslaviji je lani prvtč izšel «Katalog maraka jugo. slavenskih zemalja» v založništvu trgovskega podjetja Jugofilctelija. Katalog je dobro urejen, vendar bi bilo bolje, ako bi bile vse sličice znamk tiskane v enaki velikosti (namreč so bile v pr- izdaji nekatere znamke tiskane v naravni velikosti, orufle pa p zmanjšani) in da bile tiskane vse znamke, ne pa nekatere izpuščene. V Italiji izhaja več katalogov. Eden izmed teh je Mudò ki toduih u iiòako àloumòko kiSo! «Catalogo Sassone», ki prinaša figuracijo vseh italijanskih znamk, znamke ostalih evropskih držav pa le v serijah brez sličic z bolj ali manj točno definicijo serije. Ostali katalogi, kot so Land. mans. Oliva in drugi pa obravnavajo le italijanske znamke ali znamke italijanskih državic v preteklem stoletju. Katalog Silombra pa obravnava znamke za letalsko pošto v celotnem svetu. Pozabiti pa ne smemo na Trst, kjer izdaja filatelistični trgovec A. Bernstein ka-talcg «Tergeste», ki obravnava znamke izdane na Tržaškem. V Kopru izhaja prav tako katalog znamk STO-ja p priredbi trgovskega, podjetja Lipa. NOVE ZNAMKE AFGANISTA Priložnostne znamke ob 32-obletnici revolucije. Portret Šaha Nadirja. 35 pools rjavkasta, 125 pools svetlomdora. ANDORRA (Francoska cona) dodatek k portovni seriji. 50 frankov zelen o-siva. BOLIVIJA Spominske ob 400-letnici prikaza Križa v Potosiju. Slika kaže Kristusa na križu za hribčki pri mestu. 20 centavos, vijoličasta; 30 cent., oranžasta; 50 cent., inasta. 1 Bolivijan, rJeča; 2 B., modrikasta, 6 B., rjavkasta. AVSTRIJA Priložnostne ob 100-letnici smrti Josipa Maderspergerja izumitelja šivalnega stroja. 60 grošev, vijoličasta. Priložnostne ob 30-obletnici Koroškega plebiscita. 60+15 grošev, zelenorjava (grba Avstrije in Koroške), 1 ši-ling+25 g., rdeče-oranžasta (Korošec s praporom), 1,70 s.+40g., (volivna skrinjica). Dodatek je namenjen potujče-valnlm šolam in organizacijam. Prve vrednote nove serije za zračno pošto. Različni ptiči,, 60 grošev, vijoličasta, 2 šilinga, modra. VZHODNA NEMČIJA Priložnostne ob 750-letnlcl izkoriščanja rudnikov bakra v Mansfelderju. LAHKOATLETI PRED SEZONO Naši vrli smučarji, ki so se letos pomerili v Črnem vrhu, nam prav gotovo ne bodo zamerili, če jim napovedujemo le ie kratko dobo uživanja snežne lepote, kajti po tržaških vrtovih že cveto mandeljni in naznanjajo pomlad. S pomladjo pa ožive športna igrišča v mestih in na deželi; s pomladjo zažive lahkoatleti s pret.egovanjem zamrlih mišic v dolgih ziinskih mesecih večjega ali manjšega počitka. Sicer ne moremo in ne smemo trditi, da so naši lahkoatleti v zimski sezoni popolnoma zaspali, saj so od časa do časa priredili kakšen cross. Toda to je bilo tudi vse. O kakšnih sistematičnih pripravah v telovadnicah ne moremo govoriti, prvič zato, ker telovadnic, razen one na stadionu pravzaprav nimamo, drugič pa zato, ker lahkoatletika pri nas žal še ni tako razvita in udomačena, da bi naši lahkoatleti čutili sploh potrebo po resnem in neprekinjenem urjenju svojih mišic tudi v zimskem času. Mislimo, da bi moral lahkoatletski odsek Zveze društev za telesno vzgojo v marsičem poglobiti svoja prizadevanja za razširjenje lahkoatletike pri nas, s prireranjem pogostejših mitingov, po možnosti tudi z mednarodno udeležbo, predvsem v propagandne in popularizacijske namene. Našo mladino je treba seznaniti z lepotami