Glavna skupSiina JUU Beograd, 1. decembra 1938. Neplodnost glavnih skupščin je brez dvoma velik nadeostatek in pravo zlo v učitcljskem stanovsko organizačnem življcnju. Da stvarno obstoji ta nedostatck, ni treba delegate glavnih skupščin šele prepričevati in tudi članstvo ne, ker vsi občutimo težo neurejenega stanja in si želimo izpremembe. To ni naša dolžnost samo zaradi ogromnih izdatkov, ki jih povzročajo naše glavne skupščine, temveč predvsem zaradi stvarnega dela in čim večjega napredka glavnih skupščin v pozitivni in konstruktivni smeri, tako v korist našega stanu, kakor šole in naroda. Zato je potrebno objektivno ugotoviti izvir. kakor pravne vzroke tega zla in napraviti zaključke, na podlagi katerih bi se s primernimi ukrepi to stanje popravilo in končno odpravilo. Zelo različni so pogledi na vzroke tega zla, a še različnejši so nazori in mišljenja, kako bi se odpravile težkoče za pravilno delo, kako bi se nezdravo stanje odpravilo. Vse se zbira okrog izpremembe pravil, t. j. okrog tehničnega ustroja organizacije, kateri problem postaja že mučen z ozirom na njega stalno tretiranje in ponovno pojavljanje na glavnih skupščinah. Na prvem mestu, med glavnimi in najtežjimi vzroki sedanjega stanja je zanašanje strankarstva in osebnih motivov in ambicij v organizacijb. Iz teh izvira osebno napadanje vodilnih članov organizacije in to brez stvarnih in načelnih argumentov in rušenje vsake centralne uprave — posebno, kakor dokazujejo slučaji iz preteklosti, po vodilnih osebnostih beograjske sekcije, odnosno iz Beograda. Odsev te borbe je prišel do izraza v preteklosti tudi na sejah glavnega odbora in glavne skupščine. Lek proti temu se je iskal v tehnični izpremembi pravil in ne v izpremembi načelnih pogledov in tolerance ter uvidevnosti vodilnih osebnosti — predvsem iz Beograda. Da bi se faktično stanje popravilo in povzpelo iz osebnega na načelni teren, so bila zadnja pravila izdelana na najširših principih stanovske parlamentarne demokracije, od katerih sta najvažnejša glasovanje in volitev stanovskih zastopnikov s proporcionalno razdelitvijo mandatov. V programsko-ideološkem oziru so sprejeti enotni principi in smernice, vsebovane v »Deklaraciji o smeri stanovske politike JUU«, ki bi se jih moralo držati vse organizirano učiteljstvo in ki so sprejete kot osnovni temelj JUU. Da se odpravi kaos in težko stanje v pogledu personalno-pravne sigurnosti učiteljstva in nepravičnosti v personalni prosvetni politik, so sprejeta osnovna načela personalno prosvetne politike, ki bi se jih moralo držati v prvi vrsti organizirano učiteljstvo. V svrho uvedbe parlamentarizma in rednega poslovanja glavnih, sekcijskih in sreskih skupščin je sprejet poseben pravilnik za te skupščine, s katerim se je hotelo zagotoviti predvsem redno delo in postopek na glavnih skupščinah. Odgovornost vodilnih osebnosti v pogledu vodstva organizačnih poslov in članstva do organizacije in poedinih članov se je regulirala z uvedbo stanovskih častnih razsodišč. Vse to je bilo zasnovano z namenom, da nam bo stanovska organizacija čim kompaktnejša v svrho zaščite skupnih interesov ter za delo in uresničenje potreb stanu in šole. Nihče ni nikdar trdil, da so vsi ti postavljeni principi dogme, ki jih ni mogoče izpremeniti, če se izkaže za to utemeljena potreba. Vkljub težkočam in nenaklonjenosti splošnih razmer, v katerih je morala glavna uprava JUU izvajati navedena reformna