leto XXIII. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt In denarništvo Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din),za‘/ileta 00 din, za */* leta 45 din, Številka Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. M 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-«. Rokopisov ne Račun pri poštni nicl v Ljubljani St. 11J I .l>9ja P*”*««!**. Iinai«« iredo ln petek Mest o nofra-niem posoiilu Iz Beograda se poroča, da je postalo vprašanje razpisa notranjega posojila zelo aktualno. Posojilo bi se v prvi vrsti uporabilo za velika javna dela, predvsem za melioracije. Definitivno bo o tem posojilu odločila vlada y kratkem, morda še ta teden. Vest o razpisu notranjega posojila ne pi iliaja nepričakovano, temveč se je mogla pričakovati že po zadnjem ekspozeju finančnega ministra dr. Šuteja v Ljubljani, ko je omenil veliko koristnost melioracijskih del in naglasil, da za obče važna gospodarska dela ne sme veljati izgovor: nema kredita. Zato je zelo verjetno, da se bo vlada odločila za razpis notranjega posojila. Priznati je tudi treba, da je takšno posojilo v mnogem oziru zelo upravičeno in utemeljeno. Predvsem je utemeljeno, ker bi se z melioracijami zelo dvignila produkcija v državi in bi se s tem povečala gospodarska sila vsega prebivalstva. Povečala bi se tudi zaposlenost ljudstva, kar tudi pomeni gospodarsko pridobitev. Melioracije bi prišle v prid predvsem poznejšim generacijam in je tudi s tega ozira za melioracije namenjeno posojilo upravičeno, zlasti še, ker je sedanja generacija z davščinami že tako preobremenjena, da pač ne bo zmogla denarja še za melioracije. Nameravanemu notranjemu posojilu torej načelno ni mogoče ugovarjati. Za uspeli posojila pa to le ne zadostuje, kajti pri vsakem posojilu se ljudje tudi vprašajo, za katera čisto konkretna dela se bo uporabilo in kako se bo uporabilo. Zato ni zadosti, če se reče le na splošno, da se bo uporabilo za melioracije in javna dela, temveč je treba tudi čisto konkretno povedati, za katere melioracije in za katera javna dela. Če bi bila na programu samo javna dela v enem delu države, potem pač ni pričakovati, da bi tudi ljudje iz drugih delov podpisovali posojilo. Ce naj bo razpis notranjega posojila uspešen, potem mora biti zajamčeno, da se bo denar uporabil v korist vseh banovin. Če ljudje tega jamstva nimajo, potem tudi ni pričakovati, da bi bilo posojilo uspešno. To tudi ne zaradi slabih izkušenj, ki so jih 'j^je že doživeli. Železniška zveza Slovenije z morjem bi se morala zidati iz Blairovega posojila, toda to posojilo se je potrošilo v druge namene. Ta slaba izkušnja, poleg mnogih drugih, je vzrok, da ljudje v sama zagotovila ne verujejo več. Ljudje hočejo imeti jamstva, da se bo posojilo res tako uporabilo, kakor se bo obljubilo. Ce je to prijetno ali ne, ni važno, ker važno je le to, da je od tega uspeh posojila odvisen. Morala se bo dopustiti nekaka kontrola za porabo posojila. Ali izvajajo to kontrolo samouprave ozi-ronia banovine, ali nalašč v ta namen ustanovljeni odbori ali se to določi na drug način, je le vprašanje večje tehnične prildad nosti. Na vsak način pa je kontrola za uporabo posojila po-trebna. Stvar pa je tudi v tem, kako se bo posojilo porabilo, če se ne bodo opravljala čisto nekoristna javna dela ali takšna, ki sicer Ljubljana, peteJt 13. septembra 1940 ffifia P*«Une«*I #CA 4*n<* Številki din ■ •*** mnogo veljajo, ki pa ne dajo nobene prave koristi. Saj je znano, da smo pri nas v Jugoslaviji že delali drage mostove čez reke, kjer ni skoraj nobenega prometa. Takšna javna dela so luksus in zapravljanje denarja, ki je danes absolutno nedopustno. Malo zanimanja bi bilo za notranje posojilo tudi, če bi se zvedelo, da bi javna dela iz tega po- sojila delala kaka tuja družba, da bi se javnost spomnila na razne debate o družbi Batignolles. V pogojih posojila bi se zato moralo poudariti, da bodo dela izvrševala domača podjetja in domači ljudje, če je to količkaj možno. Kakor rečeno, razpis notranjega posojila za melioracijska in javna dela je upravičen, toda vse notra- nje posojilo je treba prirediti tako, da bo popularno, da bo agitacija za posojilo lahka, ker le v tem primeru bo posojilo tudi uspešno. Tezavriranega denarja je pri ljudeh dosti, da je tudi v tem pogledu mogoč uspeh posojila. Toda glavno je, da se vsa stvar pravilno zagrabi, da bodo ljudje sami imeli interes, da se posojilo jK)sreči. Napoveduje se uredba o oskrbi prebivalstva obleko in obutviio Iz Beograda se sporoča naslednja vest: Vlada narodnega sporazuma je pokrenila eno najvažnejših vprašanj za ljudstvo v teh težkih časih, da namreč čim bolje oskrbi ljudstvo s prehrano. — To vprašanje je sedaj predmet vsestranskega proučevanja ter bo imelo, ko se konča, svoje učinkovite rezultate. V najkrajšem času bo stopila v veljavo določba o oskrbi ljudstva z življenjskimi potrebščinami. Potrebno je, da se narod oskrbi z živili, obleko in obutvijo. Oskrbovanje se bo vršilo po vaseh kakor dosedaj jto zadrugali, v mestih, kjer so močna delavska središča po delavskih organizacijah, za drugo prebivalstvo pa po drugih ustanovah, kakor n, pr. po uradniških in nabavljalnih zadrugah ter podobno. Ker sega vprašanje prehrane prebivalstva v interes vsega naroda te države, se bo v bližnjih dneh izdala uredba, s katero se bodo pooblastile vse vrste zadrug in korporacij, a tudi druge ustanove, da oskrbujejo z živili, drvmi in premogom ne samo svoje članc-zadružnike, temveč tudi nečlane, t. j. ostalo prebivalstvo. V tem smislu se bo izdala uredba. Na ta način bo vlada storila velik korak'glede oskrbe ljudstva, da bodo mogli ljudje to zimo čim bolje in čim ceneje oskrbeti se s potrebnimi sredstvi za življenje. * Objavili smo v celoti vest, kakor jo objavljajo iz Beograda hr-vatski listi, ker se že iz vse stilizacije vesti vidi, da je v veliki zmoti, kdor kaj posebnega pričakuje. Sicer pa je ta vest za vse naše oficialno gospodarsko delo tako značilna, da ne more biti bolj. Na široko se odkriva dosedaj vsemu svetu neznana resnica, da je oskrba prebivalstva z živežem, gorivom, obleko in obutvijo najvažnejša ter da to vprašanje sega v interes vsega naroda. Da se takšne samo po sebi umevne resnice še na široko ponavljajo, že jemlje vsej akciji pravo zaupanje. Druga značilnost vesti pa je, da prav nič ne pove, kako se bo ta oskrba izvršila. Ali bo priskrbela država cenena živila, ali bodo sedanje pretirane cene znižane, o vsem tem, kar je glavno, se ne izve nič. Ali se morda misli kar enostavno dekretirati, da morajo vse zadruge in druge ustanove pripraviti za vse prebivalstvo potrebne življenjske potrebščine? Naj bo že kakor koli, o načinu, kako se bo izvršila oskrba prebivalstva, ne izvemo nič. A v uspeh naj kljub temu verujemo! Ce se vsa citirana vest analizira, potem se vidi, da je vsa njena vsebina poleg praznih fraz v starem receptu, da se reši vsa stiska s pomočjo zadrug. Te se bo- do pooblastile, da nabavijo za vse prebivalstvo potrebno blago in stvar je rešena! Nič pa se ne pove, kje naj zadruge vzamejo denar, da nabavijo potrebno blago, še manj pa se reče, kje naj ljudje dobe denar, da si kupijo vse, kar potrebujejo. Kajti jasno je, da ne morejo zadruge blaga kar na debelo kreditirati, ljudje pa ne kupiti vsega, kar potrebujejo, ker so brez denarja. Saj so še celo bogate nabavljalne zadruge, ki imajo milijonske rezerve, omejile kredite celo svojim zadružnikom. V Sloveniji pa se je tudi že več ko zadosti izkazalo, kako so bili deležni dobrot koruze za pasivne kraje samo bogatejši ljudje, ker celo občine niso iinele denarja, da bi koruzo kreditirale revnejšim slojem. Kdor hoče zagotoviti oskrbo prebivalstva, mora najprej zagotoviti zadostne količine blaga, poleg tega pa še poskrbeti za denar, da bo moglo priti to blago med. ljudi. Brez blaga in brez denarja pa je vsaka oskrbovalna akcija le lepa beseda brez vsebine. Ne glede na vse to, pa je treba še poudariti, da večina zadrug sploh ni usposobljena, da bi nabavljala blago in življenjske potrebščine. Kdor nabavlja življenjske potrebščine, jih mora tudi poznati, poznati pa mora tudi tržne razmere in še marsikaj drugega. Ni kar tako enostavno nabavljanje in pravilno razdeljevanje življenjskih potrebščin. Ce se mora ta odgovr ni in tudi tvegani posel opravljati brezplačno, se tudi temu primerno opravlja. Tu se ni treba vdajati prav nobenim iluzi jam. Zato pa je teni bolj nerazumljivo, zakaj se pri oskrbi prebivalstva z živili, gorivom, obleko in obutvijo ne misli na sodelovanje s trgovci, ki vsak dan opravljajo ta posel in ki so tudi že javno naglasili svojo pripravljenost, da pri tem poslu sodelujejo? Zakaj odganjati najbolj poklicane sodelavce, ki morejo pomagati s skladišči, osebjem in tudi kapitalom? Že slišimo iz znane protitrgov-ske mentalitete porojene ugovore, da bi trgovci iskali pri tem samo svoj dobiček in da bi ves posel le za sebe izkoristili. Te ugovore ne moremo označiti drugače kakor kot neresne. Tako je izkušnja pokazala, da so trgovci prodajali koruzo tudi na kredit ceneje, kakor pa se je dobivala koruza na občinah. Pri tem pa je bila kakovost koruze, ki jo je prodajal trgovec, navadno boljša ko občinska koruza. Trgovec je pač gledal na to, kaj kupi, občina pa je morala vzeti, kar je dobila. Sicer pa se more ves posel urediti tako, da je sploh vsako izkoriščanje akcije nemogoče. Določi se enostavno cena, po kateri mora trgovec prodajati blago, ta cena mora biti javno oznanjena in vsako predrago prodajanje je izključeno. Seveda pa bi se morala trgovcu zagotoviti vsaj skromna odškodnina za njegovo delo in trud. Še na nekaj je treba opozoriti. Zelo mnogo zadrug je čisto strankarsko opredeljenih. Kje je jamstvo, da se ne bi ta strankarska opredeljenost pokazala tudi pri dodeljevanju blaga? Saj je znano, da dostikrat