najrazličnejših panog atletskega udejstvovanja m jo zanje navdušiti, saj prednost lahkoatletike ni samo v krepitvi fizičnih sposobnosti mladih ljudi, temveč tudi v dviganju športno — moralnih kvalitet mladine. Nismo proti nogometu, toda resnica je, da nudi lahkoatletika neprimerno več možnosti kot nogometna igra za doseganje omenjenih kvalitet. Crni precenjuje svoj položaj. Zakaj prepušča belemu glavno diagonalo? Po 18. -------- Lb2: 19. Tb2r Sa4: 20. Da4: Lb5: 21. De4 Ta7 22. Tfbl Da 6 Tab7 bi črni imel najmanj enako igro. 19. Sd2—e4, f7—f6? Ponovna slabitev črnega kraljevega krila. Najbrž se je črni ustrašil grožnje Da3—c3, ker bi potem po f6 beli z žrtvijo S.'6: prišel v odločilni napad. Se ved. no bi lahko črni igral Sc5—a4: n. pr. 20. Da4: Lb5: 21. Da3 Dd8 22. Dc3f6 itd. Sedaj dama na d8 onemogoča žrtev skakača na 16. Po besedil v tekstu pa črni postopoma izgublja teren. «Davisov pokah. Vse sode. lujoče države so razdeljene v evropsko in ameriško cono. Igra se na izpadanje m zmagovalec finalnega dvoboje med prvakoma obeh con igra s svetovnim prvakom prejšnjega leta za naslov novega svetovnega prvaka. Tudi letos so že izžrebali pare. Naša soseda, ki sta stara rivala tudi v tenisu — Jugoslavija in Italija, bosta v prvih kolih igrali proti zapadni Nemčiji oz. proti Južni Afriki. Jugoslavijo čaka negotovo in težko srečanje. Ne. gotovo zato, ker Nemčija nastopa prvič po drugi svetovni vojni, težko pa zato, ker glavni nemški igralec von Cram spada še vedno med najboljše igralce na svetu. Težko je danes govoriti o izr gledih Jugoslovanov, ker ne poznamo njihove trenutne usposobljenosti, saj v preteklih mesecih «mrtve» sezone» niso bili kdove kaj aktivni. Njihove resne priprave se pravzaprav šele začenjajo. Mitič bo sodeloval najprej na mednarodnem turnirju v Egiptu v družbi najmočnejših svetovnih igralcev. Nadalje se bo vsa jugoslovanska ekipa z mladinskim moštvom vred ud l žila mednarodnih tekmovanj na francoski Rivièri. Pred temi srečanji pa so bili jugoslovanski igralci na skupnem treningu v Splitu. Jugoslovansko reprezentanco bodo Po vsej verjetnosti tudi letos sestavljali stari preizku. šeni igralci Mitič Palada in Brahovič. Lahkoatletika Piransko športno društvo organizira vsako leto cross, ki je postal že kar tradicionalen. Na 3 km. dolgi progi je tokrat zmagal Zomaro Iz Pirana pred Mikužem (Partizan) in Gregoričem (Bazovica), Id je popustil šele v zadnjih metrih. Med moštvi pa je zmagal Partizan pred Piranom, Bazovico itd. Beli; Gligorič Crni: Bertok I. Sgl—f3, Sg8—£6; 2. c2—c4, G7—g6; 3. d2—d4, L.8—g7 Značilno za Indijsko obrambo je, da črni razvije lovca na krilo, od koder strelja po glavni diagonali. Kontroliranje središča iz daljave je vodilna misel indijske obrambe. Ce razvije kraljevega lovca, nastane kra. Ijevo indijska obramba z razvojem damskega lovca na b7 pa dobimo damsko indijsko obrambo. Posebno s prvo obrambo dobi črni popolnoma enakovredno igro. 4. g2—g3, 0-0; 5. Lfl—g2, d7 -d6; 6. 0—0, c7—c5 Običajno poseže črni z e7—e5 v borbo za središče, katero pa more igrati šele po potezi Sb8— d7; 7. Sbl—c3 Sb8—c6; 8. d4— d5.------ Po d4—c5: d6—c5: bi črni ize. načil. Po potezi v partiji beli zapre središče. To pa dopušča črnemu agresivne igro na damskem krilu, kjer bo imel v napadu močno oporo v lovcu na g7. Kmet na d5 pa zapira last. nemu lovcu važno diagonali. 