stremljetija, je neprestano dajala iniciativo, da se rešijo glavni aktualni problemi prosvete: vzdrževanje šol, izpremembe disciplinskega postopka in drugi problemi, za katere so dajale iniciativo poslednje glavne skupščine. Organizirano članstvo je naglaševalo, da je nujno potrebno rešiti tudi pobleme prenatrpanosti dece v razredih, reforme učnega načrta za osnovne in višje narodne šole, zaščita učiteljevega izvenšolskega delovanja, vprašanje učnih knjig in šolskega nadzorstva. Našo udarno silo glede teh zahtev je slabilo dejstvo, da je en del članstva dovedel organizacijo do tega, da je morala braniti celo svojo samostojnost v odločevanju članstva glede čisto notranjih organizačnih vprašanj. Sc težjc se je občutilo to glede akcijc, ki jo jc glavna uprava vodila v pogledu materialno-pravnih zahtev učiteljstva, t. j. za državljansko ravnopravnost učiteljskega stanu, posebno z ozirom na vprašanjc odprave celibata za učiteljice, za stalnost na službencm mestu v zvezi z nameščanjem in premcščanjem učiteljstva, avtomatsko napredovanje, izenačenje službenih prejemkov učiteljic in povišanjem plač primer.no življenjskemu standardu. Akcijo in borbo učiteljstva za te svoje zahteve je ta, isti del članstva sabotiral, ker je sam rušil principe in načela, ki jih je učiteljstvo postavilo na glavnih skupščinah glede pravičnega reševanja personalnih vprašanj. S tem je slabil skupna prizadevanja, v kolikor jih ni direktno onemogočal in celo sodeloval v iniciativi in moralno podpiral nepravilno postopanje in preganjanje svojih tovarišev in sočlanov organizacije. Prizadevanja za tehnično izpopolnitev in usposobljanje organizacije je ta skupina demagoško izkoriščala in spravljala celo na teren sumničenja osebnega poštenja vodilnih članov v gospodarskem oziru. Zadnji dogodki na glavnih skupščinah v Zagrebu so privedli to skupino celo do sabotaže organizacije onemogočanja dela na skupščini, t. j. do obstrukcije in dajala iniciative za intervencijo oblasti, v kolikor ni bila ta v drugih primerih direktno pozvana in zahtevana, da naruši avtonomijo organizacije. Vzroki in pravi razlogi vsemu so čisto osebno strankarsko gledanje na vsa pojavljajoča se vprašanja in njih reševanje s tega stališča in s stališča osebnih ambicij poedincev, ki grade svoja stremljen.ja in namene na svoje zveze izven organizacije in ne na zaupanje, ki bi izviralo iz volje svobodnega opredeljenja članstva. Borba ima širši obseg in globlji značaj. Naravno je, da ima uveljavljanje in izvajanje novega parlamentarno-demokratkega duha v organizaciji in načel deklaracije tudi svoje reakcije in so potrebni samo dobri živci, da se vzdrže vse faze, kozi katere mora iti uveljavljanje novih načel. Prav tako je treba imeti dobro odprte oči, da se ne izgubi prava smer in ne zaide na stranpot, t. j. na postranska vprašanja. Prva faza je za nami in reakci.je nam narekujejo prehod v drugo fazo in do novih ukrepov, da se učiteljstvo končno le znajde na eni liniji ter omogoči napredek k cilju, ki si ga je postavilo organizirano učiteljstvo, odnosno udruženje. Slovenskemu delu učiteljstva ne bo težko razumeti to borbo in njen razvoj, ker je samo že preživelo vse razvojne faze stremljenja za uveljavljenje deklaračnih načel. Pojavlja se vprašanje ozdravljenja sedanjega stanja z ozirom na redno delo glavnih skupščin. Stvarno ni mogoče mimo pravil, ki regulirajo naše notranje stanovsko-organizačno življenje in