strankarska opredeljenost odloča celo o tem, kdo vodi zadrugo. Oskrba prebivalstva z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami je v resnici prvovrstna nujnost. Toda ta oskrba se more pravilno izvesti le z denarjem ter s sodelovanjem tistih, ki so za to najbolj usposobljeni. To pa so trgovci. Kdor zato hoče, da bo takšna oskrbovalna akcija uspešna, se bo naslonil na sodelovanje trgovcev. Samo z lepimi besedami in s starimi recepti pa se dobra in uspešna preskrbovalna akcija ne more izvesti! Takšna uredba o monopolu trgovine z drvmi pa je tudi čist« nepotrebna. Jugoslavija ima tolik« lesa, da nikdar ne bi smelo primanjkovati drv. Ce se je to letos zgodilo zaradi posebnih razmer, naj država poskrbi, da pride na trg iz državnih gozdov zadosti drv in po zmernih cenah ter bo takoj vse krize z drvmi konec. Država more tu hitro in izdatno pomagati in ji ni treba, da bi posegala po tako izrednih in tudi nepriporočljivih sredstvih kakor je uvedba nove monopolske trgovine. Na vse zadnje pa je predlog monopola z drvmi nesprejemljiv tudi s stališča državnih financ. Vsak monopol zmanjša število davkoplačevalcev. Kdo pa bo potem plačeval davke, če se bodo ustanavljali vedno novi monopoli? Naj odgovore na to vprašanje tisti, ki predlagajo nove mono-i pole! Sipad dobi monopol trgovine z drvmi t »Jug. Kurir« poroča, da je bil na pristojnem mestu predložen predlog, da se izda uredba, po kateri bi država odkupila vse zaloge drv po maksimalnih cenah. Ta posel naj bi opravil Šipad. Prisilnemu odkupu bi bila zavezana vsaka količina drv nad 3 vagone, kar pomeni dejansko vse rezerve v državi. Namen te uredbe bi bil baje ta, da bi se za vsa mesta nad 30.000 ljudi zagotovile zadostne količine drv, dočim bi se morala manjša mesta sama skrbeti za drva. dober, vendar pa ga naši prizadeti gospodarski krogi prav go tovo ne bodo veseli. Pa tudi ne objektivni ljudje, ki poznajo naše gospodarstvo. Kajti vsi monopoli, ki so se ustvarili v zadnjem času, se niso posebno izkazali. Zlasti pa se je vedno izkazalo, da je takoj zginilo s trga blago, kakor hitro so se pojavili samo glasovi, da bo izdana uredba o pri silnem odkupu. Poleg tega pa je silno napačno v današnjih časih odrivati zasebno iniciativo, name sto da bi se pritegnila k sodelo- Namen tega predloga je morda | vanju. Zopet nezadosten predpis Pod naslovom »Prijava obvez-1 nosti za blago, uvoženo iz Neui-I čije« so objavili listi notico, v kateri opozarja devizna direkcija Narodne banke vse prizadete uvoznike, da morajo najkasneje do 15. t. m. prijaviti enemu izmed pooblaščenih zavodov stanj«, svojih obveznosti za iz Nemčije* uvoženo blago, in sicer za blag« uvoženo od 1. L 1939. do dneva prijave. Ne glede na zelo kratek rok, moramo zopet naglasiti naslednje: Kakor vse take objave, je tudi ta nepopolna in ne posebno jasna. Nekatere banke sploh še niso bile obveščene o tem1 predpisu ter so ga šele Čitale časopisih. Objava bi se morala! najbrže glasiti tako, da se morajoj prijaviti vse obveznosti za blago,, ki so ga trgovci že prejeli, ki pa še ni plačano! Toda kaj je n. pr. z blagom, ki je že fakturirano im že na potu, a še ni prišlo na naš« carinarnice! Tega blaga menda len ni treba prijaviti. Ce že hoče Narodna banka imetij vsaj prilično sliko ne samo zaij nemške marke, ampak sploh, po-i tem bi morala zahtevati od uvoz-j nikov, da prijavljajo ali tedenska ali mesečno po pooblaščenih za-< vodih, koliko ene in druge valu-i te potrebujejo za blago, koliko en« in druge valute mora imeti pri-4 pravljene. Ce pa nikdar in nikjer nočejo' poslušati nasvetov gospodarski!^ krogov, potem je seveda vsak polago? 3. ali je tuji prodajalec prejel protivrednost in ali je blago poslal in kje se to blago sedaj nahaja (kraj, država). Ce tuji prodajalci še niso prejeli plačanega zneska, temveč je ta pri vaših korespondentih kot odprt akreditiv, kateremu je rok rtekel, storite takoj, kar je v va-moči, da dotične zneske v najkrajšem času vrnete v našo državo, in sicer na način, kakor je predviden v 2. odstavku okrožnice DD št. 66 z dne 29. junija 1940. Kn da obvestite o tem kontrolni gsek deviznega oddelka, sklicu-S se pri tem na številko te rožnice. (Uspešen potek Beograjske-\ ga velesejma tJspeh letošnjega velesejma v ffieogradu se kaže zlasti v dveh (ozirih: v velikem številu razstav-Ijalcev in dobrem obisku. Med obiskovalci je tudi mnogo kmetovalcev, ki se naravno posebno zanimajo za kmetijske stroje. Vele Bejem je obiskalo tudi več odličnih osebnosti, med njimi tudi predsednik vlade Dragiša Cvet kovič, ki si je podrobno ogledal Bkoraj vse paviljone. Na velesej ^rtu je bil nad dve uri. I V zadnjih dneh pa so oživele na velesejmu tudi kupčije. Vse kaže, da bo proti koncu velesejma, ko so si ljudje že dobro ogledali vse razstave in si mogli iz-/braii to, kar je za njih najbolj iprikladno, še mnogo več kupčij (Ze sedaj je bilo sklenjenih toliko »kupčij, da so razstavljalci zadovoljni. Za prihodnje dni je napovedan obisk cele vrste šol. Dijake bo zlasti zanimala razstava pasivne zaščite v paviljonu zadužbine Ni- kole Spasiča. Za dijake je znižana vstopnina na 2 din. Posebno pozornost obiskovalcev uživajo tudi paviljoni raznih držav. Med njimi zlasti tudi paviljon Čcško-Moravskc, ki je zelo dobro urejen in v katerem tudi brezplačne filmske predstave pričajo o visokem stanju čežko-moravske industrije. Kakor smo že omenili v poročilu o otvoritvi letošnjega jesen- skega beograjskega velesejma, kaže letošnji velesejem razveseljiv napredek ter se njegov obisk v resnici priporoča, zlasti še, ker so za njegov obisk dovoljene velike ugodnosti. «« Trije Pr -ftft PoiasniBo „Privrednemu pregledu »a Beograjski »Privredni pregled« je pred enim tednom objavil kratko notico pod naslovom »Tri Prizada«. V notici pravi, da se je na Hrvatskem ustanovil Pogod, ker da Hrvati s Prizadom niso zadovoljni, pa čeprav so njegov direktor in večina uradnikov Hrvati. Toda Hrvati hočejo imeti lastno ustanovo. Sedaj pa se tudi iz Ljubljane zahteva, da se ustanovi podobna ustanova v Sloveniji. Tako bomo imeli tri Prizade piše »Privredni pregled« — tri ustanove, ki se bodo bavile z izvozom, tri velike birokratske aparate, tri konkurente na tujih trgih, tri procedure za zasebne izvoznike itd. Blagor našim kmetovalcem! Za njih pridelke bodo sedaj skrbele tri velike ustanove s tisoči uradnikov in velikanskimi kapi-tali, katere jim bo dala država na razpolago! Tako »Privredni pregled«. Ta izvajanja zahtevajo majhno korekturo. Predvsem moramo naglasiti, da smo Slovenci naravnost prisiljeni, da zahtevamo tudi za sebe takšno ustanovo kakor je Prizad. Naš izvoz sadja zaradi Prizada trpi, izvoz vina pa je Prizad sploh onemogočil. Ko je bilo pomanjkanje koruze največje, so zaman skušali dobiti naši trgovci od Prizada koruzo. Vrhu vsega pa se Prizad niti najmanj ne ozira na to, da je Slovenija agrarno pasivna pokrajina, ki ji pretirano visoke cene žita ne morejo ustrezati. Če pa se že Prizad ni zadosti menil za gospodarske potrebe Slovenije, je tem manj pričakovati, da bi jih upošteval Pogod, ki je sploh ustanovljen le za Hrvatsko. Slovenija je zato prisiljena, da zahteva tudi za Slovenijo podobno ustanovo ko Prizad. Pri tem pa poudarjamo, da Slovenci nismo nikdar zahtevali, da se Prizad sploh ustanovi, temveč je bil Prizad ustanovljen le zaradi drugih pokrajin. Nasprotno so slovenski gospodarski ljudje ponovno zahtevati, da se Prizad sploh odpravi, ker se je zaradi njegovih taks in pristojbin izvoz samo podražil. Slovenija je celo vrsto let izvažala brez Prizada in bi mogla brez Prizada izvažati tudi sedaj. Slovenski gospodarski ljudje so bili vedno mnenja, da je že Priza-dov aparat predrag in zato tudi nikdar niso predlagali, da se ustanove kar trije takšni aparati. Če pa je proti njiliovi volji nastal Prizad in če je ta dobil monopol za celo vrsto izvoznih in uvoznih predmetov in če vidijo slovenski gospodarski ljudje, da so v tej monopolni trgovini interesi Slovenije zapostavljeni, potem jim pač ne preostaja nič drugega, kakor da tudi sami zahtevajo ustanovo, ki jim bo jamčila, da pTi tej monopolni trgovini ne bodo prikrajšani. Na vse zadnje pa je tudi to razumljivo, da gre Sloveniji ista pravica ko llrvatski in če je v Zagrebu mogoč Pogod, ni razloga, da ne bi enake institucije dobila tudi Ljubljana. Krivda za tri drage aparate pa ne pada na Slovenijo, temveč na druge pokrajine. Novi cilji itaiiiamke trgovine z Jugoslavij V Zagreb je prispel generalni direktor Nacionalnega fašističnega zavoda za zunanjo trgovino co-mmendatore Ciueei, da si ogleda Zagrebški zbor in Beograjski velesejem. Sprejel je sotrudnika »Novosti«, kateremu je v glavnem izjavil: Zelo je zadovoljen, da je tudi letos njegova domovina zastopana na Zagrebškem zboru. Iz mnogih razlogov pa letos ni mogla Italija pokazati vseh svojih proizvodov, ki jih izvaža in ki bi zanimali tudi Jugoslavijo. Danes je glavna naloga italijanske industrije, da izdeluje to, kar je potrebno za vojno in za napad. Vendar pa še vedno dela italijanska industrija na to, da poveča svojo proizvodnjo za izvoz, t. j. da izdeluje izdelke, ki morejo biti kompenza- ki je v stalnem razvoju. Tako n. pr. je dosegla optična industrija tako višino, da se njeni izdelki zahtevajo celo v državah, za katere se je mislilo, da so v tej proizvodnji pred italijansko. Nato je govoril g. Ciucci o italijanskem izvozil ter pripomnil, da je naravno, če Italija gre zlasti na roko balkanskim državam in še posebej Jugoslaviji, ker dobi od tu blago, ki je za Italijo naravnost neprecenljive vrednosti, kakor les in živina. Obseg trgovine med Italijo in Jugoslavijo je določen po pogodbah, mešana komisija pa skrbi, da se ta pogodba gladko izvaja. Zelo koristne rezultate dajejo tudi dogovori, ki se sklenejo med italijanskimi in jugoslovanskimi