8. ------, Sc« a5; 9. Ddl—d3, a7—a6; 10. Sf3—d2, b7—b5 Crni upravičeno žrtvuje kmeta za napad, ki utegne biti za belega neprijetem. Beli mora sprejeti žrtev, ker bi sicer črni dosegel očitno nad-moč. II. cl—b5: a6—b5: 12. Sc3 —b5: Lc8—a6; 13. a2—a4, Dd8—b6; 14. Tal—bi ---------- Stolp mora Iz nevarne diagonale. Pripravlja pa tudi udar b2—b4, 14. -----, Sf6—d7. Crni v pričakovanju poteze b2—b4 hoče postaviti po c5— b4: skakača na c5. Lovec na g7 dobi prosto diagonalo. 15. b2—b4, c5—b4: 16. Tbl— b4: S'i7—c5; 17. Dd3—a3 20. Lb2—cl ----- Tudi Ld4 bi bila dobra poteza. Vezava bi bila neprijetna. 20. -----, Sa5—c4? Napaka! Crni po nepotrebnem kombinira. Bolje je bilo vzeti lovca in razčistiti položaj na damskem krilil s težnjo do končnice. 21. Tb4—c4: La6—b5: 22. Tc4 —c5:l ----- Črni je izgubil kvaliteto. 22. ------, Ta8—a4: 23. Da3—f3, d6—c5: 24. Lel—h6: Lb5—d7; 25. d5—d6------ Crna kraljeva pozicija je po. polnoma razbita. Napad belih fi_ gur na črnega kralja je neubranljiv. 25. ---- Ld7—f5 26. Se4—f6: + ! črni se vda. Po 26. ------ ef6: sledi 27. Bd5+ Kh8 28. Df7 z matom. Po 26. ----- Kh8 pa odloči Sd7! n. pr 27. ------ Ld7: 28. Df7 Tg8 29. Ld5 Db8 30. De7: itd. Ing. SIROSEK BORIS Ji II I Ž A A K A t. «J -* • A 1 • UU1 Crni je dosegel svoj cilj. Dosegel je živahno igro figur na damskem krilu. Vse črne figure so mnogo učinkoviteje razmeščene po šahovnici kot bele fi. gure. Oba bela lovca sta neaktivna. 17. ----- Tf8—1>8; 18. Lel— b2, Lg7—h«? Vodoravno: 1: mesto ob Ja-riia; 2. kratica za dragoce dranu, življenju škodljiva tva-silo, gib, egiptovsko božanst) SJugoslovanov V mladinski nogometni reprezentanci Po afirmaciji jugoslovanskega nogometa na svetovnem prvenstvu v Argentini tor po uspešnem dvoboju z Anglijo, so mnogi sestavljale! evropskih oz, svetovnih reprezentanc uvrstili vanje so-razmerorra največ jugoslovanskih nogometašev. Skoraj vsi nogometni strokovnjaki so si edini v tem, da spadajo v svetovni razred izmed Jugoslovanov vsaj Mitič, Bo, bek, Čajkovski, Djajič in Beara, drugi pa računajo še na Horvata. K temu brez dvoma velikemu priznanju moramo dotati še drugo, ki je plod nadvse uspešnega nastopa jugoslovanskega mladinskega moštva Partizana na mednarodnem turnirju v Viareggiu v Italiji. Kot smo že poročali, je Partizan osvojil na tem turnirju prvo mesto. Takoj Po tem uspehu sd strokovnjaki sestavili reprezentanco najboljših mladinskih igral, cev, v kateri je kar pet Jugoslovanov in sicer vratar Ruman, branilec Becio, krilca Džambas in Stipič ter napadalec Vorgič. Jugoslovanski mladinci so razen tega dicibili, vrsto ponudb za razna gostovanja poleg dveh dragocenih pokalov; tretjega za najboljšega vratarja pa so podelili Italijanu čeprav je bila splošna sodba, da je vratar Partizana Ruman najboljši na turnirju, jugoslovanski nogometaši so sd z izrednimi uspehi priborili dragocen kapital. ki ga res ne kaže zapravljati z neuspehi kakršnega predstavlja v resnici trojno srečanje s Francijo. '7lciiudfieme{4i * ćlćatiaiec Skakalec, ki se je na vseh letošnjih skakalnih tekmah v Evropi najbolj uveljavil je 23. letni Finec Pietikainen. Zmazal Je tudi na nedeljskih tekmah v Svici, kjer se Je Jugoslovan Polda v močni evropski konkurenci Norveža-mov, Švedov, Fincev, Švicarjev, Nemcev itd. uvrstil na 9. mesto 3: novotvorba, udarec žile; 4: kratica pri naštevanju; 