red. Predvsem je potreba socialno-gospodarske zaščite članstva in kulturnega napredka vsak dan večja, zato se ne sme zaostajati v razvoju in je treba to nalogo v še večji meri prenesti na sekcije, da centrala lahko skoncentrira vse sile na personalno pravni zaščiti članstva in na vprašanjih šolsko-prosvetne politike. Ustroj stanovskoparlamentarne demokracije je treba poglobiti in razširiti do potrebnih konsekvenc razdelitve delegatskih mandatov in funkcijskih mest v upravah, ki pridejo kot virilno članstvo na skupščinah v poštev. Prva etapa zmanjšanja virilnih članov na skupščinah je izvršena, ker je število virilnih članov sekcijskih uprav zmanjšano od 15 na 5 članov za glavne skupščine. Ta princip je treba izvesti dalje. Skrčiti treba v še večji meri dele- gacijo glavnih skupščin in izvesti čim popolnejše razmerje zastopstva z ozirom na število članstva, ki ga delegat predstavlja. Delegate za glavno skupščino naj volijo sekcijske skuipščine izmed svojih delegatov. Na ta način bi se moglo računati, da bi se sekcijske in glavne skupščine mogle intenzivneje posvetiti delu na ustvarjanju ciljev organizacije. Na glavne skupščine bi prišli delegati z oprcdeljenejšimi stališči do posameznih vprašanj, ki so podlaga za stvarno delo. Obstojala bi kontinuiteta med sekcijskimi in glavnimi skupščinami v poedinih vprašanjih. Z zmanjšanjem števila delegatov prihranjene vsote bi se uporabile v korist socialno - kiilturnih akcij in za personalno - pravno zaščito članstva. Zagotovljeni bi bili potni stroški vsem delegatom. Vkljub burnosti, ki ni prizanašala niti poslednjim glavnim skupščinam. se ne more negirati moralne vrednosti teh skupščin. Posebno ne, če se gleda z višjega vidika in z ozirom na organizacijo učiteljstva vse države in njeno konsolidacijo v do sedaj šibkejših sekcijah. To dejstvo posebno potrjujejo same prijave in odločne izjave na prijavah za izredno skupščino ter dejstvo, da je bilo v 48 urah mobilizirano preko 300 delegatov iz vse države. In to vkljub vsem zaprekam, napravljenim zmedam in dvomom med delegati ako je skupščina sklicana in kljub težkočam za obvestitev delegatov ter oviram za pravočasno potovanje na skupščino. Ta uspeh je tako velik moralen zaklad za stanovsko smer organizacije, da ga ni mogoče preplačati in ustvariti s še tolikimi materialnimi sredstvi. Članstvo in delegati so se instinktivno in spontano dobro zavedali velike borbe, ki jo udruženje vodi za nezavisnost učiteljstva. Zavedali so se tudi, da je za to potrebno doprinesti žrtve. Četudi delegati na izredni glavni skupščini dne 6. novembra 1938. v Zagrebu vkljub doprinešenim žrtvam niso mogli priti do izraza, je bil tega dne tesnejši kontakt med vodstvom in delegati, pa celo do učiteljstva v državi, ki ni moglo priti na skupščino, ker: često ise pojavijo v življenju momenti, ko molk več pomeni kakor najlepše izgovorjene besede, in ko se neizgovorjene besede globlje občutijo kakor izgovorjene. Ta primer je bil gotovo na prvi izredni skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Realni računi zahtevajo od nas, da prenehamo s trošenjem energije za medsebojno borbo v korjjst tretjih in si UiStvarimo podlago za vzajemno uspešno delo v korist vsega stanu in šolstva v državi. Prepričani smo, da je parlamentarna demokracija edina pravilna pot, da pride manjšina na parlamentaren način do pravega in popolnega izraza in pot k ozdravljenju razmer. Ivan Dimnik.