uvozniki ter izvozniki. Sedaj se dela na to, da se dosežejo bolj pogostne in bolj tesne vezi med posameznimi kategorijami italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva. Iz tega vzroka se tudi Italija udeležuje velesejmov v Zagrebu in Beogradu. Zelo pa bi bilo ustreženo ital. razstavljalcem, če oba velesejma ne bi bila v islem času. Comm. Ciucci je nato omenil, da organizira zavod, kateremu on načeluje, kolektivne razstave na mednarodnih velesejmih in da bo takšno razstavo priredil prihodnje leto na Zagrebškem zboru. To pomeni ne samo zaupanje v ZZ in njegove funkcionarje, temveč se bo s tem omogočala tudi lažja trgovinska izmenjava med obema državama. Odveč bi bilo že sedaj podrobno določili program teh bodočih kolektivnih razstav, vse kakor pa se bo posebna pažnja posvečala specialnim razstavam. Italija ve, kako si prizadeva Jugoslavija, da dvigne svoje kmetijstvo, italijanska industrija pa more dati jugoslovanskemu kmetijstvu najpopolnejše kmetijske stroje. V Zagreb je prišel, da osebno vidi, kako bi se najuspešneje usmerilo italijansko sodelovanje z ZZ. Želeti bi bilo, da bi si g. coni. Ciucci ogledal tudi Ljubljanski velesejem, ker tudi Slovenija nudi Italiji mnogo. Prava kava je vedno dražja. Dobra gospodinja kupuje Žikino kavino mešanico. cija za predmete, ki jih potrebuje Italija. Nekatere panoge ital. industrije so v tem oziru posebno vidne. Tako je dosegla kemična industrija velike uspehe zlasti v svoji kemično-farmacevtski proizvodnji ekstraktov za predelovanje plastičnih snovi ter onih za barvanje. Odveč je govoriti o uspešnem razvoju italijanske tekstilne industrije, ker so njeni izdelki zelo dobro znani tudi na jugoslovanskem trgu. Kljub vsem nabavnim težkočam surovin more Italija še nadalje izvažati svoje bombažne in volnene izdelke. Enako je z italijansko mehanično industrijo, Politične vesti Kralj Boris se je zahvalil Hitlerju, Mussoliniju, sovjetski vladi in angleškemu kralju, da so pomagali Bolgarski do zopetne pridobitve Dobrudže. Bolgarski ministrski predsednik Filov je izjavil, da je Bolgarska revizionistična država, da pa hoče doseči revizijo mej na miren način. Bolgarski listi so začeli kampanjo za izhod Bolgarske na Egejsko morje. Grška vlada je zaradi poostritve aun. političnega položaja vpoklicala pod orožje štiri letnike. Bolgarsko vojno ministrstvo je sklenilo, da se vrnejo v svoje stare garnizije v Dobrudži trije bolgarski polki. Ti polki bodo garnizirali v Dobriču, Silistriji in Tutraikanu. V Balčiku in Kavarinu pa bo obnov ljena vojna obalna služba. Med Turčijo in Sovjetsko Rusijo So se začela živahna pogajanja za ureditev vseh spornih vprašanj ter za sklenitev sporazuma o skupni turško-ruski obrambi Dardanel. Ministrski predsednik gen. An-tonescu je odredil, da se bo glasu njegov naslov v bodoče »vodja države«. Bivši kralj Karol se namerava baje naseliti v Fortugalu, Ministrski predsednik Churchill je imel po radiu govor, ki so ga prenašale vse angleške in ameriške postaje. V svojem govoru je naglasil, da so se ponesrečili nemški poskusi, da bi zagotovili svojemu letalstvu premoč tudi podnevi Ti peskusi so bili za sovražnika zelo dragi. Nato je govoril o nemških pripravah za napad na Anglijo. Od Biskajskega zaliva pa do Norveške so zbrane nemške ladje ki se od pristanišča do pristanišča prebijajo v Dowersko ožino pod varstvom težkih topov, ki so j>h postavili Nemci ob obrežju. z,a vsemi temi ladjami pa so pnpray ljene velike čete, da se vkrcajo in da nastopijo nevarno vožnjo čez morje Ne vemo, kdaj bodo Nemci poskusili vdor, morda ga niti ne bodo. Na vsak način pa ne bodo smeli več dolgo odlašati in zato je Churchill prepričan, da bo prihodnji teden usodne važnosti za angleško zgodovino. Vsak Anglež in vsaka Angležinja morata zato biti na svojem mestu! Naše vojno ladjevje je zelo močno, je nadaljeval Churchill, naše letalstvo je močnejše kakor je bilo kdaj koli naša obala pa je utrjena in zasedena z odlično opremljeno vojsko, Sedanje kruto bombardiranje Londona je le del nemškega načrta za vdor v Anglijo. To bombama anje naj demoralizira londonsko prebivalstvo. Kdor pa tako računa, slabo pozna angleškega duha in žila-vost Londončanov. Ravno to bombardiranje Je vžgalo plamen, ki bo gorel še dolgo, ko bo vsa od tega bombardiranja nastala škoda že popravljena. Anglijo čaka težka preizknšnja. Ves svet, ki je še prost, občuduje junaštvo Londončanov. Nato je Churchill izrekel svoje priznanje gasilcem, letalcem, mornarjem in vsem vojakom. Naj se vsi ti zavedajo, da je za njimi ves narod ki se ne bo pustil streti u» naj pride kar koli. Po ameriških informacijah bo Hitler napad na Anglijo odložil, ker upa, da bo mogel že z zračnimi napadi popolnoma streti odpor Anglije, ce se pa to ne bo posrečilo, bodo megle v oktobru in novembru olajšale pristanek čet v Angliji. Napad da bo izvršen v prvi vrsti z oporišč na Norveškem, Nemci se poslužujejo pri napadih na London nove taktike. Najprej vržejo posamezna letala na raznih krajih bombe, ki povzročajo požare in ti služijo nato drugim letalom kot kazala za napade. Londonski dopisniki ameriških listov trde, da hoče doseči Goering sedanjimi napadi na London: povzročati paniko med prebivalstvom zaradi neprespanih noči, uničiti čim večje število prometnih križišč in sredstev, uničiti vodovode, plinske naprave in električne centrale in 3. onesposobiti britanske zračne sile za boj z uničenjem čim večjega števila letališč, tvomic za letala in skladišč pogonskih sredstev. »New York He-rald Tribune« dostavlja k temu, da je 1. namen zelo težko dosegljiv, ker povzročajo bombe na stanovanjske hiše največje ogorčenje londonskega prebivalstva, ostali dve točki pa da ne prideta še v poštev, ker na vsak nemški udarec odgovarjajo s protiudarcem britanske zTačne sile. V Berlinu pa so mnogo bolj optimistični ter so mnenja, da bo morala Anglija kapitulirati že samo zaradi silovitih zračnih napadov. Berlinski listi pišejo, da je Londonu namenjena ista usoda kakor Varšavi. »Volkischer Beobachter« piše, da se sedaj bije samo bitka za London, po tej bitki pa pride bitka za Anglijo. Kakor so stopnjevali Nemci svoje bombne napade na London, so sedaj stopnjevali tudi Angleži svoje napade na Berlin in druga nemška mesta. V Berlinu je bilo od angleških bomb zadetih tudi več nemških kulturnih spomenikov. V Londonu pa je padla bomba tudi na kraljevo palačo, vendar pa ni bil nihče ranjen. Nemci se pripravljajo, da bodo začeli metati tudi 500 kg težke bombe, katerih akcijski radij sega menda na 1 km daleč. Angleži so močno oarepili zračno obrambo Londona in dosegli v tem tudi že prve uspehe. Gayda piše v »Giornalu d’Italia«, da se sicer pri Angležih že čutijo znaki utrujenosti, vendar pa je treba računati s tem, da bo vojna še huda in težka. Angleži vedo, da je na kocki vse in zato bodo napeli vse sile, da vzdrže. Upajo tudi na pomoč Združenih dTžav Sev. Amerike, toda to pomoč bo morala Anglija zelo drago plačati, ker jo bodo Amerikanci izpodrinili iz vseh tržišč. Italijanska letala so bombardirala TelAviv ter je bilo pri tem ubitih 112 ljudi, med njimi 7 Arabcev. Italija ima v Libiji zbrane tri. armade. Angleži menijo, da bodo italijanske čete začele v kratkem napad na Egipt. V francoskem Maroku je bilo aretiranih več francoskih oficirjev, ker da so delali proti vladi v Vi-chyju. Norveški parlament je odstavil kralja Haakona, ker je v tujini in zato ne more izvajati svojih vladarskih dolžnosti ter pravic. Tudi norveška vlada v tujini je odstavljena. Za predsednika nove vlade je bil postavljen Ingolf Kristensen. Vladarske pravice preidejo na novo norveško vlado. Vse te spremembe so zahtevali Nemci. Roosevelt je imel svoj prvi vo-livni govor, v katerem je med drugim naglasil, da si bo prizadeval Ameriko obvarovati pred vojno. USA bi stopile v vojno le, če bi bile napadene. Združene države Sev. Amerike so odpravile svoja poslaništva v baltiških državah. Za novega veleposlanika JaP"n~ ske v Moskvi je bil imenovan gen. Tatekava z nalogo, da zboijsa ja-ponsko-sovjetske odnosa je. Republikanski predsedniški kandidat WiHky je izjavil, da vsa država brez izjeme odobrava odstop ameriških rušilcev Angliji ter pomorskih oporišč Združenim državam, toda Roosevelt bi moral ta sporazum predložiti najprej senatu v odobritev. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. septembra navaja naslednje iz-premembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 25,8 na 2.350,2. V glavnem se je povečalo zlato v tujini, in sicer za 23,4 na 293,4. Devize izven podloge so se zmanjšale za 64,8 na 491,1. Vsota kovanega denarja je padla za 2,4 na 264,6. Posojila še nadalje nazadujejo ter so pretekli teden padla za 23,2 na 1.627,5, in sicer so menična posojila padla za 26,0 na 1.447,0, lombardna pa so se povečala za 2,7 na 180,4. Eskont bonov za narod, obrambo je narastel za 296,0 na 4.894,0. Razna aktiva so se zmanjšala za 8,0 na 1.832,5. Obtok bankovcev je padel za 7,5 na 12.233,5. Povečale pa so se obveze na pokaz za 229,1 na 2.410,6. Dejanska vrednost vse podloge je izkazana s 3.770,0 ter bi po tej vrednosti znašalo skupno kritje 25'74%. Dejanska vrednost samo zlate podloge pa je izkazana na s 3.300,5 ter bi potemtakem znašalo zlato kritje 22’53%. Razna pasiva so se povečala za 5,9 na 336,8. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. * Za pomočnika upravnika Državne hip. banke v Zagrebu je imenovan dr. Milivoj Ivetta, dosedanji pomočnik v Zagrebu dr. Martecchi-ni pa je imenovan za upravnika podružnice v Ljubljani. Stanje naših klirinških računov Največja značilnost zadnjega izkaza o stanju našili kliringov je, da se je dolg Nemčije zmanjšal za 18,8, naš dolg Italiji pa za 8,0 milijona din. Gibanje klirinških računov kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi 8.9. 