5: Ibsenova drama, pripadnik izumrlega naroda; 6: kraj pri Zidanem mostu, moško ime; 7; moško ime, prav tak; 8: soustanovitelj Rima; 9: vrsta čokolade, ena izmed muz; 10: ploščinska mera, moško ime, osebni zaimek; 11; turški sodnik, žensko ime; Navpično: a; mesto pri Beogradu, dolina pri Ratečah; b: veznik, kratica za ljudsko oblast, jeza (latinsko); c: če^ ško moško ime; č: jaz (latinsko) veznik, ali (srbohr.): d: igra na karte, zdravilna rastlina; e: kazalni zaimek; 7: gnev, mohamedansko sveto mesto: g: sovražnik tuje lastnine, rimski pozdrav, glasbilo: h: povračilo; j: pisalna potrebščina, denar-ime, jugosl. šahovski mojster; j: pisalna potrbščina, denarna na enota stare Avstrije REŠITVE IZ ZADNJE Sl KVADRATNA DVOJICA 1. Tatar, 2. Atena, 3. tenor, 4. anonimen, 5. rariteta, 6. mesar, 7. etape, 8. nareK. STOPNICE s, as, le, epos, rebus, naglas, Orleans — Salerna Najbolj izgubljen je dan, v katerem ee nismo smejali. Sckamfort Dviganje zastave Teorija in praksa Ves vldalijevski kongres je bil eno samo brezmočno lajanje proti Jugoslaviji in pa hujskanje na škvadristične akcije proti irtUofailstonis. Istega dne, ko je Siškovič na kongresu hujskal k takim akcijam Je skupina kominformističnih Skvadristov, ki so prišli iz Trsta popivat v Sv, Križ, napadla tov. Sancina SISKOVIC: Poostriti moramo našo organizirano 8KVADRISTI : Porca miseria, mi smo revolu-borbo proti titoMašistlčni kliki, cionarjl. Kar nam ukaže naš duče, to naredimo Prof. Cammarata se poteguje za italijanske zastave na tržaških javnih poslopjih BARTOLI ET &: Prekleti vozel, samo ta nam nagaja.,. CLEMEINTIS, KJE Sl? Tako -sprašuje -češkoslovaški notranji minister, a ne zato, da bi Clementlsa ujel, pač pa zato, da bi še bn vedei, kako in kam srečno pobegneš v primeru potrebe. ŠOLA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Učiteljica: Pepčke, povej mi čase glagola «uiti») Učenec: Clementis je ušel, Slansky bi ušel, Nosek bo ušel. MOČ VžGOJE (V sovjetski šoli) Učitelj: — Mi imamo danes največje, najmodernejše, najhitrejše najpopolnejše, najbor-benejše letalo na svetu! Učenec: — Prosim; in najmiroljubnejše! (Pavliha) VHOD IN IZHOD Pravijo, da so bila doslej na široko odprta vrata, skozi ka- tera se je prišlo v italijansko KP. Po zadnjih dogodkih pa se dozdeva, da jih bodo morali v kratkem popolnoma zapreti, — ne morda zato, ker bi preveč ljudi navalilo v partijo, pač pa zato, da ne bi ušli še tisti, ki so ostali notri, NAPREDNA DRSAVA Mihec: Ali veš, katera je najbolj napredna v oboroževanju? Jakec: Eni pravijo, da so Združene države, eni pa da je Rusija. Mihec: Kaj še! Ali nič ne bereš časopisov? Italija vendar! Vsak dan beremo v časopisih, da so karabinjerji odkrili kje kakšno novo orožje. UBOGI KITAJCI Kaj bodo naredili sedaj Kitajci, ko so jih proglasili za napadalce? Ustrašili se bodo, da jim bodo kar kite šle pokoncu. Ali pa bodo kar dalje napadali kot proglašeni in priznani napadalci. 