31.8. Bolgarska din 4,00 3,36 Nemčija RM 3,19 4,47 Ceško-Moravska Kč 2,83 6,70 Turčija din 4,79 5,81 Francija fr. fr. 2,40 2,42 Franc. kol. fr. fr. 2,57 2,57 Španija pezet 2,93 2,93 Pasivni kliringi- Belgija bclg 1,33 1,33 Italija din 21,20 29,24 Madžnrsku din 14,59 9,86 Poljska din 18,89 is’89 Romunija din 7,00 7,07 Slovaška Ks 23,55 16,25 Nizozemska fl - 0,03 0,02 Zunanja trgovini Zaradi priključitve severne Trao-ulvanije k Madžarski je stopila naša Narodna banka v stik z Madžarsko narodno banko zaradi ureditve plačilnega prometa s priključeno Transilvanijo. Kakor se poroča, se bo sedanji dogovor o plačilnem prometu razširil tudi na Transilvanijo. V trgovinskem ministrstvu jc bila konferenca z zastopniki naših luščilnic riža zaradi razdelitve kontingenta, ki ga bomo uvozili iz Italije. Ker so se luščilnice same sporazumele, kako se naj ta riž razdeli, bo najbrže sprejet njih predlog, da jim Prizad tudi prepusti *ua iz Italije. Gre za uvoz 20.000 ton riža, od katerega bo ne-olušcenega 16.000 ton. Bolgarska vlada je dovolila, da se izvozi v SSSR 1000 ton riža. Sploh se v zadnjem času opaža močno oživljenje trgovine med Bolgarsko in SSSR. Bolgarska je letos pridelala zelo •nnogo paradižnikov, že dosedaj je Izvozila 732 milijona kg svežih Paradižnikov. Tudi paprika je dobro obrodila ter je mogla izvoziti Bolgarska letos že 1 milijon kg Paprike. Deževje je v zadnjih dneh napravilo veliko škode v Turčiji. Ena šestina grozdja in ena petina fig le uničena. Madžarska je odstopila neki nemški skupini izkoriščanje in raziskovanje petrolejskih polj v vsem južnovzhodnem delu Madžarske, in sicer od Donave do romunsko-jugoslovanske meje. Madžarska pa je sebi zagotovila del proizvodnje, poleg tega je domačemu madžarskemu trgu zagotovila prvenstvo pri nakupu tega petroleja. Nova trgovinska pogodba je bila podpisana med Švedsko in Finsko. Pogodba velja za pol leta. švedska bo dobavila Finski železa, železnih izdelkov ter raznih rud za 50 milijonov švedskih kron. Anglija bo mogla letos mnogo manj uvoziti sadja in povrtnine, ker je dobivala večino tega blaga iz držav, ki so z njo v vojni ali s katerimi je trgovina pretrgana. Tako je dobivala Anglija paradižnike iz Italije in Madžarske, čebulo iz Nizozemske in sredozemskih dežel, limone iz Italije itd. Angleška statistika izkazuje prvič nazadovanje izvoza premoga. V prvih sedmih letošnjih mesecih je v primeri z lanskimi izvoz premoga nazadoval po vrednosti za 2 3 na 20 milijonov funtov. Trgovina med USA in Anglijo se je letos zelo povečala. USA so izvozile v juniju v Anglijo blaga za 19-5 milijona funtov, kar je rekordna višina, Anglija pa je izvozila v USA za 3 65 milijona funtov, za M milijona funtov več ko v maju. Izvoz ameriških filmov v Evropo je v prvi polovici 1940 zelo nazadoval. Lani je bilo izvoženih 2866 filmov, letos pa samo 1657. Telroča gorila naša gospodarska o Referat tainika dr. I. Pust na občnem Zveze trgovskih Zakaj se ne odkrije pri nas nafta? K temu pregledu bi samo pripomnili, da res vsi znaki kažejo, da so v naši državi močni izviri nafte. Ker se pa nič ne odkrije, se v javnosti že dolgo govori, da imajo nekatere družbe koncesijo samo za to, da nič ne odkrijejo. Tako je v februarju lanskega leta zapisal ugledni beograjski gospodarski list »Privredni Pregleda to-le: »2e prva leta po svetovni vojni se je ustanovila pri nas velika tuja petrolejska družba s sedežem v Zagrebu, ki naj bi odkrivala in izkoriščala ležišča nafte. To podjetje je vzelo v zakup tudi nekatera zemljišča, za katera se je mislilo in se še misli, da bi v njih mogla biti nafta. Previdno se je celo nekaj raziskovalo. Toda leta so potekala in nikdar se ni nič odkrilo. Ali se pa ni hotelo odkriti? Nekateri strokovnjaki tudi v resnici trde, da je bila ta družba ustanovljena samo za to, da se ne bi nič našlo, kajti vendar ne bo družba, ki ima ogromen zaslužek od uvoza nafte v našo državo, ustvarila sebi konkurence! Izplačalo »e je — tako se govori —, da sc plačuje tudi precej velika režija, samo da se prepreči nastanek naftine industrije v naši državi...« »Sedaj je v vprašanju nafte nastala pri nas nova situacija. Našla se je neka nemška finančna skupina, ki kaže resno namero, da začne ali sama ali pa v sodelovanju z našimi podjetji pridobivati v naši državi nafto, ker je prepričana, da se ta v naši drž.avi res nahaja. Prvi rezultat tega je bil, da se je za stvar zopet začela zanimati tudi ona angleška petrolejska družba, ki je že prej delovala in raziskovala naša ležišča nafte. Ali morda ta družba sedaj resno misli, da odkrije v naši državi vrelec nafte, ali samo hoče ovirati drugo družbo? Kakšna jamstva more dati la družba, da bo res začela pridobivati v naši državi nafto? To so vprašanja, ki vso našo javnost prav zelo zanimajo, ker nam pač mora biti na tem, da svoja ležišča nafte izkoriščamo in da postanemo glede tega važnega pogonskega sredstva neodvisni od tujine.« Danes je poteklo eno leto in pol po tem članku, pa smo v pridobivanju nafte prav na tem, kjer smo bili lani. Kamor pobrskaš v tekoča goriva, povsod najdeš nekaj gnilega, povsod naletiš na tuj kapital in seveda tudi na naše ljudi, ki se mu prodajajo, nekateri za majhen, nekateri za malo večji denar. Skrajni čas je, da začnemo z vsemi silami delati za gospodarsko osamosvojitev tako v izsledo-vanju in pridobivanju, kot tudi v predelavi in v trgovini s tekočimi gorivi. Za borbo za to osamosvojitev je treba složnih naporov vseh gospodarskih organizacij v državi. Treba bo zbrati mnogo domačega kapitala. Treba bo delati v skup- nosti, kajti za ta posel so posamezniki finančno prešibki. Pogoji za to delo so pa razu-mevunje, uvidevnost in pomoč državnih oblasti. Zlasti velja to za upravo državnih monopolov. Kaj treba storiti Za prvo podlago razmaha domačih sil v tej panogi pa bi se morali izdati naslednji minimalni ukrepi: I. V pridobivanju in izsledova-nju tekočih goriv; 1. Uvede naj se najstrožje nadzorstvo nad delom družb, ki imajo pravico izsledovanja. Družbam, ki te pravice ne izkoriščajo, naj se koncesija odvzame. 2. Uprava državnih monopolov naj ponovno vloži vse svoje napore v izsledovanje nafte v naši državi. II. V uvozu tekočih goriv: 1. Ukine naj se vsak privilegij kartelskih družb, zlasti pa zniža- gg ' " ' | A• nje carine na uvoz neprečiščene nafte. 2. Uvozna dovoljenja za trgovce v dravski banovini naj izdaja banska uprava dravske banovine. 3. Da se za uvoznike do 500 ton tekočega goriva letno ukine predpis, da morajo imeti Yt blaga na zalogi. III. V prodaji tekočih goriv: 1. Uzakoni naj se 10%ni bruto zaslužek pri prodaji tekočih goriv, zlasti bencinske mešanice, pri kateri naj se teh 10% računa od vsakokratne prodajne litrske cene bencinske mešanice; cene naj bodo maksimirane na debelo in na drobno. 2. Zmanjša naj se najmanjša količina bencina in špirita, ki se sine naenkrat mešati. 3. Mešanju špirita z bencinsko mešanico lahko prisostvuje krajevni finančni organ, kar je cenejše, kot pa, če pride finančni organ' iz Beograda. 4. Potrebni špirit za mešanje naj se da iz najbližje tovarne špirita tako, da so prevozni stroški res najmanjši. 5. Cas prodaje naj se prilagodi banovinskim uredbam o zapiranju in odpiranju trgovin. 6. Imenuje naj se v odbor za določanje cen tudi predstavnik Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi in naj se Osrednji odsek povabi na vse širše ankete in seje glede tekočih goriv. 7. Kartelskim rafinerijam naj se ne dovoli postavitev nobene nove črpalke, niti ne prevzem po komer koli. S temi ukrepi bi zopet oživela domača trgovina s tekočimi gorivi. (Konec.) V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Teden Mežega od ?5. do vštetega 2fl. septembra i Po čl. 42. točka 11. zakona o društvu Rdečega križa j« <-n popoln teden v letu posvečen propagandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ. Teden Rdečega križa se prične letos 15. septembra in traja do vštetega 21. septembra. Po zakonu o društvu Rdečega križa se bo v tem času pobrala za vožnje po železnic1, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet obvezno predpisana taksa v korist društva Rdečega križa, in sicer 0'50 dinarja za vsako vo- * barva, plcsira in Ze v 24 urah itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selonburgova ul. 8 Telefon št. 22-72. zovnico do 100 dinarjev, a še po toliko za vsako začeto stotico nad 100 dinarjev. V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po 0*50 din v korist RK, ki se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko RK. Ako bi poši-ljalec opustil plačanje te takse, se prepušča prejemniku, da plača to takso. Ako niti pošiljalec niti prejemnik ne plača te takse, se vrne pošiljka kot nedostavljena. Ta taksa znesku 0‘50 din sc plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se odpošilja-teljer.1 z ozirom na cilje društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. Taksa v znesku din 0'50 se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo. Sedanji aktualni dogodki in situacija na svetu so dokazali potrebo in važnost pripravljenosti Tl .1 « M rt Irition rm rt 1 ntTOe i trtir ll/Vt/AO jenih mu težkih in vzvišenih nalog. Razen pomoči vojni saniteti pri negi ranjenih in obolelih v vojni ima društvo Rdečega križa dolžnost, da sodeluje tudi pri organizaciji protiletalske in proti-plinske obrambe prebivalstva. Ža-libog so pa društvena sredstva nezadostna in v nobenem razmerju z nalogami, ki nas čakajo v primeru vojne. Zato je potrebno, da vsi brez razlike sodelujejo pri Rdečem križu z vpisom v članstvo in da društvo v tem tednu s svojimi prispevki čim izdatneje podpro. Beograd, septembra 1940. Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Naše organizacije Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, bo za Ptuj, ckolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, v četrtek, dne 19. septembra v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Pohave - licitacije Uprava zavoda »čačak« v Čačku sprejme večje število mehanikov in preciznih mehanikov. Direkcija drž. železnic, obči oddelek v Ljubljani sprejema do 14. septembra ponudbe za dobavo raznega kavčuk-matoriala; 18. septembra raznega elektromateriala. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo raznega okovja; 1. oktobra raznih brtev. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 16. septembra ponudbe za dobavo avtoplaščev in zračnic, portland-cementa ter mešanega in čistega bencina. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 23. septembra ponudbe za dobavo ročno kovanih ter katodnih od vodnikov; 30. septembra katodnih odvodnikov. Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 20. septembra ponudbe za dobavo gumastih pilot-balonov. Strojna šola mornarice Boka Kotorska sprejema do 25. septembra ponudbe za dobavo raznega okovja za okna in vrata. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 1. oktobra ponudbe za dobavo 10.000 kg koruze v zrnu in 30.000 kg ovsa. LICITACIJE Dne 16. septembra bo pri Upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo črnega boksa; 26. septembra za dobavo naftalina in paradiklor-bencola in dne 28. septembra za dobavo raznih glasbenih instrumentov. Dne 18. septembra bo pri Upravi 2. odd. Zavoda za izdelavo vojne opreme v Nišu licitacija za prodajo raznih starih odpadkov. Dne 18. septembra bo pri Dravski delavnici v Ljubljani, Kobarid-ska ulica, pismena pogodba za dobavo raznih vijakov, zakovic, okovja, žice, pocinkane pločevine, pre-jice, smirkovega platna, karbida, cina, svinca in dr. Dne 23. septembra bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu pismena licitacija za dobavo nafte. Dne 21. septembra bo pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, soba št. 213, ofertna licitacija za nabavo terapevtične rentgen aparature za Centralno ambulanco državnih železnic v Ljubljani. Dne 26. septembra bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija 3 garnitur električnih stresalk za premog; 11. oktobra naprave za zasipavanje odkopa in za dobavo univerzalnega bagra. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Davčni svetovalec Taksna dolžnost blagajniških blokov G. F. L. v K. — Vprašanje: V svoji trgovini izdajam za kupljeno blago blagajniške bloke, iz katerih so razvidne vrste blaga, količina, cena in plačani znesek. Cul sem, da ponekod zahteva finančna kontrola, da se taki blagajniški bloki kolkujejo. Odgovor: Blagajniške bloke je kolkovati kakor račune. Za račune se namreč smatrajo tudi listine namenjene prodajalcu, če na njih ni navedeno ime kupca. Celo zneska ni treba, da račun navaja, dovolj je, da se iz podatkov, ki so navedeni, more izračunati znesek, ki se mora plačati. Bloki, kakor se pri nas navadno izdajajo v trgovinah, so brez nadaljnjega zavezani kolku kakor računi, ker imajo vse znake računov. Le ako se glasi tak blok za znesek izpod 50 din, ga ni treba kolkovati, kajti izpod tega zneska so tudi računi prosti kolka. Blok ni treba kot račun taksirati le v primeru, da od njega stranka ničesar ne dobi, ker v tem primeru služi blok samo za notranji promet (radi nadzorstva pri prodaji blaga). Ali se smatrata dva zlepljena lista računa za eno polo G. P. F. v K. — Vprašanje: Od »vojega dobavitelja sem dobil račun, ki sestoji iz dveh listov, ki sta pa zlepljena tako, da vsekakor predstavljata en račun. Vendar se je organ finančne kontrole postavil na stališče, da predstavlja zlepljen račun dejansko dva računa in da podlega zlepljen račun zaradi tega dvojni taksi. Ker sem v dvomu, kako naj postopam, prosim za nujno pojasnilo. — Odgovor: V enakem primeru, kakor je vaš, se je pred kratkim neka firma v L. potom Zbornice za TOI obrnila na ministrstvo za finance, da odloči, ali je stališče organa finančne kontrole pravilno ali ne. Na dotično vprašanje je ministrstvo z odločbo z dne 20. 6. 1940. št. 11977/V odgovorilo, da so deli ene pole, kateri so zlepljeni, vsebinsko pa so tako vezani, da stvarjajo eno nedeljivo polo, smatrajo za eno polo y smislu tar. post. 34. Po tej odločbi je plačati za take račune samo enkratno takso. Prevozni stroški pri pobiranju skupnega davka ob uvozu G. I. R. v M. — Vprašanje; Pri uvozu nekega blaga se mi je zara-računal skupni davek tudi od transportnih stroškov iz Nemčije do meje in od meje do M. — Ker so transportni stroški do meje že vsebovani v fakturi, plačam skupni davek od enega in istega zneska dvakrat. Prosim za pojasnilo, ali je ta praksa pravilna. — Odgovor: Brez dvoma gre za kupčijo, v kateri ste kupili blago franko državna meja in ste dobili za kupljeno blago račun v globalni vsoti, ali vsaj ne tako specificiran, da bi se iz specifikacije videlo, da so transportni stroški vsebovani v celotnem faktur- nem znesku. Ako prevozni stroški niso specificirani v računu, se mora smatrati, da se v računu izkazana vrednost nanaša samo na vrednost blaga, zbog česar se v osnovo za skupni davek poleg carine vračunajo tudi prevozni stroški. Da se priračunanju ubranite, vam priporočam, da zahtevate od firme, od katere blago kupujete, specificiran račun. Iz trgovske Vljudni prodajalci Prodajalka modne trgovine streže starejši dami. Bili sta skoraj gotovi, ko vstopi v trgovino mlad gospodič. Prodajalka je takoj pustila svojo kupovalko ter pozvala učenko, da postreže damo, sama pa se je začela razgovarjati z mladim kupovalcem, ki je kupoval kravato. Zapuščena dama je osuplo gledala in na vprašanje učenke, kaj želi, je kratkomalo rekla hvala in odšla. Podoben primer se je dogodil v neki drugi trgovini, kjer je poslovodja stregel odjemalcu. Vstopil je pa v prodajalno neki »rav-natelj« in poslovodja je prvo stranko brez vsake besede pustil in začel streči novodošlemu ravnatelju. Danes je veliko trgovin in ku-povalee ali kupovalka gre prihodnjič pač v trgovino, kjer ne bodo zapostavljeni za drugimi kupci. Poglej, kaj podpišeš! Neki potnik je skušal povečati svoj konsum in svoj zaslužek s tem, da je namesto tucalov pisal groše, kar je pač veliko več. Obiskoval je krojače in šivilje. Nekatere stranke so se pritožile pri firmi, toda ta se ni ozirala na pritožbe, ampak je pritožnike zavračala sklicujoč se na -naročilo. V stolpec za količino je polnik zapisal le število in ob podpisu je motil stranke z gibčnim jezikom in potem izpolnil stolpec z groši. Omenim pa, da ta potnik ni bil na.'i človek, ampak iz rodu izvoljenega ljudstva. Zato poglej, kaj podpišeš! Več previdnosti Nekemu trgovcu sem toplo priporočal, naj s primernimi oglasi v strokovnem časopisu opozarja odjemalce na svojo trgovino. Nato mi je rekel, da je že oglaševal, toda na svoje oglase je dobil več naročil od kupcev, pri katerih je nazadnje izgubil. Kdor z oglasi opozarja na svojo firmo, mora računati tudi z vprašanji in naročbami odjemalcev, ki ne zaslužijo nobenega zaupanja ter skušajo kjer koli dobiti blago. Previden trgovec se natančno informira o vsakem neznanem naročniku. Kdor izvršuje naročbe brez informiranja, bo marsikateri račun izgubil. Ako izguhi denar, ni kriv tega oglas ali časopis, ampak neprevidnost trgovca. Nekatere premoti lepi papir s še lepšo glavo, pisalni stroj itd. Stari praktiki pravijo, da čimveč-ja in lepša je glava na papirju, manj je denarja v blagajni. V koliko je to mnenje praktikov pravilno, ne morem reči. Nima Mnogo je takih trgovcev, ki pravijo, da nimajo časa pa zaradi pomanjkanja časa marsikaj prezrejo, pozabijo in zamudijo. Posebno pa jim primanjkuje časa za trgovskega potnika ali zastopnika, da bi poslušali njegovo ponudbo ali pogledali vzorce. Vsi vemo, da trgovski potnik ali zastopnik ne potuje radi zabave, ampak zaradi zaslužka in kupčije. Vsak resni in poklicni trgovski potnik se trudi, da prinaša dobro blago in ugodne cene in pogoje in da koristi svojemu odjemalcu. Poklicni trgovski potnik prav dobro ve, da si le z dobro postrežbo omogoči zopetni obisk in pridobi stalne in zadovoljne odjemalce. Zato pa škoduje trgovec, kateri nima časa za potnika ali zastopnika, ne samo temu, ampak tudi sebi. Večkrat bi dobil pri potniku ali zastopniku kako praktično novost, ki bi jo labko in z dobrim dobičkom prodajal; večkrat l)i napravil priložnostno kupčijo po ugodni ceni. Vemo, da marsikaterikrat ima prodajalec s seboj kako partijo ali vrsto blaga po ugodni ceni in jo skuša tudi tako prodati. Ako pa trgovec nima časa za take ponudbe, seveda ugodno ne kupi! Nima časa, da bi si naročil svoj stanovski list in da bi ga prečital in pogledal. Nima časa in ne zdi se mu vredno, da bi pregledal oglase ali došle cenike in prospekte, ampak vrže vse kar v koš. Nima časa, da bi s preudarkom in natančno napisal naroč-bo. Nima časa, da bi si ogledal izložbe konkurence, nima časa, da bi si v nedeljo privoščil zraka in sonca, pač pa ima časa, da se vse-de v kavarni h kartam in si ubija živce in pamet. Trgovec ne sme nikdar reči, da nima časa. Nasprotno, vedno mora imeti čas, ako ga obišče potnik solidne firme, vedno mora imeti čas, ako mu more tak potnik nuditi blago ali praktične novosti po ugodni ceni. Vedno mora imeti čas, ko sestavlja naročbo. Ta naj bo vedno pismena. Nedelje in praznike naj ima čas, da si privošči sebi in svoji družini izlet v prosto naravo in se navžije svežega zraka in zlatega sonca, ter si okrepi živce in glavo za delo v prihodnjem tednu. Kdor neprestano tiči za pultom ali v svoji zatohli pisarni, ubija samega sebe, zmanjšuje svojo storilno sposobnost in zmanjšuje količino in vrednost storjenega dela. Šest dni posveti svoji trgovini, sedmi dan, nedeljo pa sebi in svoji družini! Trgovec mora biti tudi človek in oče svoji družini! Poročajte redno Trg. listu o vseh važnejših gospodar-skih dogodkih vašega kraja Nova važna knjižica za gospodarstvenike III. zbirka dodatkov k »Taksam«. Odkar je g. Štefan Sušeč, banski fin. načelnik v p., obogatil našo strokovno literaturo z večjim številom skrbno prirejenih in z obširnimi komentarji opremljenih knjig iz finančne in davčne stroke, doživlja njegovo vsega priznanja vredno delo usodo znanega reka, da ni nič trajnega na svetu. In res je ravno snov njegovih knjig tako tesno povezana z valovanjem našega gospodarskega življenja, da se vsak njegov utrip lieogibno odraža tudi v normah, ki vsemu gospodarstvu urejajo nadaljnji potek in razvoj. Tako je g. Sušeč n. pr. 1. 