3s>p9 Ljuba Pepca! Kakor vidiš, čakajo nas spet volitve in s tem v zvezi propaganda ter politične molitve italijanskih čeljustačev ki so učenost požrli ne le z žlico, kar z lopato. Zdaj se bodo znova drli do oktobra brez oddiha; «O Trieste italiana», akoravno s tem se strinja le še Ulica Cavana. Vsi ostali Tržačani pa si mislijo po svoje, da je vendarle najlepše, če vsak svojo pesem pčjei da ne govorim o mlajših, ki bi morali drugače pod Italijo nositi «suknjo belo» in še hlače, In zato ni čudno, Pepa, če se marsikomu zdeha, ko posluša Cammarata, ki nikakor ne odneha s svojo tečno teorijo. Menda se bo naveličal po volitvah, ko bo videl, da večine ni prepričal. Pa pustiva v kraj volitve, saj bo dolga do oktobra in do takrat bo še časa jih obdelati dodobra. Veš.li ti, kako je bilo s kominformovskim kongre-[som? Se je tudi ta zaključil s kakim senegalskim plesom? Kakor čujem, so v zadregi brez voditeljev. Zdaj sami ne vedo, kam bodo prišli, če jih vodil bo Sikami. Mali mož je res podjeten, toda jutri, če se vzame. se lahko, ker je še mlečen, za kaj drugega razvname. Težko z njimi, Pepa moja, vse se lomi, vse razpada in beži na vse vetrove. Jaz bi znala silno rada. kdaj bo šel senjor Viđali, spet po svojih. Kajti njega v Moskvo bržkone ne spravi niti dvojna konjska vprega. On ni Thores ne Togliatti in pozna moskovsko pravo: «Votami pjervU». Vsi ostali lahko pridejo ob glavo. In zato bo šel Vittorio rajši spet med Mehilcance, kjer ima od nekdaj ìlàhto in številne dobre znance. Pepa, naj zaključim pismo s kar najlepšimi pozdravi, to pa. kar sem napisala, mi nikar okrog ne pravi. MED VRSTAMI Shod z vročico. V nedeljo, 11 februarija, je bil v gledališču Fenice mišji (M.S.I.) shod, na katerem je nastopi; kot glavni govornik član rimskega paria-menta Almirante. Kakor listi poročajo, je najprej odmolil o-bičajne litanije, ki so stare že nad 30 let, nato pa se je obrnil na neko «hipotetično galerijo Amerikancev» ter zaklical, da hoče govoriti z velikimi silami kot enak z enakimi. Pri tem se je najbrže zavedel, da rabi nekoliko predebele besede, ter dodal, da ima vročico in da Je komaj vstal iz postelje, da pa je ta vročica vseh zborovalcev ter da upa, da bo ta vročica tako brezmejno narasla, da bo nekega dne počila. — Ob koncu so zborovalci poklonili vročičnemu poslancu šopek rož. Med vrstami: Zdaj vemo, kdo prinaša influenco v Trst. —« Zborovalci bi bil! bolje storili, če bi bili vročemu poslancu namesto cvetic poklonili — zabojček aspirina. Toliko so se mučili, da so mi Jo vzeli, in sedaj mi ponujajo kar dve... (Il Merlo giallo) POPOLNA MASKA Lepa Je ta maska atomske bombe. In oni spodaj, kdci Je? Atomski vohun..,. (Calandrino) UPRAVIČEN STRAH — Kdo je? — Vlomilci! — Potem pa kar naprej! Bal sem se že, (Ja je sovjetska komisija za reparacije. V v VOJN/ ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB PREŽtHOV VORANO ^dZ «Kje imaš plašč in klobuk?» je pihnil major v otrplo prijateljico, toda ne čakajoč odgovora, je že planil h garderobi in preden je kdo utegnil odpreti usta, je major že Oblekel plašč ter nataknil damski klobuk. Mimogrede je pograbil v kotu še dežnik, potem je izginil V temno noč — človek, ki m trenil z očesom, ko sta pred očmi celega bataljona Ukrajinca Matejčuk in Ka-šul celo uro umirala... človek, ki je mesece In mesece pil kri 41. bataljona... Stvar se jo zgodila tako hitro, da se večina gostov niti prav zavedeti ni mogla in je prišla k sebi šele, ko je oskubljena majorjeva prijateljica prestrašeno kriknila na zof:. Vendar je iznenađenost trajala le mimogrede, kajti že je tudi oberlajtnant Seunig slačil svojo prijateljico, neko poštno uradnico, Razlika je bila zdaj .ta’ d® njegova dama nj bila lako brezglavna, kakor prijateljica majorja