1936. izdal svojo z velikim trudom, vestnostjo in znanjem strokovnjaka sestavljeno knjigo »Takse«. Že naslednje leto pa so bili taksni predpisi tako znatno spremenjeni, da je moral izpopolniti svojo knjigo s posebno (1.) zbirko dodatkov. Toda zahteve našega fiskalnega gospodarstva so komaj leto zatem povzročile nove spremembe v taksnih predpisih, ki jih je vestni prireditelj »Taks« združil in izdal v II. zbirki dodatkov. Zdelo se je, da bo snov zdaj popolna, vendar pa so dve leti kasneje povsem predrugačene razmere zahtevale novih virov državnih dohodkov. Posledica tega so bile med dr. tudi nove dopolnitve veljavnih taksnih predpisov. Knjiga »Takse« bi izgubila vrednost zanesljivega priročnika, ako bi se ne izpopolnila tudi s temi spremembami. Tako je izšla prav te dni »III. zbirka dodatkov k ,Taksam1«. S tem zvezkom je vsa taksna snov, ki jo obsegajo knjiga »Takse« in njena oba prejšnja dopolnilna zvezka, zopet osvežena in znova zanesljivo uporabna. G. Sušeč bo s svojim najnovejšim delom brez dvoma zelo ustregel vsem imetnikom »Taks« s I, in 11. zbirko dodatkov, saj je tudi ta, 76 listov obsegajoča knjižica — kakor prejšnji dve — prirejena na enostranskem tisku, ki omogoča izrezan je besedila in njegovo uvrstitev na označeni strani knjige »Takse«, kamor spada. »III. zbirka dodatkov k ,Taksam4« se naroča po din 28-— (brez poštnine) pri g. Štefanu Sušcu, Ljubljana, Beethovnova ul. 15/IIL, dobi pa se tudi v vseh knjigarnah. H. N. Cas»on: 18 Business (Prevedel Ivo Zor) Le neusmiljena, resnična poprečina pokaže pravi rezultat. V lem tiči uspeh marsikaterega omejenega, a pridnega delavca in neuspeh toliko genijev. V trgovini zmaguje le trden človek, ki se čvrsto drži svojega načrta, nikakor pa ne tisti, ki frfota okoli kakor metulj. In prav v tem se razlikujejo trgovci od zastopnikov učenih poklicev. Pri zdravniku, pravniku ali inženirju Vplivajo posamezni uspehi na razvoj njegove kariere; če »e posreči zdravniku uspešno operirati kakega kralja, se mu je tisti mah zasmejala sreča za vse življenje. Dobiček pri trgovini se pa ne naredi kakor velik eloves. Ta izvira iz spretnega in modrega vodstva trgovine, veliki sloves pa iz uspešne ponazoritve in javnega mnenja. Večkrat pa ta dva pojma zamenjavajo. Da popravimo neugodno poprečino, moramo ojačili vse šibke točke Najboljša politika trgovinskega vodstva je tista, ki se ne ukvarja z že urejenimi zadevami, ampak s stvarmi, ki niso čislo v redu. Če podjetje v svojem razvoju zastane, je to znak, da ima v vodstvu preveč »nazadnjakov«. Pospeševati se mora od zadnjega konca. Nazadnjake je treba dregati ali pa spraviti iz hiše. Počasneže je treba vzgajati, zakaj oni zavirajo napredek. To je tisti večni problem, ki se morajo z njim vodstva podjetij boriti. »V nobeni točki ne smemo biti ranljivi. Paziti moramo na svoje slabosli. Vselej jih moramo opaziti sami prej kakor sovražnik,« je bilo eno izmed znamenitih pravil Napoleona v njegovem vojskovodstvu. Skoraj v vsaki organizaciji imajo »obupni oddelek«, ki muči ravnateljstvo. Očividno je to zlo potrebno, slabša pa poprečino. Tak oddelek je glavni stan vse potrate; večinoma pravijo, da je neozdravljiv, pa ga puste lepo na miru. Prva dolžnost vsakega poslovodje je, da spravi ta oddelek v red. Če ni drugače, naj za nekaj časa pusti druge in naj posveti vso svojo spretnost samo temu »obupnemu oddelku«. Dostikrat se lahko leto in dan trudi z njim. Bilanca mu bo v največje zadoščenje. Na la naš petnajsti nauk moramo neprestano opozarjati svoje uslužbence. Pridni bodo iz njega črpali samozavest, počasneži pa bodo dobili nov pogum. Ta izrek mora viseti kakor Damoklejev meč nad glavami tistih uslužbencev, ki se vzdržujejo na svojem mestu le na ta način, da se samo zdaj pa zdaj izkažejo. Zadovoljiva poprečina se da v organizaciji na tri načine doseči: 1. s tem, da izboljšamo najslabše oddelke; 2. s tem, da zahtevamo dnevna poročila, kjer je to mogoče; 3. s tem, da vzbujamo duha lojalnosti in smisel za skupno delo. Andrevv Garnegie je bil eden izmed prvih modernih trgovcev, ki je spoznal važnost tega nauka. Zato so tudi delale njegove tvornice noč in dan, pa tudi v nedeljo. On ni poznal padanja poprečine. Zalo je uvedel sistem dnevnih poročil in izpremenil svojo jekleno industrijo v pravo tekmovanje. Zdaj vemo, na kakšen način je dosegla »Carnegie Steel Companj« v enem samem letu 40,000.000 dolarjev dobička. Delo mora bili urejeno in enakomerno. Nikdar ne sme valoviti ali sunkoma napredovati. Trgovec ne sme biti muhast kakor umetniki ali primadone. V trgovini mora človek delati tudi tedaj, kadar bi rajši igral partijo golfa. Naj se zgodi kar koli, on mora ostati ob ojesu. Zakaj najemnina teče kar naprej, obresti tudi; plače in mezde je treba prav tako neprestano izplačevati. Bančnik ima včasih lahko moratorij, trgovec nikdar. Neusmiljeno gredo dolgovi svojo pot. Dan za dnem prihajajo bliže, nobeno razpoloženje jih ne premoti, ne-izpreinenljivi so in trdi in strašni. Zato moramo delali, kakor da je vsak dan kritičen in se ne sinemo zadovoljevati s tem, kar smo že naredili. Za vsak posamezni dan si moramo zasnovati trden in stalen delovni načrt. Ta nauk nam tudi jasno pove, zakaj moramo svoje uslužbence dobro izobraziti. Sijajni oficirji še ne narede dobre vojske. Tudi veliki topovi in častihlepni načrti ne. Če hočemo povzdigniti poprečino kake organizacije, moramo povzdigniti povprečne ljudi, ki je iz njih ustanova sestavljena. ŠESTNAJSTI NAUK. Trgovina stremi po zedinjenju. Kolikor moremo sploh s svojim šibkim duhom razumeti, vidimo, da vladata v vsemirju dva velika zakona: privlačnost in odbojnost. Ta dva zakona spoznavamo v ustvarjanju in uničevanju, v procvitanju in propadanju, v življenju in smrti. Ko doseže rastlina ali planet višek, se njune zmožnosti pomnože. Razvijejo se nove sposobnosti. Oba si prizadevata, da postaneta središče vzajemno delujočih sil. Kakor hitro sta rastlina ali planet dosegla najvišjo stopnjo izpopolnitve ali sta dobila usoden udarec, pričneta oba razpadati. Posamezni deli odpadajo. Njuna življenjska sila pojema. Rastlina omahne na zemljo, iz katere je bila vzklila, planet pa trešči v sosedno sonce. Istim večnim zakonom je podvržena trgovina. Toliko da vzcvete v narodu, že teži za razdelitvijo v stroke in organizacijo. Spretnost in tehnični pomočki se razvijajo; umetnost skupnosti in sodelovanja se širi: vsa dežela je kakor nekakšen »Rotary club«*, nekakšna organska samopomoč. Ako pa zajde narodno gospodarstvo v nezdrave prilike, prično razpadati podjetja v majhne enote. Te enote se premikajo počasneje in se povracajo v fosilno stanje, dokler ne dobe zopet tiste preproste oblike, iz katerih so bile izšle. * »Rotary club« je po vsej Ameriki razširjena trgovska organizacija, kjer razpravljajo o sredstvih za povzdigo trgovine. Na sestankih nosijo člani male ščitke z imenom in vrsto trgovine po katerih se med seboj poznajo. Tudi v Ljubljani imamo že »feotary club«. — Opomba prevajalca. ■ Brez posebnega obvestila Vsemogočni In faščo, gospo je poklical k sebi našo ljubo mamo, staro mamo ki nam je umrla v častitljivi starosti osemdesetih let. Tiho in mirno, kakor je živela med nami, bomo našo drago pokoj' nlco v rodbinskem krogu spremili do groba v soboto, dne 14. septem' bra 1940 ob 10 dop. z Žal, iz kapele Sv. Andreja, k Sv. Križu. Bog daj večni mir njeni dušil Prosimo za tiho sožalje. Ljubljana, dne 12. septembra 1940. Rodbina Josipa i. Kavčiča, Trgovinski register Vpisali sta se naslednji tvrdki: Jos. Kiihler, lastnica Roza I)e-lacorda, trgovina z mešanim blagom na drobno, Ljubljana. »Santos«, družba z o. z. Maribor. Obratni predmet: nakup in prodaja gostiln, kavarn in penzionov. Osnovna glavnica v višini 600.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodja: Žiga Graf, veletrgovec v Zagrebu. Vpisale so se spremembe in dodatki pri naslednjih firmah: Grajsko-kolovska lesna industrija Feliks Stare. Kolovec. Izbriše se zaradi smrti dosedanja družbe-nica Josipina Stare. Vstopil je kot novi družbenik Saša Stare, veleposestnik v Mengšu. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: vsi sedanji družbeniki in zasebni uradnik Ernest Švajger v Preserju. Družbo zastopata po dva družbenika kolektivno. Izbriše se prokura, podeljena Ernestu Švajgerju. Siegel & drug, družba z o. z. Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba. Besedilo firme odslej: Domača lanena industrija »Platno«, družba a o. z. prej Siegel & drug. Besedil* tudi v srbohrvaščini. Višiua osnovne glavnice 500 tisoč din. Od tega vplačano v gotovini 75.000 din, apporti 425.000 din. Hranilnica dravske banovine. Maribor. Izbrišeta se člana upravnega odbora dr. Anton Bartol in Ivan Prijatelj, vpišeta pa se trgovec Anton Macun, in župan v Košakih Franc Kirar. Prokura se je podelila pooblaščencema tvrdke Viktorju Pernetu in Ivanu Sušniku, da podpisujeta za hranilnico vsak kolektivno z enim članom upravnega odbora ali z ravnateljem prokuristom. Prekmurska banka d. d. Murska Sobota. Prokura se je podelila Rudolfu Peterki. Parna pitana i produkcija lju-števe robe V. Stilinovie, lesna trgovina Vransko. Sedež odslej: Ojstrica, obč. Sv. Jurij ob Taboru. Obratni predmet: žagarstvo in trgovina z lesom. Podravska družba It. Hilty & Oo, Zgornja Polskava. Obratni predmet odslej: trgovina in izvoz lesa, premoga in rude. Vabič Vincenc, trgovina z mešanim blagom, Žalec. Obratni predmet odslej: trgovina z deželnimi pridelki, lesom in hmeljem na veliko. Jaš in Lesjak, trgovina mešanega blaga na drobno in debelo, ^Maribor. Javna trgovska družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Eelektrarna Žalec, družba z o. z., Žalec. Izbriše se zaradi smrti Član načelstva Vilko Kukec. »Jadran«, avtobusno podjetje d. d., Ljubljana. Vpiše se član upravnega sveta Plavšič Dušan, bivši pomočnik ministra za finance v Zagrebu. »Oleum« — industrijsko trgovsko podjetje — Tomažič Zvonimir. Obratni predmet: nakup in prodaja izdelkov iz mineralnega in ve-getabilnega olja, različnih tehničnih masti, kemično-tehničnih in mineralnih izdelkov in za to potrebne ambalaže, predelava surovin in polizdelkov kemično tehnične industrije, nakup ali zakup v Ljubljani ali drugje v Jugoslaviji ležečih za obratovanje primernih nepremičnin. Zaznamuje se vpis podružnice v Zagrebu. Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela. Družba se je razdružila in prešla v likvidacije. Likvidatorja: Ljubomir Dji- eovski, ravnatelj v Ljubljani in Zlatko Petrovič, ravnatelj v Dolu Pri Ljubljani. Vpiše se izbris vseh elanov upravnega sveta, in sicer: Laze Lagjeviča, Svetislava Jovanoviča, Ljubomira Djinovskega, dr. Milana Koruna, Iva Bezjaka in Zlatka Petroviča. Izbrisale so sc naslednje tvrdke: Jos. Kohler, družba z o. z. Ljubljana, zaradi končane likvidacije. Laurič Ivan, trgovec na Vranskem, trgovina z mešanim blagom — zaradi smrti lastnika. Mehanična tkalnica E. Klein, k. d., Limbuš, ker je bila razdeljena vsa konkurzna masa. »Fenix«, tovarna gornjih delov za čevlje, družba z o. z. v likvidaciji, Celje — zaradi izvršene likvidacije. Anton Kolenc nasl., Celje — zaradi opustitve obratovanja. Položaj na nordijskim lesnem trgu Od nemške zasedbe dalje sta Norveška in Danska glede lesnega izvoza popolnoma ali deloma odrezani od tujih tržišč. Švedski lesni izvoz je skoraj v celoti usmerjen v Nemčijo. Dosedaj so bile sklenjene kupčije že za 250 tisoč standardov, kar je znatno več od prejšnjega izvoza. Pred vojno je znašal nemški delež pri švedskem lesnem izvozu samo povprečno 5% vsega izvoza. Največji izvoz je bil L 1937., ko je Nemčija uvozila 82.000 standardov lesa ali 10% vsega švedskega lesnega izvoza. Sedaj se je nemški uvoz potrojil. Švedski izvozniki pa so morali pristati na znižanje cen, in sicer povprečno po 20 švedskih kron pri standardu. Kupčije, ki so bile sklenjene v juniju in juliju, so bile sklenjene po še bolj znižanih cenah. Trenutno je izvoz v Nemčijo neznaten, ker je predvideni kontingent že izčrpan. V švedskih strokovnih krogih pa upajo, da bodo na jesen dogovor- jeni novi dodatni kontingenti. Finska je prodala Nemčiji v letu 1940. približno 200.000 standardov lesa. Skandinavske države se sedaj zlasti zanimajo za lesne trge v Danski, Belgiji in Nizozemski, kjer so bile potrošene velike zaloge lesa in kjer je potreba po lesu zelo velika in nujna. Izvoz v te države pa še vedno ovirajo razne plačilne težkoče, a tudi prevozne. Nizozemska je bila pred vojno eden glavnih kupcev švedskega lesa. Na Švedskem upajo, da se bo v prihodnjih tednih vendar mogla obnoviti stara zveza z nizozemskim trgom. Na trgu s celulozo in lesno maso je položaj še popolnoma nejasen. Švedska je sicer mogla povečati svoj i: oz celuloze v Nemčijo, vendar pa je splošni položaj za celulozno industrijo izredno neugoden, ker so glavna tržišča še vedno zaprta. Zborovanje gostilničarjev v Laškem V sredo dopoldne je bil v Laškem občni zbor Zveze gostilničarskih združenj, ki se ga je udeležilo nad 200 delegatov, ki so zastopali 40 organizacij. Občni zbor je vodil predsednik Ciril Majcen, ki je po otvoritvenih formalnostih in pozdravu gostov predlagal vdanostno brzojavko kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Cvetkoviču ter ministrom dr. Korošcu, dr. Šuteju in dr. Andresu, banu dr. Natlačenu in predsedniku vsedržavne zveze Viadi Bogdanoviču iz Skopi ja. Vsi predlogi so bili z aklamacijo sprejeti. Predsednik Ciril Majcen je nato podal temeljito predsedniško poročilo, v katerem je navedel vse glavne težkoče, ki ovirajo gostilničarje v njih poslovanju. Tu je treba predvsem omeniti plačevanje trošarine, davčna vprašanja itd. Posebej je poudaril predsednik Majcen potrebo izvedbe sanacije hotelske stroke, ker je to vprašanje tudi važno za naš tujski promet. Nato je govoril o tujskem prometu in zlasti omenil težave, ki so nastale zaradi prehrane prebivalstva. Tudi za kmetijske proizvode se morajo določiti maksimalne cene. Vprašanje prehrane prebivalstva se mora takoj urediti. Predsednik je končno omenil še razpust Zbornice za TOI in naglasil željo, da ostane gospodarska institucija, ker zahtevajo to stanovski interesi. Poročilo so sprejeli zborovalci z odobravanjem, edili so pozdravi zastopnikov 0 asti, nakar je zvezni ravnatelj 1 otelil podal obračun za lansko leto, ki izkazuje 182.806 din dohodkov in 170.099 din izdatkov. Premoženje Zveze je naraslo na 170.000 din. Jernej Jelenič je nato predlagal razrešnico odboru ter je bila ta soglasno sprejeta, enako tudi novi proračun in nova pravila Zveze. Občni zbor je nato sprejel soglasno naslednjo resolucijo: Gostilničarji dravske banovine, zbrani po svojih delegatih na VII. rednem občnem zboru Zveze združenj gostilničarskih obrti v Laškem so soglasno sklenili; ' 1. Gostilničarji naprošajo kraljevsko bansko upravo, da skliče j že lani obljubl jeno anketo za razpravljanje vseh važnejših zadev, ki se tičejo gostinstva dravske banovine, nato pa izda potrebne ul”-ppe, da bo omogočeno nadaljnje obratovanje te za naše narodno gospodarstvo važne obrti. 2. Pozivamo upravna in finančna oblastva, kakor tudi njim podrejene izvršne organč, da zasledujejo z vso strogostjo že zelo razširjeno šušmarslvo, zlasti v obmejnih krajih. Hkrati zahtevamo, da se vsak po obrtnem oblastvu preiskani in kaznovani šušmarski primer zaradi odmere davščine prijavi tisti davčni upravi, ki je za to pristojna. 3. Gostilničarji prosijo, da naj se čimprej urede samoupravne finance, ki naj izenačijo obratovalne pogoje, da ne bo nobene razlike pri obdačenju obratov. 4. Gostilničarji vztrajajo pri svo- ji že ponovno javno podani Zahtevi, da se prepove nadaljnja prodaja navadnega vina v tkzv. originalno zaprtih steklenicah v trgovinskih obratovalnicah, ker takšno prodajo zelo pogosto zlorabljajo v šu.šmarske namene. 5. Gostilničarji z ogorčenjem ugotavljajo, da vprašanje ponovne uvrstitve zadolženega majhnega podeželskega gostilničarslva pod kmečko zaščito še zdaj ni urejeno kljub obljubam na pristojnih mestih. 6. Gostilničarji prosijo finančno in trgovinsko ministrstvo, da izdata potrebne ukrepe za zaščito prezadolženega hotelirstva, in sicer po predlogih, ki so jih že ponovno dale Zveza gostinskih združenj in trgovinske zbornice. 7. Gostilničarji prosijo prosvetno ministrstvo, da prilagodi višino avtorskih pristojbin za izvajanje glasbenih komadov v gostinskih obratih današnjim težavnim gospodarskim razmeram primerno. 8. Zaradi stalno naraščajoče draginje in pomanjkanja zadostnih količin življenjskih potrebščin apelirajo gostilničarji na pristojna oblastva, da takoj odločno urede pravilno preskrbo in razdelitev redne, zadostne in cenene hrane prebivalstvu. Za dosego tega zlasti priporočajo ugotovitev oziroma določitev cen kmetijskim proizvodom in racioniranje najvažnejših življenjskih potrebščin. Ker se v gostinskih obratih oskrbuje s hrano precejšen del domačega prebivalstva in tujcev, pozivajo gostilničarji pristojne kroge, da dodele gostinskim obratom za prehrano teh oseb zadostno količino živil. Gostilničarji z obžalovanjem ugotavljajo, da je nezadostna dobava najvažnejših življenjskih potrebščin imela neugodne posledice zlasti v turističnih krajih, ker so obrati |>ogo«to ostali brez sladkorja, olja, moke in drugih važnih živil. 9. Gostilničarji z obžalovanjem ugotavljajo, da pristojni tudi letos iščejo pri odmeri pridobiline in davka na poslovni promet pri gostilničarskem sloju izdatnejših žrtev kakor pri drugih gospodarskih krogih. Gostilničarji so torej kljub današnji težki krizi močneje obdačeni, kakor pa bi smeli biti v sorazmerju z obdačenjem prometa v drugih gospodarskih panogah. Gostilničarstvo upravičeno zahteva popolno davčno izenačitev. 10. Gostilničarji dravske banovine izjavljajo slovesno, da vztrajajo v pogledu izvolitve zborničnih članov v gostinski odsek na stiogo stanovskem stališču in zahtevajo, da se v Zbornici v bodoče brezpogojno izloči vpliv političnih strank. Gostinstvo bo priznalo samo tisto kandidatno listo, ki jo bodo postavile gostilničarske organizacije. Ob tej priliki poudarjajo iznova svojo stalno zahtevo, da naposled vendarle morajo v Zbornici za TOI doseči popolno enakopravnost z ostalimi sloji ter za-ldevajo zaradi tega povečanje števila zborničnih članov v gostinskem odseku na 16 in podpredsedniško mesto. Izvoz živine iz južnovzhod-ne Evrope Po podatkih dunajskega zavoda za gospodarska vprašanja se od 1. 1933. dalje veča iz južnovzhod-nih držav Evrope izvoz živine, da je v nekntSffh državah že večji ko izvoz žitaric. V odstotkih skupnega izvoza znaša izvoz živine v Madžarski 312%, Jugoslaviji 20-4, Turčiji 18T>, Bolgarski 15-7, Romuniji 11-7 in Grčiji 3-9%. Nemci poročajo o dobri žetvi Iz Nemčije poročajo, da bo letošnja nemška žetev dobra. Na pristojnem mestu zagotavljajo, da bo kljub pomanjkanju delovne sile, kar je posledica vojne, žetev zelo dobra. Donos žitaric se ceni na 24,6 milijona ton, kar je samo za 2% manj, kakor je dala rekordna žetev v 1. 