Mòbiusa, temveč mu je sama pomagala natikati svojo obleko. Koj za Mobiusuom je tudi Seunig izginil v noč, za njima Pa Jo je tuleč pocedila tudi psica Nora, Jci svojega mojstra kljub preoblečenost! ni zapustila. Po splošni zmešnjavi, ki je nastala, se je naposled prostor izpraznil in čez nekaj minut ni bilo v kazini nikogar več, razen nadporočnika Vesevka in nekega kadeta nadomestnih stotnij, ki sta sama stala pred štirimi, napol nagimi, sem in tja begajočimi ženskami. «Na, zdaj pa imaš hudiča...!» je vzkliknil Vesevk proti kadetu, ki iz velike zadrege ni vedel, kaj bi. Kočljivo zadevo sta nato rešila s tem, da sta dame v naglici spravila v obleke pobeglih preoblečenih oficirjev. Ponudba pa, da jih spremita tudi domov, je bila popolnoma odveč, kajti dame same domačinke, so jima kakor mračniki odvihrale izpred hišnega praga v razburljivo noč. Za njima sta tudi onadva stopila na cesto. Vesevjc se je globoko oddahnil in se še enkrat ozrl v okna kazine; bila so še vsa razsvetljena, toda niti na misel mu ni prišlo, da bi se vrnil ugasnit luči. Komaj pa sta stopila okrog ogla, so butnile v njiju vojaške postave. «A, vi ste!» Nadporočnik Vesevk je spoznal glas frajtarja Kadunca. Okrog poslopja se je delal plot samih črnih postav. «Dober večer, fantje!» je pozdravil Vesevk. «Malo prev. pozno ste prišli, gnezdo je že prazno...» «Ni mogoče....?» ■ Takoj za njunim hrbtom so se Crne postave vsule skozi vhod in v nekaj minutah je bil oficirski kazino popolnoma razdejan; ker niso vojaki našli tistih, ki so Jih Iskali, so se znesli nad pohištvom, ga razbili in ga pometali skozi okna, slave pušlcinega ognja pa so še dolgo pokale v noč.,.. Stefanič Jn DavtovtS sta Jcomaj zadrževala upornike^ ki so se bližali skladiščem, da niso vriskajoč šli na delo. Nekateri med njimi so bili že nakajeni in se niso brigali za povelja ter so brez potrebe vzpodbujali še ostale k naskoku. Vsaka, še tako ostra beseda je bila zaman, pomagalo je edino le svarilo; «Tiho, če ne, se bo feldvebel prebudil in jo pocedil...!» Tajni vohuni so sporočili komandi upornikov, da je feldvebel v skladišču, kjer je po navadi prebival in kjer so ga skrivne straže že od večera stražile. Stefanič je dobil za zavetje skladišča cel vod, ki bi zadostoval, da razoroži sicer močne straže; toda skozi noč se je vlekla trikrat močnejša četa lačnih, zrevolucioniranih napadalcev proti širokim, temnim poslopjem garnizijskega skladišča. Strast in nestrpnost množice je rasila pri vsakem koraku; ta magacin je imel čudno, privlačno silo; izzival ni le krulečih, lačnih želodcev in zbiral sline neštetih čeljusti, ampak je ob spominu in ob pogledu nanj vstajala v možganih množice tudi skeleča bolečina, ki je bila posledica vsega, kar je morala ta zadnje čase pregledovati. Glad in prezir vsega človeškega dostojanstva, ki ga je ta naprava vsako uro z največjo krutostjo in nahujšim zaničevanjem predstavljala, sta zajela vojake z brezmejno maščevalnostjo. Prodirajoči soldati niso čutili, da jim vihra a dežjem bije po obrazih in da jim curlja voda skozi kopirivasto monturo za kožo ter jim polni usta, oči, obutev. Ne meneč se za nič na svetu, se je kolona pohlepno stegovala proti cilju. Straža pri vhodu se je vdala brez odpora, v prvi stražnici za poslopjem pa je moral neki stražar svojo zvestobo plačati z življenjem.... .(Nadaljevanja sledi)',