1934. Glede letošnjega pridelka krompirja, sladkorne repe itd. še niso ocenitve končane. Ze sedaj pa se more reči, da bo tudi njih letina rekordna. Končno se zagotavlja, da rezerve hrane, s katerimi je razpolagala Nemčija ob začetku vojne, niso bile potrošene, temveč so se celo še povečale. Po teh poročilih bi torej bila prehrana v Nemčiji zagotovljena. Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru vpisuje vajence in vajenke trgovskih podjetij v vse razrede prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. od 10. do 12. ure v upraviteljevi pisarni na Zrinjskega trgu 1, pritličje. K vpisovanju naj vsakdo prinese s seboj razen zadnjega šolskega spričevala in rojstnega lista tudi potrdilo šolskega odbora Združenja trgovcev za mesto Maribor o plačani šolnini in dvoje izpolnjenih rodovnic, ki so na razpolago istotam. Vsi izpiti se prično v ponedeljek 16. t. m. ob 15. uri popoldne. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice 3a 111 ^- > Mestna občina ljubljanska Doma in po sveti Angleški letalci mečejo tudi ce-luloidne lističe, ki imajo v sredini v fosfor namočen bombaž. S temi lističi se povzročajo požari. Nemci pa trde, da povzročajo ti lističi tudi zastrupljenja in da more zato imeti uporaba teh lističev nedo-gledne posledice in da morejo pričakovati Angleži maščevanje. Kakšno bi bilo to maščevanje, ni težko uganiti, da bi se namreč začeli uporabljati strupeni plini. Angleži pa zanikajo, da bi ti lističi povzročali zastrupljenja. V visoki starosti 93 let je umrl v Beogradu nestor srbskih zdravnikov dr. Milan Jovanovič-Batut. Bil je profesor na vseučilišču ter se je tudi uspešno udejstvoval kot pisec zdravstvenih spisov. Po daljšem bolehanju je umrl v Ljubljani Andrej Kape, šolski nadzornik v p., odličen pedagog ter posebno znan kot mladinski pisatelj. Kot človek kremenitega značaja ter dober družabnik je imel po vsej Sloveniji veliko število Iskrenih prijateljev. Slava njegovemu spominu! Ban Hrvatske dr. šubašič je izdal naredbo, po kateri se morajo vsi špekulanti z živili aretirati ter poslati na prisilno bivanje v najbolj pasivne kraje Hrvatske, t. j. v okraje Udbina, Dolnji Lapac in Prozor. Imena vseh špekulantov se bodo objavila. Vsaka intervencija v korist teh špekulantov se naj-strože prepoveduje. Pritožbe proti odloku o prisilnem bivanju nimajo odložilne moči. Prvi trije špekulanti so bili v Zagrebu poslani v internacijo. Vsi trije so židovski trgovci. Ljubljanska občina je maksimirala ceno krompirju na trgu na 150 din. K temu ukrepu je bila prisiljena zaradi vsakodnevnih incidentov na trgu zaradi predragega krompirja. Zagrebški mestni svet namerava izdati uredbo o enkratnem socialnem prispevku od vseh večjih dohodkov. Po tej uredbi bi znašal ta prispevek pri dohodku do 90.000 din 5%, od dohodkov do 120.000 din 10%, od dohodkov do 240.000 15% in od dohodkov nad 240.000 din 20%. Po mnenju strokovnjakov bi mogla občina dobiti od tega prispevka 5-6 milijona din. Uredba pa je šele načrt in se bo o njej šele sklepalo. Prispevek bi se porabil za podpiranje revnega prebivalstva. Voditelji novosadskih Nemcev so bili odlikovani z redom Jugoslovanske krone in sv. Save 3. stopnje. Za predsednika beograjske filharmonije je bil soglasno izvoljen bivši minister dr. Voja Janjič. Pri kolesarski dirki okoli Srbije so zmagali Slovenci ter si je priboril kraljev pokal Slovenec Peternelj. Uspeh slovenskih kolesarjev ter njih lepo ponašanje sta jim pridobila v vsej Srbiji odkrite simpatije. Železniško ravnateljstvo v Zagrebu ima na razpolago kredit 72 milijonov din, da izvede decentralizacijo železniškega prometa. Glavni kolodvor v Zagrebu bo s tem zelo razbremenjen. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE | reg. zadr, z o. za«. I LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, fitra-ce, (ournaie, šolske zvezke, mape, o d 1 e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad Izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Manulakturna veletrgovina in na drobno F. Hrehorie LJUBLJANA Tyrl«va cesta 28 Obiščite BEOGRAJSKI JESENSKI SEJEM VZORCEV od 7. do 16. septembra 1940. Na sejmu so zastopane sledeče stroke: Tekstilije, usnje, papir, pohištvo, glasbeni instrumenti, kovine, stroji, motorji, aparati, elektrotehnika, optika, radio, kmetijski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo, porcelan, galanterija, prehrana, alkoholne pijače, knjige, propaganda in reklama. Popust 50% na železnicah in ladjah. Popust velja za odhod od 2. do vštevši 16. septembra, 2a povratek od 7. do vštevši 21. septembra. Pri odhodu je treba kupiti cel vozni listek Z rumeno golico za znižano vožnjo, ki potrjena na sejmišču daje pčtniku pravico do povratka z isto vozovnico, katero morate shraniti. Obvestila: Upravi Beogradskog sajma, Beograd, Sajmlšte, p. fah 538. Telefona 28-526 in 28-802. Vsaka vstopnica Je numerirana. Po zaključku sejma bo žrebanje kot na loteriji in lahko prinese imetniku lepo darilo. Sežnam dobitkov se objavi naknadno. V splitsko pristanišče je prišel nemški parnik »Maritza«, ki bo naložil več tisoč ton boksita za Nemčijo. Parnik »Srbin« je naložil v Splitu tri vagone kave, ki je prišla iz Dunaja v Split in ki je namenjena za Dubrovnik. Pridelek konoplje v okolici Viro-vitice je letos zelo dober. Kmetje dovažajo vsak dan vozove konopljinih stebel v Virovitico na trg. Ker je povpraševanje po konoplji veliko, ima ta tudi dobro ceno ter se plačuje stot stebel po 170 din. Kongres vinogradnikov šibenske-ga okraja bo 15. septembra v Šibeniku. Na kongresu se bodo določile maksimalne cene za vino. V Križevcih, ki so znani kot eno središč svinjereje, se opaža pomanjkanje masti, ki se je v zadnjem času podražila od 18 na 24 dinarjev. Rooseveltov protikandidat Willky se je sestal z znanim veleindustri-alcem Fordom. Ko so Willkyja vprašali, če bo Ford podpiral njegovo kandidaturo, je Willky ironično odgovoril, da je o tem treba vprašati Forda. Italijansko ministrstvo za korporacije je odredilo, da se mora cena kruhu takoj znižati za 10 stotink pri kg. Italijanski kmetijski minister je dobil s posebnim zakonom pooblastilo, da izda v prihodnjih desetih letih po 40 milijonov lir letno za zgraditev silosov v vsej Italiji. Na progi Benetke—Rim je bil izročen prometu najhitrejši italijanski vlak, ki more voziti s hitrostjo 140 kilometrov na uro. Veliki železniški viadukt pri La Roch sur Foron v Švici je bil porušen. S tem je bila pretrgana edina železniška zveza med Francijo in Švico. Žetev na Švedskem je letos za polovico slabša od lanske. Uvedlo se bo racioniranje vseh testenin in kruha. Zelo manjka tudi živinske krme ter so morali kmetje začeti klati živino. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. septembra objavlja: Pravilnik za izvrševanje in uporabljanje uredbe o kontroli proizvodnje, uvoza in prodaje zaščitnih sredstev proti bojnim strupom in posebnih sredstev za pre-prečenje in gašenje požarov — Navodilo o programu in delu zdravniških pripravnikov — Spremembo pravilnika o terenskem delu tehničnih uradnikov in uslužbencev oddelka za kataster in državna posestva — Spremembo iri dopolnitev naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva — Odločbo o otvoritvi V. razreda učiteljišča za učence z višjim tečajnim izpitom srednjih šol — Prepoved o barvanju sadnih so-, kov — Odločbo o imenovanju čla-i nov in namestnikov Glavnega od-1 bora pri glavni upravi za posredovanje dela v Ljubljani. Sejmi 15. septembra: Pleterje, Trbov- lje; . 16. septembra: Vinica, Rakek, Šmarje pri Jelšah, Crenšovci, Št. Janž pri Dravogradu, Loka pri Zidanem mostu, Braslovče, Sv. Lenart nad Laškim; 17. septembra: Št. Janž na Dolenjskem, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Kapele pri Brežicah, Dolnja Lendava; 18. septembra: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje; 19. septembra: Škocijan, Šmi-hel-Stopiče, Dobrna, Turnišče; 20. septembra: Stari trg pri Ložu, Mariboru, Sv. Vid pri Grobel-nem, Zabukovje nad Sevnico, Dobrovnik; 21. septembra: Mokronog, Ribnica, Tuhinj, Frankolovo, Brežice, Celje, Trbovlje, Dravograd, Laško, Podčetrtek, Podsreda, Št. Ilj P™ Velenju. PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Telefon 21-49 Sfare In nove vloge izplačuje brez vsake omejitve Ugodni trgovski krediti Eskompt menic •• Nakasila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% -o 57. $ DRZflVHfl RflZREPHfl LOTERIJA Ker je loterijski načrt preteklega 40. kola s svojimi zanimivimi izpremembaml naletel na veliko odobravanje kupovalcev srečk, ker so bile skoraj vse srečke pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev razprodane, je Državna razredna loterija isti načrt upoštevala tudi za naslednje 41. kolo srečk. Srečke 1. razreda 41. kola so gotove in pridejo v prodajo 12. septembra 1.1. ▼ 100.000 oelih srečkah z žrebanji, In sicer: I. razreda 11. oktobra 1940. II. razreda 12. novembra 1940. III. razreda 13. decembra 1940. IV. razreda 13. januarja 1941. V. razreda od 8. februarja do zakljufno 6. marca 1941. leta. Cena srečkam za vsak razred je naslednja: cela srečka din 200-—, polovica dto 100 —, četrtina din 50-—. Skupna vrednost dobitkov v 41. kolu znaša din 65,000.000’— V vseh petih razredih je 7 premij, in sicer: za 2 milijona; 1 milijon; 3 po 500.000 in 2 po 300.000. Poleg teh premij so še sledeči večji dobitki: 7 po 200.000, 16 po 100.000; 17 po 80.000; 17 po 60.000; 19 po 50.000; 17 po 40.000; kakor tudi veliko število drugih večjih dobitkov. V najsrečnejšem slučaju mogočem spajanju premij in dobitkov v V. razredu lahko dobite z eno celo srečko din 3,200.000’— Za izplačilo dobitkov jamči Država kraljevine Jugoslavije. Srečke dobite pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoraj v vseh večjih krajih. Natančnejša pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.